Proti delavcem NEODVISEN LIST ZA SLOV CLEVELAND, • 37. NO. 37- darnem nastopu, šestindvajset Mestne novice. društev bo koraka na govornica V10 KE DELAVCE V AMERIKI. PETEK, 9. MAJA 1913 VOL. Novi develandaki mestni č»rt-tcr bo odredil, da se ustanovi poseben oddelek za reveže. NAPREDNO MESTO. —Cleveland dobi z novim čarterjem tudi nov oddelek vlade, kateremu »bo ime "ChKlelek za javno blagostanje'yDosedaj smo imeli poliAjsk/ oddelek, finančni oddelek,V^ddelek javne sluibe. Za siromaka se ni do^ti zmenilo, pač pa se bo to zgodilo v prihodnjosti. Mestc Cleveland je bilo vedno prvo, ki koraka z duhom časa naprej, in dasi ravno ne moremo reči, da je vzorno mesto, do skrajnosti, vendar se v Cleve-landu gleda veliko več na ljudsko korist kot drugje. Nov oddelek mestne vlade bo imel nalogo študirati revščino, zločine, nezmožnost starišev podpirati svoje -otroke in druge družabne dolžnosti, ki se pojavljajo danes v i^aši sredini. Glavna naloga novega oddelka bo, da se podeli ljudstvu več izobrazbe, da se producira več tiska, da se ljudi poduči o stvareh, ki so koristne za človeško življenje, za napredek in boljšo ■ bodočno-st. Vrhovno sodišče v Colum busu je sicer odločilo, da se * mesto ne sme v to vtikati, vpn tiar župan Baker je mnAja( da vrhovno s-cdišče o tem nima ničesar govoriti, pač pa ljudje sami, ki volijo. In tako bo ta točka, ki daje mestni upravi pravico in dolžnost skrbeti za ' blagostanje vsakega posamez nika v mestu, kolikor to dopu ščajo razmere, prišla pred volitve 1. julija, ko se da volivcem na prosto Voljo, če sprejmejo carter ali ne. Seveda so zopet na delu razni bogati po-litikarji, ki trdijo, da mesto za to nima denarja, in katerih večna misel je, da mora ostati ljudstvo v temi in nevednosti da si ne more pomagati naprej, in da potem ljudstvo toliko laglje izkoriščajo. Toda Cleveland je napreden, in naprednega duha v CleveUndu ne more nihče ustaviti. » —"živega te bo demo zažga-• li, tebe in tvojo ženo", tako je pisal neki socijalist našemu uredniku. Pismo, oziroma poštna dopisnica je bila sprejeta v uredništvu našega lista v sre do popoldne. Pisatelj dotičnih vrstic je dobro znan, in mogoče se že sedaj za glavo prijema, ker je naredil .tako silno neumnost. Seveda, kot vedno se je bal podpisa k pravo ime in Se je podpisal Jah^zViz Rib nice. Toda ta Janez riviz Ribnice, ker so tam preveč pa-. metni ljudje, da bi pisali take 1 otročje grožnje, pač pa vemo, da je blizu tam. kjer ljudem koles manjka v glavi. Ta socijalist si pač želi, da bi se vrnili srednjeveški časi, ko so menihi zaižigali' coprnice na grmadah Objednem pa kaže to pismo, v katerem se grozi da zažgo na šega uTednika in ženo živega, vso nagoto socijalistične kul ture podivjane, ki v svoji fa nktHci ne ve več nobene meje dostojnosti. Grozilno pismo katero smo prejeli dobi vlada "Zjediirjenfh držav y roke, ki bo- pokazala temu Janezu, ka; , pravi, pošiljati groinje po pošti. Nam je že dovolj neum nošti od teh barab.' ■c. Slavnost-Zofija Birk. jkra.«ne deklamacilirso pa v rokah gospice Josipi ne Laushe-t-ove in Julije Volk. Parada se začne ob 2. popoldne, sprevod otvori slovenska godba, potem korakajo Sokoli v uniformah. Po prihodu v dvorano je razvitje in potem se vrši lepa zabava. Društvu, ki ima toliko narodnih in naprednih slovenskih žen v s veji sredini, želimo največjega uspeha. —Vedeli smo že naprej, da bo tako prišlo, da bodo piskali in trobili, da lažemo in neresnico poročamo. Namreč glede dogodkov pri seji dr. Primož Trubar. Z brzojavkami in dopisi sedaj pravijo, da lažemo. Mi smq tak: j pri prvem svo-em poročilu ostro obsodili pretep, ker je to znamenje surovosti in obžalovali smo tudi dejstvo, da je bil presednik S.N. P.J. v Clevelandu napaden, in smo to ostro obsodili kot čin barbarov. Toda naša dolžnost je bila poročati resnico in nič druzega. In to smo zapisali. Citateljem raznih listov naj ni-car ne trosijo gotovi krogi peska v oči in pri tem napadajo nas, ker iz tega se le vidi, kak« jih resnica v oči bode. In če gotovi krogi ne bodejo mirovali, pa se dobi en človek, ki je bil toliko predrzen in neizobražen, da je udaril pri seji predsednika. Prič pa. ki >0 bile zraven, je dovolj na razpolago. Kdo torej laie? V nedeljo bodejo igrali na Drugovičevih prostorih igralci od društva St. Louis dve igri, prvo z dr. Z. M. B., ki se začne ob 1. uri standard, in drugo z dr. Edinost, ki se začne 3.30 standard. Slavno občinstvo je prošeno, da se umakne z igralnih prostorov, kadar se jih prosi, ker sicer je teško igrati. Igralci tudi prosijp, da se gledalci ne vmešajo v igro, kot se je to zgodilo zadnjo nede Ijo, pač pa naj ostanejo na svojih sedežih, in vse se bo •mirno vršilo. —V nedeljo popoldne se vrši redna mes, seja Slov. Lovskega podp. društva. Člani so prošeni. da se polnoštevilno udeležijo seje. —Danes priobčujemo trimesečni račun Slovenske Dobro delne Zveze, ki kaže krasen napredek te organizacije tekom treh mesecev. Blagajna šteje sedaj že mnogo čez $4000.00 kljub temu, da je bilo splačano skoro en tisoč dolarjev bolniške podpore v treh mesecih Zveza šteje danes že 852 članov in novi člani neprestano pristopajo. Račun se je nekoli ko zakasnil, ker gl. tajnik ima 41 * 4 -4---- kajti čez dan Dvarni, in zve-sje proste ure da u redu je Zvwine posle. Poleg tega je pa število članov odkar je sedajni tajnik na delu narastlo čez 600 oseb. —'Poroča se iz Ljubjane, da se bo sokoski izlet v Ljubljani vendar vršil. Baje nastopijo vsi slovanski poslanci v državnem zboru ostro proti vladi, ki je sprva sokolski izlet prepove dala. Tu(Ji iz Clevelanda bo ne kaj udeležencev. V Parizu je nastala cela revolucija, ko je prišel tja španski kralj Alfonzo na obisk. rlavo, dela čez mora delafv v t cer si vzame —iNekaj izvanredmo lepega bo v nedeljo razvitje nove za-sta^društva ^Napredne Slo-veni^^sT^Z^PJ. Kot smo že poročali, je zastava ena naj-, kar jih imajo društva v Velikanska maai-rustev, * %7-a. ima sedaj v Clevelandu konvencijo, priredi delegatom v —V torek je v Lorainu.dobi lo 25 Slovencev državljanski papir. Znam^nft, da se rojaki tudi tam zanimJjo za svoje dr žavljanske pravice. -^Slovenske Sokolice, ki spa V državi refere gaj o iz SVOJO bosov. SUFRAGETE. • Pariz, 8. maja. Španski kraj Alfonzo, ki je preti tremi tedni Qhioska dri komaj ušel smrti, je prišel vče- sprejela raj v Pariz da obišče precised- JJ ^ ya- ........ mka francoske republike Anar- ^ delod4g§e, da plagu. histi v Parizu so uporabil, to| y ^ priliko za splosno demonstra-.^ ^^ jn ctjo proti kralju. Ko je star se sedaj agitira, da se s pomočjo a odvzame delavska poikodnina. delavcev so na nogah, da jim str-majhno drobtino. Rojaki, kadar o volitev, pazite, da bodete volili orist. Ne dajte se premotiti od eralj pri francoskem poslaništvu, se je zbralo mahoma kadil 300 anarhistov, ki so kričali živijo Ferrerju in doli z morilcem španskin1 kraljem. Nad 600 policistov se je potem navalilo na anarhiste, katere so s sabljami tolkli, dokler se niso razpršili na vse strani. Raztepeni anarhisti so po tem po drugih ulicah razbijali svetilke in poškodovali hiše, ki so bile okrašene. Policija je imela veliko sitnost, da je ugnala anarhi-ste. Obisk kralja Alfonza v Pa-rr/u je političen. Prišel je v Pariz, da se pogovori s francoskim predsednikom glede francosko-špatiske zveze. Francoska vlada se je tako bala za kožo španskega vladarja, ko se je mudil v Parizu, da je poklicala pod orožje «5.000 vojakov, katere je nastavila po cesti, kjer se je kralj vozil. Na kolodvoru, kjer je kralj izstopil, «e je zbrala velikanska množica ljudi j, ki je kralja pozdravljala. (Pripravljeni za poletje. Vsakdo se pripravlja za poletje, da očisti svojo hišo, toda očistiti se mora tudi telo. Najbolje je Trinerjevo ameriško grenko vino. To zdravilo deluje naravnost na prebavljalne organe, očisti jih popolnoma, jim da novo moč in poveča njih delavnost. To materijalno pomaga pri prebavi in nam dovoljuje, da zavžijemo toliko dobre hrane, kolikor jo potrebujemo. Utrdi telo proti napadom poletnih boleznij. Rabite to zdravilo vselej, kadar čutite slabost v želodcu, zgubite apetit, ste slabi, zaprti, imate glavobol, krče itd. Po lekarnah. Jos. Tri-1333-39 So. Ashland a ve. Chicago, 111. Za zunanje bolečine rabite Trinerjev liniment, ki točno deluje. gajno goto-kak delavec dobi primer-pa vselej za ja kakor je tero so de-vojim usluž-pri delu po- poškoduje. ted 110 nagrado, ki sto pocentov bila danes ona, lodajalci dajali bencem, ki so škodovali. Že lanskega leta, ko so se vršile volitve, ali naj se ta točka, ki zavaruje 4eJavce, sprej me v ustavo, s ko hud odpor redili, da bi d .padla. De k d vedeli, da če delavsko pošk jo morali veliki delavce v tov jo stroji v redu nah vse varnos kor jih zapov 2e lansko leto hud boj med dajalci, in last žavi Ohio so cel milijon d bili tock'o ust delavca. Kljub temu kompanij je b 3 I. SEJA. omenili, ka-ompanisti na-a točka pro-i so dobro je volijo za o, da bode-olj paziti na h, da bode-90 v tovar-riprave, ka-država, itd. torej vnel vci in delo-tovaren v dr-ovali skoro , da bi poki zavaruje Rudeča zastava. East Liverpool, O.. 7, maja Tukajšnji socijalisti so dvakrat obesili rudečo zastavo na svojem poslopju, toda ljudje so jo vedno strgali s .hiše. Ko so jo tretjič obesili, je pa žu pan irkazal jo odstraniti, da ne bi bilo nadaljnih nemirov. Vendar so socijalisti zastavo zopet obesili. * —V soboto imajo rojaki * M dolgo časa. glede zadružne Newburgu sHpd prodajal^ M se rojake, privijemo, da s40.90 300 kron ........ za 61.35 400 kron ........ za 8i.8c 500 kron ........ za 102.25 1000 kron ........ za 204.00 2000 kron ......... za 407.00 Poitarlna J« vftteta pri t«h avotah Doma M nakazane avota popolnoma Izplačajo b raz vinarja odbitka. Nafta donarno poftlljatvo Izplačuj« o. kr. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nem poalatl Je nejprlllčneja do $60.00 v gotovini v priporočenem aH regletriranem plamu vodje xn* oko po Domestic Poetal Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK t A K f ■ It B2 Cortlandt St., New York, N. Y ALI PODRUŽNICI •104 at. Brat predsednik Mihael Ro-vanšek etvori sejo s primernim govorom in pozdravom odbornikom in delegatom ob 8. uri zjutraj, dne 5. maja 1913. Xn dnevni red pride ureditev dnevnega reda zborovanja. Po daljši debati se sprejme soglasno. da se izvoli poverilni odbor, za pregled pooblastil. V poverilni odbor so imenovani Štefan Zabrič. Jakob Ilrenčič, Alojzij Gregorič. Poverilni ocl-',;or se za nekoliko časa odstrani, da pregleda ako s;> vr-i delegat je pravilno izvoljeni od svojih društev. Po končanem pregledu poroča poverilni odbs r sledeče: Pooblastila so vsa v rydtl, koja smo dobili v pregled. Br, And. Franetič, član dr. št. 53 nima pooblastila, ker je bil med potjo okiaden za vso prtljago in denar, ter je pri tem tudi pooblastilo šlo z roparjem. Po daljši debati se ga na razne dokaze opraviči do delegacije. Dalje br. Al. Sterle. del. dr. št. 11 je po/abil pooblastit) doma. Na predlog br. Ka-ker-ja ga sprejme zbornica pravilno izvoljenim delegatom. Rr. Zabrič čita pooblastilo dr dr. št. 2, glede delegata Mih. Cene, koji je izvoljen /. večino članov. Za tem čita br. Svoboda (I. porotnik) pismo od istega društva, kojega je piial predsednik društva. V pismu piše, da se ne dela pri dr. v pravem redu, temveč se deluje proti redu. lir. Vidrib poroča, da mu je tudi nekoliko znana afera. — Porcča. Kakor je meni znano, je bil na redni seji br. Cene pravilno z večino izvoljen. Br. Svoboda po v da rja. da ni bila pravilna volitev. Br. Ivan Ooršek predlag-a, da se ga sprejme v delegacijo. Podpirano. Brat Sitar poroča, da je v pismu popolnoma drugače pisano, kakor je br. Kovačič govcril na, seji gl. odbora. Br. Svoboda poroča, da je br. Sitar in br. Pavlovčič nagovarjal društvenike, da naj volijo Čenča delegatom. Odgovori na to br. Sitar br. Sv obodu, da ni po?nal br. Cenca predno je bil izvoljen delegatom, ter da je lažnik dotičnik, dokler ne dokaže. da je cn Sitar, koga nagovarjal kako naj voli. Dalje poroča br. Pavlovčič. da ni poznal Cenca prej da sta* se do>bila na potu v Cleveland, na kolodvorski postaji v Johnstown, Pa. Martin Klinar potrjuje, da sta se na kolodvoru Pavlovčič in Cene pozdravila kot neznanca. Br. Kakcr pred laga, da se del>ata zaključi, ^podpira br. Rebolj. Predlog Kakerjev sprejet z večino. Za tem pride na glasovanje predlog Goršekov, ža kojega glasuje 47 glasov. Sprejeto. iDalje čita br. Zabrič pooblastilo od dr. št. 3. nanašajoče se delegata Fr. Pavlovčiča. Brat Zorko vpraša, zakaj nimajo delegati pooblastil poslanih od gl. tajnika? Br. Pavlovčič pojasnjuje, da je društveni blagajnik pozabil prinesti pooblastilo iz gl. urada, radi tega mu je dr. izdelalo poobastilo. Se vzame na znanje, Br. predsednik vpraša, kedaj je član sprejet v Zvezo? Brat Sitar pojastijuje, da o tem govore pravila. Br. Prostor vpraša kako je z zadevo Pavlove i če v o, da naj naj se pojasni ? Brat Vidrih pojasnjuje. da ga ni hotel sprejeti v Zvezo, gl. blagajnik in predsednik Zv., ter da predsed. Zv. ni hotel podpisati police. Br. Sitar poroča, da je bil Pavlovčič sprejet v Zvezo, dne 1. februarija 1913. Br. Klinar predlaga, da se pojasni zakaj ni hotel preds. jwdpisati police Pavlovčiču. Br. * Sitar pred- Črnogorski odpor je pokazal, kako malo se upošteva na Balkanu mnenje evropskih velesil. NESOGLASJE. London. Balkanska vojsfca $e bliža svojemu koncu, zadnji streli so prav gotovo že padli. Toda kdo ve, če ni konec bal-' kanske vojske začetek evropskega viharja? Vprašanje Ska- dra je sicer rešeno na konferenci velesil. Toda zdi se, da Crnagora še vedno neče sprejeti svoje nesreče brez krvavega odpora. Blokade se Crnagora; sicer ne boji. Toda Srbija, ki ima še vedno pred Skadrom ali v okolici 30.000 mož armade in najboljšo oblegoval no topništvo, je baje izved< da namerava Avstrija nenad( ma udreti v Sandžak, če se bija tako ne umakne iz Crr gore. Sandžak je pa za Ji slovane stokrat bc Ij poi •ben, kakor Skader. Ak vzame, Avstrija, kar ni ii čeno, ker so balkanske vi izmučene po dolgih krvavih porih, je združenje Srbije Črnegore onemogočeno komaj. Srbiji torej ne prt ja druzega kot odpoklicati je čete. kar se je že naj'brz dilo. Sama Crnagora pa di ne more pomagati, tega pa lahko slede še hi raki velesil, posebno A\ ki komaj čaka, da plane Jugoslovane in jih požre. Rusija in Italija ste misel, da se da črn< gmcfna odškodnina l>asi se Avstrija U vendar je skoro got( bi jo Črnogorci 20 mili j sojila,in pristanišče ter sv. Ivan Meduanski. In podlagi pravijo, da se doseže mir. Odkupnina z der je hrabrim Črm bolj potrebna kot Skadi čast in junaštvo Crnegor je dovolj izkazalo, tudi nogorci Skadra ne bi In ko pride do nove sv« krize, tedaj se bo dalor glede Skadra kaj za Crr narediti. Saj je bila danja vojna dokaz, kako se upošteva pri malih v Evropi "volja'" evropsl lesil. Sicer pa Avstrija je sadove svojega nasto[ Jugoslovanom. Srbski so organizirali proti A.\ odločen gospodarski boj se bo razširil po vseh skih deželah. In ni tre! pesetbej praviti, da bo( bojkot občutili tudi Sloi (Avstriji. Slovanski brai jugu so lahko zadovoljni jimi uspehi, posebno če posreči ohraniti slogo. Z 1 nirn in sporazumnim delom dejo nadomestiti žrtve in t^jj li svoje nove pridobitve, da bodejo lahko mirnega gledali novim borbam I11 balkanska sloga bo naj ša zaušnica onim, ki šj rajo na prepir meti balfca mi narodi. Avstrija se je i/javila na rovanju velesil, ki se . v Londonu, da ni pripravljena \ ti ,Crnigori nobenega zai Z'borovanje se je raditega kinilo, in se nadaljuje i pondeljek. Skrajna London, 7. maja. so vrgle bombo v kat Pavla, ki je drttga u? key naM|u. Bon ravno ^ra s V pravem gasili nit, - I NajmlajSi, osemletni bratec je sedel v »vojl post in tiščal obrazek v rokci. "Kaj p* jokai: Dana in oče !ela je pri svoji mizici, sta žleht; kajne, ti si pa moj ji je klonila na prsi in "Pusti me," in porinil jo je vito Hitenje ji je stresalo proč od sebe. Duša ji je jecala pod tež brejnetiom. Ni je bilo sol v njeno oko iu vendar bi dela tako dobro. Toda za in; srce s* ji je krčilo in ba i se je, da obnemore. Sveča je plapolala na mizi [>red njo so ležali odrti zvezk "To je tudi tvojj delo, Da !- na. Sedaj me že najmlajši ne ji mara. O, saj vas bo kaznoval vse Iiog in jaz upam, da to i- doživim!" V Dani je vpilo srce: "Ne ki? nuj je, IVog, saj ne ve, kaj , govori. Samo miru te prcsiin jipe — a ona se ni menila dobri Bog. samo miru, sicer za delo. Kako tudi? Trho je bilo v sobici, culo se je fc enakomerno dihanje njenega malega bratca, ki je ležal v njeni postelji zakopan do vratu v odejo. Se so se mu poznali sledovi solza na licih, to da usteca so mu bila na smeh. K, štorih, krik in vik s« je ra/lepo sobah. Bil je zopet eden led onih strašnih dni, pred trimi je trepetala in katerih ie je bala, saj so ji vedno vzeli zmožnost do dela, ki ji ga nalagal njen pek lic. Oče je foil šel zgodaj v poste-* prižigala mu je luč in pri-sla časopise. Rekel je: "Pojdi v kuhinjo in poglej, je se kaj kave zame in mi jo prinesi." Pil je mnogokrat še po ve-rji malo kave. Dana se je rnila in hotela skozi prvo v kuhinjo; toda naenkrat je mati zastavila pot in re-a osorno: "Nikamor mi ne pojdeš! Ali jaz še na svetu, ali ni ? Ali lite, da me bodete živo po-lli? Saj vem, kaj hočeš, bi priile tiste tvoje 3estre linjit k nam namesto me-'ist* cope m ice, to.da nikoli, veš, nikoli, dokler sem jaz In ti," obrnila se je k "imaš tudi njegove sestre v časti kakor svojo mater. I lem jaz sploh tvoja mati i?" la je stala ob vratih ble-cor smrt; toda v srcu jo sklo: "Mati?" nje se je razširjal duh iv žit i pijači in Dano je do inozga, ti me po kavo in miruj, te prosim I" imor ne pojdes, prav ni-r. Če meni ne zna reči za pa je tis bo dobil. In ti-tjegcve sestre in ti si jim loma podobna, njegovim Ukini sestram, fuj!" ki je bil skočil pokon-ie kakor onemogel padel nazaj na posteljo in boža ječal. v zopfet! Bilo je prehudo vse je nvcral trpeti in nje-živci so bili skrajno raz-tni. ina, pojdi v svojo so1>o in ri obeja vrata." seveda, le lepo ji govori ^ene naj vun zapre! Saj boni takrat, kadar bom sama i. Dana pa me ne bo vun ila. Lc potuho ji dajaj, že videl, kaj boš zredil, vprašaš je nikdar ne, kam in kod hodi. Bo že kaj izlila in to bi vama obema i voščila!" Okamenela je stala Dana in da v skaieni materin Sama sebi ni verjela; _ more govoriti mati svoji hčeri ? Ali je to mogoče ? Div-|e je planil oce pokonci: "AH mi boš pustila ctroka ',y mirtr s svojim peklenskim jezikom ?" . Dana se je vrgla med njiju, »ker bi jo pobil kakor psa. Vsa trepetajoča js.- Šepnila "Lepo te presim, pojdi * do-kamor hočeš; tebi bo bolje nam bo dala mir. /es se je tresel, ko je iskal &ni4c in klobuk. Vsa besna t je zagnala žena vanj in mu * 'l na vsak način vzeti klo-Otresel se je je kakor ijočih korakov v noc. t veda sedaj je pa šl. Se pojdi., še ti!" kričala je še aj časa. Dana pa je *ta!a oknu in strmela v zvezdt. Danine sobe se je začulo ij kakor ihtfnje. Mati je ila pokonci in divjala tja. omagam." Besede pa ni bilo iz njenih ust; kdo bi se prepiral z zverjo? Saj to ni mati! "Pa sami Ixxlitc, kar sami. Se klicali me bedete, pa me ne bo!" Z vso silo je zaloputnila vrata za seboj. Dana jp odšla v svojo sobo in zdelo se ji je, da se pogreza svet -ekrog nje. Kakor omote na se je za potekla k Vladkovi posteljici in se vsedela nanjo. Oklenil se je je okrog vratu, rahlo pritisnil svoj »rl/.ni ob raze k k njenim la-s in iu Hiteč rekel: "Moja Dana P "Zelo si žalostna, Dana?" Zbrala je vso moč in se nasmejala : "Ne, čemu bi bila?" "Res nisi?" "Res ne!" Moja Dana!" Prenehal je ihteti, potola/en c bil skoraj. "lx?po te prosim, ivesi me v svejo posteljo, tu bom tako sam!" — Prijela ga je in ga odnesla v svojo posteljo. Sklonila se je i njemu in /opet sc je oklenilo dvoje šibkih rok. Pričela mu je pripovedovati »ovest o sedmih gradovih iti o sedmih kraljlčnah. Počasi sta mu cmahali rokci, še enkrat e rekel kakor sam zase: "Ni žalostna Dana, ni!" in se nasmehnil .Spal je in ni slišal več jioveiti. Dana pa je »edla k mizi in težko ji je 1»ilo. Dobro je Vlad-ku. Zaspi in pozabi. Kdaj pa [>ezabi ona? Kje 'hodi oče? Kdo ve? In delo dolžnosti kliče, Dana pa izmučena. Sveča plapola na mizi. zvezki in knjige leže odprte. Glava kleni Dani na mizo, roke si f: ibila položila pod njo, sen ji je zatisnil oči. Sveča pa plapola in riše čudne sence po stenah.. . Slepec. Prišel je vsak drugi dan ob petih. Pričakovala sem ga, ker je bil točen in stala že v;dno sredi sebe, ko je vstopil. Sedel je h klavirju in pustil knjigo. katere je igral zaprto. Bil je slep, Ni bil slep od rojstva. Nesreča j: bila, da je oslepel. Ko še ni imel osem let, se je igral z drugimi otroci na domačem dvorišču. Tam je bila vapneni-ca, kjer so prejšnji dan kuhali apno. In kakor bi ga bil zlodej zmotil, si je med igro zmislil in letel k jami gledat, Če apno še re. Zaletel si je in sodtaknil na eni izmed desk, ki so bile čez jamo položene. Deska je padla v jamo in on tudi, z glavo naprej. Apno je bilo še precej gorko. Komaj se je postavil na noge in začel kričati, so prileteli otroci in ga rešili. Opečen je bil na rokah, nogah in na licu. Pa rane so zacelile, tudi cči so zacelile, pa bil je >lep. Bridko sc je jokala mati, ki mi je sama pravila to nergodo. "Ve vesfe," mi je rekla, kako me je srce bolelo, ko so drugi otroci segali po kruhu, po igračah, eden po drugem, on pa je stal mirno zraven in čakal da mu kdo r\če. Prej pa tako živ in nemiren. Ko mi je zdravnik v bolnišnici rekel, da fant ostane slep. sem želela, da bi ga raje mrtvega iz jame pote-nega gada in odšel opo- gnili, kakor pa, da ifnam sedaj lepca. Cel-: neči sem prejoka la in mislila, s čim bi se bila pregrešila, da me Bog tako kaznuje. Pa vedno $em si morala reči, da sc mi godi krN vica. "Bog ve. mati. za kaj je to dobro," sem jo tolažila. Usoda Ko sem bila nastavljena kot učiteljica v tem kraju, je bil že več let na zavodu za slepce. Prvokrat sem ga videla, ko je prišel domov na počitnice. Kadar sem šla na izprehod proti Dravini, sem morala redno mimo njihove hiše. Ni videl, da sem šla počasneje, ko sem šja mimo njega in da ga opazujem. In dasi navadno iz oči čitamo duhovitost človeka, sem spoznala tudi na njegovih slepili očeh, da fant ni navadnega duha. Nekoč sem se opogumila, stopila k njegovi materi, ki je ogrebala krompir, in jo vprašala o Rudolfu. Povedala mi je zgodbo o nesreči in poklicala fanta, da ga vidim. Govoril je 'j a ko vljudno, mi pravil marsikaj iz zavoda in tudi to, da se uči igrati na glasovir. Imel je oči vedno v me obrnjene, tako da S'2 mi je zdelo, da me vidi, in povesila sem nehote uekoli-kokrat pogled, kakor to storimo, če* nas kdo nepremično gleda. Minili sta dve leti po počitnicah. Rudolf je dovršil učenje na zavodu in se vrnil za vedno k stari&ni. Imel je sedaj osemnajst let. Kako dobro je igral na mahala! Zvečer sem ga poslušala pri odprtem oknu. Ko sem prišla nazaj od počitnic, me je čakal pri šoli in mi pomaga! nesti prtljago gor v sobo, Drugi dan je zopet prišel. Bil je tako prijetnega, dasi mirnega vedenja, da sem se vedno razveselila, ko sem spoznala njegovo trkanje. Znal je tako lepo pripovedovati in vedel je dosti. Govorila sva celo o /vezdah. Učil me je tudi francoskega, tega s: je naučil v zavodu pri nekem gospodu-slep-cu. Kadar sem šla na izprehod in je bil zunaj, je šel vedno z menoj. Stopal je tako varno, da sem se čudila. "Saj poznani pota!" mi je dejal. "Saj sem nekdaj videl! Tukaj. kjer sva zdaj. je ležal nek; velik kamen. Voznik je pelU* kamenje iz kamenoloma in voz se mu je vdrl v blato, da ni mogel izpeljati. Vrgli so kamer. . voza in ležal j_* dolgo tukaj!" Preskočila sva potek. "Tukaj so cveli najlepši zvončki in vijolice. Nabiral sem jih kot otrok, ko sem še videl Kako rad sem trgal cvetlice!" Vzdihnil je in tiho sva šla eden ob drugem... Prihajal je redno vsaki dati, pozimi in poleti, Pozimi sva sedela v moj' majhni, zakurjeni sobici. Nabavila sem si knjig, francoskih, nemških in slovenskih, da jih čitani sebi in njemu v zabavo. Če sem mu čitala roman ali novelo, sem mu morala dovoliti, da me je \*časi v sredin: prekinil in mi prerokcfv.il na-daljni razvoj ali konec. In začela sva filo/ofirati t "Iz česa to sklepate?" "Zakaj je junak to storil?" Tudi spcrckla sva se, slednjič uklonila avtorju in na vse-zadnje prisrčno smejala. Z velikim navdušenje je poslušal, če sem mu pripovedovala kaj iz šole. Na pojavih, ki sem mu jih natančno opisala, sva študirala psihologijo otroške duše. In reči moram, Rudolf je bil pedagog. Redkokdaj sem uživala srečo. da mi je Rudolf zaigral svoje lastne kompozicije. Najlepše pesnice, ki sem mu jih čitala, si je zapomnil na pamet in na nje je zlagal melodije, in krasno je pel... Da nisem hotela, tekle so mi solze iz očij. Na koncu me je vselej vprašal: "Gospodična, alf s* Vain je dopadlo?" Odgovorila sem kratko s pridušenim "da". Nisem hotela, da bi zapa/il, da me duši jok, ker se mi je zdelo smešno. Pri priiožnosti mi ie potem očital, da si ne se tolnn čiti, ali rečem ta "da" v brezbrižnosti ali s čustvom. Jaz pa sem se smejala... Spomladi sva hedila čez po Ije in travnike. Morala tem m« praviti, kako cvetlice ra srečna. KVMi , da moje znanje v igranju ne zadostuje več mlademu virtuozu. Učenec je dosegel in .prekosil učitelja. Da pa bi hodil z mehali cd gostilne do gostilne in si s tem služil, se mi je zdelo zanj premalo. Miilila 'sem! Naročila stfiti mu, naj se navadi nekaj najboljših komadov. Medtem sem storila potrebne korake v mestu. V časnikih sem napravila veliko propagando za koncert. In res je vladalo v mesu nenavadno navdušenje za neznanega slepca — vitruoza. Prišel je usodepolni dan. Komaj sem zakrivala pred Rudolfom razburjenje, ki me je navdajalo. Občinstva se je kar trlo. Vcščaki so se divili nj. govern u petju in igranju. V odmeru je pristopil k Rudolfu ravnatelj {^harmoničnega društva. To priliko sem z namenom porabila. Pristopila sem in govorila sama z ravnateljem. Obljulbil mi je z veseljem, da hoče brezplačno izuriti Rudclfa v t*m, kar mu št-ncdosUje. Toda s čim ga živiti?. . . Ne >om razlagala posameznosti. Šlo je prvo leto. četudi s težavo. Drugo leto pa je služil sam. služil več nego je rabil. Vsi v mestu so poznali "lepega slepca" ki jz znal vsakogar očarati z oinamljivim petjem. Imel je nebroj častilcev in častilk, ki niso štedili z lavorikami. Veselila sem se ž njim. Enkrat se je peljal z menoj domov k materi — oče mu j\.* v tem času umrl. Kdo bi mislil," mi je rekla mati, "da se bo temu kdaj bolje godilo kot vsem drugim mojim otrokom!" V srečnem zakotni živi sedaj Rudolf na Nemškem. Napovedal je v tem mestu zaporedoma več koncertov in pri tem se jc med drugimi zaljubila vanj bogata mestjanka. Njen oče je bil materialist in je imel veliko j'?ze z edino hčerko, ki je bila že po sili zaročena z nekim »iffioparnim indu-strijcem. Pa ona je ljubila umetnost in umetmka-slepca. Ko je oče umrl, sta se poročila in živita že nekaj let v naj-1.psi slogi in ljubezni. Pri lem nista pozabila skromne učiteljice slepčeve, ki se v zagorski tihoti raduje njune sreče. Jofr* MONTANA. Great rails, Math Uralc. UM Na A*t*a Rd.. blagsjatk Jacob JaaCer. 3600 E. 81 St. — Seje se vrte vaaho 3. nedeljo v meeecu v John StmonJčeri dvorani 3733 E. 77 SL oh 3. nrt popoldne. Društveni tdravnlk dr. F. Kuta, 73» Broadway S. E. Druitvo it. 11. Cleveland; Ohle. predsednica Fany Hudovernlk, 1243 E. 60 SL. tajnica Iviha Jerien. 1091 Addleoe Rdi, blagajnlCarka Fany Turk 1137 Norwood Rd. — Sejo se vrne vaak 3. torek v mesecu ob 8. url sve-Cer v John Ordlnovl dvortnl. DruJtve-nl tdravnlk dr. F. J. Kern. Oruitvo iL 12. Cleveland; Ohio. Predetdttlk U J. Pire. «1» St asi v ave. tajnik John Tmnail«. «026 St. Clalr ave.. blagajnik NMk. Vidmar. 1145 E. «0 Bt. — Seje ae vrte vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. orl popoldne v John Ordlnovl dvorani. Dr. Zdrav nlk dr. F. J. Kern. H III, Jo (ladled Kane. L. 4th St. «1 'jusrar A- ■Predsednik Anton Svete. «018 O lass tednik Ant. Laurlch, «018 Glaae ave., Wag. John Male, 6023 Olaaa aye. — Seje se vris vsako 2. nedeljo v mesecu v John Ordlnovl dvorani ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. F. J. Kern. 6203 SL Clalr Ave. Draitveni oglasi. EDINOST •I. Nar. Pevako Pod. Sam. druitvo Ima avoje redne meseOne aeje vsako drugo nedeljo v mesecu v Marko Bra-teljnovl dvorani, 31. cesta ln SL Clalr. Rojaki so uljudno vabljeni k obilnemu pristopu. 8prejemaJo ae od 16. do 40. leta. — Predsednik John itraus, 1371 E 41 St.; I. tajnik Fr. Makse, 1406 E. 41 St.; blagajnik John Turk, 3966 St. Clalr ave. Vsa pojaanlla daje druitvenl tajnik. 29 mar. 13 SV. JANEZA KRSTNIKA, it. 37 J8KJ Predsednik Louie J. Pire, 6119 St. Clalr ave.; tajnik Ivan A všeč, 3468 St. Clalr ave.; blagajnik A. Zakraj lek. saatopnik Ant. Grdlna, 6127 let. Clalr ave. — Druitvo plačuje lepo tedensko podporo. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Ordlnovl dvorani. 6021 St. Clair ave. D.u-Atvenl zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St. Clalr ave. 1. april 13. SAVA it. 37 S. S. P. Z. ima avoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Johm Ordina «<>'!1 St. Clalr ave. — Predsednik Joa. Po lanc 1101 E. 63 St.; tajnik M. Golob. 4714 St. Clalr av; blagajnik T. Jereb. 126K E. 66th St. — V druitvo se sprejemajo rojaki od 16 do 66. leta Torej imajo rojaki, ki so prekoračil 46. leto, lepo priliko, stopiti v druitvo. ki daje $11.00 na teden bolniške podpore in $500.00 amrtnlne. 1. feb. 13. Dr. SRCA JEZUVA Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne v Knausovl dvorani. — John Pekofl predsednik. 6011 Bonna ave.; Math Oblak tajnik, 1283 B. 60 bi.; J. Brus rač. tajnik; John Levstek blagajnik 1121 E. 66 St. F. levstek in F. Ko-mldar odbornika. Martal A. ikulj. Druitvenl zdravnik J. M. SeflČknr. «127 St. Clair ave. 31. dec, 13 SV. J03EFA 8am. kranjeko kat podp. druitvo Ima redne mesečne aeje četrto' nedeljo v mesecu ob 2 url pop. v Knausovl dvorani. Vetopnlna od 18 db 30. leta $1.60od 30. do 36. leta $2.00 in od 35. do 40 leta $2.60. — Predaedhlk Frank Koren 1583 E. 41 St. prvi tajnik Fr. Kofimerlj 455 E. 152 St. Cbl-linwood. II. tajnik Ant. Bolka, 1131 E. 63 St., blagajnik John Grm 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilhem pristopu. Zastopnik xa zapadno stran (West Sldel Georg Kofalt. 2038 W 106 St. N. W.. Zastopnik za Newburg John Lekan 3514 E. 80 St. S. E. 1. Jan. 14. nlk «106 SL Clalrave. Rojaki Slov, d ae vabijo k temu klubu. dajejo vil uradniki kluba avr 13. ŽUlSMBKflO Sem. podp. druitvo Ima redne seje vsako sad njo ... v meaecu v Brateljnovl dvorani. 31 ceete In 8L Clalr ave. Kdor k druitvu prlatopltl naj ae obn. Roman Maver, predaednlk, 1662 K. 43 SL John Ublfi 1662 E 43 Strei t tajnik. Joe filogar 1149 E. «3 St. blagajnik. Druitvenl zdravnik dr. Silber-man, E. 40 Str. In St. Clalr ave. 1. jen 13. DELAVEC, «. 61 S. D. P. Z. ' Ima redne aeje vsako zadnjo nedeljo v meaecu, ob 3. pop. na 600« St. Clalr ave. — Joa. tele, «10« St. Clalr ave. predaednlk. Prlmoi Kogoj, 600« 8t. Clalr ave tajnik. John Svete* «12i> St. Clalr ave. blagajnik. Druitvenl zdravnik za prletop je dr. White. V druitvo se sprejemajo Slovenci od 1«. do 55. leta Za $1.26 na mefeec ae zavarujete za $7.00 bolnlike podpora ln $600.00 amrtnlne. Za nadafjna pojasnila se obrnite aa druitvenl odbor. IS. m are 13 •V. VIDA, iL 29. K. S. K. J. Ima avoje redno mesečne seje prvo nedeljo v meaecu v Knausovl dvorani. Predsednik Mike Setnlkar, «131 SL Clalr ave. I. tajnik Jos. Ruaa, 130« E. 65 St. druitvenl siravnlk J. M. Sellikar «127 SL Clalr ave. Jer. Knaus, zastopnik. Člani ae sprejemajo od 16. do 46 leta. Uamrtnlna $600 aH 1000 ln $6.00 bolniške podpore na teden. Novevplsanl član mora prlneati zdrav klike Ihte prvemu tajnika pred sejo, nakar se poiljejo vrhovnemu adrav -Biku; če m U potrdi,, druitvo pri prihodnji oejt o njegovem sprejetju glaauje. lato velja aa ilaalce. Rojaki ae vabijo k oMtoeaa pristopu. f. avg. 13. DR. "SLOVENIJA" laia svoje redne seje vaako prvo nedeljo v mesecu eb> 3» url popoldne v prostorih na 3044 St. Clalr ave. Kdor Celi lahko pristopi brez da bf bil pred1 mesecev* dni} upisaa. vatop-nlna od1 17—26. leda prost« od 26— 30 Det 3100. Bblntfka podpora je $«.0<) na todfen. Vpraiajte pri prsdasdftlku F. Apelko, 3504 SL Clklr »ve. ali Fr. Rues, tajnik «104 St. Clalr ave. Za brate kateri prltopajo je zdrarvnlk V. J. Kern. 6202 St. CTatr sv^ 31. dec. 13. ŽALOSTNE MATERE BOX JE Slov. mlad. aami podp. *«Hv« Ima redne mesečne seje vsako tretlo nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani; ob 2. uri pop. Id' redne vaje vaak pondeljek ob sedmih zvečep v veliki Knausovl dvorani. — Predsednik Jo«. Sadar 1167 Norwood: Rd. tajnik /os. Glavič 1334 E. 66 St. načelnik F. Hf. Mrvar, 1361 E. 65 St. Druitvo sprejema osebe od 1«. do 30. leta, In ploCoje $6.00 bolnlike podpore. Udnina sna-4a 50c na mesec. f. avg. 13. SV. ANTONA PADOVANSKEQA Mlad. podp. druitve v Newburg. O.. ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Plutovi dvorani na 3611 E 81 St. — Predsednik Joe. Globok ar( 3667 E. 81 St. S E. tajnik Joe. Lekan 3619 E. 80 St. S E. blagajnik Fr. Plut 3616 E. 81 St. S E. načelnik Alojzij Ollha. — Seje se vr8e vsako Četrto nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani 3C11 E. 81 St. 1. Jan. 11. LUNDER ADAMIČ it. 20 S.9.P.Z. Dramatično In podporno druitvo ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v meeecu v veliki Knanaorl dvorani dopoldne. Druitvo daje $8.00 bolnlike podpore na teden in $500.00 amrtnlne. Redni mesečni asesment Je $1.00. Predsednik J. Marn 6401 Bonna ave. I. tajnik A. GrobolAek 6312 Car) ave. blagRjnik A. Bolka 1131 E. 63 St. Natančneje poročila daje tajnik. Ro jaki so vabljeni k obilnemu vatopu. Sprejemajo ae tudi ienake. 1. Jan. 14. SV. ALOJZIJA Slov. kaL vit. eam. druitvo ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. url ln redne vaje vsaki drugI ln četrti torek ob 8. uri r.večer v Knnusdvi dvorani. Predaednlk John Gornik. «106 St. Cleir ave.; podpredsednik Frank Gornik. Magstnlk Jak. Mauser. I. tajnik Fr. Strnlaha, 1009 E 62 SL Druitvenl zdravnik J. M. Bellftkar. 6127 Bt. Clolr ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. 1. Jan. U. SV. BAR8ARA «L 6. F. C. PA. Ima avoje redne mesečne aeje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url v John Grdlnovl dvorani. V druitvo se sprejemajo člani od 16 do 46 letta. Vstopnina je po etaroatL Bolnlike podpore ae plača $7.00 na teden ln tnkoj po vatopu. — Predsednik M. Colarlč 1188 E. 61 St.; tajnik Jos. Trbovec 163« E. 38 St.; blagajnik F. Kaplan 1366 E 41 St. pojaehlla dajeta, predaednlk In tajnik. K Ml. 13. SLOVENSKA NAR. ČITALNICA. Ima avoje redne aeje vsak prvi če trtek od 7. do 9. sveč. Vso po/aenll dajejo: Ivan Marn 7197 E. 64 S predsednik. K. Unče «318 it. Clalr ave. tajnik. 1 jen 13. VRH PLANIN »aveke Is podp. druitve Ima avoje red»e seje vsako prvo nedeljo v meaecu In pevske veje vsik torek ht petek »večer ob 8. url zveč. Predsednik Ft. Grdadolnlk, taJnlk J Rotanc 426 E. 158 SL. blagajnik K M an del j 15712 Waterloo Road.1 1. april 13. CIRIL METODOVA PODRUŽNICA iL 24. ustanovljena $6. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim gro*i nevarnost, da postanejo Nemci ali pa Italijani ker ne morejo priti i »Jfr venske Aole. Letni prispevek ee člane je 50e. Seje so vsako 4nio n " r mesecu ob 9. url d sovi h proetorih. — d niso ned»lk> olETv Knau- »V. FRANCliKA. it «6. R. J. St K. Ima svoje redne aeje vaako drugo ae-deljo v mesecu na 2695 E. 71 St. Predaednlk Egldij Vrhovec 2589 E. 79 St.; prvi1 tajnik JOsip Perke. «it« Grand ave.; zastopnik A. Auiterifč. 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem prlatopu. 1. metre; U SLOVENSKI SOKOL telovadno In podporno druitvs ima avoje redne mesečne seje vaako tretjo nedfeljo v mesecu- na 6131 SL Clalr ave. ob 2: pop. Staroata Fmek Hočevar,; tajnik Fr. Hudovernlk 13« E. 60 SL; blagajnik John PekoljiOlt Bonna ave. Druitvenl zdravnik F. J. Kern. 1. jen. 14. SV: ALOJZIJA. (NOwburg) Kranjeko elev. kat. podp. druitvo ima svoj« redne mesečne seje vaako prvo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani na 3«U R 81 SL •— Predsednik J. Vidmar 3666 E. 61 Bt.. tajhlk Jonij Trček 3696 E 78 M. S. E.. blagajnik Ant. Fertuna 3698 K. 81 st. s: B; L jen. 14 SRCA MARIJ« fstare) isnako sem. Ima redne mesečna šele vaak drrigi četrtek v mesecu v Knausovlh prostorih ob 8. url avtrifer. -^Predsednica Frančiika Lauedte; «T2t SL Clalr »ve; podpredsednica Mary GHIIna 6026 St. Clalr ave.; tajnfea Pkny SlAdoČlč 1170 B. «1 SL; htesajnlčerk* Mmr Haffner, 1203 Nbrfeood. Road. TrbeMk; Drugs tajnica zaplanikarca Joelpiaa Jakiič; pomol, tajnica Terezija Vidmar, odbornlca Niilka Palčič. NOdsorHI odbor: Ana Bletnlk, Heleoa M*H Aaa SkodMr. Druitvenl zdrsvn» Dr. F. J. Kern. 19. marca ll. SOKOL, M. CZ: S. D. F. Z. Sliv. tenako podp. druiWre Ittso svoje redne mesečne saj* vsak prvi torek v mesecu v , ScttUkarkrvIh prostorih ob 8. uri zvečer — Staro-stka Zalije Btfti* «029 GteUe M^ica Fanr M^fc U«l MefWOdr blagajnka Mary Poznlk 1259 E 69 St 1. »vg. 18 CLKVELANO^KE SLOVENK« ienake podp. druitve S. O. F. Z. Imajo svoje reda« meietvi' seje enako prvp nedeljo v meeecu v i g. Srorekarja na It. eeetL daje $700 bolalike am,sr*- m&stt predsednica 8100 Unled sf^ FrafcW-ika Peske tajnica 3167 E 81 St. Frahčlfika Juh blagajnloa 5633 E. ^ StreeL 1- COLLINWOODSKI SOKOL' iemeete jne druitve Ime tvoje redVe eeje vaako Četrte nedeljo v D. BUMHčevt dv6r*»t tedaj zapUnfkard 'M' !?Uhar Joe. Go ntkl so: , d* ee < MSHM A Ženske in dekleta, če bodete pri meni kupovale, se ne bodete kesale, ker so cene na mojem finem in vedno svežem blagu, vedno najnižje. Imam v zalogi najlepši izber finih, čisto volnenih sukenj, oblek z žeketom, kikelj, princes oblek, vso vrsto spodnje obleke, nogavice, rokavice, kakor tudi najlepšo izbero oblek in slamnikov za deklice od 2 do 16 leta. ' || Najlepše se priporočam tudi vsem slovenskim nevestam v Clevelandu, Collinwoodu in Newburgu, ker imam v zalogi jako fine šlajerje, vence in vse drugo, kar nevesta potrebuje, vedno cenejše kot drugje. | Za obilen obisk in podpiranje mojega novega poduzetja, se najtopleje priporočam in bom vedno hvaležen. f ustavi zdrav apetit, poveča odvajanje in ' prežene zaprtje notranje bolečine in krče glavobol zlatenico dviganje in bruhanje. H •Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi želodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri weTvoznosti in ženskih boleznih in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah. JOSIP TRINER, 1333-9 S. Importer In exporter. ■ : . .. Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivm ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu telesu. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaostal. Zgodi se, da želodec neč>? sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtje- je posledica. V takih slučajih je najbolje zdravilo TRINER JEVO AMERIŠKO 1 GRENKO VINO Spisal Artuhr Glcason. (Opomba. V pričujočem podajam? zgodovino mlade deklice, ki je bila zapeljana od trgovcev * belimi sužnjami. Iz ozirov na družino, se je njeno ime spremenilo.toda druga imena in dnevi, ki so tukaj omenjeni, so povzeti popolnoma iz sodnijskih aktov. Zgodovina nesrečne deklice je popisana natančno, in ima za pod-ago preiskovanja detektivov £jedinjenih držav in drugih, jseb.) Zadnje poletje je bila Rosalinda krasna in ponižna deklica. Stanovala je v New Yorku v italijanski koloniji. Njen lep [obraz in obnašanje ji je prijel obilo mnogo prijateljev. Živela je na 6o. ulici v New Yorku, njeno materjo in sestro in dvema bratoma. Stara je bila dvajset let. Imela je prijateljico, s katero sta skupaj pohajale v gledališča s premikajočimi slikami in skupaj y slaščičarne. Njeni prijateljici je bilo i*ne Florence, ki je bila bolj drzna kot Rosalinda, se ni bala moških, s katerimi se je lahko seznanjala. Rosalinda je občudovala svojo prijateljico in ji prepustila vedno vodilno vlogo. Najraje ste korakali po Bedford cesti, kjer se nahaja italijanska sladkost in zabava. Nekega lepega večera v maju, ko ste se sprehajale, stopi mahoma čeden mlad italijanski mladenič pred njiju in ju vpraša: "Ali je kaj z vama, deklice?" Rosalinda je bila užaljena, ker je govoril tako prijateljsko in je hotela groziti, da ga naznani policiji. Toda mladi mož se je oprostil in se izjavil, da ni mislil ničesar slabega. Bil je prijazen mož, ki se je pridružil deklicam. Povedal je Rosalinda da je lastnik gledališča na 35 Bedford St. kakor tudi da fma čistinico in likalnico oblek. In v nekaj minutah se je že naslikal deklicama kot begat mož. Povabil je obe. da obiščete njegovo gledališče, od a Rosalinda ni hotela, pač pa mu je povedala, da če se hoče seznaniti z njo, da jo mora najprvo obiskati na domu pri njeni materi. Tako so se ta dan dobili in ločili. Toda mladi mor ni bil 1 take narave, da bi zanemaril ponujano priliko. S pomočjo James Cunita, ki je bil prija telj Florence, se mu je posrečilo prirediti več sestankov, kamor je tudi Rosalinda piiha-jala. Povedal je, da se imenuje Francesco Mariano. In vsi štirje, Mariano, Rosalinda, James in Florence so hodih skupaj v gledališče, na sladoled in druge take zabave. Znarjje se je kmalu spremenilo v prijateljstvo. Tekom sedmih dnij je Mariano povedal Rosalindi, da jo hoče poročiti. Povedal ji je, da bi ji rad pokazal kako lepo bodeta živela, in pregovoril jo je, da mu je sledila v njegovo stanovanje, ki je bilo baje na 36 Charles St. Ko so prišli vsi štirje na imenovani naslov, sta ostala Florence in James spodaj, Mariano je pa vodil Rosalindo v prvo nadstropje, kjer ji je pokazal stanovanje s štirimi sobami. Peljal jo je v kuhinjo in potem v spalnico, kjer jo je začel stiskati k sebi in polju-bovati. Ona pa je pobegnila k vratom- Mariano pa potegne revolver in ji ga nastavi na njeno čelo. Zakričala je. Nihče ni slišal. Rosalinda je šla doniov in povedala svoji materi. Drugega dne je šla ona, njena mati in sestra na Bedford St. k "dotičnemu gledališču s premikajočimi slikami, kjer so se izrazili, da bi radi videli lastnika. In Mariano je prišel isti večer k materi, kjer je priznal, da je storil napačno na-(priratn Rosalindi, toda njegov trden sklep je, da jo hoče po. ročiti. In drugega dne, 14. maja je Francesco Mariano poročil Ro- šeste avenije, kjer jo je imel denarja. Dva večera sta vprašal, kako naj živita, ker stanovala pri nekem prijate-nima nič denarja. Ona pa ga' lju, don Ciccio, po imenu, vpraša, kaj pravzaprav misli s| Nekega dne pa pride Mari-tem, ker ima vendar gledališče (ano ves vesel k njej in ji po-in še drugo trgovino. On ji(ve, da ji dobil novo službo zli-odvrne, da ji ni povedal gole naj New Yorka, in prosil jo je, resnice, ker vse to je last nje- ■ naj gre z njim, kjer bodeta za-govega brata, da on nima no- čela novo življenje. Ona ga bftnega zaslužka. I je prosila, da bi najprvo rada Ona je predlagala, da naj sij videla svojo mater, toda on je preskifoi delo, pa tudi ona bo odgovoril, da se mudi. Istega delala, in zlahka Ijcxteta shaja-J yccera jo je peljal na Qrand la. On pa ni pritrdil temu, pač Central postajo. Tam jo je pu- pa ji je rekel, naj gre na cesto in se nastavlja moškim, pa bodeta oba lepo shajala. Ona pa mu je nevoljna povedala, da odide k svoji materi. Zagrozil ji je, da jo ubije, in ona se je tako ustrašila, da je sklenila, da ostane pri njem. Pet dnij neprestano potem ji je grozil in vihtel revolver okoli nje ter jo tolkel s pestmi. Prihodnjo nedeljo po poroki ji je rekel, da mora iti z njim v hi-išo prostitucije. Tolkel jo je toliko časa, dokler je pritrdila. Peljal jo je na 8 James Slip, spotoma jo je učil, kako mara odgovarjati, da je "izučena". Ko prideta v hišo, je njen mož govoril nekaj časa z lastnikom hiše, česar ena ni slišala. Peljal jo je v prvo nadstropje, kjer jo je pustil. Nekaj minut pozneje ji je dal petdeset centov, katere -je izročila drugemu moškemu, ki je tudi dejal, da je lastnik hiše. Trenutek pozneje pa pride k njej drugi mož, katerega je videla pri vstopu v stil in je stopil za trenutek na brzojavni urad, kjer je odposlal sledečo brzojavko: Nino Sacco, 101 - 21. cesta Chicago. Parto alle sei p. m. N. Y. Central, arrivo demain tomorrow 9 P. M. Dimitre Marino. Prestavljeno: Zapusti N. Y. Central ob 6. zvečer in pride tja ob 9. zvečer jutri. In šla sta na vlak. Ko sta prišla na La Salle St. postajo v Chicagi, ju je na postaji že pričakovali Nino Sacco. Ta človek je imel v oblasti slabe hiše. Stanoval je v hiši na vogalu Armour in 21. ceste v drugem nadstropju. Sacco je lastoval še dve drugi taki hiši. Njegova prijateljica je bila Jennie Dorno, ki je prišle vsako noč, ko je prešla ura "posla"' v enakih « hišah, hotel Alhambra na State St. kjer mu je izročila, kar so dekleta zaslužile. Kakor hitro je stopila s svojim možem z vlaka, jo je Sac hišo in jo vpraša, če je "izuče-*co prosil, naj pride v njegovo Odgovorila je, da "ne", da je bila pravkar poročena z možem. ki jo je pripeljal v to hišo. Lastnik hiše ji jč dal 25 hišo. In sedaj je šele zvedela, zakaj so jo pripeljali v Chicago. Obrnila se je proti možu in mir začela očitati, ter mu rekla, da ne gre z njim. Sacco centov in ji povedal, da naj hi-j j j reče, naj zapusti postajo sa-šo takoj zapusti, ker neče ime-'nia. ker se je bal, da ne pride ti sitnosti s policijo radi •nje.! kak vladni detektiv blizu, ko Peljal jo je do vrat. kjer jo je j vidi dva moška govoriti z de-spustil. i klico. Ona je počakala gunaj, šla je k neki prijateljici na'jn za nj0 pride njen mož. Pe-Carmine St., in zvečer jo je Ijal jo je v Alhambra hotel, dobil tam Mariano, ki jo je kjer sta živela Sacco in njego-prosil. naj se vrne k njemu. Povedala mu je. da se ga boji in da se bo vrnila k svoji materi. On pa je obljubil, da bo skrbel za njo, da mu je silno žal, ker jo je pripeljal v slabo hišo. In šla je z njim. On ni- Kdor malo dobrega bere, malo dobrega ve. Kdor pa veliko dobrega bere, veliko dobrega ve. Tri mesečni račun S. D. Z. od 1. januarija Izdatki Oitanck članov 31. marca '13. rt rr] O B ex o "g £3 Cu I.012.05| 432.00I351 88751 29.00 io.8o| 107.85I 129.85I io6.oo| 73-151 *37-4o| 55-5°l 312.40I 17 i.ioj 69.40I. 118.90I 34°° I 120.20I 31*42 196.00 46.00} 23 30.00 45 15 58 33 88.4o|$2.536.55|$764.42 34 625I I5°i I I 20| • I 34| 34|I6 852| Prank: Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom C. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro 1 in ceno. To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprilifce. Objednem daje moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono do 31. marca 1913. 1 | 90.50I 893.00!...... 2 I 9*oo|.........I 78.40 3 j 37.00I 66.oo|..... 4 I 40.50!.........I 81.60 5 I 19.00! 86.ooj..... 6 I 3.00I 69.00! 7 I 33-5°l 98.00 8 I 116.50I 34.oo| 1.60 9 j 192.00! 81.00 110 I 98.00! 53 °°l «k----- I" I 43-5<>i.........I 23*> j 12 j 94.00j 14.001..... 1*3 I 320°l• ........I..... 14 I io6.oo|..........I..... [$814.501$! .394.oo|$i84.8o Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske^Nfe parobrodne dhižbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. o « U TJ .o-g V življenju z osornim in morda sera življenja kratki )il nekoč zavrnil . dolgo noč in zagrnil. Na kraji tujega sveta j bilo je prvo mojih pisem poslano tebi od s-rca: tako hudo jaz mislil nisem. Zeljno sem čakal dan za dnem glasu od tebe ali lista, kako sem čakal, sam le vem, zastonj, nikdar mi došla nista. In zdaj name spomin tišči besed nekdanjih kakor mora, in zdaj miru mi ne deli v ne tihi mrak, ne rujna zora. V življenju nekdaj pred teboj besede trde sem izrekel, * ah, ne sluteč, da govor moj tako globoko te bo spekel. s A bridko čutim zdaj trpeč, odkar sem naglo te izgubil, kako sem ljubil te — in več, kako tvoj duh je mene ljubil. DOKAZ LJUBEZNI. Od tc % o E c (A £ ^ 7-651 4.25 i*35l $I8.6O|$4-50 1.20 1.00 .10 90 1.00 7.80 4-5o 2.70 3-30 2.00 3-40 $31-75 BENO LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave. * \ Pazite na pravi naslov. Tretja vrata od Addison j(iuo0OODQOi)Oi>nnn»rinnnmff-........nr..........—........* v o-A; BW*^* * rcimnctfA Auntfi dar je duša osamljena in si že-fcLANUoRA nembCf fi ieji iVobod*, »2HAJA V TOREK IN PETEK. I s. nckaj vi.jcga hrepeni ^ fkot pO tem, kar vidi N A KOČNIKA: j višjem • U Ammikm .....................j okoli sebe. Za Evropo......................... ......$3-00; |n a|j vprasujejo za tako mo- Z.CWv.undp. poiti ......$2.501Kitajci? Kdo ve! Kaj ko- ' ' PoMMine itevilk« po 3 c««lo. , ... t--. • ;>L-~: -Mg____, -------,' »trn mar, kaj želijo Kitajci? Kaj ( Dopisi brtzpodpisainosebnostik n«iprcJcma|o |)0 pomagalo KitajCU, kaj 1)0 molil Slovenec za Kitajca, kaj Effft? f Tffi ft: ' - ■ j ■ ' '.....| .1'. J' .— Vam pUnm, »lopiiii in tlcnnr nnj na: poiiija na:Cnflr ' <>o molil Mm.ii za Kitajca? CLEVELANDSKA AMERIKA,!Ta dolina solz, kjer prebivamo «11» ST. CLAIR AVE. N. E. I j« tako grenka, da vsak za se CLEVELAND. O. _ nima dovoj molitve, tu si turn molitve ne more ■DWARD KALI8H, Publisher. TX>m8 J. PTRC. Editor. ISSUED T !:>I)AVS AND FRIDAYS Ren I y 1 V H H KI > cnliun < Kruhu r»i In tlivClt; f ac uri mul elsewhere. AH rr-tf»lt»g» r .«« on rcqi|r»t. « TIL. CUY. PRINCETON 18» ■oder the Act uf March H, 1*7». No. 37 Fri. May 9*13 Vol. VI. »na Kitajci, Amerikanci in Bog. P*> Mi vsi govorimo, da molimo Jk Bogu ! Molitev pomaga. Du-| hovi pridigujejo. da je molitev ■dno dobra. In ko slišimo toco o molitvi sami, je tudhpre-!■ cej važno vprašanje, «>». nt tlir I«.'t office «t Cleveland, O. flollia SKtlpaj Z niSterjO Sklep« roke, da bi se njih ljubljeni oče vrnil domov, srečen, zdrav in 'vesel. Gorje! Oče je ubit v rudniku! Gorje! Mati moli, moli, molijo otroci, stezajo ročice proti nebu. trda kdo jih u>liši. Kdo sliši nedolžne glasove? Kje kdo, kdaj? Nikdar, nikdar! Molijo otroci, dvigujejo rečice. Stvarnik nebeški, usmili se si tot i nje, ki je prodana lakoti, pomankanju, za sramovanju! M; litev! Strašna molitev! Oče nebeški, kje si, da bi nasiti! tlečo,, ki je lačna, ki nima rednika, da bi ji utešil lakoto! Tristo premogarjev krijt zemlja. Žrtvovali so se za svoj poklic, žrtvovali so se za sv< jo družino. Nad tisoč lačnih otrok je nastalo doma, ^oo lačnih mater moli! Moli. kaj? Krmit? Kdo jo bo uslišal? Ilože mili. kje je danes milosrčnost na svetu doma? Kje so oni. ki bi lah ki; pomagali. Od praga do praga hodi udova z raztrganimi otroci, prosi, berači, strada in — moli — moli — moli! Bog nebeški usliši njeno nn.litev! Da, usliši jo! LalVko jo usliši. Udovica, ali veš, da boš uslišana? Moli, moli, toda lakota ti trga kožo s telesa, otroci ti inrjejo, ti pa moliš, moliš in otrok — prosi kruha. kazstrelbn je minula, pokopane so žrtve, odšle so udove po svetu, ui jih več! Molitev je še tu! Tolažba je ie tu. Pomoči pa nikjer ni. Milijonar, ki je imel v lasti rudnik, kjer se je pripetila razstrelba, on še živi. brezverec je bil, ni molil, po svetu je Iu a poslala blisk na < nega, ki je po • voji nemarnosti povzročil nesrečo treh sto očetov? Ali bodejo nebesa usliŠala pro šiijo tisoč revnih črvičkov, da se jim podeli kruli? Molite! Mogoče? Kdo ve? Amerikanee ima cerkve m paradi . Maptisti. episkopalisti. ref r m isti, >to>b tljevih ver je \ Ameriki, \">aka ima svoja na čela. Vsake cerkve \ eni ki no I i j o. Prepevajo psalme v ne leljah, pot jim teče pt licu v pontk Ijkih. Vmerikanec in Kitajec! K: tajce p osi z'i svojo republic*. \inerikanec pr si za svojev;. I4.1 dolar! Nečista ie ki laf-ka vera, ueči-ta je aimr kan ska, čista jc edino materina vera! ki uči materi, da nudi. ne ker veruje v lb^ia. pač!pa veruje \ Hoga. ker moli, I)( lina siiIz je to. dolina k v) d. lina preganjanja, bratskih umorov, smrtnega sovraštva, obrekovanja, poboja in krvi /eljuosti. Brat gre zoper brata. Kje je vera! Kje smo danes? Kje >o bi branja na ustnicah, katerim pravim molitev. In tu ni izjeme! Hrbra oni, ki pravi, da je postavljen, da uči drugi hrbratt. pa drugi dan ga hode-te videli, da mu je posvefnost več kot brbranje! Br'> a oui. ki hoče ubiti -vojega brata, pa st Ali >te sploh kdaj prej mi-iJfli, kaj je to. * kaj je molitev, Uj je molitev pravzaprav? $ Kitajci so narod, ki so se se-»j vprašali, kaj je molitev? poganski Kitajci z vsemi jinii maliki, bivšimi božji-ii sinovi, ti Kitajci se vpra-jejc, kaj je molitev? In zakaj ? Takoj povemo. Kitajci so Jzposlali po celem svetu pro-njo, d« naj vsi narodi celega iveta molijo za njih republiko, m^iie je pravkar naredila, ki je ravkar začela delati novo po-i*fitftco med svetovnimi narodi. Torej, če so že Kitajci pri-i misel molitve, je vendar inje tukaj, kaj • prav zaje taka melitev? pjte odgovor! p-^-lolitev ni radi tega na svetu. da priča, da mi verujemo v Boga. pač pa verujemo v llo-jga, ker molimo. Molitev ni vera v Rv ga. pač pa je molitev vera. s katero nekdo pričakuje, da je kdo v našem vseinirju. hoče ali ireče uslišati. glejmo mater, ki ima otroka. . ledi doma. sama v vsej svoji pozabljivost i. Otrok ji sloni na pršili, nedol/uo zro njegova ( česa, ne ve. nežno bitje. kaj pomeni vet. In mati zre \ . t r kova očesa, zre kot lina, zemlja osata m trnja, kaj so tvoji ot?r,cci zakrivili, da se morajo pehati po svetu kot nema bitja, kot živina, ki ne pozna v boju z« obstanek bratstva, sloge in Vzdržnosti j v Osat in trnje. To nam je bilo prerokovano, to je vedel oni, h kateremu molimo, da bo naša usoda, in marsikdo si želi, tla ne bi bil ustvarjen, da bi mu ne bilo treba uživati osata in trnja v tej dolini solz! Nova ohio$k$ postava za krčma rje. mat?, ki Mogoče melj-skili /.are jen. 1 Obe I iudi molitve. sc čuti pravo mater, premišlja o nad r -t varelt, mogoče r Na■ ako je bi.s učil pi ni/ na -vetu. siromake. In mogoče ninm ta kih prizor v pred 'seboj, nit, igoče pozabi na vse. kaj je Na -zarejec. kaj je Devica, kai jc , kak j;tani!Šljeni svetnik. Kib 've! V ''eln čuti nekaj liedobv nega. nek a j nejasnega, in v ta kem bre|>enenju po svond tina, k i raj bi bila vzrok; ^celemu stvarstvu. On jc met nera/.družeu tovariš. Mnogo molijo, ah. molijo toda v re-uic k^lnci". blebetaj« . lijebetajo 111 ne vedo kaj i/rekaIn celo 1 »ni ni" lijo. ki nlolitfi druge učijo, to- kesa* kesa se grelia po storje-da sami pri tem grešijo. Kaj je nem zkčinn. Kesal se je, jk< te v? Nič, pipolnonia nič, koril ne. ker drugi dan je tedaj je vredna, kadar, šel zopet druzega brata ubi-i duše, ka-ijat! Oh svet, svet. ti Ker imamo v državi Olik* nad > t o slovenskih gostilničarjev. bo za slednje zanimivo, kaj pravi nova gostilniška postava. kakor je bila spiejeta v državni zbornici meseca marca. Dobesedno se glasi postava : V okrajih, kjer je prodaja opojnih pijač dovoljena, tvorijo pokrajinski auditor, blagajnik in predsednik od'b. ra ,pok:ajitj-skih komisarjev poseben odbor, ki sc imenuje "County Liquor licensing Board.' Ta odbor naj nastavi tajnika in toliko število pisarjev in drugih uradnikov kolikor jih je potrebnih. Dolžnost odbora pokrajinskih komisarjev je, da preskrbijo za gostilniški odbor prostore skupaj z vsem po trebnim. kar se potrebuje pri vodstvu urada. Pokrajinski gostilniški odbor dovoljuje, izdaja. preklicuje in obn vi vsa gostilniška dovoljenja in izpoltiu-je še druge postave,, kakor je p edpisano. Leto za licenzi-ranje saloonov se začne četrti p: ntleljek meseca novembra itf traja eno leto do četrtega pondeljka meseca novem bra. Gostilniškega dovoljenja ne more dobiti os£'ba, ki ni državljan Zjeditijenih držav, ki je mlad* leten ali ne-zd gostilne, kot oni, ki ima dovoljenje. tedaj mora licenzijski odbor pieklicati tako dovoljen-je. Dovoljenje se lahke da za trgovino z opojnimi pijačami na "debelo ali n« drobno, Kdor ima dov' Ijenje za točenje na debelo, ne sme prodajati manj-se količine opojnih pijač kot dve galoni, iu taka pijača sc ne sme uživati v prostorih, kjei prodaja. Kdo* pa ima dovoljenje za točenje na drobno, lahko proda manj kot dve galoni pijače, in se slednje lahko vživajo zunaj ali zn t i takih prostorov. Ne več kot en sam salon sme priti na vsakih petsto prebivalcev, in če steji mesto 500 prebivalcev, sme biti tam sam ena gostilna. 'Podlaga števila prebival-tia v kakem mestu, mora biti vselej zadnje ljudsko .štetje, toda število >aloouov se lahko v salv o let.1 pomnoži z o/irom na |x množitev prebivalstva in sicer se množitev prebivalstva določi na ta način, da se primer ajo številke prebival-tva deset let nazaj, in sc vzame povprečni narastek prebivalstva /a vsako leto. V krni h, kjer ie povprečn manj kot petn-rč Ijudij. toda števiio prebival-tva naraste tekom poletnega časa radi tujcev. ki prihajajo na počitnice, lahko dol či licenzijski odb'or večje število gostilen za mesec od 1. junija do 1. oktobra. Večje še vil o gostilen se do 'rčf po številu takih novih pri-šlecev. Prošnje za gostilniško dovoljenje se morajo spisati ua posebne pole. ki jih izdaja odbor za licence. Vsak prosilec mora povedati: Polno ime in naslov, če je panija, polno ime vseh, ki •-SLMt*t#»-?»n; nri ■ noHiotiii in vseh. Popisati r, kjer hoče gostji polni itiora p too imeti, navesti številko ln ime ce-ste. Priznati mora, da ni ni'kjer udeležen za svojo korist, kjer se prodajajo opojne pijače, kakor le v svojih lastnih prostorih. Navesti mora dan, kdaj je postal državljan, in koliko je star. Če je že kdaj dobil gostilniško dovoljenje, pa so mu je vzeli. Ime lastnika prostorov, kjer stoji gostilna in njegov naslov. Če je že imel gostilno zadnjih pet let. in če je imel, kje. kdaj in k< liko časa na vsakem prostoru, C c hoče gostilniško do voljen je^a drobno ali debelo. Vse t : mora biti zapriseženo pred kakim javnim uradnikom, ki se sme prisege sprejemati. Najmanj deset dnij prej. preti 110 e ne bo tresel /a svojo prihodnjo srečo. Na prijaz nem nasmehljaju. na krepkem pritisku nežne r čice, v eni al? drugi prijazni besedi od strani deklice, bo takoj uganil, če je d 1 111 odošel ali ne. In vendar je med najboljšim mladeniči toliko bojazljive* v; ki s t o p i j pred dekleta iti gledajo v tla kot stoletni grešniki, ki v obupu vrtijo klobuk v roki in težavno iščejo prave besede. Oh - - e« bi -e jim "oč; •odprle! 'Takoj bi vrgli klobuk, vse dvome in strahove v najbolj oddaljeni kot sveta in bi z veselimi ust mi izvabil poljub iz ustnic zapeljive K ve. Kajti to je. zapeljiva F.va, pred katero stojijo, ne pa stroga, tiep dku- Na ženitovanjskem potovanju nahajajoča se n o voporoče ilea dobita v romantični dolinici* slikarja, ko^ je ravno slikal staro zanimivo cerkvico. No-voporočenca se mu približata in nevesta vpraša: —Ali dovolite, gospod slikar, da se malo pomudiva pri vas? Rada bi gledala, kako svoje umetnost izvršujete. —'Ne, ne, ne! je hitro zakli-cal slikar. Vidva bi meni tudi ne dovolila gledati, kadar svoje umetnosti delata. * ijf * Vdova častitljive starosti in obilnesti pride od pogreba svojega moža domov. V žalni obleki sede pred omaro, na kateri stoji fotografija njenega pravkar pokopanega moža. Z rosnimi očmi jo dolgo gleda naposled zavzdihne resignirano: No ja, zdaj. ko je pokopan, saj ne bom več v skrbeh, kje -e ponoči potika. * * * Župnik zaloti na svojem vrtu staro žensko, pobirajoče) ' ja-b Iko, in jo trdo prime. —A sem vas dobil! Vi torej kradete moja jabolka. I)a vas le sram ni. Kaj mislite, da človek s tatvino obogati? —Tisto ne. ampak malo vendar pomagaj , a J, Gompanija, ki je prijateljska* Vaiik« pametna oseba v Clevelandu (mofiki ali ženska) je prijazna nasproti East Ohio Ga« Company, ZAKAJ? Ker pošteno rar-*a z ljudmi, b >gate in revne enak i, daje dober plin za najnižjo ceno, vselej od-, govarja na plinova vprašanja. Njeni uradniki govorijo več jezikov in vselej radi postrežejo občinstvu. The East Ohio Gas Co. 1447 E. 6th St. .si ;'M • I »t«»«m»nm»mtt»«»m«»«t»«»n........... ^^^^^^^^^^^^^^^^^ fine pijače. Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste. < Mi žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje. \ ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. Poskusite samo enkrat, in zadovoljni bodete. Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust: NIZKE CENE. Vail-o'jsi domači tropinjevec. 5 galon s sodom $13.50 ; l>ri žnik. finega oktisa, 5 galon s sodom .....$13.50 \ Najboljša domača slivovka. 5 galon s sodom $13.50 v'ibnlie rudeče žganje. 5 galon s sodom ....$12.25 ; Pravi rum, 5 galon s sodom ...............$12.50 Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50 I VINA: Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00 ! lielo naravno domače vino, 50 galon v sodu $30.00 ! Helo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.OO Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj \ niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pi- ! jače v zalogi in se priporočamo za številna naročila. 1'rM n Mlov*»«i>xlr»* dlriiXm H OHIO BRANDY DISTILLING 5 j CI 02—04 ST. CLAIR AVENUE. C L E V E L A N D. OHIO. j Niagara Falls B U FF A LO VIA NICKEL PLATE ŽFLEZN1BE Pri^-lcm * in 4. mam «» W<*Mf, td*i*1i »01. •t Iwtkifa I t t> tobrl^h io I* It. 4 >n (v .ib ii'drl|»h v«»li lrl#hk«. r<>4' 1 :'0 ii«il » P"oJ< Ijrk URAD 733 EUCLID AVE JOHN GORNIK, Sloven Kroleč, 6»05 SlT CLAIR AVENUE. Priporočim se v««rr rojakom v nakup lepih, modernih In trpinih spomladanskih tn letnih oblek ter aukenj. Prodajam obleke po meri in ie narejene. Prlporofism te tlavnlm «lov. društvom v napravo uniform In livriujem vta druga krojaška naroči la. Priporočam tudi »vejo ve»ko Mlogo ve«h moških potrebščin. Edini založnik vseh sokolskih poti TeWfun Pi Imejte vedno v hiši, ker kadar rabite, rabite hitro. Pazite na ničvredne posnetke. ■ .r « m£ ' ; i......fniiiamrriiirrw Ijena 13. novembra 1910. G la ni 9edei: Cleveland t O. Predsednik: JOHN GORNIK,, 6105 St. Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIV COLARIC, 15820 Calcutta Ave. Tajnik: FRANK HUDOV8RN1K, 1243 B. 60tli Street. Zapisnikar: JOHN JAIX>VEC, 1284 Eaat 55th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC. 6424 Spilker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTIR, 6030 8t. Clair Ave.; FRANK SORIC, 1365 East 55th St.: MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair Avenue. JOHN ftiAJZELJ. 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St, Clair Ave.; FR. LIBERT, 6124 Glass Ave. Pooblattenec; ANTON GRDINA, 6127 St Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELIfiKAR, 6127 St. Clair Avenue. Val dopisi In druge uradne etvarl, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" »tanek "blagajne dne 31. dec. 1912 .................$3.044.61 krajevna društva plačala asesment i.t.d. skupaj.....2.536.55 Mevelandska Amerika pcpust ..................... 2-3() IZDATKI. Bolniška gfodpcra ......................•.$ Clev. Amerika za oglase i.t.d. za le. 1912 ... 30.00 Dopisnice .............................. 3-25 Xove prošnje ?.a vstop................... 8.00 Znaki ........................................................227.78 Anton Grdina, potrebščine............... -45 Clev. Amerika, Opravilnike in drugo *..... 5-5° Vrhovni zdravnik dr. J. M .Seliškar..............75.25 Pisalne potrebščine...................... -35 Trimesečna plača uradnikom ........................40.00— 1.155.00 POZOR! Spodaj podpisani bi rad zvedel za svojo sestro Jedert, omoženo Samsa. Biva nekje v Clevelandu, p3 ne vem naslova. Naznanim ji, da sem se poročil, z Terezijo Gornik iz Glctoeli. Prosim, da mi naznani, kje živi. John Debelj-ak, p. d. Ješ če, Bo/. 133 Keevvatin, Minn. - (38) Naprodaj je hiša, ki stoji na vogalu s krasno lego in najbolj pripraven za trgovino. Hiša ima 8 sob, krasna okolica. Se preda jako poceni ali pa da v najem poceni. Dve družini lahko živite v hiši. Poizve se na 1414 E. 66th St. (38) V pondeljek je bila zgubljena ročna zdravniška torbica. Kdor jo je najdel, naj jo prinese d h Garberju, 6204 St. Clair ave. in dobi dčbro nagrado. Pod jako ugodnimi pogoji sc proda hišna oprava radi selitve. Prevzame se tudi lahko stanovanje v najem. Vprašajte 1390 E. 41 St. Slovenka išče službe za ribanje ali pranje. Vprašajte 1593 E. 41 St. Fr. Svegel. (38; Kdor želi imeti bišo v najem in sicer na svežem zraku, naj se oglasi pri Anton Darovec, Stop 125, Nottingham, O. (39) Deklica, ki zna angleško in slovensko dobi delo pri zdravniku. Za lahna hišna opravila samo nekaj ur ali za celi dan. Vprašajte pri dr. Fink, 6202 St. Clair ave. J (37)' $4.428.52 Denar naložen Lake Shore Bank ....... Cleveland Trust Co......, Lake Shore čekovni račun ■ • $3-462:95 962.20 337 $4.428.52 Mali oglasi. NAZNANILO. Uradno se naznanja vsem brate ni in članom dr, Edinost, da se mnogoštevilno vdeleže prihodnje seje 11. t. m. točno ob 8.30 zjutraj v društvenih navadniih prostorih. Vabljeni ste zaradi važnih društvenih zadev. Društvo je sklenilo pri seji, da se korporativno vdele-žimo veselice in slavnosti razvitja nove zastave dr. Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ na li. maja. Toraj na svidenje. Z bratskim pozdravom Fr. Makse, 1. tajnik 1405 E. 41 Sr. Zapeka, otrpla jetra, neprebava, težka prebava in tem podobne ne-l»rilike želodca ali jeter se hitro vdajo uplivom Severovega /življenskega balzama (Severas /Balsam of Life), kateri je splo * šna tottika za cel ustroj. Pov-spe.su je redno delovanje črev ter pomaga prebavi. Cena 75 centov. Naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega, katerega izdeluje \Y, F. Severa Co.. Cedar Rapids, l :\va. IZJAVA. Na škodoželjno1 sumičeffjje od nekaterih izjavljam, da nisem v nikaki trgov'ski zvezi z nobenim slovenskim list-cm ne v Ameriki nitih stari domovini. Ne priporcWain, kot povratno ne. od-rekujem nobenega lista, i z uljuducsti naročam pa vsacega do gotovih mej. Matija Pogorele, Chicago, 111. 29 E. Madison St. NAZNANILO. Cenjeni bratje:— S tem potom se vam naz nanja, da je sklep zadnje seje. 20. aprila, da se začasn letne Sezone yrže redue mesečne seje zjutraj ( b pol deveti uri v mesecu maju. juniju, juliju, avgustu in septembru v mali Knausovi dvorani Nadalje opozarjani brate, da food C i 1. maja ob 2 uri razvitje zastave društva ''Napredne Slovenke", št. 137 SNPJ.. da se v deleži 111 o korporativno v !:društvenem kroju prej omen-:ne veselice. Zbirališče bratov ob pol dveh popoldne pred lausovo dvorano. Na zdar! lovernik. tajnik. ii... ■" * t >' - . - . 4 NAZNANILO. Iz urada dr. Sava št. 87 S.S P.Z. se naznanja članom, d« se gotovo udeležijp. korakanja ob priliki razvitja zastave dr. "Naprednih Slovenk" dne 11 maja ob 2. uri popoldne. Kdor se korakanja ne udeleži, zapade kazni 50 centcv. Podrobnosti se razvidijo iz lepakov. Bratski pozdrav. Martin Golob, tajnik. >—-—---- ZAHVALA. Vsem znancem, prijateljem 111 sorodnikom, ki so obiskali v bolezni in spremili ranjkega nepozabnega soproga in očeta John Turk-a k zadnjem pečitku, izrekam na tem rq«stu naprisrčnejš.) zahvalo. Istotako vsem daro valcem prekrasnih cvetlic. Hvala pogrebnemu zavodi Zakrajšek in Kaušek za točno in solidno oskrbo pogreba. Ivana Turk in žalujoča rodbina. Naprodaj je grocerija. vredna $2000. Dela trgovine na mese« za $3000. Združena z mesnico: Poizvejte na 7502 St. Clair av. \V. Schuele. VAŽNO ZA NEVESTE! Kadar potrebujete vaše poročne obleke, vence, šopke. šlajar7 e in vse drugo, kar nevesta lotrebuje. ne pozabite si,.ogledat i moje fine in moderne prodajalne s svežim blagom, kjer dobite najlepšo zalogo svilenih oblek in drugih potrebščin. Vsaka nevesta ima v takem slučaju velike stroške .če pa želite vaše stroške zmanjšati in prihraniti denar, kupite vse, kar potrebujete pri njeni, ker cene blagu so vedno najnižje. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega podjetja, se najtopleje priporočam in bom tudi vedno hvaležen. BENO LEUSTIG 6424 St. Clair ave. Tretja vrata od Addison Rd. (43) NAZNANILO. To društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v J. Grdincvi dvrrani. Odbor za leto 1013 je sledeč: J. Turk. 3058 St. Clair ave. predsednik. Je'-Kraševec podpredsednik. L Srpan. 6315 Glass ave prvi taj i?ik, Fr. Kotnik drugi tajnik Anton Mihelčič blagajnik. Društveni zdravni je dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo daje $7.00 na teden bolniške pod pore in $100 >mrtnine začasni, dokler je blagajna še bol; majhna., Mesečnina znaša $1.00 in nič druzega. Kojaki. posebno Ložani, se vabijo k obilnemu pristopu. Vpiše se lahko pr prvem tajniku. Louis Srpan 6315 Class ave. Hiše naprodaj. V sredi slovenske naselbine imam veliko hiš naprodaj. Vse bolj natančno lahko vidite napisano na moji tabli pred mojim stanovanjem. Imam tudi na E. 45. cesti. Hišo za 2 družini. Skriljeva streha in velik lot. Proda s.v 7a $2900. Imam tudi mnogo hiš v Collinvvoodu naprodaj, dobijo se na obroke, mnogo hiš in lotov -v Notting-hamu. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri John Zulich 1197 E. 61. St. * H (3«) i Austro- Americana s. s. co. Dlrelitaa vo&tifn med Now Yor' om tu A v Mtr<>Ograko NIZKE ČRNE. Fina pod v or ba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega ras-reda na Indiji Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Kompanija ima sledeče dvorijakci Kaiaer Frani Joseph I., Martha Washington, Laura, AUca, Argentina, Ocenia, la novt ladlje m fee delajo. Za vse podrobnosti se obrnite na generalne agente. I Phelps Bros. & Co. I 2 VubiigtM SL Mew York, N.T. f ali pa na priznane agente v Z. D. in Canada Pozor! Sam Schulist Cigar POZOR! >> Za Collitnvood znižane cene. Naznanjam vise m. posebno tistim, ki so popraševali za ene ali druge vrst.? čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno bla-go. Se priporočam rojakom za udeležbo. (41) Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 116. Co. se je preselil na 2092-2094 E. 22d. St. Telefon Central 7368-L. Naprodaj je pravica za škropljenje cest od 36. ceste do Gordon Parka. Proda se tudi voz. Prav poceni. Dcber zaslužek za vsakogar. Vprašajte pri Frank Krackt-r, 6102 St. Clair ave. 37) NAZNANILO. Naznanjam v.-eni svojim odjemalcem, da sem se preselil s svojo trgovino, prej na 5823 St. Clair ave. na 6033 St. Clair av;e. Priporočam se vsem, da še nadalje ostanejo zvesti odjemalci ko d", sedaj, ker bom vsakega postregel po najboljši moči. (43) LOUIS GORNIK, 6033 St. Clair ave. NAZNANILO. Članom društva "Ribnica", št. 12. SDZ.. se naznanja, da gotovo pridejo vsi na sejo, v nedeljo, 11. maja ob 2. uri pop. Na sejo pride glavni predsednik Zve/e, g. Gornik in društvo bo sprejelo z največjim veseljem tudi številno novih kandidatov. Bratje, pridite vsi! Agitirajte povsod za društvo ''Ribnica". Z bratskim pozdravom John Tomažič, tajnik. POZOR' Delo dobijo močni in dobri delavci za "fondro" Navadni delavci, dirmperji in pomagači molderjev. Oglasijo naj samo oni, ki hočejo stalno delati. The Ferro Maschine in Foundry Co, Hubartl ave in 66th St: (43) Soba se odda v najem brez hrane. G636 Bliss ave. POZOR! Članom društva "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ, se 'naznanja. da se vrši društvena seja i' mali Knausovi dvorani ob 9. uri dopoldne, v nedeljo, 11. maja. Pridite na sejo vsi. ker seje se udeleži tudi glavni predsednik Zvite, in ker imamo še Išče se partner pri zavaroval ninskem in zemljiškem podjet ju. Mlad mož star nad 22 let do 2^1eX Slovenec ima pred nost. C)gTasite se pri Mr. Kres-se, 6620 St. Clair ave od 7. do 8. zvečer. (38) ■Si>odaj podpisani iščem rojaka Frank Fendricha. Pred nekaj meseci je bival v Crab Tree, Pa. Box 313. Sedaj ne veni kjc se nahaja. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj se sam javi, ker bo v njegovo k-erist. Matias Jelič, Box 148. Yukon, Pa. V40) -;-:- Lepa prilika. Proda se posestvo v stari do movini, in sicer dve hiši, gospo dar-ka poslopja in šest glav živine. Posestvo jie v vasi Ologo vica, št. 25, fara St. Vid pri Zatični. Kranjsko. Proda se prav poceni. Vprašajte pri John iSkvarča, 945 E. 63rd St. Cleveland, Ohio. (40) POZOR! Če želite vzeti stanovanje v naj. 111 ali kupiti hišo in lot V Collinvvoodu, pridite najprvo k meni in poglejte, kaj je na razpolago. Harold E. Emerich. Zemljišča na prodaj, zavaroval nina. javni notar. 16205 St. Clair ave. Tel Bell Eddy 649 J. Tel. Cuv. Wood 58. (40) KDOR HOC K DFX A Imr V oliki Mlo. enxkn - Ai>gl«»ilil Tolaa^ "t* [ iliiHbo lahko In hitro brc« ntltrH* prtaM ««(lrUiM. Kattjf* v «nj —t W prt: ^ V. J. K UBELK A, » w. Ml St, Nrr Tort,«. 1 ^ Kdlno tn anjve^e saloinltiTO alnv. angl. la raaa:r lot. Na 1602 it. 27 St. Cena $3500. Vprašajte na 1230 St. Clair ave. (38) POZOR! Spodaj podpisani se priporočam rojakom v Clevelandu za vsakovrstna zidarska dela. Sprejemam mala in velika dela, zidanje "frajhanje" in cementna dela. katera izvršim v popolno zadovoljnost. Dela so narejena garantirana in po najnižji ceni. S spoštovanjem John Molle, , 5608 Bonna ave. —ri.-23-35 Slovencem in Hrvatom naznanjam, d* je sedaj vi čas, da postanete svoji lastni gospodarji na svoji far-mi. Vsakemu je prilika dana, da si pomaga naprej, fcer mnogo je zemlje v Ameriki, le Slovencem « znana, 4» rodi veliko bolje kot v stari domovini. Slovenci in Hrvatje, zapomnite si, da so s r. odprli 23 milj od Calumeta, Mich, nove farme, je črna od z do 8 čevljev globoko. Zemlja je gnojna za 15—20 let. Prodaja se od $30.00 aker, in fce vzamete 40 akrov, plačate $iaoo *■ vse skupaj in sicer $200 takoj, drugo na obroke m na 6% obrasli In že pride še tako huda kriza, vai kruh vam ne bo odvzet. Vse natančne informacije sKfite lafak* na skupnem shodu, ki se vrsi ▼ nedeljo, 11. maja v Grdinovi dvorani ob 6. uri zvečer. Pridite vsi na ta shod. Kdor bo kupil zemljo, ban jaz uredil vse potrebno, in kadar rdele zemljo gledat, grem z vami. Že dve leti sem prodajalec his in zemljišča v Clevelandu. Kdor je še kupil od mene, je bO zadovoljen in tako bom tudi z vami naredil. Pridite na shod. John Zulich, SLOVENSKO PODJETJE HARWARD PAlRK, ooprej Raus park. Indepen dence in Fleet ave. Vzemite 55. ceste karo. Zberite si sedaj prostor za piknike, ker cas je kra-tek. dokler je park odprt. Je 18 tudi izven mesta, in ne bo nad- g legovanja radi pijače. Poizvejte na 3676 E. 59th St. Bel!* tel. j 574 —. —J. Witucki, Jos. Nied- j balski, lastnika. ---Frizg-35 i >bi takpj 1197 E. 61st St. Našli smo da je Hlovenskl zobozdravniki zavod Imel krasen.napredek lota 1912. Poell so »e povečali za 40%, cene ho ostale Iste. Ena cena \Bem ljudem vselej. Tu »e ne poganja, vl dobite za kar plačate. Najbolje delo za srednje cene. Nekaj vzrokov, zakaj smo vedno zaposljenl. 1. Ml ne rabimo slabega, bnega zlata. 2. Inštrumenti 00 Cisti. 3; Dflo najbolje. 4. Cene zmerne. B. Občevanje nljudno. Va3 jezik se govori pri nas. 7. Izkušen zdravnik sedmih let. v* 8. Nasi bolniki nas priporofiajo. ^ 9. Samo najbolje blago se rabi. >1 10. Največjo pozornost posveča- ^ mo Slovencem. 11. Vrednost de- v v narjn dobite pri nas. 12. Deremo zobe brez bolečin. 13. Delo garantirano »10 let, če se kaj pokvari, zastonj popravimo. II. VI ste v tem uradu doma. 15. ženska postrežba. 1«. Zdrav, čist urad. Vprašajte svojega eo-seda. Prosta preiskava. Kjer naredimo drugo delo, ne računamo za puljenje zob. Dr. A.A.Kalbfleisch White Gross zobozdravnik. 6436 St. Clair-tav. ---■-o i ■p? Z naselbino rastejo tudi slovenske trgovine, ▼ katerih dobite danes vse, kar potrebttfete za vai dom in vašo družino. V naši popolnoma nanovo urejeni trgovini dobite veliko izbero, pohištva, kakor omare za obleko, kuhinjske omare, omare za porcelan, mize, stole posteče, žimnice, posteljne preproge, kovtre, raznovrstni porcelan, kakor krožniki, za meso in juho, razne skledice, vso kuhinjsko opravo, kakor ponve, lonce, nože, vilice, žlice, in Še itoin sto raznih drugih posod in priprav, ki se rabijo pri hiši. NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO 10c. Poleg te trgovine pa imamo tudi POGREBNI Z A V O P. Sprejemamo naročila za kočije ia automobile za vse prilike. Cene vedno najnižje. Postrežba točna. Fran Zakrajs SLOVENSKI POGREBU« M BALZAMST. TRGOVINA S POHIŠTVOM. Pi & T«L I mmm te debata zaključi ter prišle na dnevni red naj se *opei rešuje br. Bavdek ter pojasn- da bode o tej zadevi loc-ta sedaj in to za časa, da pride na red. podpirano in spre- r. Guua predlaga, da se či-de legati i* pooblastil. Kodru soglasno sprejeto, rilni odbor čita imena de-»v. t! Rovanšek, predsednik, Kocjan, podpredsednik, __Sitar, tajnik, Alojzij Bavdek, zapisnikar. Pajk, blagajnik, Brezovec, pomoini Ida gaj. Bartolj, I. nadzornik, tj Vidrič, II. nadzornik, Bombač, III. nadzornik, Svoboda, I. porotnik, >n Pintar, II. porotnik, ie! Krivec, III. porotnik, Delegati: i ■ Jakob Brencič %od dr. st. i Mihael Cene 2 Frank Pavlovčič 3 Grbee 4 in Zabrič 6 Zurman 7 tin Klinar 9 Blazine 10 jtij Strle 11 tone Sajn i« Anton Verhovšek 13 Anton Korbar 14 Span Krajšovec 16 igrane Zupančič 19 Ivan Goršek 21 Alojzij Gregorič 22 Valentin Jtfgovič 25 Ivan Prostor 26 Innc Homan 27 Jtmp Bizjak 29 U*n Pečnik 30 Prank Kastelic 34 tnm Rebolj 39 Jnsip Zorko 40 Jesip Marinčič 41 Avgust Strajner 41 Jwip Mecin 42 Kalija Gabrenja 45 ffkančiška Penko 49 JMoJcij Karlinger 50 Andrej Franetič 53 Jferocj Hočevar 54 ■Mtelaj Povse 56 Leopold Bregar 59 Vfcane Tomažič 61 Cvan Kaker 64 Jnsip Bevc 69 I Fo prečitanju delegatov pri-4e zopet na vrsto zadeva Pav-Hnričeva. Marinčič predlaga, naj pojasni predsednik zakaj n» podpisal police Pavlovčiču ? Predsednik pojasnjnje, da radi titga ne pripozna Pavlovčiča članom, ker ni hotel takoj po SL konvenciji pristopit« v Zveza pač pa je čakal, da je videl, ^ bode zopet konvencija ter dfe bode lahko voljen za dele-gtta je hitro pristopil v društvo. Br. Sitar opominja, da naj it počaka z to zadevo, kakor it sklenjeno do reda pritožb. Dalje br. Pajk poja&njuje, da m bit sprejet tudi radi tega, ier je pisal v časnikih, da je «*, Pajk zapravil Zvezin denar. Karlinger predlaga, da se sprej-mc Pavlovčiča za delegata, ko pa pride točka pritožb, ter da se ga tedaj najde krivim, se gpt izobči; Podpira Mhrinčič. Sprejeto soglasno. Dalje predlaga Sitar, da naj glasuje delegacija li potrdi sprejem v Zve-m Pavlovčiču po gl. tajniku. Podpira Kocjan. Se da na glasovanje. Sprejeto z večino, to je, delegacija pripozna pravilni in veljavni sprejem. Delegatinja Penko predlaga, ise uredi dnevni red. Podpi-in sprejeto z večino. Br. r predlaga čas zboro-, od 8—12 dopoldne in od popoldan, z odmorom 15 t vsake seje. Vidrih pred-od 7— 12 dopoldne in od popoldne. Kaker doda k logu Vidriha, da se ima >ra pri dopoldanski seji 30 t; pri popoldanski nič. c predlaga od pol 8 do pol op. in od pol 2 do pol 6 Na?etasovan7ns ^'et^e-a/g» ju prej pre •tin predlaga, aa se ima odmor od pol 10 do 10 dopoldne. Sprejeto. Br. Guna predlaga, da se voli predsednika konvencije. Podpira Rebolj. Proti predlog br. Justina sledi debata po kojej koncu se da na glasovanje. Predlog Guna se sprejme z večino. J. Brenčič predlaga, da se imenuje kandidate tajno. Podpira Sitar. Pečnik proti predlaga in sicer, da se imenuje kandidate javno. Podpira Pavlovčič. Z večino glasov je sprejet proti predlog Pečnikov. — Sle- j di imenovanje kandidatov. Imenovani so: Frančiška, Penko, Jožef Marinčič, Fr. Tomažič, Fr. Gorše, Jos. Žele. Volitev se vrši na listke tajno. Izid volitve: Marinčič 28, Žele 16, Penko 6, Gorše 4, Tomažič 2 glasova. — Ožja volitev med Marinčič in Žele. Izid: Marinčič 33 glasov, Žele 24 glasov. Marinčič izvoljen za konvenč-nega predsednika, Žele podpredsednik. Tajnik čita pismene in brzojavne čestitke. Pismo Slovenske Narodne Čitalnice. Brzojav društva Balkan, št. 69 SDPZ. Pittsburg, Pa. Konvencija S. D. P. Z. f)006 St. Clair ave. Cleveland. O. Slavna konvencija 1 Pozdrav vsem delegatom I Možje, delajte neumorno v korist slovenskega naroda za čast in ponos članov. Za društvo Balkan št. 69 S.D.P.Z. Frank Lah. Podporno dr. Naprej št. 5. SNPJ. Slovenske Sokolice štev. 62, SI>PZ. Zaklučitev seje ob 12. uri dopoldne. Alojzij Bavdek, zapisnikar. II. SEJA. • Sejo otvori konvenčni predsednik ob 2. uri popoldan, 5. maja 1913. Čitanje imen delegatov i« odbornikov. Navzoči so vsi. Čitanje zapisnika. Br. Rebolj predlaga, da se zapisnik sprejme, br. Zorko podpira. Proti predlaga Rovanšek, podpira br. Brenčič. Predlog br. Rebola sprejet, torej se zapisnik I. seje sprejme. Br. Sitar predlaga, da se črta točka 2. na 7. strani pravil. Podpira Klinar in Zcfi Birk. Proti predlaga br. Justin, podpira Zorko. Po daljši debati predlaga br. Zabrič, da naj se defoata zaključi. Podpirano in sprejeto. Vname se debata glede plače zapisnikarja. Brat Pavlovčič predlaga, da se plača zapisnikarju $2.50 dnevno. A. Strajnar proti predlaga da se da 40c na uro. Sprejet predlog br. Pavlovčiča. Dalje predlaga, da se voli pomožni zapisnikar. Sprejeto. Br. Gregorič predlaga Z'ctfko Birk, podpirano in sprejeto soglasno. čitanje došlih ča*titk. U Salle, 111. 5-13. Mr. Kogoj Hall. 6006 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Društvo Od boja do zmage, št. 22 S.D.P.Z.. Živeli brati delegati, izvanredne konvencije. Veliko vas čaka truda in delal Ne vstrašite se. Naše društvo vam želi največjega uspeha in napredka za S. D. P. Z. in nje članom. T. Jordan, preds. M. Gregorich, blag Milwaukee. Wis., May 5-13 Konvencija SjD.P.Z. . 6006 St. Clair ave. Cleveland, Pozdravljeni delegatje in de-legatinje S.D.P.Z. Obilo vspe-ha vam želi društvo Bratoljub.. Pismo prof. Josip Zima. Br. Pajk predlaga, da se voli 3 delegate za pregledovanje! knjig. Med istim časom naj pa delegati poročajo želje društev. Bt. Justin predlaga, da se do-1 bi državno zapriseženega strokovnjaka računstva. Br. Sitar povdarja, da bi bilo neobhodno | potrebno dobiti državnega izvedenca v računstvu za pre-1 gled knjig. Gorše doda, da se imenuje tri delegate koji naj tolmačijo predlagovalcu poslovanje. Na zgorajšni predlog sledi daljša debata v kojej se sklene vprašati nadzorni odbor, kako je z računi. I, nad- med ne blagajnikom. Br. darja, da je gl. odbor zakrivil s tem, ker ni poročal javnosti ozir. društvom, takoj ko je zapazil prvi primankljaj. Br. Ro-vanšek predlaga, da naj bede predsednik bolj strog in da naj bolj pazi na red. Br, Rovanšek poroča, da je prišel zastopnik časopi Clevelandskega dnevnika "Plain Dealer", koji vpraša za vstop. Rebolj predlaga, da se vsem časnikarjem dovoli prost vstop. Podpira Bavdek. Sprejeto. j Čitanje uradnikov in delegatov. I Kocjan predlaga, da naj tajnik čita dnevni red. Podpirano po br. Pavlovčiču. Sprejeto. 1. Otvorite konvencije. 2. Čitanje gl. odbornikov, delegatov in delegatinj. 3. Volitev konvečnega odbora 4. Pregled računov. 5. Poročila delegatov 7. Pritožbe gl. odbora. 8. Pritožbe društev. 9. O združenju organizacij. ?o. Glasilo, Zavetišče in razni drugi predlogi. 11. Pravila. 12. Plače gl. odbornikov. 13. Volitev gl. odbornikov. 14. I>odatek ako je kaj izosta lega. 15. Določitev časa in mesta prihodnje konvencije. 16. Zaključite v konvencije. Pavločič predlaga, da se dnevni red odobri, podpirano in sprejeto Zadeva glede zapisnika kam naj sc da v tisk. Rebolj predlaga, da se da tiskati zapisnik v unijsko tiskarno. Podpirano in sprejeto. Zabrič predlaga Če ško tiskarno na Broadway, podpira Klinar. Zurman predlaga tiskarno Clevelandske Amerike, podpira Bombač. Sprejet predlog Zurmana z večino. Zaključitev seje ob 5. uri 10 minut popoldan. Alojzij Bavdek, zapisnikar, Zofi Birk, pom. zapisnikarca. Josip Marinčič konv. predsed. Dodatek k zapisniku I. seje. John šmalc, delegat št. 68 III. SEJA. Predsednik otveri sejo točno ob 7. uri zjutraj, 6. maja, 1913. Čitanje uradnikov in delegatov. Navzoči so vsi izvzemši br. Kakerja. — Čitanje zapisViika II. seje. Zapisnik se na podpiran predlog po br. Zupančiču sprejme. —'Stavljen predlog, da naj bi se ne pisalo v zapisnik imen predlagateljev. Sprejeto. Predlog, da se čitajo častitke 10 minut pred zaključkom seje Sprejeto. — Voli se vratarja, za koje mesto sta imenovana Pavlovčič in Grbec. Hvoljen z večino Grbec. Vprašanje: Ali je dovoljen članom vstop v,dvorano? Na vprašanje se predlaga, da naj se dovoli članom vstop, toda ne da bi govorili. Ako pa ima kak član kaj važnega poročati, ali da ima kako prošnjo ali pritožbo, tedaj naj se mu dovoli govor. Po daljši debati se predlog sprejme. Predlog, da se voli drugega konvenčnega predsednika. Na ta predlog da izjavo, predsednik, da rad odstopi od svojega mesta ter da bratu 2eletu pre^ (pusti {{pfredsedtiištvo. Žele se odpove. Predlog podpiran in sprejet. — Predlog, da se voli tajno kandidate in predsednika. Protipredlog, da se voli predsednika na listke tajno, kandidate pa se imenuje javno. Sprejet proti predlog. Imenovani kandidati: Povše, Goršek, Zorko, Justin, Pavlovčič. Justin in Pavlovčič se odpovesta kandidaturi. — Porotni odbor poroča, da je Povše na zatožni klopi, torej kot tak ne more biti predsednik. Dalje imenovana Zupančič in Penko. Izid volitve: Kandidati dobijo glasov: Zorko 22, Goršek 15, Penko 8. Zupančič3 neveljavnih 6. Na ožjo volitev dobi br. Zorko 29, Gcršek 20 glasov. Izvoljen brat Zorko, koji prevzame takoj svoje mesto. Sprejme se predlog, da se dajo predlogi takoj na glasovanje. Predlog, da se preide na dnevni red podpirano in sprejeto. Predlog, da se reši zadeva člana Kovačiča, Proti predlog, da naj s« počaka dnevnega reda pritožb. Sprejet pred-da se zasliši Kovačiča z t-- , ..MM . . 1 avlC ■ r. r ~ ^ • je čital ZaJyric iz pi jasnil Svoboda. Vidrih vpraša ali je on Kovačič kot predsednik dr. podpisal zapisnik iste seje na koji je bil izvoljen Ceqc delegatom? Kovačič potrdi, da je podpisal zapisnik. Po končanem Kovačičevem govoru in krajši debati se st^vi predlog, da se Cene potrdi delegatom, ker je. bil pravilno izvoljen. Podpirano in sprejeto. Na dnevnem redu so računi. Predlog, da se dobi državnega izvedenca ter da se mu dado z njim trije delegati za tolmačenje. Predlog sprejet. Predlog, da kdor bode imel krivdo, bode plačal pregledo-valca. Podpirano in sprejeto. Dalje predlog, ako so bile knjige v redu in da je bilo dovolj denarja v blagajni pred pregledovanjem, plača državnega pre-gledovalca Zveza. Ako pa je denar naložen po pregledu nadzornega odbora, tedaj plača krivec. Predlog podpiran in sprejet. Dalje predlog, ako so knjige v redu in da ni denarja v blagajni, tedaj plača strokovnjaka dotičnik kdor je kriv. Podpirano in sprejeto. Pajk pojasnjuje, da je prev« zel blagajno v navzočnosti prejšnjega odbora, ter da se strinja z tedaj.šnjo blagajno. Tajnik čita račun z lastnoročnim podpisom blagajnika Pajka. Preostanek dne 1. septembra 1911 $3,288.68. Sprejet predlog, da se čitajo računi in sicer, naj čita I. nadzornik, gl. tajnik in blagajnik. Sledi 30 minut odmora. Dalje prihodnjič. TI TUDI? Ti tudi, angelsko ti bitje, korake moje sodiš strogo, ti tudi, kakor drugi, ibolno žitje zavijaš mi v neskončno togo? 1 Ah, če je vse na svetu možno, nemožno se je meni zdelo, da tvoj srce čisto in pobožno sprejame kdaj me neveselo. t In vendar fvoj pogled mi kaže in kaže vse vedenje tvoje: verjela si, trpiš, da črno maže klevetni svet poštenje moje. i Ti tudi? Dobro! Daj mi roko, veruj sovražnim mojim krogom ! Ko videla bi v dušo mi globoko, sodila bi drugače. Zbogom! N t MI ŽAL. Mej vzor si bila ti nekdaj. Iz temnih dnevov mi je vstal v pogledu tvojem blažen raj... Ah, ljubil sem — in ni mi žal. i A tvoj pogled in tVoj nasmeh z menoj se je samo igral. Ljubiti nisi mogla dveh____ Trpel sem nem — in ni mi žal. 1 In dal sem upanju slovo, s teboj za yedno se razstal tako nerad, tako težko — a moral sem — in ni mi žal. i Pred gostilno se ustavi potujoč človek in pozdravi krč-marja. Hvaljen..... prosim, ubog vandrovec,... če bi mi dali kaj piti... Tam le je vodnjak 1 Če dovoKte, se bom pozneje until, prej ji m cgi^iiiajttntjiinn utam^fcigitna^iii^ii DRUŠTVO NAPREDNE SLOVENKE, i ŠT. 137 S. N. P. J, a- VABI NA SLAVNOSTNO ki se vrši v nedeljo, 11. maja 1913. V KOGOJEVI DVORANI, 6006 ST. CLAIR AVE. Početek ob pol Z uri popoldne aolČ. čas. Sprejem društev predGrdinovo dvorano, vsprejem ostalih društev pa pred Knausovo dvorano. Odhod od Knau*ove dvorane po St. Clair do 64. ceste, potem na Glas« ave. in do 60. ceste in v dvorano brata P. Kogoja. % Vapored društev: "5> 1 Slovenska godba. 2. Slovenski Sokol. 3. Slovenske Sokolice. 4. Zavedne Slovenke, 104 So Lorain, Ohio. 5. Tr.glav, 4-8, Barberton, Ohio. 6 Slovenija. 7. Naprej, 5. 8. ' U Boj 53 9. Primož Trubar, 126. 10 Lipa, 129. 11. Balkan, 133. 12. Slava, 173. 13 Lunder-Adamič. 'JO SSPZ 14. Lander-Adamič, 120 SSPZ. 15. Sava, 87 SSPZ. 16 Jutranja Zveada, 41 SDPZ, 17. Podružnica Ciril in Metf>da. 18. Zužemterg. 19. Edinost 30. Svobodomiselne Slovenke, 2 SDZ. 21. Danica, 11 SDZ. 22. Napredni Slovenci 5 SDZ. 23 Slovenski Dom, 6 SDZ. 24. Novi Dom, 7 SDZ. 25. Kras, 8 SDZ. 26. Ribnica, 12 SDZ. 27. Napredne Slovenke, St. 137 SNPJ. m Spored v dvorani: 1. Pozdrav občinstvu, govori Zofija Birk. 2. Razvitje nove zastave. 3. De-klamirajo gospica Josipina Lauschetova in gospica Jultfa Volk.' 4. Slavnostni govori zastopnikov druitev. ~ 5. Pobratimstvo društvenih zastav. 6. Petje društva Triglav. 7. Godbene točke sa ples izvajajo slovenski tamburaši iz Collinwooda. Petje, iajjiva pošta, ples, srečolov, prodaja svežih šopkov itd. OB 10. URI ZVEČER VOLIJO DAME. OB 11. ZVEČER VOLIJO GOSPODJE. Na obilen poset uljudno vabi KRANJSKO. Nepoboljšljiva sleparica. - i ooo kron za tabernakelj škofu "erezija Martinčič, bivša delavka it §t. Ruperta, je trosila minulo jesen po Hradeckega vasi, kjer je stanovala, la^l|}vo govorico, da je zadela na srečko 90.000 K, katerih pa še ne more takoj dvigniti. Da pa mora vsled škofovega naročila takoj poplačati za neki tabernakelj 1000 K, katere si mora pa ;le izposoditi. V Stanežičah. fjer je beračila, je našla svo-žrtev v osebi Katarine Za |etel. Ker je znala obdolzen-tako prepričevalno govoriti obenem pa ponudila za 1000 [K posojila 2000 K vrnitve, se je na prigovarjanj^ svoje matere Marije Babnik, hči Katarina Zaletel vendarle Odločila za to posojilo, katerega ji j** izročila v tukajšni frančiškanski cerkvi — Obdoženka je tu denar potem lahkomisljeno razsipala in njen^ žrtev je prt-šla kmalu do prepričanja, da jo je obdolženka csleparila. Obdolženka, ki dejanje priznava, je bila obsojena na 2 left težke ječe. Kap je zadela 31 letnega posestnika Alojzija Masterla iz Stražisča pri Kranju. Bil je na mestu mrtev. Požari. — V kranjski okclici se v zadnjih dneh ponavljajo požari. V Šenčurju pogorela je 15. aprila hiša z gospodarskim poslopjem, dan preje gorele je v Voklem, 14. aprila je pogorel pod Janeza Štefeta v Kok-rici in isti dan sta pogoreli dve hiši in gospodarska poslopja v Zalogu pri Groičah. Nai-brre se je pojavil zopet kak požigalec. Avtomobilsko poštno zvezo med Trojano in Zagorjem vpeljuje za svoj tovorni promet met antimenska družba v Ti o-janju. B»je je pripravljena na lastne stroške rekonstruirati prešibke mostove ter prevzeli tudi vzdržavanje ceste. — Ta družba razpolaga tudi z '»o- rava spravljati premog po posebni žični železnici na postajo Savo, odtod pa po Južni železnici v Ljubljano, kjer misli ustanoviti tovarno briketov. Utonil je pri izviru Vipave v soboto 19. aprila brat deželnega poslanca Perhavca, Ljudn-vik. Pokojnik je bil že dolga božjasten. Dobili so mrtvega, dasi ■ je ležal samo z obrazom v vodi. Zopet nesreča pri streljanju. V Dragcmlju pri Domžalah so fantje med neko poroko streljali s topiči. Med streljanjem se je eden izmed možnirjev predčasno vnel ter Janezu Ko-kalju, po domače Strmoletove mu, odtrgal desni kazalec in mu razdrobil vso roko. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bcinico. Takšne nesreče s? v zadnjem času tako mnoie, da bi bilo najbolje, ako bi se streljanje s topiči sploh prepovedalo. Mestna občina v Kranju izročila je javnemu prometu vo mostno tehtnico, katera stoji na istem mestu v kokri-škem predmestju, kjer je oila prejšnja. Lepa karijeja Slovenca - pevca. — Na mestnem gledališču v Moravski Ostravi je bil za letošnjo sezijo angažiran mladi slovenski baritonist Ivan Le-var. Prišel je šele iz operna šole. Takoj pri svojih prvih nastopih je pokazal svoje obsežne zmožnosti, ki so vzbujale vsepovsod veliko pozornost. Pred kratkim je gostoval v Ahtiu, kjer sta njegov krasr.i •bariton in njegov nastop tako zelo ugajala, da je bil takoj za dve leti nagažiran. Med poslušalci je bil tudi glasbeni ravna-tej Hans Rihcter, ki je takoj pevabi ITevarja, naj mu poje za poskušnjo. Po tej poskusni; se je Richter takoj odločil, da predlaga l. Med frančiškanskim in Hra-deckega mostom zabijajo s stroji kole v tla za zgradbo na-brežnih zidov. Zgodovinska remniscenca. Znano je, da so Turki 1. 1528 pod sultanom Sulejmanom H< prvič pridrli pred Dunaj, ko so si preje podvrgli vso Ogrsko. Da prepreči nadaljne vpade, je cesar Ferdinand poslal v Carigrad dva svoja odposlanca. O tem čitamo v knjigi "Oester-reichs Hort" na 160. strani tole: ''Cesar Ferdinand je poslal v Carigrad dva poslanika; eden izmed teh je bil vitez in dedni komornik hrvatki stotnik Nikola Jurišič, drugi pa grof Josip Lamberg. Poslanike so 17. oktobra 1530. 1. zelo slovesno sprejeli in dne 25. oktobra sta imela prvi razgovor 7. velikim vezirjem, Pri vsi Okorelosti, ki jo je imela ceremonija, rti manjkalo komične primesi, ko so prestopili k glavni stvari, k razgovoru. Grof Lanibcrg je govcril nemško. Veliki vezir seveda ni razumel niti besedice dolgega nagovora. Predlog, naj bi nagovor ponovil latinski tolmač, je veliki vezir odklonil, češ, da razume samo italijansko. Tu je odprl usta Jurišič in jel razpravljati v hrvaškem jeziku. In čudno, ta jezik so vsi znali tako dobro, da so še izvrstno razumeli. Dne 7. novembra 1530. je sultan sprejel odposlanca in od tistega časa mu je ostalo v neizbrisnem spominu ime Jurišič '. — Pa pravijo Nemci, da se z našim jezikom nikamor ne pride, morajo pa obenem priznati, da so se nemški diplomati v preteklih stoletjih morali posluževati našega jezika, ako so se hoteli pogajati s Turki, ker si s svojo nemščino niso mogli pomagati. Poneverjerje v Katoliškem tiskovnem društvu? 2e dober teden kroži po Ljubljani govorica, da se je zgodilo pri nekem klerikalnem zavodu večje poneverjenje. To govorico so adaj dobile konkretnejšo oblike : pripoveduje se, da je stolni vikar Luka Smolnikar pone veril pri "Katoliškem tiskovnem društvu" 30.000 kron. Luka Smolnikar, ki se sedaj baje nahaja v nekem samostanu v Dalmaciji, je zelo znan po Ljubljani, ne samo zaradi tega, ker je bil sila bojevit in strasten politik^Jvnet prodajalec luške vode, j^ftveč tudi po različnih Ijubez^pKih aferah, ki so vzbujale med občinstvom že mnogo let veliko nevcljo, ne da bi mu bili v cerkvenih krogih kaj škodovali. PRIMORSKO. Zastrupila se je v "Trstu žena natakarja v kavarni Nuova York, 35 letna Marija Rablja-nova. Umrla je med potjo v bolnišnico. Cestni rop. Tržaška policija je aretirala delavca Mihaela Sil vania in V. Lenardona, ker sta V 59WW i^n^ei n^dla tia ce sti v Miljah 3oietiie£A kova ča kotlarja v ladjedelnici pri sv. Roku Josipa Bensiča in mu vzela denarnico, v kateri je bilo 9 kron denarja. Silvani je rop že priznal. Okraden aretiranec. V soboto ponoči so aretirali v Trstu zaradi razgrajanja 24 let. Rudolfa Speharja, rodom iz Ljubljane in 33letnega Val. Kopitarja iz Postojne.' Ko so jih izpustili iz zapora, je Spehar ova- dil svojega sojetnika, da mu je ta ukradel iz denarnice 13 K. Kopitarpa so preiskali in so dobili pri njem res 26 K. Obdržali so ga kar v zaporu. Grozni zločin blaznega. Pod tem naslovom smo poročali, da je v Trstu mehanik šlager, uslužben v "Stabilimento tec-nico", zaklal s kuhinjskim nožem ženo, 13 mesecev starega otroka in 70 letno taščo. Žena in otrok sta že umrla, tašča pa (bo bržkonie tukfc v kratkem umrla. Šlager, ki se je sam javil, in sicer takoj po izvršenem dejanju, se je v ječi zaletel s tako silo z glavo v zid, da si je preklal lobanjo/ Državno pravdništvo je sedaj ustanovilo proti njemu kazensko postopanje, Šlagerja so oddali v blaz nico, kjer bo bržkone tudi podlegel rani. Podlo maščevanje. Pod tem naslovom smo poročali že večkrat o podlem maščevanju, katerega izvršujejo nekateri brez vestneži v istrskih vinogradih in po istrskih nasadih s tem, da režejo trte in rujejo mlada drevesca. Pred kratkim so are tirali dva izmed teh lopovov.—• Iz Poreča poročajo, da so ti zlikovci zopet porezali v vinogradih štirih posestnikov zopet 121 vrst trt in napravili škode približno 4000 K. — Skupna škoda, ki so jo povzročili ti podli maščevalci v različnih občinah, znaša že več kot 60.000 kron. Iz strahu pred skušnjo je skočila v Sočo, kakor se poroča iz Gorice, hčerka tovarnarja Rolleta pri Ajdovščini, Frida Rollet, gojenka goriškega uči teljišča. Druge vesti vedo, da je izvršilo dekle samomor vsled družinskih razmer, Avtomobilska zveza Opatij* —Učka gora. Posestnik Štefa-nijine koče na Učki gori je prehitel že dalj čalj časa projektirano ozkotirno železnico Opa-tija-Učka gora in je uvedel stalno dnevno avtomobilsko zvezo med Opatijo in Učko goro. Avtomobil ima prostora za 6 pasažirjev in se ustavi na znamenje pred vsako hišo. Cene so jako zmerne. . ; ■ vzbuja Pirana notarja Jurja Dr. Lomnim je pred več dnevi Bil je v petek pa se je zopet Zaklenil se je r svojo kjer je bil celo popoldn«, čer pa je pobegnil Je svoje ki i je nt e okroglo 100.000 K. Okrajno sodišče v Piranu je poslalo za njim ko. Vzrok njegovega poloma sta slaba uprava pisarne in ltf*> zardna igra. Stavka na Mri. Ker delavci v pristanišču kljub pozivu Iodajalcev niso prišli na je Oklenila zveza deloda izprtje vseh pristaniških delavcev. ŠTAJERSKO. Iz Ivankovec pri Onnofe V soboto večer dobili smo he*a | severno burjo z dežjem,, kateremu je sledil sneg; zapadel je 10—15 cm visoko. Sever pikal je s ako močjo dalje, da je um več straheh drevje podrl ter napravil tako zimo, da nam fe v nedeljo in pondeljek skoraj vse sadno drevje, kakor gasi-ce popolnoma pozeblo. Vskl izvanredno ar lega vremena v svečano, in snšču bilo je letos oboje najmanj za 4 tedne naprej. Vinogradi so izvrstno lepo gnalt, a vsak popek, kateri se je le malo že zganil, je ral sedaj to s smrtjo plačati. Polne trgatve pričakovati je le od taistih trsox, ki so še popat-noma spala zimsko spanje, pa je itak zelo malo, na solnčnih legah nič. Udarec; teri je nas vinogradnik je velikanki £rma y [20 letih svojega prinVera. »vo j« celo a&egano, preti teden ifflefo je še na vsek cih toliko dela, a sedaj m kaj da naj pravzaprav 2*4 Oglasi so pol trgovca. Trgovec, ki na šuje, teško napreduje, velike ameriške trgovine^ dobile »roj uspeh edino-k večnim oglaševanjem m POSEBNOSTI A. Kaušekp ■ .iMr.-.j MAJ. 6202-6206 ST. CLAIR AVE. Za tu mesec imo odločili pdšebhi oddelek blaga, ki te bocje prodajalo pod kupno ceno. Naia navada ni vedno oglaševati in kričati o kakovosti blaga in nizkih cenah« Vsak, ki kupi pri nas enkrat, se prepriča sam in zopet pride. Posebni oddelek za neveste. Imamo veliko zalogo raznovrstnih poročnih oblak za neveste, kakor tudi za diru žice, svilene, volnene ali ilingane; vedno najnovejši kroj, po zelo znižanih cenah. Importfrani venci in ftnjerji. Fino platnčno belo perilo, spodnja obleke, svilene rokavice, nogavice, bele nizke in visoke čevlje; sfrloh vse ker potrebuje neveste ali družica. Pridite in se prepričajte. Posebni oddelek za hirmance. Velika zaloga belih dekliških oblek za dekleta, ki grejo k prvemu sv. obhajilu ali birmi. Imamo jih v vseh številkah in cenah, btotako imamo krasno zalogo Vencev in šl^jfcijev nalašč za to pripravljenih. Cene vedno nižje kot drugje. J • Naia zaloga finih ženskih oblek s žaketi je sedaj zopet večje, ker prekupiti smo cel oddelek tovarne. Celotno obleko, svileno, vol* neno ali platneno v katerikoli barvi, kroju ali meri je dofeffl vedno pri naš. Cede od $1.00 naprej. Iraaibo p* sdved* i* mnogo druzih predmetov, katerih vseh tukaj nevesti ne iloremo. lie Velika salo** molkih potreben, kakor srajc, hlač, kravat, ovratnikov, nogavic, naramnic itd. Velike in fine izbere ft—skflh sn-kenj. Največja in najbotfše zetoge moildh ženskih, deških, dekftkih in otrobih delavnih in prazničnih čevljev. 0/4 i i J'I UitXA. f" v • :•' f+ '/V . * iB REKI RIO DE LA PLATA POTOPISNI ROMAN. mULKASOLMT Ameriko" prlrarfll J. P. "Na konju, seveda," sc sme- t^rtoro! Slutil sem sicer, da ne bodete pustili na cedite; vi in moji jerbateri, toda *MfO sled dosem poiskati, je kila vendar rilno težavno." -llasprctno, bilo jc jako lah-Bol Toda glejmo, da pridemo prej na varno." -Ali ste res ujeli majorja?" "Da. Kako ste pa zvedeli?" "Uganil sem, ker so lopovi »cssansko kleli. Dva ujetnika jtfa zginila in tudi major. Rili m vsi iz sebi. Raditega sem se tol, da fcodcjo z nami toliko stoecje postopali/' -Bodete pa sedaj toliko bolj veseli, posebno ker je vas brat taka j, katerega pač niste pričakovali." -Moj brat jc tukaj?" vpraša ves eveseljen. "To je krasno! Hitimo, da ga prej ofcjamcm." -U počasi, sen ore s. Major m sme takoj vedeti, da ste vsi prosti. Rad bi videl nje-tgtm obraz, ko bp vas videl pred if. Pozdravite se torej s svo bratom prav tiho." Ko pridemo V skrivališče, se pozdravita, toda tako, da r ni mogel videti obeh Msiatesov. Potem se pa skrije s svojim stričnjikom drevesa, in Indijanec prima jOrja. Slednji me rado-pogleda, ker hotel je zvedeti. kaj smo dosegli, z cb-zavaavo pri njegovih ljudeh. Jaa pa naredim zelo resen obraz m nra rečem: "Se»or Cadera, ostati bode-fet armrali še dolgo časa pri IiMml"* je prav," se smeje zanič-Siccr ste se pa sedaj za-Moji ljudje niso tako da bi 'sprejeli vaše -To je seveda res." I "Sedaj pa čakajte, da dobite Montesa ia njegovega ra ** -Mislite, da je naša potr-ivost tako velika? Nikakor Jat sam grem po oba uje- m ""Smesnost." -le smejajte se, dokler se zljubi. Ujel sem vas in il oba mornarja. Mislim tj, da tudi k obema drugima če le hočem." "Da, če bi vi hoteli, prine-tndi mesec z neba. Toda ijte tudi s tem, da bode-ji ljudje sedaj dvakrat bolj InL" -Lepa Sicer, vas pa ne mo-razumeti, ker če sprejme-noje predloge, ste takoj "Tega ne maram." "Torej vas peljem v Monte- "Ha! V Montevideo me ne tljete. Za to je ze skrblje- "Mbtite se. Mi jahamo naivnost tja." "Mogoče pa ne." Povedal je to s tako odločni glasom, da sem pričel ta-sl trt it i, da ima kak skriven , o katerem se nismo ni-vedeli. Ker pa nisem imel ae veselja dalj z njim ob-rnavati, rečem: "Če se nam ljdbi, jahamo ta-lja.H -Nikar ne govorite. Obeh tesov vendar lie bodete pu-za seboj." -Na noben način ne. Kaj pa, bi oba moža že imeli?" -Hudiča imate, ne pa dva » 'Hudiča ne morem imeti, sem jaz sam hudič, kakor že večkrat sc izrazili. Ali pogledati oba senorja, vam sedaj predstavita?" v Oba Montesa stopita izza Major se prestrašen t, ko ju zagleda. Ves ner-trga na jermenjo, s ka-je bil prvvczan in kriči: >! To ste vi. Da, hudič ste." mi smo,*' odvrne ; osedlan. Jahali bodete v ftek-klo Takoj si grem nož nabru-sit." "Ali je to mogoče? ' "Saj vidite, da je še precej mogoče," odvrnem jaz. "Ali še vrjamete, da ne bodemo jahali proti Montevideo?" "Vi ste budič, pravi pravcati hudič." "Iz vaših ust doni to kot pohvala. Vidite torej, da ste vse zaigrali. Ali sc bodete še nadalje trmoglavo ustavljali?" "I)a, hočem," škriplje z zoprni. "Kako pa?" Saj nimate nobenega sredstva več." "Tega je kriv ta lopov, izdajalec 1" In ko izusti te besede, skoči ^>roti Indijancu, predno smo mogli še preprečiti ter ga sune z vso silo v trebuh. Indijanec pade na tla. Planiti hoče po koncu, da se maščuje ,toda obleci; moral je biti ranjen. "Ali ste zblazneli I" zakričim nad majorjem. "Če sc ne bodete pametno obnašali, se bodete ke-sali." Major sprevidi, da s silo gotovo ne bo ničesar opravil, radi česar reče: "Naredite na kratko. Kaj naredite z menoj?" "Pravzaprav bi vas moral iz-(rtfcrti sodnfji, tokla tega n?-fiem storiti, ker mislim, da —" "Ne," me prekine estancije-ro. "Mi ga vzamemo s seboj, da prejme svojo kazen." "Naredite raje z njim kakor se naredi z vsakim lumpom. Vrzite ga proč od sebe, da ga ne vidimo več. Za nami gotovo ne bo več stikal. Kaj pravite vi, brat Hilario?" "Popolnoma vašega mnenja sem." "DobroI" se obrnem proti majorju. Slišali ste, kar sem zahteval od vas. Pripravljeni srno vas spustiti, toda pod enim pogojem. Najprvo zahtevamo ukradene konje." "Stran z njimi." "Potem nam morate obljubiti, da odidete navsezgodaj zjutraj na drugo stran reke s pomočjo splava.'.' "Prav rad. Celo pripravljen sem, da to takoj storim, samo da vašega prokletega obraza ne vidim več." "Mogoče mislite, da mi je vaš obraz ljub. Nadalje se bodete podpisali na listek papirja, da ste senorju rančeru drage volje povrnili denar, ker sicer utegnete kdaj trditi, da sem vam denar jaz vzel." "In če ne podpišem ?" "Tedaj greste z nami." "Carachal Pišite! Podpisal bom. Ali še kaj zahtevate?" "Gotovo! Glejte tu Indijanca, ki leži na tleh. Plačajte mu petsto dolarjev za bolečine, katere ste mu povzročili." Major je hotel se pogajati, toda jaz sem ostal trd. podpisati se je tudi moral, Aa izroči ta denar kot darilo Indijancu. . Konečno še vprašam majorja: "Kdaj dobimo konje?" "Takoj če hočete." "No, to ne gre. Ko bodemo sprejeli konje, pridemo v doti-ko z vašimi ljudmi, kar pa ponoči nikakor ni prijetno. Bolje je, da počakamo dneva." Potem pa potegnem iz žepa nekaj listov, katere major popiše in podpiše kakor sem zahteval. Brat Hilario se pa še enkrat napoti v sovražnikov tabor, nakar zopet pripelje s seboj onega vojaka, ki je bil že enkrat pri nas. Njemu naroči major, naj pove ljudem, da so mirni tekom rroči, da jutri izročijo ukradene konje in naj poslušajo povelja brata Hilari-ja. ki pride zjutraj v njih tabor. Ko je bilo vse urejeno, se konečno pripravimo za počitek. Majorja privežemo ob drevo. Indijanec se ponudi s svojo iženo, da čuva. Tods^ minilo jc še mnogo časa, predno smo zaspali. Bilo je toliko vprašanj in odgovorov, \da je minila pol- noč, preilno smo zatisnili oči. Kio n*s Indijanec zbudi, je bil se polmrak. Major leži ob drevesu in se dela kot bi spal. Najbrž ni mogel dobiti celo noč miru. Za nas je pa veljalo najprvo, da poiščemo primeren prostor, kamor spravimo konje. Indijanec se takoj ponudi, da izbere prostor. Napotim se torej z njim. Pot je vodila mimo njegove koče in še nekoliko naprej. Ko korakava tako eden za drugim, začujem konjsko hrzetanje. Hitro stopiva za grm, da naju ljudje ne bi opazili. Toda v svojem veselju opazim v prihajajočih oba jerbatera, ki sta nesla rančeru in Tukumam * tej poti se dobimo." "Radi mene lahko, toda. mislite, da pridete tako poceni od mene, kakor se vam je sedaj posrečilo." In major odkoraka z zanič-ljivim pogledom. Monteso pa stepi k meni in vpraša: "Senor, ali naj pošljem kro-gl jo za njim?" "Ne, ker morilci nismo." Toda sedaj je še čas. Pozneje se bodemo lahko ke-sali." "Ne merite s puško, ker puške on vreden ni." Kakor hočete. Vendar slutim, da bi bilo Ibolje, če bi ga denar, katerega sem majorju pobil na tla." odvzel. S seboj sta imela še de- Vležemo se pod drevesa, da mogel t . var kdo braniti. Ker sem bil zvezan, nisem mogel iti in sem' torej mislil, da me bodejo nesli,,.kar se pa ni zgodilo. Okoli ramen mi ovi-jejo laso in me vlečejo tako proti polutoku. Da je bila moja <-bleka s sukna, bi bila popolnoma raztrgana. Možje naznanjajo z glasnimi klici svojo zmago. In kakor drugače%tudi pričakovati nisem mogel, je bil na polutoku že major s svojimi ljudmi. Moji tovariši leže pod drevesi, ravno tako zvezani kot jaz. Nikogar ne manjka, in nihče. ni bil ranjen. Kako so nas vet ali deset ljudij. Kmalu opazujemo bola može. Svojega mogli ti ljudje tako presene zvem v"se natančno. Stari ran-čero je imel sina, ki pa je bil olb času napada na njegovo rančo odsoten. Kmalu po našem odhodu od požgane ranče se je pa vrnil domov. Njegova jeza je bila velika, ko je zvedel, kaj se je zgodilo. Takoj je sklenil se podati z jerbateri nani na pomoč, in spotoma je zvabil še kakih deset ljudij, poveljnika tiho sprejmejo. Vidimo, da stopi med nje, potem pa govori precej časa z njim. Potem pa razvežejo može od posadke splava; tudi z njimi se pogovarja, Vojaki pripravljajo orožje in konje, katere vodijo Hna splav, ki kmalu smukne po vodi. Vojaki se trudijo zajedno z mornarji, da obdrže splav na površju. V teku četrt ure so da bi mu pomagali. Hotel se; že na drugi strani brega. V roje maščevati nad majorjem, to-jke vzamem daljnogled. Tam vida ko mu povem, da dobi vse dim, kako vsi hitijo na breg, konje nazaj, in ko pomisli na dočim poseže major v žep in denar, katerega sem vzel ma- plača brodarje. Potem pa od-jorju in izročil njegovemu oče- jezdijo vsi skupaj po ravnini tu, tedpj se je pohladila njego-j Podamo se na polutok'in po-va jeza. K-o pride v naše ta- gledamo, če so vojaki mogoče borišče se zadovolji s tem, da kaj pustili za seboj. Dobili ni-majorja parkrat sune z nogo. f smo ničesar. Indijanec nam Sedaj bi pa moral oditi brat, pove, da pride popoldne parila se pogovori z vojaki, na nik po reki, in nas prosi kak način se nam izroče koti- da počakamo tukaj do tedaj, ji. Ker >mo pa vsi potrebovali "Nevarna stvar je," reče pro- počitka, in ker smo si imeli ti meni. "Prav lahko pride pri še mnogo povedati, smo radi tem do spopada." počakali. "Ne" odvrnem, "pač pa se Sklenemo, da se utaboriino lah k ognjemo vsem sovražno- na polutoku in si tam pripravi stim če majorja ne spustimo mo dober zajutrek. Tudi svo-prej, dokler nismo dobili vseh je konje prepeljemo na polu konj." ' tok. Ker pa majorju nisem za- "Toda s tem ne bodejo za- upal, sem seveda tudi straže dovoljni." razpostavil. "Pač. Major je dal povelje, Jerbatero je kar gorel ma-da ga morajo v vsem poslu- ščevanja. Gorje majorju, če ga sati. Konje zvežejo skupaj, in dclbi v roke. Sicer so pa bili le štiri možje jih smejo pripe- vsi veseli, da se je nevarnost Ijati do onega mesta, kjer smo tako lahko končala. Le Indi-včeraj stali, ko je Monteso be- janec ni bil zadovoljen, ker je žal. Tu je lastnik konj, ki sled- šc vedno čutil bolečine. Šel je nje takoj lahko sprejme in odide z njimi proti domu. Ali greste sedaj k njim?" "Da." "V kratkem času vam sledimo, sprejmemo konje. Eštan-cijero ostane pri majorju. Pojdite torej." Deset minut pozneje mu tudi mi sledimo. Čakali nismo dolgo, ko se pokažejo konji. Korakali so eden za drugim. Divje živali so bile tukaj prav krotke, ker so se bale močvirnate zemlje. Ko pride tropa konj k nam, jo mladi lastnik ranče preišče in se izjavi, da je živina vsa njegova. Sam ni vedel, kako naj se nam zahvali. Obljubiti smo mu morali, da se ustavimo pri njem, če nas pot še kdaj mimo nanese. V tem slučaju dobi tudi eštancijero svoj denar, katerega je posodil staremu rančeru. ♦Čakamo, dokler ne zgine četa konj za grmovjem, med katerim je Indijanec kazal pot. nakar se podamo k našemu skrivališču. Majorja oprostimo vezij, le roke ima še zvezane. Oči mu zavežemo, ker ne sme videti pota, ki vodi tja, nakar ga odpeljemo na isto mesto kjer smo dobili konje. Tam mu vzamem zavezo spred oči in mu odvežem tudi roke; nakar rečem: "Tako, sedaj ste prosti, se