It». OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 20 Strokovni članek/1.04 Vida Koporc Sedej PROGRAMI IN PROJEKTI NEVLADNE­ GA SEKTORJA NA PODROČJU PREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE Izvleček V prispevku je obravnavana dostopnost podpore javnim kul­ turnim programom in projektom nevladnega sektorja na področju kulturne dediščine. S sofinanciranjem dejavnosti iz sredstev državnega proračuna se omogoča izvedbo celoletne­ ga kulturnega programa ali posamičnih kulturnih aktivnosti na področju arheologije, etnologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, tehniške in naravoslovne dediščine, ki je v javnem interesu. S podporo tovrstnim programom in projektom se uresničuje cilj ohranjanja in promocije kulturne dediščine na različnih ravneh družbe. Abstract The present article deals with the accessibility of the support to public cultural programmes and the projects of the non- governmental sector in the field of cultural heritage. The implementation of the annual cultural programme or the individual cultural activities in the field of archaeology, eth- nology, history, history of art, technical and natural Science heritage, which is in the public interest is enabled with the cofinancing of activities from the budget. The goal of pre- serving and the promotion of cultural heritage on different levels of the society is realized with supporting such pro­ grammes and projects. V zadnjem obdobju se kaže vedno večji interes za premično kulturno dediščino. S poudarjanjem odprtosti do novih pobud, spoznanj in prispevkov, ki niso vključeni v programe javne službe, Ministrstvo za kulturo omogoča dostopnost kulturnih dobrin najširši javnosti. S tem se nevladnim organizacijam, zasebnim kulturnim orga­ nizacijam (društvom) s statusom pravne osebe, gospodarskim organizacijam in posameznikom ter tistim javnim zavodom, ki delujejo na področju premične kulturne dediščine in jih min­ istrstvo neposredno ne pozove k predložitvi programa dela in finančnega načrta, odpira možnost sofinanciranja programov in projektov na področju premične kulturne dediščine. Nove postopke javnih razpisov, ki so prinesli precej novosti, predvsem s postavljanjem splošnih in posebnih pogojev ter vrednotenja po številnih kriterijih, je uveljavil leta 2002 spre­ jeti Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02). Na podlagi navedenega zakona Ministrstvo za kulturo vsako leto objavi na svojih spletnih straneh in v Uradnem listu RS javne pozive in javne razpise za izbor izva­ jalcev javnih kulturnih programov in projektov na področju premične kulturne dediščine, kateri se sofinancirajo iz državnih proračunskih sredstev. Pri tem je pomembno poudariti, da se s strokovno pomočjo, ki jo zagotavlja javna služba v muzejih, nevladnemu sektorju in posameznikom, ustvarja ugodno okolje za podporo, pravilno razumevanje, povezovanje, usmerjanje ter vzpodbujanje har­ moničnih odnosov in nenazadnje tudi nadzor pri skrbi za pre­ mično kulturno dediščino. Podpora in obseg javnih kulturnih programov nevladnega sektorja Podpora kulturnim programom na področju premične kulturne dediščine je oblika javnega sofinanciranja, ki je namenjena nevladnim, zasebnim kulturnim organizacijam (društvom) s statusom pravne osebe, zasebnim zavodom in gospodarskim organizacijam. S sofinanciranjem dejavnosti se omogoči izvedbo celoletnega kulturnega programa na področju arheologije, etnologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, tehniške in naravoslovne dediščine, kije v javnem interesu. Javna sredstva za sofinanciranje programov državnega pomena zagotavlja država iz proračuna. Prijavitelji za realizacijo pred­ laganih programov lahko pridobijo do 70 odstotkov sredstev Ministrstva za kulturo, preostalih 30 odstotkov pa morajo zagotoviti iz drugih virov (lastna sredstva, občinski proračun, sredstva drugih ministrstev, sredstva sponzorjev ...). VIRI FINANCIRANJA IZVEDBE JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV V LETU 2003 Ministrstvo za kulturo 62% Druga ministrstva T% Lokalna skupnost 2% Lastna sredstva 20% Ostalo (donacije, sponzorska sredstva ...) 12% Vir: Letno poročilo Ministrstva za kulturo za leto 2003 Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 21 tema OBZORJA STROKE tu. S sofinanciranjem kulturnih programov nevladnega sektorja - predvsem stanovskih društev, ki izvajajo svojo dejavnost na področju premične kulturne dediščine, se zagotavlja in posre­ duje javne kulturne dobrine s ciljem in prioritetami izvajanja celovitih in vsebinsko zaokroženih programov, ki zagotavljajo dostopnost do kulturne dediščine na skupnem slovenskem prostoru. Izbor javnih kulturnih programov Na javni poziv prispele predloge za izbor kulturnih programov, presoja strokovna komisija za področje premične kulturne dediščine na svojih sejah. Z upoštevanjem splošnih pogojev za sodelovanje na pozivu in razpisnih kriterijev pripravi izbor pro­ gramov, ki jih posreduje v odločitev ministru. Predlagatelji programov morajo za prijavo na razpis ali poziv izpolnjevati splošne pogoje. Med temi je najpomembnejši pogoj registracija za opravljanje dejavnosti na področju kul­ turne dediščine ter posredovanje kulturnih dobrin v Sloveniji (muzejska dejavnost ali/in varstvo kulturne dediščine). Pomembno je izkazano delovanje na področju dediščine vsaj tri leta, s prijavljenim kulturnim programom se mora izvajati nepridobitno dejavnost, zagotavljati dostopnost programskih sklopov in programskih enot javnosti in dokazati izpolnjene pogodbene obveznosti do ministrstva v minulih letih. Dokumentacija nekaterih prispelih programov ni bila popolna ali pa je ni vložila upravičena oseba, zato se niso nadalje obrav­ navali. Za leto 2003 je bilo od obravnavanih programov odobrenih 94,7 odstotka, za leto 2004 pa 71,4 odstotka kul­ turnih programov. JAVNI KULTURNI PROGRAMI LETO 2003 LETO 2004 SKUPAJ Število vseh prispelih kulturnih programov 27 18 45 Število obravnavanih kulturnih programov 19 14 33 Število odobrenih kulturnih programov 18 10 28 Vir: Zaključno poročilo strokovne komisije za področje pre­ mične kulturne dediščine za leto 2003 in 2004 Izbor javnih kulturnih programov temelji na ocenjevanju z upoštevanjem splošnih in posebnih kriterijev, s poudarkom na kakovosti in uspešnosti predlagatelja na posameznem področju v obdobju zadnjih treh let in izvedljivost predlaganega progra­ ma v prihodnjem letu. Pri ocenjevanju programov za preteklo obdobje se upošteva: aktivno delovanje v strokovni javnosti (objave, nagrade, kon­ ference, druge reference), dostopnost in številčni doseg (število uporabnikov, obiskovalcev, udeležencev), prepoznavnost v slovenskem kulturnem prostoru in mednarodni javnosti, refer­ ence predlagatelja in posameznikov, ki so udeleženi v vodenju in izvedbi posamičnih aktivnostih. Pomembni vidiki ocenjevanja predlaganega programa so temeljili na celovitosti vsebinske obrazložitve in utemeljitve programa, izvedljivosti (pravočasna, uspešna in kakovostna izvedba), izkazovanju ciljev, ki presegajo lokalni interes (državna in/ali mednarodna raven), realno finančno ovred­ notenem in uravnoteženem programu, višji stopnji predlagane finančne udeleženosti predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi, predvideni dostopnosti (število obiskovalcev, udeležencev) in prepoznavnosti v slovenskem kulturnem pros­ toru in/ali v mednarodni javnosti. Prijavljeni programi, ki so po vsebini, zasnovi in obsegu zaključena celota, so sestavljeni iz posameznih sklopov, sklopi pa iz posameznih enot. Na področju dediščine so programi v letu 2003 in 2004-2006 (leta 2004 je bil objavljen programski poziv za triletno obdobje) obsegali naslednje možne sklope: strokovno delo na področju dejavnosti društva, organizacijo izobraževalnih vsebin na področju muzeologoje, restavratorst­ va in konservatorstva, informatizacijo za področje premične kulturne dediščine, mednarodno dejavnost in udeležbo na mednarodnih konferencah. Glede na izvedene programske sklope v okviru javnega kul­ turnega programa leta 2003 so društva in nevladne organizaci­ je izvedle največ svojih aktivnosti vezanih na promocijo dediščine in strokovno delo na področju dejavnosti društev. programski sklopi izvedenega javnega kulturnega program a V LETU 2003 Deleži posameznih sklopov v okviru izvedenega programa Izobraževanje 13% -^rokovno delo na področju društev 17% Mednarodno sodelovanje 13% -postopnost 13% Promocija 18% izdajanje publikacij 15% iniprmacijske storitve 0% -darovanje ogrožene kulturne dediščine n % Odobreni javni kulturni programi v letu 2004 so bili izbrani in se bodo sofinancirali za obdobje treh let. Šele za leto 2007 bo objavljen ponovni razpis, kjer bo ponovno dana možnost nadaljnjega sofinanciranja programov nevladnih organizacij. Deleži finančnih sredstev za izvedbo kultunega programa 1% 2004 po/ □ Skupnost muzejev Slovenije 23% 1%-, 3% 43% O Društvo prijateljev Slovenskega verskega muzeja 43% □ Slovensko muzejsko društvo 7% □ Slovensko etnološko društvo 10% ■ Slovensko konservatorsko društvo 3% □ Slovensko arheološko društvo 7% ■ Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo 3% □ Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture 1% ■ Naša Slovenija 2% ■ PARNAS, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče 1% ,.. Vir: Spletna stran Ministrstva za kulturo Vir: Letno poročilo Ministrstva za kulturo za leto 2003 http://www.kultura.gov.si/ UH OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 22 Programsko sofinanciranje Slovenskega etnološkega društva Slovensko etnološko društvo je leta 2003 in 2004 prijavilo pro­ gram, kije obsegal sledeče sklope: strokovno delo na področju dejavnosti društva, organizacijo izobraževalnih vsebin na področju muzeologoje, restavratorstva in konservatorstva, mednarodno dejavnost in udeležbo na mednarodnih konferenc­ ah in izdajanje strokovnih publikacij. V svoj program za leto 2004 je v okviru navedenih petih pro­ gramskih sklopov društvo uvrstilo dvanajst enot, od tega največ, prav tako kot leta 2003, v programski sklop strokovne­ ga dela društva. Prijavljeni programje izkazoval vse parametre, ki so bili izpostavljeni v objavljenem razpisu. Glede na ome­ jene proračunske možnosti je bilo za leto 2003 Slovenskemu etnološkemu društvu odobreno 7,1 odstotka, za leto 2004 pa 10 odstotkov sredstev, od celotne razpoložljive vsote sredstev za sofinanciranje izvedbe kulturnega programa. Sofinaciranje izvedbe javnih kulturnih programov 120.000.000,00 SIT 100.000.000,00 SIT 80.000.000,00 SIT 60.000.000,00 SIT 40.000.000,00 SIT 20.000.000,00 SIT LETO 2003 LETO 2004 □ vsi odobreni programi ■ Slovensko etnološko društvo Vir: Letno poročilo Ministrstva za kulturo za leto 2003 in splet­ na stran Ministrstva za kulturo http://www.kultura.gov.si/ Podpora in obseg javnih kulturnih projektov Podpora kulturnim projektom na področju premične kulturne dediščine je oblika javnega financiranja, kije namenjena temu, da se omogoči izvedba posamičnih kulturnih aktivnosti na področju arheologije, etnologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, tehniške in naravoslovne dediščine, kije v javnem interesu. Javna sredstva za financiranje projektov državnega pomena zagotavlja država iz sredstev državnega proračuna. Prijavitelji za realizacijo predlaganih projektov lahko pridobijo 70 odstotkov sredstev Ministrstva za kulturo, preostalih 30 odstotkov pa morajo zagotoviti iz drugih virov (lastna sredstva, občinski proračun, sponzorska sredstva, druga ministrstva ...). Za podporo kulturnim projektom, ki so po vsebini, zasnovi in obsegu zaključena celota, se lahko na razpis prijavijo pravne in fizične osebe. To so nevladne in zasebne kulturne organizacije s statusom pravne osebe: društva, ustanove in druge nevladne organizacije ter zasebni zavodi in gospodarske organizacije, ki delujejo in so registrirani na področju muzejske dejavnosti in področju varovanja kulturne dediščine. Na razpis lahko kandidirajo tudi javni zavodi oziroma izvajal­ ci javnih kulturnih programov, ki so jih financirali drugi financerji, kar pomeni, da njihovega celotnega programa ni financiralo Ministrstvo za kulturo. Zakonsko je dopuščena tudi možnost, da se na razpis prijavijo posamezniki, ki delujejo kot samostojni ustvarjalci v kulturi, kar dokažejo s predloženim seznamom referenc s področja pre­ mične kulturne dediščine. Izbor javnih kulturnih projektov Na področju premične kulturne dediščine so bili leta 2003 in 2004 sofinancirani projekti: promocije - razstavne dejavnosti in podporni projekti na področju varovanja premične kulturne dediščine z izkazovanimi cilji, ki so presegali lokalne interese s prepoznavnostjo v slovenskem kulturnem prostoru. Na javni razpis prispele predloge za izbor projektov presoja strokovna komisija za področje premične kulturne dediščine z upoštevanjem splošnih pogojev za sodelovanje na razpisu in razpisnih kriterijev. Izbrane projekte ministrstvo na predlog strokovne komisije uvrsti na seznam odobrenih projektov. Kulturne projekte izbira strokovna komisija z upoštevanjem prednostnih kriterijev, ki na prvem mestu predvidevajo kakovost in izvedljivost predlaganega projekta. Nadalje je pomembna celovita in zaokrožena vsebina projekta, tehtna vsebinska obrazložitev ter sodelovanje z javnim zavodi (nacionalnimi in pokrajinskimi muzeji, Restavratorskim cen­ trom, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije). Izveden projekt mora izkazovati dostopnost javnosti do infor­ macij o kulturni dediščini ter vključenost v celotni slovenski in mednarodni prostor, s poudarkom na nacionalno pomembnih ciljih varovanja dediščine in prepoznavnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.. Od sprejetja Zakona o uresničevanju javnega interesa za kul­ turo leta 2002 sta bila objavljana v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Ministrstva za kulturo dva javna razpisa za izbor izvajalcev javnih projektov na področju premične kul­ turne dediščine, in sicer letu 2003 in 2004, na katera je skupno prispelo 69 projektov. Dokumentacija nekaterih prispelih pro­ jektov ni bila popolna ali pa je ni vložila upravičena oseba, zato se niso nadalje obravnavali. Vse pogoje je izpolnjevalo 51 oziroma 73,9 odstotka projektov, kateri so bili predmet nadaljnje obravnave. Leta 2003 je bilo od obravnavanih projektov odobrenih 72,7 odstotka projektov, letu 2004 pa 82,7 odstotka projektov. Izbrani so bili projekti s področja arheologije, etnologije, Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 23 tema OBZORJA STROKE zgodovine, umetnostne zgodovine, tehniške in naravoslovne dediščine. JAVNI KULTURNI PROJEKTI LETO 2003 LETO 2004 SKUPAJ Število vseh prispelih kulturnih projektov 29 40 69 Število obravnavanih kulturnih projektov 22 29 51 Število odobrenih kulturnih projektov 16 24 40 Vir: Zaključno poročilo strokovne komisije za področje pre­ mične kulturne dediščine za leto 2003 in 2004 Izbor projektov s področja etnološke dediščine Leta 2003 je bilo od skupno vseh obravnavanih predlogov odobrenih 18,2 odstotka, leta 2004 pa 20,6 odstotka projektov s področja etnološke dediščine. Od štirih odobrenih projektov leta 2003 s področja etnološke dediščine so bili trije projekti prijavljeni in izvedeni kot pod­ porni projekti na področju varstva dediščine, en projekt pa je dediščino promoviral in populariziral v smislu predstavitve ustvarjalne dejavnosti na področju tradicionalnih obrti (kam- narska dejavnost - lomljenje kamna in izdelovanje brusov) v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Podporni projekti na področju varovanja premične kulturne dediščine so se izvajali s strokovno pomočjo izvajalcev javne službe v muzejih - kustosov, kot delavnice evidentiranja, doku­ mentiranja in raziskovanja predmetov kot materialne in doku­ mentiranja postopkov nematerialne etnološke kulturne dediščine (suhorobarski postopki: orodjarstvo, žličarstvo in kuhalničrstvo, obodarstvo, rešetarstvo, zobotrebčarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, pletarstvo, posodarstvo, podnarstvo in spomikarstvo), ki je tipična za določeno regijo, v evropskem prostoru pa prepoznavna kot slovenska. LETO 2003 IZVAJALEC PROJEKT ODOBRENA SREDSTVA(v SIT) Kozjanski park Popis inventarja premične kulturne dediščine na Trebežu 1.050.000 Miklova hiša, Ribnica Obnova kovaške delavnice 750.000 Audiovizualno snemanje suhorobarskih postopkov (zobotrebčarstvo, orodjarstvo, žličarstvo) 500.000 ^avod Rogaška dediščina - Rogatec »Spodbujanje in promocija domačih obrti (postavitev razstave in spremljevalne aktivnosti) 2.400.000 lSKUPAJ 4.700.000 Vir: Letno poročilo Ministrstva za kulturo za leto 2003 Leta 2004 so bili prijavljeni štirje projekti s področja promovi- ranja in popularizacije etnološke kulturne dediščine. Promoviranje kulturne dediščine ohranja dediščino živo v Prostoru in dviguje zavedanje o pomenu etnološke dediščine in kulturnega izročila ter poznavanje identitete regije, kot tudi Slovenije. Skrb za ohranjanje izjemne premične dediščine, tako materialne kot nematerialne, je obsegala raziskovanje in evi­ dentiranje virov s strokovno pomočjo muzejev. V projektih so Promovirali: staro pustno šego - ohranjanje tradicionalnega načina pustovanja v Cerknem, pomen kljeklanja in predstavitev starih čipk, ki se danes za prodajo ne kljekljajo več, pred­ stavitev etnološke kulturne dediščine območja Rogatca in različne tehnike izdelovanja jaslic. Podporna projekta s področja varovanja kulturne dediščine sta obsegala restavriranje stiskalnice v dvorcu Vine pri Vojniku in izdajo publikacije z naslovom Porodna kultura, ki s svojo vse­ bino posega na doslej še neraziskano področje etnologije. LETO 2004 IZVAJALEC PROJEKT ODOBRENA SREDSTVA (v SIT) Društvo Laufarija Cerkno 50 let obnovljene cerkljanske laufarije (potujoča razstava ob jubileju) 1.000.000 Dr. Irena Rožman Znanstvena monografija Porodna kultura 1.100.000 Mag. Vlado Pekle Stiskalnica v dvorcu Vine, občina Vojnik 1.000.000 Društvo kljekljaric Idrijske čipke Potujoča razstava Idrijska čipka - včeraj, danes, jutri 900.000 Rogaška dediščina Stalna postavitev promocijske predstavitve kulturne dediščine območja Rogatec v Zdravilišču Rogaška Slatina in Termah Olimia, Podčetrtek 1.000.000 Društvo ljubiteljev jaslic Jaslice sveta - svetovna razstava jaslic 1.800.000 SKUPAJ 6.800.000 Vir: Spletna stran Ministrstva za kulturo http://www.kultura.gov.si/ Strokovno sodelovanje muzejev Poseben poudarek je bil leta 2004 namenjen strokovni pomoči nacionalnih in pokrajinskih muzejev pri projektih. V okviru nalog izvajanja javne službe, ki se financira iz sredstev državnega proračuna, je glede na Uredbo o vzpostavitvi muze­ jske mreže za izvajanje javne službe varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 103/2000 in 105/2001) tudi določeno, da pripada skrb za evi­ dentiranje premične kulturne dediščine in strokovni nadzor na teritoriju Slovenije mreži državnih in pokrajinskih muzejev. Z določitvijo zahteve, da morajo prijavitelji projektov priložiti ob prijavi obvezno prilogo — strokovno mnenje o projektu in ob zahtevku za izplačilo državnih proračunskih sredstev tudi strokovno mnenje o izvedenem projektu, so se pričele vzpod­ bude k tesnejšemu sodelovanju med nevladnimi organizacija­ mi, posamezniki in javnimi zavodi. Sodelovanje je prineslo civilni iniciativi možnost, da se intenzivneje poveže s stroko in izvede kakovostni projekt. Na drugi strani pa pomeni za javne zavode takšno sodelovanje obogatitev zbirk materialne in nematerialne dediščine z novimi viri informacij in pridobljenim gradivom s terena, posebno na področju etnologije. Zaključek Z izborom in sofinanciranjem javnih kulturnih programov in projektov Ministrstvo za kulturo odpira možnosti izvedbe različnih programov in enkratnih projektov prijaviteljev, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje premične kulturne dediščine ter nimajo možnosti kandidirati za sredstva na drugih razpisih ministrstva. S podporo tovrstnim projektom uresniču­ jemo naš cilj ohranjanja in promocije kulturne dediščine na OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 24 različnih ravneh družbe. Viri: Javni poziv za izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področjih kulturne dediščine, arhivske dejavnosti in knjižnične dejavnosti, ki jih bo med letoma 2004-2006 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (Uradni list RS, 6/04). Javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področjih premične kulturne dediščine in knjižnične dejavnos­ ti, ki jih bo leta 2004 financirala Republika Slovenija iz pro­ računa, namenjenega za kulturo (Uradni list RS, 35/04). Letno poročilo 2003 2004: Ljubljana, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 189-201. Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 103/2000 in 105/2001). Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02). Internetni viri: http://www.kultura.gov.si/ september 2004 Datum prejema prispevka v uredništvo: 26. 10. 2004