137 Glasnik SED 62|1 2022 * Nataša Braunsberger, višja kustodinja, Narodna galerija; natasa_braunsberger@ng-slo.si. ** Živ a R og elj, v odja oddelk a za izobr aže v anje in animaci jo, N ar odna g aler i ja; ziv a_r og elj@ng-slo.si. Muz eji za r azno lik os t in vključen os t N at aša Br aunsberg er* in Živ a R og elj** Uvod Narodna galerija kot osrednja slovenska ustanova za sta- rejšo umetnost se je povezala z Združenjem Spominčica – Alzheimer Slovenija, ki zagotavlja strokovno in učinko- vito pomoč osebam z demenco, njihovim svojcem in oskr- bovalcem. Demenca je namreč ena največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobne družbe. Po podatkih Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen za vsa- kega obolelega v povprečju skrbijo še trije drugi ljudje. V želji, da bi se približali tej ranljivi skupini in jo tudi v muzejskem okolju začeli enakovredno obravnavati, so se dogovori med obema ustanovama na pobudo Narodne ga- lerije začeli že konec leta 2019. Sledilo je obdobje razisko- vanja in iskanja najboljših možnih pristopov, podpisan je bil tudi uradni dogovor o sodelovanju. 19. septembra 2020 je Narodna galerija kot prva muzejska ustanova v Slove- niji postala demenci prijazna točka. Naziv nam je uradno podelilo Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija, potem ko so naši strokovni sodelavci, galerijski animatorji in varuhi, ki so v nenehnem stiku z obiskovalci, uspešno končali strokovno usposabljanje, na katerem so se sezna- nili z vsemi potrebnimi informacijami in posebnostmi dela z osebami z demenco. Projekt demence v Narodni galeriji izhaja iz še enega pi- onirskega projekta: Umetnost – nevroznanost na obisku v galeriji. Od leta 2018 v sodelovanju s Sinapso, slovenskim društvom za nevroznanost, prirejamo cikel predavanj, ki so vedno dobro obiskana. Na predavanjih in okroglih mi- zah predstavljamo križišča umetnosti z nevroznanostjo, psihologijo, kognitivno znanostjo in filozofijo in predvsem spoznavamo vlogo umetnosti pri razvoju možganov, posa- meznika in družbe. Večkrat smo gostili prof. dr. Zvezdana Pirtoška, vrhunskega nevrologa, ki je za svoje prodorno strokovno in človekoljubno delovanje na področju zdravlje- nja demence prejel državno odlikovanje, red za zasluge. Začeli smo spoznavati tihe zasebne zgodbe, ki se skrivajo za visokimi številkami v naši družbi – demenco ima na- mreč vsak peti človek, starejši od 65 let. V Narodni gale- riji smo ugotovili, da se v slovenskem kulturnem prosto- ru premalo posvečamo tej težavi sodobnega časa, in zato smo si zastavili več ciljev: pripravo posebnih ustvarjalno naravnanih programov za osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo ter programov za razbremenitev skrbnikov in svojcev oseb, ki skrbijo za osebe z demenco; usposa- bljanje strokovnega osebja, ki bo znalo pravilno ravnati pri delu z osebami z demenco; in postati prepoznavna demen- ci prijazna točka, varen kraj v bližnjem okolju. Želimo postati tudi povezovalna ustanova na kulturnem področju, ki bo delila izkušnje in spoznanja s tega podro- čja z drugimi muzejskimi delavci, predvsem s kustosi pe- dagogi in mentorji likovnih delavnic, in prvi naš korak v tej smeri je bilo strokovno srečanje konec novembra 2021 v Narodni galeriji. Naj nas vse spodbuja védenje, da lahko umetnost – tako gledanje kakor ustvarjanje – ljudem z de- menco pomaga h kakovostnejšemu življenju. Pozitivni učinki likovnega ustvarjanja na osebe z demenco Pri delu z osebami z demenco se med različnimi zvrst- mi umetnosti velikokrat poudarjata glasba in ples, a smo Izvleček: Ena najv ečjih zdr a v s tv enih in socialnih t eža v sodob- ne družbe je demenca. Kaj lahk o muzeji s t orimo za približe v anje osebam z demen co in lajšan je obr emen it e v n jiho vim sv ojcem in oskrbo v alcem? U me tnišk o us tv ar janje dok azano ugodno vpliva na osebe z demenco, saj aktivir a dr ug del možg ano v od tis t eg a, ki g a upor abljamo z a go v or . Omogoča pomir it e v in blaž i neg ativ- na čus tva, pripomor e k lažjemu izražanju občuti j in zmanjšuje t esnobo t er kr epi samoza v es t. V N ar odni g aler i ji v sodelo v anju z Združenjem Spominčica – Alzheimer Slo v eni ja pripra v ljamo pr vi muzejski pr og r am za osebe z demenco v Slo v eni ji. Ključne besede: demenca, lik o vno izražanje, us tvarjalnos t, inkluzi ja Abstract: Dementia is one of t he g r eat es t healt h, social, and economic p r ob lem s of moder n socie ty . What can museums d o in t er ms of r eac hing out t o people wit h dementia and easing t he bur den on t heir r elativ es and car egiv er s? Cr eativ e activities ar e pr o v en t o ha v e a benef icial ef f ect on patients, as t he y activat e dif f er ent ar eas of t he brain t han speec h. The y f acilit at e t he r e- lease of neg ativ e emotions, pr omot e self-e xpr ession, alle viat e anxiety and r einf or ce conf idence. In par tner ship wit h t he soci- ety Spominčica – Alzheimer Slo v enia, t he National Galler y of Slo v enia is pr eparing t he f ir s t specialized pr og ram of cr eativ e w or k shops adap t ed f or people wit h dementia in Slo v enia. Keywords: dementia, ar tis tic e xpr ession, cr eativity , inclusion N AR ODN A G ALERIJ A , DEMEN CI PRIJ AZN A T OČKA Pr eda v anja, dr uženja, v odeni og ledi in lik o vne dela vnice za osebe z demenco S tr ok o vni članek | 1 .0 4 Datum pr ejema: 3. 1 2. 202 1 Glasnik SED 62|1 2022 138 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t N at aša Br aunsberg er in Živ a R og elj se kot galerija za starejšo likovno umetnost pri pripravi programov osredotočili na pomen vizualne umetnosti in likovnega ustvarjanja, ki tako kot druge umetnostne zvr- sti zagotavlja kognitivne, čustvene in družbeno pozitivne učinke (Schneider 2018: 5). Dejavnosti so lahko usmerjene v razveseljevanje ali pa je njihov namen, da udeleženca zamotijo, lahko pa jih zasnu- jemo tudi z namenom tolažbe, stimulacije, pomiritve ali za urjenje spomina in utrjevanje identitete osebe z demenco. Učinek je lahko hkrati posreden in daje smisel ljudem, ki skrbijo za obolele. Prednost je tudi to, da ustvarjalnost ni odvisna od spomi- na. Ustvarjalni procesi v resnici spodbujajo in prikličejo spomin, omogočijo osebam z demenco, da spregovorijo o svoji izkušnji, in ne nazadnje tkejo močne vezi z družin- skimi člani oziroma vsemi vpletenimi, tudi s strokovnimi delavci, negovalci in osebjem, ki izvajajo določeno de- javnost. Ustvarjalnost lahko razumemo tudi kot drugačen način komuniciranja, ki tistim obolelim, ki že izgubljajo dar govora, omogoča sporočanje in izražanje, spodbudi samozavedanje in omili čustvene konflikte, hkrati pa jim pomaga obvladovati nezaželeno vedenje in zasvojenosti, razviti socialne spretnosti, izboljšati dojemanje resnično- sti, zmanjšati tesnobo in povečati samozavest (Schneider 2018: 2–5). Likovno ustvarjanje pomaga pri razvoju kognitivnih zmo- žnosti, kot so ohranjanje zbranosti in pozornosti, saj se udeleženci globoko osredotočijo na postavljene naloge in postanejo bolj čuječi, hkrati pa tako pozabijo na bolečine, nelagodje in druge nevšečnosti, ki bi jim sicer povzročale vznemirjenje. Ustvarjanje krepi finomotorične spretnosti, glede na izbor dejavnosti pa lahko pri nastajanju likovnega izdelka spodbuja tudi zmožnosti abstraktne in prostorske predstave. Pri tem velja omeniti, da je pomembna kako- vost samega procesa, in ne končnega rezultata, saj je pri nevrodegenerativnih boleznih značilno, da spremembe v možganih spremenijo bolnikov pogled na svet, kar se kaže tudi v njegovih delih (Safar 2014: 627–628). Pogo- sto ustvarjalnost doseže svoj vrh in nato s postopnim ne- vrološkim propadanjem usiha; če bo oseba z demenco na začetku še izbirala pestro paleto barv in zapolnila celoten format, bo podlaga z napredovanjem bolezni vse bolj pra- zna, barve omejene tudi na le en odtenek, linije ne bodo sklenjene, risba bo postala fragmentarna. Tudi tisti, ki v preteklosti niso kazali nobene nagnjenosti do vizualnega ustvarjanja, lahko v spremenjenih okoliščinah odkrijejo veselje ali celo izjemne izrazne veščine; tisti, ki so se ume- tniško izražali že v preteklosti, pa najdejo uteho v vračanju k tej dejavnosti (Schneider 2018: 4–5). Naštejemo lahko številne pozitivne razloge za ustvarjanje, ki temeljijo na opažanjih vpletenih: • osebe z demenco navadno uživajo v umetniškem udejstvovanju, bodisi v likovnem ustvarjanju ali zgolj v poslušanju o umetniških delih; • umetnost zaradi svoje narave nagovarja vse naše čute, dosegljiva je kljub izgubi spomina in omo- goča doživljanje trenutka ne glede na predhodna znanja in izkušnje; • kadar z osebami z demenco ustvarjajo družinski člani, je pozitiven učinek podvojen: pri tem uživa- jo sami in hkrati vidijo tudi svojca, ki ob ustvarja- nju oživi ali se pomiri; • umetnost ne povzroča škode, prav tako umetniško udejstvovanje ni invazivno, z njim povezana tve- ganja pa so enaka tistim, ki jih osebe z demenco že doživljajo v vsakdanjem življenju, kot so reci- mo utrujenost, morda okušanje česa, kar ni hrana, in podobno; • negovanje kulturnega kapitala v vseh segmentih družbe, tudi med starostniki in obolelimi, koristi lokalni oziroma širši skupnosti (Schneider 2018: 5). V raziskavi, ki je preučevala povezavo med ustvarjalno- stjo in procesom staranja, pa so bili pri starostnikih po- leg izboljšanega splošnega zdravja, počutja in kognitivnih sposobnosti ter večje pozitivne naravnanosti zabeleženi tudi številni merljivi pozitivni učinki na zdravstveno sta- nje, kot so izboljšanje simptomov depresije, izboljšan od- ziv na zdravljenje in s tem zmanjšana uporaba zdravil na recept in brez recepta, manj obiskov zdravnikov in manj bolnišničnega zdravljenja (Cohen 2006: 4–5). Predavanja, druženja za svojce, vodeni ogledi in likovne delavnice za osebe z demenco v Narodni galeriji Program smo v Narodni galeriji razdelili v štiri sklope brezplačnih dejavnosti. Strokovna predavanja so namenje- na širši javnosti, druženja in predavanja Alzheimer Cafe, ki potekajo v bolj sproščenem razpoloženju, so posebej usmerjena v svojce in skrbnike obolelih, likovne delavni- ce in vodeni ogledi pa so prilagojeni osebam z demenco; te dejavnosti so podrobneje predstavljene v nadaljevanju besedila. Slik a 1: S t ano v alci DSO Ljubljana Šišk a na obisk u v N ar odni g aler i ji (f o t o: DSO Šišk a, 30. 8. 202 1). Glasnik SED 62|1 2022 139 Muz eji za r azno lik os t in vključen os t N at aša Br aunsberg er in Živ a R og elj Ker so svojci oziroma oskrbovalci zaposleni s skrbjo za bolnike in se dogodkov pogosto težko udeležujejo sami, smo sprva na srečanjih Alzheimer Cafe hkrati s predava- njem ponudili tudi možnost likovnega ustvarjanja za ljudi z demenco. Zaradi epidemičnega stanja 1 pa tudi zaradi po- sebnih lastnosti te ranljive skupine, katere pripadniki so manj mobilni in bolj negotovi, zato se lahko v neznanih prostorih in obdani z novimi obrazi nelagodno počutijo in so premiki zanje že tako oteženi, se tovrstna likovna sreča- nja niso obnesla. Ob trenutnih razmerah v povezavi s co- vidom-19 2 in zaradi zgoraj naštetih razlogov smo z rednim izvajanjem delavnic ob srečanjih Alzheimer Cafe v gale- rijskem okolju prenehali, smo pa preizkusili nov pristop in na vsakem srečanju uvedli likovni namig, ki je lahko spod- buda svojcem za ustvarjanje v domačem okolju. Izvedba likovne delavnice je še vedno na voljo po predhodnem do- govoru, vse vsebine pa so odslej digitalizirane in dostopne 1 Muzeji so bili zaradi epidemije koronavirusa del leta zaprti, v preho- dnem obdobju po odprtju ni bilo dovoljeno izvajanje javnih progra- mov za skupine, tudi po sprostitvi omejitev pa je bilo najranljivejšim skupinam odsvetovano druženje v zaprtih prostorih, zato je bilo iz- vajanje dejavnosti za muzeje in galerije oteženo. 2 Zaradi uvedbe pogoja PCT v javnem življenju se je število obisko- valcev zmanjšalo. na spletu ter so navedene v nadaljevanju besedila. Ko se je epidemično stanje za kratek čas umirilo, smo lahko poleti 2020 izvedli tudi načrtovane dejavnosti za zaključene skupine, ki so združevale ogled umetnin in li- kovno ustvarjanje. Obiskali smo Dom starejših občanov Ljubljana Šiška, saj prevoz starostnikov v prostore galerije ni bil mogoč, in zanje v parku njihovega doma pripravili štiri ustvarjalne delavnice, ki so vključevale pogovor ob reprodukcijah umetniških del in tematsko povezano likov- no delavnico. Skupine so poleg oseb v zgodnejših fazah demence vključevale tudi druge starostnike. Letos poleti smo sodelovanje nadaljevali in nadgradili. V treh domovih starostnikov smo izvajali program delavnic, ki se je končal z obiskom nekaterih stanovalcev v Narodni galeriji zadnje dni avgusta. V galeriji so udeleženci doži- veli nenadomestljivo izkušnjo ogleda izvirnih umetniških del, ki jim je bila po odzivih sodeč zelo všeč. Po ogledu treh impresionističnih slik in pogovoru ob njih smo jim omogočili delo z glino, ki s taktilno stimulacijo spodbuja finomotorične spretnosti in nam kot naravni material daje dodaten občutek ugodja ob delu z njim. Vtise, odtise in impresionistične poteze, ki smo jih spoznali in občutili ob slikah, smo tako prenesli v kiparski medij. Vsak obisk v domu starostnikov je pokazal dobre plati Slik a 2: Us tv ar janje z g lino v N ar odni g aler i ji (f o t o: DSO Šišk a, 30. 8. 202 1). Glasnik SED 62|1 2022 14 0 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t N at aša Br aunsberg er in Živ a R og elj zasnove in nekatere pomanjkljivosti same izvedbe, ki so se pojavile s »prenosom« v drugačno, nam ne dovolj po- znano okolje. Udeleženci delavnic so bili po poročanju delovnih terapevtk zadovoljni in so vsakokrat še dolgo obujali spomine nanje. Za izjemno prednost se je izkaza- lo ponavljajoče se delo z isto skupino, ki smo se ji glede na interese in zmožnosti že lahko prilagajali. Delavnice na vrtovih domov so sicer povzročale nekaj težav v teh- nični izvedbi, ki je onemogočala individualno obravnavo vsakega posameznika, na kar smo se pri izvajanju v za ta namen zelo dobro prilagojenem galerijskem okolju lahko primerno odzvali in praktične vidike našega sodelovanja še izboljšali. Ker je za pripadnike ranljivih skupin in starostnike obi- skovanje ustanov že sicer težko izvedljivo, v času spopa- danja s koronsko krizo pa še težje, in ker si želimo vsem omogočati enake možnosti dostopanja do vsebin 3 ne glede na njihove (z)možnosti obiska, smo vsebine digitalizirali in jih objavili na naši spletni strani. Poleg posnetkov ne- katerih predavanj so tako na voljo tudi likovni namigi, ki jih skrbniki oseb z demenco lahko uporabijo za skupno preživljanje prostega časa. Na kratko navajava vsebine, ki so trenutno na voljo: • miselna pobarvanka Konjički, ki si jo je mogo- če natisniti skupaj z barvno predlogo za pomoč pri ustvarjanju. Motiv je prvi iz načrtovane serije miselnih pobarvank, povzetih po različnih galerij- skih slikah; • videoposnetki s preprostimi, posebej prilago- jenimi likovnimi nalogami, pri katerih upora- bljamo ustvarjalne materiale, ki so del vsakega gospodinjstva ali pa so enostavno dostopni tudi v živilskih trgovinah. Iz načrtovanega cikla, ki ga sproti nadgrajujemo, so trenutno dosegljivi video- posnetki z naslednjimi likovnimi nalogami: − intuitivna risba: z zaprtimi očmi s svinč- nikom pol minute prosto zarisujemo po pa- pirju. Tako intuitivno ustvarimo abstraktno risbo, katere polja nato pobarvamo; − škatla spominov: iz navadnega zabojčka ali škatle izdelamo arhiv spominov, v katerega shranimo priljubljene predmete in jih opremimo z opisi. Zabojček okrasimo, pobarvamo in ga uporabljamo za pogovor z obolelimi, ki jih pregledovanje, dotikanje, vonjanje, poslušanje predmetov pomiri in poveže z njihovo preteklostjo; − nadaljevanje fotografije: ob pregledova- nju družinskega albuma skupaj izberemo fotografijo, na kateri je domači kraj, družina ali vesel dogodek. Fotografijo nalepimo ali 3 Za priporočila o dostopnosti dediščine starejšim občanom na splošno glej tudi Rovšnik 2020. fotokopiramo na papir in po spominu dori- šemo ozadje, končni izdelek pa nam služi za obujanje spominov in pogovor; − kolažni portret in trganka: pri obeh upora- bljamo izrezke ali natrgane koščke iz revij. Pri prvi delavnici zapolnjujemo obris profila obraza, pri drugi obris roke. Predmete, živi- la in barve izbiramo glede na svoje želje in razpoloženje. Priprava dejavnosti v muzejskem okolju: pogovor ob umetninah in likovno ustvarjanje Pri začetnem spoznavanju in snovanju programov ne mo- remo mimo enega prvih in temeljnih programov za delo z osebami z demenco v muzejskem okolju: program Meet Me iz newyorškega muzeja MOMA 4 temelji na vodenem ogledu in pogovoru o umetninah v dvanajstih različ - nih tematskih modulih, ki na koncu vključujejo tudi op- cijsko likovno dejavnost. Program je podprt s spletnimi priročniki, ki vključujejo osnovne informacije za delo z osebami z demenco, priporočila muzejskim pedagogom, kako zasnovati program, in nasvete organizacijam, kako načrtovati obisk z varovanci. Koristni napotki so dosto- pni tudi v obliki videoposnetkov. V Narodni galeriji smo pri pripravi programa sledili omenjenim priporočilom, na kratko povzetih v nadaljevanju, seveda pa se pri snovanju vsake dejavnosti opiramo tudi na lastne izkušnje in dejav- nosti prilagajamo našemu okolju in prostoru (Spletni vir 1; Spletni vir 2). 5 Med posameznim obiskom ne predstavljamo več kot 3–5 umetnin in izbiramo motive, ki pritegnejo ciljno skupino. Ob vsakem izbranem umetniškem delu si praviloma vza- memo od pet do deset minut časa, udeležence vključuje- mo v pogovor. S stimuliranjem čutnih zaznav spodbujamo priklic spominov, zato je pri vseh dejavnostih pomemb- na uporaba multisenzornega pristopa, da je razumevanje umetniškega dela bolj doživeto in razumljivo. S podv- prašanji preidemo od opisovanja umetnine na spomine udeležencev, ki jih lahko povežemo z upodobljenim mo- tivom. Umetnina v tem primeru deluje kot spodbujevalnik za vzpostavljanje možganskih povezav. Za vsako izbrano umetnino pripravimo največ tri vprašanja, da udeleženci v procesu ne izgubijo zanimanja. Ogled umetnin razdelimo na pet korakov: • opazovanje, pri katerem si vsak posameznik naj- prej sam v tišini ogleduje izbrano delo; • opisovanje, pri čemer jih spodbujamo k našteva- nju opaženega, pri tem pomagamo z namigi; • interpretiranje, pri katerem ima večjo vlogo men- tor; 4 Za krajši povzetek glej tudi Tivold idr. 2020: 25–26. 5 Za izhodišča in osnovne smernice za pripravo programov glej tudi V odopivec 2017. Glasnik SED 62|1 2022 141 Muz eji za r azno lik os t in vključen os t N at aša Br aunsberg er in Živ a R og elj • povezovanje, pri čemer umetnino povežemo z ži- vljenjem in izkušnjami udeležencev ter jih spod- bujamo k deljenju spominov (ob tem ne pozabi- mo, da se pri tem kot mentorji tudi sami veliko naučimo); • povzemanje. Za vsako spremljajočo likovno delavnico določimo tri ka- tegorije: material, postopek in vsebino ustvarjanja, vedno pa moramo biti pripravljeni na sprotno prilagajanje stanju. Optimalen čas trajanja dejavnosti naj bi bil 45 minut, šte- vilo udeležencev pa do deset oseb s spremljevalci. V pra- ksi se števila udeležencev vedno ne da povsem regulirati; naše skupine so bile številnejše, smo pa temu primerno prilagodili število izvajalcev. Po naših izkušnjah so bili udeleženci pri ogledu umetnin zbrani največ 15 minut, li- kovno delavnico pa smo podaljšali na 60 minut. Sklep Osebe z demenco so v našem muzejskem prostoru trenu- tno ena najbolj prezrtih ranljivih skupin. V Narodni galeri- ji s skrbnim pripravljanjem dejavnosti zanje na eni in oza- veščanjem javnosti na drugi strani premoščamo to vrzel in jim omogočamo enakovredno obravnavo ter skušamo izboljšati njihovo vključenost v družbo. Za zadovoljevanje psihosocialnih potreb oseb z demenco je pomembna vrsta dejavnosti, med katerimi se v zadnjih letih vedno bolj po- udarja tudi stik z umetnostjo oziroma likovno ustvarjanje. Oboje ima namreč številne opazne pozitivne učinke na obolele. Za vse tiste, ki ne zmorejo obiska galerije, so vse- bine dostopne tudi na naši spletni strani in jih je mogoče izvajati v lastnem ritmu, v domačem okolju. S strokovni- mi predavanji za svojce, oskrbovalce in splošno javnost na drugi strani vzpostavljamo platformo za izmenjavo kori- stnih informacij in izkušenj, z ozaveščanjem o demenci in vključevanjem ciljno usmerjenih dejavnosti v programski izbor pa zmanjšujemo socialno izključenost, ki so ji pogo- sto podvrženi tako bolniki kakor njihovi svojci. S prido- bitvijo naziva demenci prijazna točka smo se zavezali k spodbujanju njihove samostojnosti in skrbi za ohranjanje njihovega dostojanstva. Tako pripomoremo k demenci pri- jazni družbi in tako obolelim kakor tudi njihovim svojcem omogočamo čim kakovostnejše življenje. Želimo si, da bi bil v prihodnosti naš skupni projekt v spodbudo vsem usta- novam, ki delujejo na področju kulture in umetnosti. Literatura in viri COHEN, D. Gene: The Creativity and Aging Study: The Im- pact of Professionally Conducted Cultural Programs on Older Adults. National collaborative on aging faculty publications, 2006; https://hsrc.himmelfarb.gwu.edu/son_ncafacpubs/2, 14. 12. 2021. ROVŠNIK, Borut: Dostopnost dediščine starejšim občanom. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2020. SAFAR, T. Laura: State of the art and science. Use of Art Ma- king in Treating Older Patients with Dementia. AMA Journal of Ethics 8/16, 2014, 626–630. SCHNEIDER, Justine: The Arts as a Medium for Care and Self- -Care in Dementia: Arguments and Evidence. International Jo- urnal of Environmental Research and Public Health, 15/6, 2018, 1–11. Spletni vir 1: Museum of modern arts, Foundations for Enga- gement with Art, https://www.moma.org/momaorg/shared/pdfs/ docs/meetme/Guides_Foundations.pdf, 16. 12. 2021. Spletni vir 2: Museum of modern arts, Guide for Museums; https://www.moma.org/visit/accessibility/meetme/_assets/mo- maorg/shared/pdfs/docs/meetme/Guides_Museums.pdf , 16. 12. 2021. TIVOLD, Ana, Dijana Džamastagić, Jure Plavec, Katarina Globočnik, Klara Lelja, Lina Habjanič, Maks Evgen Obelšer, Nives Žunec, Petra Novak, Satja Šušteršič in Gorazd Drevenšek: Pomočnik za delo z Alzheimerjem: Priročnik za delo z osebami z Alzheimerjevo demenco. Ljubljana: Spominčica – Alzheimer Slovenija, 2020. VODOPIVEC, Yasmín Martín: Izhodišča in osnovne smernice za vzpostavitev muzejskega programa za osebe z demenco in njihove svojce v Sloveniji. Argo 62/1, 2019, 46–57.