Igra v treh djanjih iz češkega.
(Dalje!)
Deveti nastop.
Berluzga pripelje Može s a. Kmetje in kmetice. Prešnji.
Moz. Ali, gospo«! Berluzga, jaz storim vse rad, le tako z mano ne ravnajte. Kaj pa spet bode?
Beri. Prec slišite. — Bog vas sprimi vse skup mili sosedje! Jaz sem vas dal poklicati; zakaj? To vam prec naznanim. Naša občina je pri vsaki priliki pokazala, da za našega mi-liga cesarja Franc Jožeta rada vse stori. Zdaj je ^pet priložnost, da moramo pokazati, kak zelo ga ljubimo; zato naj vsak, kar premore porteli. in potem to pošljemo k naši vojski.
Miki. Prav, svak, to storimo. Naš gospod fajmošter nam je z dobrim zgledam predšel; ker ravno, kadar sem grem, je odpošiljal šest veder vina naši hrabri armadi.
Beri. In jaz k temu pridani dve vedri vina, in deset koreov (mernikov) reži.
Miki. Jaz dam štiri korce graha in dvq korca kaše in nekaj pšenice.
Lenč. No, karzamorem, to tudi rada dam.
Jeden kmet. Jaz dva korca reži.
Drugi. Jaz tudi.
Ostali, (vpijejo) Jaz tudi, jaz tudi.
Beri. No, to me veseli, da smo tako jedini.
Moz. (slišati o dajanju, jo hoče ven zmuzniti).
Beri. (zapazi to) Hej , hej ! 3lozes ! (ga za roko z«jrahi O kaj ste mi obljubili?
Moz. Ničesar nimam, in ne morem nič dati.
Beri. Sram vas bodi; vedno ste se sami hvalili, da ste naj bogatši v vasi.
Moz. Naj bogatši! Ko bi naj bogatši bil, to bi se moglo reči, tla sem ne j bogatši, ali kadar to ni, tedaj naj bogatši nisim.
Beri. Vi imate mnogo žganja.
Moz. Nimam, nimam !
Beri. Mene ne goljufate, jaz to dobro vem. Premislite, kako zaslugo bote imeli.
31oz. Jaz nočem imeti nobene zasluge; pustite me domu.
Beri. Silil vas ne bom, ali žal mi je, da ste se na Slovenskem rodili.
Moz. Jaz za to ne morem, da se je to tukaj zgodilo. To — da veste — li kaj, jaz dam
pošljite k meni; pri moji veri! dam, dam, bo-ste vidili.
Beri. Bomo poiskali.'
Deseti nastop.
Tone. Prejšnji.
Ton. Prijateli, slišite, skozi vas gre voj-skini gospod (častnik), ti prinese gotovo vesele novice.
Vsi. (hite k oknu) Da bi Bog to dal! on se je vstavil pred našo kerčtno, ostanite tu, jaz ga pojdem pozdravit, (odide)
Ton. Moje serce tolče radosti (Veselja). Tedej pojdem veliko veseleji od vas, ko zvem, da je zmaga na naši strani.
Enajsti nastop.
Do m os lav. Berluzga. Prejšnji.
Beri. Grozno me veseli, da imam to čast-—
l)om. Le hitro, gospod gostinčar, maselc vina, jaz moram koj spet dalje.
Beri. Skoči, Terezka.
Ter. (odide).
Meri. Kaj pa imate, blagorodni gospod, da se tak mudi ?
Dom. Kaj zelo zelo imenitniga; neseni oznanilo (navestje) o popolni zmagi naše vojske.
Vsi. O popolnej zmagi?
Beri. Bodi Bog zahvaljen! — Žena, sosedje, radujmose, kličimo, naj blagoslovi Bog našega cesarja!
Vsj. Bog ga blagoslovi!
Moz. Kdo ve je li to res!
Ter. (prinese vina in nalije.)
Beri. Blagorodni gospod, vi vidite naše veselje. Le nemalo popisati nam to blagovolite.
Dom. Jaz sam sem bil priča junaških del naših vojakov. Vsak zmed njih zasluži ime junaka. Pred malo dnevi se je neprijatelj kar-deloma zbral, si poiskal terdniga mesta med dvema vodama, in sije okopov in zasipov tam naredil. Naša vojska ga je naglo sledila, želje goreč, da bi se z njim berž skusiti mogla. Enega jutra vgledavši narviši vodja priložen čas, je dal povelje k bitvi. Tu so hiteli zjedno gorečnostjo z vsili strani naše množice nad neprijatelja, in naše geslo je bilo: Živio naš cesar Fraz Jožef! živila vstava!
Vsi. (z velikim veseljem) Živio !
Dom. Strašna reč in grozna morija se je počela z obeh strani, krogle iz malega orožja so padale ko gost dež! topovi so gromeli, ko
bi svet na kup letel, dim se je vzdvigat k oblakam, in solne.e zalemnoval, vasi in meslica so gorele z jednim plamenom, druziga ni bilo nič viditi, kot žalostne podertine; nič ni bilo slišati, ko razgetanje konj, rožlanje mečev, pok topov, stok ranjenih in umirajočih. — Tako je to terpelo celi dan; naša vojska je stala nepremakljivo , dokler da noč bitvo preterga. Zatim so se zbrali drugi vodci s svojimi vojskami, in drugi dan se je zopet kervavo gledališče obnoviio. Naš cesar in njegovi zvezniki so bili vedno na bojišču pričujoči. Z novo hrabrostjo ste se spet obe vojski zgrabile; modrost naših vodjev in hrabrost naših vojakov je vtlarila heprijatelja na glavo, tako da somu tri sto in sedemdeset topov in kakih tisuč vozov pobrali, sedem in dvajset generalov in štir-deset tisuč ljudi zajeli, in ga zdaj razplaše-nega in zmotenega neprenehoma dalje od naših granic ženo.
Beri. Hvala Bogu!
Vsi. Bodi — Bog zahvaljen za to!
Beri. Blagorodni gospod, ko bi li vedil, kako imam svoje veselje na znanje dati, meni se zalivajo oči —
Dom. Mene to močno veseli, da tu tako dobre rodoljube najdem. Kdor se nad to novico ne veseli, ktera je svobodo in sužnost srečo in nesrečo Evrope razsodila; ta ni vreden, da ima slovensko zemljo za svojo domovino, in zasluži, da bi se izločil z družbe poštenih. (Plača vino in hoče oditi).
(Dalje sledi.) -
Slovstvo in umetnost.
Kralodvorski rokopis je v serbsko prestavil Slavko Zlatojevie. Posvečen je Petru Peho-viču Njegušu H. vladiku černogorskemu. Cena mu je 40 kr. v srebru.
* Histora literalurv polskiej od Mihaela Wis-znievvskega v osmih zvezkih. Cena vsili zvezkov je 100 poljskih goldinarjev, to je 25 gl. v srebru.
Zmes.
Žalostna prigodba se je te dni v Krakovem prigodila. Umerla je ondi devica v naj lepšem cvetju mladosti, in sicer dva (hii pred svatbo. Svatje, povabljeni na ženitovanje, pridejo in jo spremijo h grobu.
Odgovorni vredni!;: Dragbtin Me/cev. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradni list st. 30.
St. 1012.
Oznanilo.
(103.) C 3
13. majat. I. sov Selu pri Mostah neznanega moškega iz vode zlekli.
" Meril je 5 čevljev in 2 palca, bil je kakih 50 let star, oblečen je bil v čern stergan frak z oskimi škriči, ki je imel černe rudninske gumbe (knofe) potem v debelo srajco , v dolge černobarvane platnene hlače, obut pa je bil v sterganih kmetišklh škornjah.
Kar se zavolj tega sploh naznani, da se bo zvedilo, kdo da'je nesrečnik.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 16. maja 1851.
Glančnig s. r.
Št. 36 78.	Proglas.	(100.) C 3
Ker se ne ve, kje se Andrej Plešič in njegovi pravni dedniki derže, se jim po pri-čijočim proglasu naznani, da je zoper nje Gregor Plešič iz Sore tožbo na pridobitev in spoznanje vlastnine, v gruntnih bukvah nek-dajne gosposke pod št. 4/a zapisaniga zemljiša vložil.
Podpisano c. k. okrajno sodništvo je za kuratorja zatoženih Matevža Zvolšaka iz Drage postavilo in za obravnavo te reči 1. dan septembra 1851, zjutraj ob devetih odločilo.
Zatoženi zamorejo toraj k tej obravnavi sami priti, ali posebniga pooblastenca poslali, ali postavljenimu kuratorju pripomočke na roko dali, ker se bo sicer ta pravna reč po postavi s kuratorjem obravnala.
Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice 22. aprila 1851.
Heinric/ier, s. r.
Št. 1690.
Oznanilo.
(102.) C 3
C. k. predsedništvo deželniga sodništva v Novim mestu naznani, da bode srečkanje porotnikov zadrugo toletno sejo porotne sod-nije, ki se 30. junija prične, 6. junija dopoldne ob devetih v sejni dvorani c. k. deželnega sodništva.
Novomesto 19. maja 1851.
Scheuchenstuel s. r.
Št. 1219.
Oznanilo.
(101.) C s
Vpeljava vsakdanjih poštnih potov z vozam med Kapio in Velkovcam, potem Dobernlo vesjo in Blibergam.
Poštno vodstvo za prav spozna, zdajno trikratno poštno zvezo na teden po vozu med Kaplo in Celjovcatn dvigniti in nainest tega vsakdanjiga poštniga pota z vozam med Ivaplo in Velkovcam v natanjčni zvezi z xMale-po-štami med Celjovcem in Mariboram vstanoviti. Poteh vožnjah poštnih polov se bo tudi poštna ekspedicia vDobernli vesi vsak dan z Velkovcam in Kaplo zvezala in zavolj tega bodo do zdaj obstoječi poštni poti med Dobernlo vesjo in Bli-kovcem nehali hoditi.
Potem se bo dvignila dozdajna po potih z vozam in peš napravljena poštna zveza med Blibergam in Velkovca'm in namest nje zveza med Blibergam in Eberndorfam po vsakdanjih vožnjah z poštnimi poti v zvezi z pošto med Kaplo in Velkovcem vstasovila.
Te nove poštne naredbe, ki bi znale po-
trebam popisovavcov in javnim vradnijam zadostiti, bodo stopile 20. maja 1.1. po sledečem redu v djanje:
Odhod iz				Čas hoje
Kaple v Velko- vec	vsak dan ob 5. zjutraj	Vclko- vca v Kaplo	vsak dan ob 1. popoldne	3'/,, ure
Ooberlne vasi v Bliberg	vsak dan ob 2-3 popoldne	Bliberga v Doberlno vas	vsak dan ob 6. zvečer	2 uri
Kar se s tem sploh naznani. Od c. k. poštniga vodstva
Celjovec 14. maja 1851.
Lazarini. s. r
Vopravek.
V 28. in 29. listu vradniga lista so se v oznanilo celjovške poštne vradnije pod št. 1219 nemška imena „Eberndorf" in ..Bleiberg" pri-deržala, *) katerima se po slovensko „Do-berlna vas" in „Bliberg" pravi, tudi se je enkrat po tiskarnim pogrešku „Bleiberg" namesti „Bleiburg" natisnilo, kar se s tem popravi.
*) Prosimo, da nam bi se vselej slovenske imena pristavile, ker vsili po nemško in slovensko ne vemo, kar bi bilo tudi preveč tirjafi; pripomočka pa nobeniga nimamo.