Leto XLVHI - št. 34 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, petek, 28. aprila 1995 ^ČUNALM/^ Digital Logic... tel:22-33-73 Kranj-l.abore. Ljubljanska c.21 il mobitel: 27,1 % POPUST, UGODNI KREDITI Praznik dela Prvi maj je mednarodni praznik dela, simbol solidarnosti delavskega razreda. Njegova zgodovina se je začela v Chichagu leta 1886, ko so delavci postavili zahtevo po osemurnem delovnem času. Policija je med delavci povzročila pravi pokol, pet delavcev je bilo po shodu obsojenih na smrt. Na prvem kongresu Druge internacionale je bilo sklenjeno, da se vsako leto prvega maja v spomin na čikaške delavce organizirajo množične demonstracije. Danes je prvi maj v večini držav državni praznik. Praznovanje so sprva širile socialno demokratske stranke, sčasoma ga je prevzel ves industrijski proletariat. V Ljubljani so delavci prvi maj prvič praznovali že leta 1890. Toliko v osvežitev zgodovinskega spomina, da ne bi podlegli ozkemu razmišljanju, češ da je prvi maj komunistični praznik, ki ga je s pogrebom socializma treba pomesti na smetišče zgodovine. Ideja delavske solidarnosti, ki je vznikla pred več kot stoletjem, se v naših sedanjih razmerah vnovič prebuja. Današnje delavstvo namreč spet postaja podobno tistemu izpred mnogih let, ne le zaradi vse večje gmotne stiske najnižjih delavskih slojev, temveč tudi zato, ker se je v mnogih primerih spet znašlo v brezpravnem mezdnem položaju, nemočno in nezaščiteno v oblasti kapitala. V takih okoliščinah delavstvo ob prvem maju nima posebnega razloga za slavja, kakršna smo poznali v socialističnih časih, ko je oblast delavca poveličevala na shodih, proslavah, paradah in ob donenju topovskih salv. Toda ljudje še kar prihajajo na prvomajska srečanja. Družijo se tisti, ki so jih ob izgubi dela izigrali za pripadajoče pravice; tisti, ki jim peščica vodilnih pred nosom krade nekdaj skupno družbeno premoženje; tisti, ki kljub podpisanim in od države potrjenim dogovorom o plačah ne zaslužijo dovolj za preživetje; tiste, kijih po vrnitvi s porodniškega dopusta nič več ne čaka delovno mesto; tisti, ki se morajo skrivaj sindikalno organizirati, ker jim delodajalci mahajo z delovnimi knjižicami; in tudi mnogi drugi, ki se nad svojimi socialnimi in delovnimi pravicami nimajo razloga pritoževati. Prvega maja se niso spomnili kar tako, je dejal eden naših prvomajskih sogovornikov. In razlogov (tedanjih in sedanjih) se današnje delavstvo, hvalabogu, spet začenja zavedati. • D. Z. Žlebir Želimo Vam lepe prvomajske praznike. UredniStvo Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za obrtnike, trgovce BHHHHPpiA' :J i^tff (tudi črtna koda) ■■VODENJE POSLOVNIH KNJIG in za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) ^^SAČlJ^AJLNIŠKA IN HlOGRAjVtSKA OPREMA OH U FTA.rtJ, rT5A7T\TKTJ ZDRUŽENA USTA KRANJ socialnih demokratov Gorenjska 4? Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom Praznično zatišje - Včeraj smo praznovali 27. april, dan upora. Posebnih prireditev v počastitev tega dneva ni bilo. Večja proslava je bila le na Žirov-skem vrhu, kjer so se zbrali borci Gorenjskega odreda (na sliki). Več prireditev bo med prvomajskimi prazniki, saj bodo organizirala tradicionalna prvomajska srečanja, osrednji športni dogodek pa bo jutri in v nedeljo na Bledu, kjer bo tradicionalna prvomajska regata. Po dolgih letin bo mogoča med prvomajskimi prazniki tudi smuka na na višjeležečih smučiščih. Praznike, če bo le ugodna vremenska napoved zdržala, bodo ljudje izkoristili za najrazličnejša opravila, oddih in izlete k morju in nakupe v sosednjih državah. • J.K., slika G, Šinik STRAN 12 STRAN 18 Dr. Jože Mencinger Evropska unija je za Slovenijo edini izhod, toda ne vem, zakaj bi moral biti nad tem navdušen Stojan Saje Gregor se spet igra na dvorišču STRAN 21 I Miha Naglic \ Gorenjec v Parizu Kot že rečeno, doma sem iz Sela pri Zireh, iz tistega kota, ki mu pravimo "Grapa". P0S0JIIA FIZIČNE OSEBE • NA PODLAGI OSEBNEGA DOHODKA ČEKOV T.R. • HIPOTEKE,... PRAVNE OSEBE • PREMOSTITVENA POSOJILA (garancije, akceptni nalogi) • HIPOTEKARNA POSOJILA (nepremičnine) • INVESTICIJSKA POSOJILA INFORMACIJE VSAK DELAVNIK OD 8. DO 18. URE, SOBOTA OD 9. DO 14. URE TELEFON: 0609/624-258 Ali bi radi oplemenitili svoja finančna sredstva? Obrestujemo jih po 4% mesečni obrestni meri! 100% JAMSTVO!!! INFO.: 0609/624-258 Naslednja številka bo izšla v petek, 5. maja. IŠKI KLUB 486/40 ie od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno! IT«I /F«*; 0*4/ l-i. 1A [DOBROHS za ženske I najlonke znamke "ERGEE" !7Q90 «90 I / V samo ATS O •"^i^.^Jjll DAGOBERT Posebni in standardni izdelki po izrednih cenah. NEVERJETNE CENE Celovec, Industriezone Ost, 1900 metrov za "KIKA" LEVO, TEL0043-463-301887, fax + 26 OTROŠKE NOGAVICE ERGEE" 5--14. leta, B kvaliteta -j 90 ŠMINKE IN LAKI ZA NOHTE "CHICAGO, CUTEX, ELLOCAR ITD..." )f£0 ™9M ZAŠČITA ZA LASE "XYLABRILLANT", 2.5 litra samo ATS *e,- 99,90 4-KOM.-NOŽI "SOLINGEN" samo ATS m,- 20 CD "CHER, KISS, COMPUTER DANCE, OLDIS ITD..." samo ATS n-19? ORODJA IN ARMATURE IZ STEČAJNE PRODAJE T-70% OTROŠKI VOZIČEK IZ OGRODJA KOŠARE IN BLAZINE samo ATS 4^8,-2.498 CENE VSEBUJEJO 20% PROMETNEGA DAVKA - KI VAM GA PRI NAKUPU NAD 1000 ATS POVRNEMO Dr. Janez Bogataj, novi predsednik Slovenske izseljenske matice. SLOVENCI PO SVETU Novo vodstvo Slovenske izseljenske matice Predsednik dr. Janez Bogataj Ob izvršnem odboru je dobila Matica nov organ: izseljenski svet, katerega člani pokrivajo področja, kjer živijo Slovenci. Dr. Janez Bogataj, doktor etnologije, profesor na etnološkem oddelku Filozofske fakultete in nekajletni sodelavec tradicionalne prireditve Matice Srečanje v moji deželi je po izvolitvi dejal, da bo poskušal čim bolje zastopati želje in vsebinske vezi naših ljudi, ki jih je usoda razselila po svetu. Predvsem si bo prizadeval, da bo Slovenska izseljenska matica postajala ustanova slovenske države, odprta za vsakega Slovenca. Prizadevali si bomo ustvariti zdrave smeri za prihodnost. Preteklost in zgodovino bomo prepustili strokam, ki se s temi stvarmi ukvarjajo znanstveno in objektivno. Z novim organom, izseljenskim svetom, je Matica v celoti prenovljena. Pogled mora biti usmerjen naprej, k generacijam, ki bodo kmalu začele spraševati: kakšni so bili ti Slovenci v domovini in po svetu v iztekajočem se 20. stoletju. Pogosto namreč pozabljamo, da vsaka generacija sprejme neko dediščino. Z njenim pravilnim razumevanjem, prevrednotenjem vseh pozitivnih lastnosti in zavrženjem vsega slabega ustvarjamo nove oblike, ki nato postanejo dediščina naslednjih generacij. In tako se življenje naroda vrti naprej, je dejal novi predsednik, ki je nasledil dr. Mirka Juraka, ki je bil predsednik zadnjih pet let. Dosedanji predsednik dr. Mirko Jurak pa je v svojem poročilu dejal, da je eden najboljših dokazov za pozitiven sprejem matice pri večini Slovencev, ki živijo na tujem, vabila za gostovanje slovenskih kulturnih skupin. Za zadnja štiri leta lahko ugotovimo, da je velika večina Slovencev po svetu vendarle presegla svoj ozek, strankarski ali društveni odnos do slovenske kulture, saj je večina skupin, katerih obiske je pripravila Matica, gostovala tako pri laičnih društvih kot po cerkvenih dvoranah ali sodelovala pri cerkvenih obredih. To 1'e velik napredek pri združevanju naših rojakov na tujem, :jer ima vsak od njih svoje politično prepričanje, vendar mu je pri sodelovanju z Matico oziroma domovino pomembno to, da na ta način pomaga ohranjati slovenski jezik, kulturo in narodnostno zavest v okolju, v katerem živi. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE Izjave, sporočila Glavni odbor Slovenske ljudske stranke nasprotuje spremembi slovenske ustave. Cc bo vlada to predlagala, bo stranka zahtevala odločanje na referendumu. Slovenska TV mora biti vidna povsod v zamejstvu, stranka nasprotuje poslabšanju položaja upokojencev in spremembi zakona o denacionalizaciji, ki se mora pospešeno izvajati. Letošnji proračun kaže, da vlada nima vizije, več denarja pa bi morali dati štipendijam, šolstvu, kmetijstvu, razvojnim projektom v gospodarstvu, zdravstvu, demografsko ogroženim območjem, socialno najbolj ogroženim ter magistralnim in regionalnim cestam. Če to ne bo upoštevano, bodo glasovali proti proračunu. Gibanje za človeške pravice na Slovenskem do v Četrtek, 4. maja, ob 16. uri priredilo v domu Španskih borcev v Ljubljani, Zaloška 61, zborovanje zoper legaliziran rop narodnega premoženja. Gibanje je proti razprodaji slovenske zemlje, za ukinitev sedanjega privatizacijskega zakona in za ponovno uveljavitev (tudi) družbene lastnine, za angažiranje zavzetih in sposobnih ljudi pri obrambnem, političnem in gospodarskem snovanju, za odločanje na referendumih in za odvzem moči peščici mafijcev, ki dajejo narodu miloščino. Sodelovali bodo Vitomir Koselj, prof. Darja Lenardič, Vladimir Gajšek, Jožef Jarh, general Lado Ambrožič - Novljan in dr. Marek Lenardič. Združena lista socialnih demokratov je proti nacionalizaciji lastnine društev, do katere, če so jo sama ustvarila, morajo imeti tudi v prihodnje vso pravico. Če pa so bila druga vlaganja, se morajo lastninska razmerja razčistiti. Odvzem premoženja bi vzela društvom voljo do dela kljub velikemu pomenu, ki ga imajo. Demokratska stranka Slovenije pa meni, da je treba v proračunu nameniti več denarja obmejnim občinam. Stranka opozarja na centralizacijo, po drugi strani pa na težnje po regionalizaciji, ki je že na meji dezintegracije. • J. K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor se bo spet sestal po praznikih LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUf ORGANIZIRA KRESOVANJE NA PLANI V LESCAH V NEDELJO, 30. APRILA 1995, OB 20. URI. NASTOPATA ZORAN PREDIN IN D.J. MAKS. VABLJENI! Lojze Peterle ne bo več kandidiral Odločitev je posledica torkovega glasovanja v državnem zboru, ko ni bil izvoljen za predsednika odbora za mednarodne odnose. Zaradi nesklepčnosti tokratna seja ni bila končana v sredo, ampak se bo nadaljevala po praznikih. Ljubljana, 28. aprila - Ker se državni zbor kljub zagroženim denarnim kaznim poslancem za neudeležbo na sejah še naprej otepa z nesklepčnostjo, je predsednik državnega zbora Jožef Školč v torek pozval vodje poslanskih skuzpin, naj zagotovijo udeležbo ter s tem nemoteno delo državnega zbora. Opozorilo ni zaleglo, saj je bila v sredo seja zaradi nesklepčnosti predčasno končana, poslanci pa jo bodo nadaljevali po praznikih. Po njegovem glavni razlog za nesklepčnost in težave pri delu ni neusklajenost vladne koalicije, ampak predvsem slabo m pozno pripravljeni predlogi zakonov, ki jih predlagajo bodisi poslanci ali poslanske skupine ali vlada. Čudno je, da na predloge vlagajo dopolnila celo tisti, ki so jih predlagali. Miroslav Mozetič (levo) in Lojze Peterle. - Slika G. Šinik Osrednji dogodek v delu KVIAZ je po dveh poskusih državnega zbora ta teden je za predsednika predlagal Loj- bila torkova volitev predsedni- zeta Peterleta, protikandidata ka đdbora za mednarodne Borut Pahor (Združena lista) odnose državnega zbora, in Marjan Šetinc (LDS) pa Stranke o Peterletovi neizvolitvi Vrh Slovenskih krščanskih demokratov je izrazil razočaranje nad tem, kar se ge zgodilo na glasovanju. To je poskus izganjanja SKD iz vlade. Nič ne pomaga, če dr. Janez Drnovšek trdi, da koalicija deluje, in da so stvari dogovorjene. SKD ne zanima stanje znotraj LDS, zanima pa jo zanesljivost koalicijskega partnerja. Združena lista socialnih demokratov je bila načelna. Pred volitvami je bila proti izvolitvi Lojzeta Peterleta in tako so glasovali vsi člani njene poslanske skupine. Zanje je edini pravi kandidat Borut Pahor. Predstavniki Slovenske ljudske stranke so navedli razloge za večinsko glasovanje proti Peterletu oziroma za vzdrianje. Peterletu oziroma njegovi stranki zamerijo pritrdilno stališče do spremembe ustave v prid tujcem, nasproto- vanje sprejemu SLS v evropsko združenje krščanskih in ljudskih strank in zavrnitvi predloga, da bi bil Janez Podobnik predsednik odbora za šolstvo in kulturo. Liberalna demokracija čaka sedaj na poteze SKD, ki lahko še naprej računa na kooperativnost liberalnih demokratov, sicer pa se tudi krščanski demokrati večkrat niso driali koalicijskih dogovorov. Socialdemokratska stranka Slovenije dvomi, da bodo krščanski demokrati zaradi tega zapustili koalicijo. Janez Janša je povedal, da so Peterletu ponudili podporo z glasovi, vendar so bili zavrnjeni, češ kaj se vtikate v dogovarjanje koalicije. Zato se ne vsiljujejo nikomur, če njihove podpore noče. Zanj je smešno, da premier govori, da koalicija deluje, v resnici pa ne in prihaja do takih problemov. Združuje jo le še interes za stolčke. nista dobila zadosti glasov. Pred glasovanjem je bilo dogovorjeno, da bosta Peterleta podprli tako SKD kot Liberalna demokracija, vendar je bil očitno dogovor trhel. Lojze Peterle ni bil izvoljen. Zanj so glasovali vsi poslanci Krščanskih demokratov in polovica poslancev LDS ter nekaj iz Slovenske ljudske stranke, drugi pa so bili proti. Lojze Peterle je v sredo, po sestankih vodstva Slovenskih krščanskih demokratov, izjavil, da ne bo ponovno kandidiral za predsednika odbora za mednarodne odnose državnega zbora. Ni še znano, ali bodo Krščanski demokrati predlagali drugega kandidata ali pa bo morda za predsednika izvoljen kandidat Združene liste socialnih demokratov in podpredsednik odbora Borut Pahor. Državni zbor je v dveh dneh zasedanja v drugi obravnavi predlog zakona o državni statistiki in predlog nacionalnega programa statističnih raziskovanj, v prvi obravnavi predlog zakona o varnosti v železniškem prometu, glasovanja o poročilih o jedrski varnosti pa zaradi sklepčnosti ni bilo. V središču pozornosti je bila jedrska elektrarna Krško. Menda v njej ni vse v redu, ne toliko glede varnosti, ampak zaradi prevelikega vpliva Hrvaške v elektrarni, kjer naj bi bila glavna jezika hrvaščina in angleščina, slovenščina pa je na stranskem tiru. Skoraj istočasno z razpravo o tem v državnem zboru pa je s Hrvaške prišla vest, da namerava sosednja država graditi sama novo jedrsko elektrarno. • J. Košnjek Premier dr. Janez Drnovšek in minister dr. Pavle Gantar na Koprivniku Doma kritike, na tujem pohvale Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantarje ponovno omenil možnost, da dobi Gorenjska kot prva regionalno deponijo odpadkov. Koprivnik, 25. aprila - Predsednik vlade in Liberalne demokracije Slovenije dr. Janez Drnovšek, minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, podpredsednik LDS Viktor Zakelj in direktor vladnega urada za informiranje Borut Šuklje so bili gostje srečanja gorenjskih liberalnih demokratov na Koprivniku, kjer sta jih v imenu bohinjskih liberalnih demokratov gozdravila Evgenija in Janez Korošec. Dr. Janez Drnovšek je v opisu razmer v stranki in državi ter nalog, ki čakajo stranko in vlado oziroma slovensko politiko dejal, da je LDS kot najmočnejša stranka, ki ima tudi predsednika vlade, izpostavljena kritikam in špekulacijam. Na lokalnih volitvah je stranka dobila manj, kot bi lahko, saj reorganizacija po združitvi na terenu še ni Bila povsod uresničena, zato bo treba sedaj trdo delati. Biti v LDS samo zato, ker je to vladna stranka in čakati na ugodnosti, ni dovolj. Stranka mora biti boljša od drugih. Premier je povedal, da doma vlado napadajo na vse mogoče načine, na tujem pa jo hvalijo. Slovenski ekonomisti (Mencinger, Bole) so napovedovali krizo, ki pa je ni bilo, seveda pa bo zelo težko tak tempo zdržati. Večina ljudi zna ceniti uspehe, ker tudi živi boljše. Politična stabilnost ni sama po sebi umevna. Pričakovati je dejanja, ki bi jo omajali, tudi konflikte in Štrajke. Krizo, ki je obetala predčasne volitve, smo prešli. S tem se kažemo kot zrela država, v kateri zmoreta vlada in parlament zdržati do konca mandata. Predsednik vlade in stranke je dejal, da se bodo napadi, povezani z lažmi, v predvolilnem času nadaljevali in bo ključnega pomena, kdo bo prepričljivejši. Odgovori na napade bodo ostrejši, stranka pa se mora temu primerno organizirati. Raziskave javnega mnenja LDS dobro kažejo, vendar bo treba iskati zanesljivega, zmernega in sprejemljivega zaveznika, ker stranka verjetno ne bo dobila absolutne večine. Vroča bo evropska debata, povezana s spre- membo zakonodaje. Ljudska stranka že gradi na nasprotovanju temu in to utegne biti njeno volilno geslo. Demagogije bo veliko. Razprodali se ne bomo. Vlada že pripravlja zakone, ki bodo to preprečili in pri tem se zgledujemo po Danski. Vsi pa se zaletavajo v našo ustavo, v kateri imamo edini prepovedano lastništvo tujcev nad nepremičninami. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar pa je govoril o problematiki varovanja okolja v Sloveniji s posebnim poudarkom na odpadkih. Večina od 50 deponij v državi postaja pretesnih. Ekonomična rešitev so regionalne deponije, vezane na najmanj 150.000 ljudi. Gorenjska ima priložnost, da jo prva dobi in reši trenutne probleme. Ker pa to ne bo kmalu, bo treba sedanje deponije sanirati in jih usposobiti še za nekajletno uporabo. • J. Košnjek (MSMM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve- po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. Jože Košnjek GORENJCI PO SVETU fotografija: Gorazd Šinik AKTUALNI INTERVJU: Dr. Ernest PETRIČ, veleposlanik Republike Slovenije v Združenih državah Amerike Ameriko zanima samo slovenska uspešnost Znanja nam manjka, posebej pri vodenju države, pravi slovenski veleposlanik v Washingtonu dr. Ernest Petric, po rodu Trzičan. Premalo se zavedamo, kaj smo dobili po sreči, zaradi poguma voditeljev in milosti božje. Zato ravnajmo z njo tako, kot to počno Američani in ne tako kot Mehičani. Za Američane Slovenci nismo bili nikdar pravi komunisti, čeprav nam razna sporočila Ameriki, da pri nas še kar vlada komunizem, ne koristijo, čeprav Amerika bolj verjame svojim kot pa našim informacijam. Kako se počuti veleposlanik majhne Slovenije v tako veliki in pomembni državi, kot so Združene države Amerike? "Neskromno in odkrito bom rekel, da je to najtežje veleposlaniško mesto. Združene države so res ogromna in izredno pomembna država, v kateri se dogajajo in kombinirajo pomembne stvari. Slišali ste gospoda Brze-Zinskega, ki je odkrito dejal: naslednjih deset let bomo mi edina velesila na svetu, sposobna preprečiti vsakomur, ki bi nas skušal nadomestiti. VVashington je mesto vseh mogočih medijev in aktualnih centrov, s katerimi je treba vzdrževati stike. Vse institucije so zelo velike. Samo na obrambnem ministrstvu je Zaposlenih 14.600 ljudi, mi smo pa ambasada s štirimi diplomati. Nemška ambasada jih ima 282, Angležev in Japoncev pa je še več. Od nas se pričakuje, da delujemo tako kot drugi. Tako smo dejansko bolj obremenjeni. V Washingtonu je še cela vrsta drugih institucij: Svetovna banka, Svetovni denarni sklad, Mednarodna finančna korporacija. Razen tega je v Ameriki veliko Slovencev s svojimi konzularnimi problemi: državljanstvo, certifikati, volilna pravica, denacionalizacija in premoženje. Zame so vedno govorili, da nimam dveh levih rok, vendar še nikdar nisem toliko garal kot sedaj v Ameriki. Vendar je to zame velik izziv. Mami me to delo, zlasti zadnji dve leti, ko več samo ne sejemo, ampak sem ter tja tudi kaj požanje-tno." Kaj na primer? "Tri leta nazaj so bili naši odnosi z Ameriko zelo slabi. Amerika je bila zadnja, H nas je priznala. Danes mislim, da smo z Ameriko v najboljših odnosih. Politično nas Podpirajo, na primer v odnosih z Italijo. Sodelujemo na vseh področjih, imamo dober dialog. Verjetno je k temu tudi ambasada nekaj prispevala. Smo ena redkih slovenskih ambasad, ki je uredila infrastrukturna vprašanja. Relativno poceni smo kupili prostore za ambasado, kupili smo rezidenco veleposlanika in jo z velikimi težavami opremili. Naši nasledniki bodo lahko normalno delali." Ruplov nočni klic V Ameriko ste odšli z določenimi diplomatskimi izkušnjami. Pred tem ste bili veleposlanik bivše države v Indiji. Je med obema dolžnostima velik razlika." "V okviru tako imenovane slovenske kvote sem bil leta 1986 poslan na veleposlaniško mesto v New Delhi v Indijo. To je bila tiste Čase pomembna ambasada. Indija je bila najpomembnejša neuvrščena država, mi pa 5mo se šli predsedništvo. Tam je bil moj Položaj bistveno drugačen od sedanjega v Ameriki. V Delhiju so drugi letali za menoj, v Ameriki pa moram jaz za drugimi. Celo l^ieriški ambasador je iskal mojo pomoč, 'jk sem imel zaradi neke poteze boljši dostop do pokojnega indijskega predsednika Radživa 2flandija. Za Ameriko pa smo mala država, *' zanjo nimamo tem. V tem oziru moramo realni in realisti. Mi se moramo boriti, mi si moramo odpirati vrata. Če ne gre skozi Vrata, moraš skozi okno ali skozi dimnik. Bil 5e*n tudi prvi jugoslovanski ambasador, ki je dal ostavko. Med osamosvojitveno vojno leta l9°l sem bil v Ljubljani, čeprav sem bil formalno še ambasador. V Ljubljani sem Pomagal pisati pisma generalnemu sekretarju °ZN in varnostnemu svetu. Tedanji zunanji Minister dr. Dimitrij Rupel me je nato poslal nazaj v Indijo, potem pa me je neke noči, ob dveh ponoči, poklical in ukazal, naj takoj sPakiram stvari, se vrnem v Ljubljano in °didem za pooblaščenca Slovenije v Združene države Amerike. Povedal mi je, da so se 'ako zmenili na sestanku Demosa, da so bili razni predlogi za pooblaščenca v Ameriki, Vendar so na osnovi medstrankarskega so-8{asja izbrali mene. Menda so bili samo moji gorenjski, oziroma kranjski liberalci proti. V Ameriki smo začeli skromno. Tja sem odšel z fj&M sodelavcem, z ženo in malo 9-letno Kerko v hotel." Kakšna je podoba Slovenije v očeh ameriške javnosti in ameriške politike? "Povprečen Američan ve o Sloveniji zelo malo. Tudi ugledni ljudje, člani kongresa, so me spraševali, kje je Slovenija. Ali je morda blizu Finske, me je vprašal nekdo. Podobno se dogaja tudi drugim, ki jih imamo mi za pomembnejše. Švicarski ambasador me je potolažil, naj se ne sekiram, saj so tudi Švico Že zamenjali za Swaziland. Pred kratkim je bila na obisku v Ameriki predsednica pakistanske vlade Benazir Buto, pa jo je predsednik komiteja za mednarodne odnose senata dvakrat predstavil kot prvo ministrico Indije. Te stvari se dogajajo in nas ne smejo preveč razburjati. Tisti, fi se z nami ukvarjajo, zlasti v State Departementu, pa tudi v senatu in predstavniškem domu ter javnost, ki jo ta del sveta zanima, pa imajo o Sloveniji že izdelano pozitivno mnenje. Vidijo nas kot edino republiko bivše Jugoslavije, ki se je izvlekla iz jugoslovanskega konflikta, imajo nas za državo, ki se uspešno demokratizira in že kaže gospodarske rezultate. Imajo nas za eno najobetavnejših držav Srednje in Vzhodne Evrope. Drugi imajo namreč še manj uspehov kot mi. Vidijo nas kot element stabilnosti na robu balkanskega konflikta in uspešno državo v tranziciji." Nekatere odločujoče države sveta oživljajo idejo o obnovitvi nekakšne nove jugoslovanske države. Je med njimi tudiAmerika? "Ne. Ameriški državni vrh ne razmišlja tako. To bi bilo zanje kontraproduktivno. Saj niti reda v Bosni in Hercegovini nočejo delati, ponovna vzpostavitev države v starih mejah pa bi bila še težja. Dobro vedo, da je samo Hrvate in Srbe spraviti v skupno državo težko, kaj šele Slovence. Za ameriški državni vrh je Jugoslavija razpadla. Še več. Američani so trdno na stališču, da je Slovenija ena od enakopravnih naslednic bivše države, kar je začelo nekatere motiti in menijo, da je edina naslednica Miloševićeva Srbija oziroma Zvezna republika Jugoslavija. Američani trdijo, da ima bivša Jugoslavija pet enakopravnih dedičev." Za Američane nikoli pravi komunisti Na kaj mora biti Slovenija v odnosih z Združenimi državami Amerike posebej pozorna? Kakšne morajo biti naše poteze? ■ "Veliko je odvisno od tega, koliko naša mošnja nese, kot pravimo Gorenjci, med katere se še vedno štejem. Mi se nismo osamosvojili zato, da bi se diplomati vozili v modernih avtomobilih. Osamosvojili smo se zato, da bi tudi delavci na Jesenicah ali v Mariboru bolje živeli. Pred očmi moramo imeti neko varčnost. Slovenci se lahko pred Američani izkažejo s tem, da sprotno reagiramo na pobude, da jasno odgovarjamo na pisma in vprašanja. Če želi kdo investirati pri nas, mu moramo dati ljudi, ki bodo znali verodostojno odgovoriti na vprašanja. K nam so že prihajali ljudje s takšnimi nameni, pa ni bilo pravega sogovornika. Biti moramo skratka evropejski, učinkoviti. Za Ameriko je zelo pomembno, da smo uspešni. Njih ne motijo afere, aferice in podobne zadeve, če se rešujejo v institucijah sistema, ne pa na cesti. Tudi oni jih imajo in jih rešujejo parlamentarno, pravno, zato so na to pozorni tudi pri drugih. Svoje izdelke moramo na ustrezen, resen način pokazati. Pozorni so na spoštovanje človekovih pravic. Meni in državnemu sekretarju Ignacu Golobu je pomočnik ameriškega državnega sekretarja dejal, da je njihovo poročilo o ravni varovanja človekovih pravic v Sloveniji najboljše med vsemi bivšimi komunističnimi državami. Sicer pa vi pravi komunisti nikdar niste bili, nama je dejal." Kakšna je vloga Slovencev v Ameriki pri sodelovanju med državami in dvigovanju vedenja o Sloveniji v Ameriki? "Iluzij o posebej veliki vlogi si ni treba delati. Zanikati pa ni mogoče pomena demonstracij Slovencev v Ameriki v podporo osamosvojitvi. Ameriški mediji imajo namreč svoja pravila igre. Če bi se v Sloveniji zgodilo kaj pretresljivega, ne bi poročali. Če pa v Ameriki nekdo demonstrira, kar se dogaja v Sloveniji, pa bodo mediji poročali. To se je v primeru demonstracij Slovencev zgodilo. Zmotno pa je misliti, da nas je Amerika samo zaradi tega priznala. Med Slovence v Ameriki pa se prenašajo domači prepiri. Razna sporočila v Ameriko, da so v Sloveniji še kar na oblasti stari komunisti, in da v Sloveniji ni demokracije, nam ne koristijo, čeprav Američani po svoje gledajo na to in verjamejo svojim informacijam bolj kot našim." Zgled naj bo Amerika, ne Mehika Živite v Ameriki. Kako gledate iz ameriškega veleposlaniškega mesta na dogajanja v Sloveniji? "Kot veleposlaniku mi ne pritiče dajanje političnih sodb. Vendar moram reči, da nam manjka znanja. Slovenci smo odlični organizatorji proizvodnje v manjšem obsegu, znamo delati lepe izdelke, podjetni smo, znamo ustvarjati dobiček. Vodenja države pa se nismo nikoli učili. Tega znanja nam manjka in to bo trajalo še nekaj časa. Mislim, da se premalo zavedamo, kaj smo s svojo državo dobili. Padla nam je v roke tako rekoč po milosti božji- Bodimo realni in pošteni: imeli smo veliko sreče. Naši voditelji so upali v pravem trenutku prevzeti nase določeno tveganje. Sedaj je vprašanje, kaj bomo naredili iz te države. Odvisno je od nas, ne od tujcev. Potrebna je neka vizija, neka zavest, neka resnost, neka odgovornost za veliko vrednost, ki jo imamo. Zame je bila Slovenija vedno prva. Ko sem šel kot smrkavec prvič na tuje, sem kolesaril do Gosposvetskega polja in potem na kranjski Gimnaziji napisal čudovito nalogo, ki so jo brali po šoli. Ko sem delal kariero, so bila vsa moja dela namenjena manjšinam, leta 1984 pa sem napisal tudi knjigo o samoodločbi narodov. Slovenska usoda me je zanimala in tudi danes je skrb zanjo prva. Iz svoje kože ne morem. Razen v Ameriki sem ............»mwimiiii.ww.iw....... veleposlanik tudi za Mehiko. Študiral sem zgodovino obeh držav, ki sta dobili samostoj- , nost skoraj istočasno, Američani so se osvobodili Angležev, Mehikanci pa Špancev, danes pa je med njima takšna razlika. Amerika je postala velika država, Mehika pa se ni otresla korupcije, despotizma in nez- nanja, razen tega pa je zapravila s Texasom in Kalifornijo tretjino svoje države. Ameriko so vodili skromni in izobraženi politiko z vizijo. V Ameriki iz tistih časov ni palač. V Mehiki, kjer je bila sicer revolucija krajša, pa so razni oficirji in polkovniki tekmovali, kdo bo višji in pomembnejši, kdo bo imel več premoženja in razkošnejšo palačo, razen tega pa se je v mehiške stvari začela mešati tudi cerkev. V Sloveniji se sedaj odloča, ali bomo Amerika ali Mehika, ali zdrava, na delu in poštenju temelječa država, ali pa država, prestreljena s korupcijo in neznanjem. To je za nas izziv." Ali so vas po odhodu Lojzeta Peterleta vabili za ministra za zunanje zadeve? "To ni bilo res. O tem nisem bil nikoli vprašan. Če bi bil, bi odklonil. Bilo pa mi je prijetno, ko sem slišal in bral, da naj bi bil minister, in ko so me klicali prijatelji ter me spraševali o tem. To se lepo sliši, vendar ministrskih ambicij nimam." Imate se za zapriseženega Triičana oziroma Gorenjca. Se iz Amerike pogosto vračate domov? "Približno trikrat letno. V Tržiču imam samo bratrance iz družine Godnov. Mama je umrla že leta 1968, oče pa leta 1983. Sestra živi na Švedskem. Domov grem vedno rad, saj se čutim za Tržičana." Takrat bi lahko zlomili partijski monopol Gospod veleposlanik. Znani ste še po nečem: v Kavčičevih časih ste skušali z akcijo 24 poslancev zlomiti partijski kadrovski monopol. Zato so vas za nekaj časa utišali. Kako gledate danes na dogodke tistega časa? "Bilo je leta 1971, ko sem bil minister za znanost, tehnologijo in deloma tudi za šport v vladi Staneta Kavčiča. Nekaj poslancev je menilo, da ima parlament pravico kandidirati člane v takratno zvezno predsedstvo. Kandidirali so mene ob že določenih Kardelju, Marku Bulcu, ki ga zelo cenim, in Mitji Ribičiču, ki takrat ni bil posebej popularen, saj se je vedelo, da žaga Kavčiča. Pristal sem na kandidaturo, saj je to omogočala ustava. Trdim: če bi takrat uspeli, bi zlomili partijski monopol nad kadrovsko politiko. Ker je šlo na nož, sem se umaknil. Vendar ne iz strahopetnosti, ampak zaradi ocene, da bi se moja kandidatura mimo partije lahko uporabila kot del Kavčičeve zarote. Tega nisem hotel zaradi prepričanja, da je Kavčič prinesel v slovensko politiko liberalni in demokratični duh ter odločnejšo nacionalno politiko. Veste, takrat je Še o vsem odločal Josip Broz - Tito. Imel sem nekaj težav. Kar naenkrat me niso nikamor več povabili, na Univerzi sem počasneje napredoval in podobno. Ker sem bil mlad, mi je to celo godilo, saj mi ni bilo treba na sestanke in sem se lahko posvetil goram, lovu, tenisu. Zaradi tega danes ne hodim okoli in govorim, kako silno sem bil preganjan v tistih časih, kot to počno nekateri, ki jih takrat nikjer ni bilo. Življenje so vzponi in padci in jaz ga tako jemljem. Takrat sem začel precej hoditi ven. Kot ekspert sem delal za druge vlade, za kolumbijsko in iraško na primer, po letu 1980 sem tri leta predaval na Uni verzi v Etiopiji. Leta 1986 pa sem nenadoma začel dobivati rento za svoje početje. Imenovali so me za veleposlanika v Indiji." < < f POHIŠTVO, BELATEHNIKA V ORTOPEDSKE VZMETNICE TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA OD TORKA DO PETKA 25 KRAT POMAGALI Pri AMZS so od torka do danes poskrbeli kar 25-krat, in sicer so opravili 17 vlek poškodovanih oz. pokvarjenih avtomobilov ter nudili 8 pomoči na cestah. MIRNO ZA GASILCE Delovni so bili kranjski gasilci, ki so dvakrat nudili svojo pomoč pri prometnih nesrečah. Prvič je bila nesreča na dvorišču diskoteke Gor-janc. Avtomohilist se je zaletel v steber, kot posledica se je vžgala električna instalacija, voznik pa je pobegnil. Drugič pa so posredovali na Planini, kjer se je ob prometni nesreči po cestišču razlilo olje. Cestišče so počistili, iz zmečkane-ga avtomobila pa rešili ranjence. Jeseniški gasilci pa so gasili požar na avtomobilu, nudili pomoč pri prevozu z rešilnim avtomobilom in imeli gasilsko stražo na hokejski tekmi. PRIDNI GORENJČKI V Kranju se je od torka do danes rodilo 7 otrok. Na svet so prijokali 4 dečki in 3 deklice. Oba rekorda v teži so odnesli dečki. Najlažji je tehtal 2.900 gramov in najtežji 4.150 gramov. V jeseniški porodnišnici pa je ugledalo luč sveta 6 novorojenčkov. Rodila sta se 2 dečka in 4 deklice. Najlažji je bil deček z 2.730 grami in najtežja deklica s 3.545 grami. URGENCA V bolnišnici na Jesenicah so v tem tednu zdravili in poskrbeli na pediatriji 19 malih pacientov, na internem oddelu 23 pacientov, na ginekološko-porodniš-kem oddelku so oskrbeli 14 pacientk in na kirurgiji kar 130 pacientov. ŠE UGODNA SMUKA Krvavec: do 70 cm snega, žičnice bodo obratovale do 3. maja; Vogeh do 95 cm snega, žičnice bodo med prazniki obratovale; Zelenica: zaradi pomankanja snega je smuka od 27.4 do 2.5., od 7. do 9. ure možna samo za planince in turne smučarje. MEJNI PREHODI Na včerajšnji praznični dan je precej Slovencev skočilo po nakupih k sosedom. Na mejnih prehodih je bilo kar nekaj gneče. Iz OKC smo dobili podatke, da je na mejnem prehodu Rateče čakalna doba 20 minut, na prehodu Karavanke 15 minut, na mejnem prehodu Ljubelj pa je čakalna doba kar 1 uro. Večkrat je zaprt predor, zaradi izpušnih plinov. Podobno bo tudi za 2. maja, saj imajo v drugih Evropskih državah prost le 1 dan. Seja občinskega sveta Medvode KS da, KS ne? Lahko! Pozno v noč je trajala seja, na kateri so sprejeli le statut občine. Planinski ples na Lancovem Radovljica, 28. aprila - Odsek planinskih vodnikov pri Planinskem društvu Radovljica !>rireja ob praznovanju 100-etnice društvene dejavnosti planinski ples, ki bo v soboto, 29. aprila 1995, z začetkom ob 20. uri v Domu kulture na Lancovem. Prireditev, na kateri bodo za zabavo skrbeli Gorenjski rauzikantje s Klemenom Koširjem, bodo povezali z bogatim srečelovom. Ves izkupiček bodo namenili za nakup tehnične opreme, ki jo potrebujejo vodniki pri izvedbi društvenih izletov, delno pa bodo denar namenili tudi za izobraževalno dejavnost. • S. Saje Medvode, 26. aprila - Napovedi za izid obravnave statuta občine Medvode se v torek niso uresničile. Na občinski statut je bilo res predloženih kar nekaj amandmajev, vendar so pri glasovanju vse zavrnili, nazadnje pa pozno ponoči potrdili statut z nekaj manjšimi popravki predloga. Polemika glede občinskega statuta se je po razpravah na terenu pred torkovo sejo pre-nesela tudi v občinski svet že na samem začetku pete seje. Po trikratnem usklajevanju oziroma razpravah predsednikov krajevnih skupnosti o opredelitvi KS v občinskem statutu, so na seji že na začetku ob sprejemanju dnevnega reda predlagali, da bi to točko umaknili z dnevega reda in samo o statutu razpravljali na prihodnji seji. Zaradi pomembnosti tega občinskega dokumenta je bil tudi predlog, da bi statut sprejemali v trifaznem postopku. Šele glasovanje je potem odločilo, da bodo o statutu razpravljali na seji v torek in v predloženi opredelitvi. Med pomembnimi amandmaji, ki so jih predlagali člani občinskega sveta LDS in ZLDS, so pri glasovanju prav tako vse zavrnili in nazadnje po nekajurni razpravi sprejeli E>redloženi statut z manjšimi epotnimi popravki. Predlagatelji amandmajev so skušali zagotoviti v statutu obstoj in delovanje krajevnih skupnosti v obliki in vsebini, kot so delovale do zdaj. Takšna opredelitev je povzročila precejšnjo polarizacijo v vrstah občinskega sveta. Nazadnje pa je prevladala opredelitev, da bodo krajevne skupnosti (po občinskem statutu) lahko delovale oziroma obstojale, če se bodo tako odločili zbori občanov. A. Ž. V Cerkljah že imajo občinski statut Cerklje, 26. aprila - Tudi v občini Cerklje so že pripeljali h kraju razpravo o občinskem stautut. Sprejeli so ga na zadnji seji občinskega sveta, ko so se med drugim dogovorili tudi o najemnini za občinske prostore, o delovnem času lokalov, o občinskem odloku, ki bo zaščitil cerkljanska zemljišča pred odlaganjem smeti in še o čem. V prvem nadstropju zadružnega doma v Cerkljah pa se je končno ustoličila cerkljanska občina. Župan že uraduje v novih prostorih, svojim občanom pa je na voljo ob ponedeljkih med 8. in 12. uro in v sredo med 14. in 16. uro. D.Ž. Seja občinskega sveta Jesenice Praznik občine naj se opredeli z odlokom Jesenice, 27. aprila - V jeseniški občini občinski svet nadal- {uje z razpravami o tem, ali so trajevne skupnosti pravne osebe ali ne. Predlog statuta predlaga, da bi na Jesenicah dobili nov datum za praznovanje občinskega praznika: 20. marec, v spomin na dan, ko so Jesenice postale mesto. Na minuli seji občinskega sveta so razpravljali le o predlogu statuta občine Jesenice, ki ga je pripravila komisija za pripravo statuta občine Jesenice in poslovnika o delu oobčinskega sveta občine Jesenice. Komisija je posredovala tudi pripombe članov sveta in drugih, ki so jih upoštevali in tiste, ki jih ni bilo mogoče upoštevati. Na seji je bila posredovana tudi informacija o letovišču v Novigradu in pobuda za ustrezno opredelitev do problematike v občinskem svetu občine Jesenice, saj je letovišče, last Zveze prijateljev mladine, ostalo brez inventarja in ga brez pomoči občine ne bodo mogli odpreti. Vendar se svetniki do problematike letovišča niso opredelili in bodo v njej razpravljali na prihodnji seji. V nadaljevanju seje so obravnavah največ amandma- jev in pobud zaradi statusa krajevnih skupnosti, saj precej svetnikov jeseniškega občinskega sveta že na dveh sejah zagovarja stališče, da krajevne skupnosti ne morejo biti pravne osebe. Svetnik Rajko Skubic je posredoval mnenje, ki ga je oblikovala služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo komisiji za lokalno samoupravo v državnem zboru o pravnem statusu krajevnih skupnosti. V tem mnenju se zagovarja stališče, da so lokalne samoupravne skupnosti osebe javnega prava in te skupnosti so po ustavi in zakonu občine m širše lokalne samoupravne skupnosti, vključno s pokrajino. Nasprotno se krajevne, vaške in četrtne skupnosti kot ožji deli občine ne štejejo za lokalne samoupravne skupnosti in za to nimajo izvirnih pristojnosti, temveč le tiste, ki jih nanje s statutom prenese občina. Statut mora določiti njihov pravni status. Ne more določiti, da je skupnost kot ožji del občine pravna oseba, pač pa mora določiti, katere pravice in obveznosti ima taka skupnost... Na Jesenicah so zaprosili za obrazložitev tudi strokovno službo komisije Državnega zbora, kjer so dejali, da tega mnenja niso pošiljali občinam v vednost, ker obstaja tudi drugo, nasprotno mnenje pravnih strokovnjakov. Komisija za lokalno samoupravo bo na osnovi obeh mnenj o zadevi razpravljala in oblikovala stališče. Predlog statuta jeseniške občine tudi predvideva, naj bi bil praznik občine po novem 20. marec, v spomin na dan, ko so Jesenice postale mesto. Ko so se odločali o novem datumu, je bilo po glasovanju pet svetnikov za to, da ostane stari datum, 1. avgust, 17 svetnikov pa se je opredelilo proti. Amandma ni bil sprejet in z 18 glasovi za in 7 glasovi proti so se odločili za amandma LDS, da se praznik občine opredeli z odlokom.Svetniki so se po daljši razpravi o pravnem statusu krajevnih skupnosti v jeseniški občini, o njihovem združevanju predvsem na mestnem področju, kjer so kar tri krajevne skupnosti in o drugih vprašanjih s 17 glasovi za in šestimi glasovi proti odločili, da krajevne skupnosti sprejmejo svoj statut, ki ga mora potrditi tudi občinski svet. D. Sedej Tržiški svetniki o obvoznici Tržič, 28. aprila - V sredo, 3. maja 1995, ob 18. uri se bo sestal na 5. seji občinski svet občine Tržič. Svetniki bodo med drugim podali mnenje o imenovanju načelnice upravne enote Tržič. Gotovo bo najpomembnejše odločanje o začetku izgradnje tržiške obvoznice, o čemer se je večina svetnikov seznanila na javni tribuni 19. aprila. Gre za uresničitev prve etape projekta, ki predvideva izgradnjo mostu čez Tržiško Bistrico in priključkov na Balosu m Predilniški cesti v Tržiču. Svetu bodo predlagali v sprejem tudi sklep o načinu financiranja političnih strank v občini in predlog za povračilo stroškov Članom sveta za delo v občinskem svetu, odborih in komisijah. • S. Saje Četrta seja sveta Mestne občine Kranj 0 statutu in diskoteki Na torkovi seji so kranjski svetniki uspeli predelati dobro polovico predvidenih točk dnevnega reda. Poleg sprememb dolgoročnega plana občine in spremembe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini so razpravljali o osnutku statuta Mestne občine, poleg tega pa so potrdili zaključno poročilo o poslovanju Sklada stavbnih zemljišč bivše občine. Osnutek proračuna in pobude svetnikov so ostali tema nadaljevanja seje 3. maja. Svetniki so si za četrto sejo naložili precej dela, ki pa vsega naenkrat niso dokončali. Najprej so se lotili potrditve zapisnika, ga soglasno sprejeli, nato pa potrdili svetniški mandat Milanu Podgoršku. Milan Podgoršek bo v občinskem svetu zamenjal Matevža Kleca, ki je pred časom odstopil s svetniškega mesta. Naslednja tema je bila sejnina, bolje rečeno njena višina oziroma ključ določanja le te. Komisija za volitve in imenovanja je svetu pripravila predlog, ki za osnovo višine sejnine jemlje višino polo- Peta seja občinskega sveta občine Žiri V Žireh proračun sprejet - leto jim ne bo ušlo Občina Žiri je zagotovo med prvimi v Sloveniji, ki ji je uspelo pripraviti in sprejeti letošnji proračun. Ker marsikaj še ni pripravljeno, bodo začeli z najenostavnejšimi deli. Žiri, 27. aprila - S sprejemom proračuna za leto 1995 v Žireh menijo, da so izpolnili vse zakonsko določene )ogoje za to, da se lahko otijo uresničevanja letošn-, ih načrtov. Zavedajo se, da ' e morda hitrost priprave proračuna povzročila, da ni pripravljen dovolj temeljito, vendar ni nobene ovire za to, da ugotovljenih napak ne bi sproti popravljali. Ker zahtevnejša vlaganja zahtevajo pripravo dokumentacije, se bodo lotili najprej enostavnejših investicij. Vsem več ali manj postaja jasno, da je letošnje leto z novimi občinami v bistvu leto učenja in uvajanja novih občin, pri čemer obstaja velika nevarnost, da se ob številnih formalno administrativnih ovirah spotaknejo predvsem za to leto načrto- vane investicije. Čas glavne gradbene sezone je že praktično napočil, in kdor je ne bo izkoristil, bo zamudil leto. Nikjer v nobenem zakonu ne piše, da mora nova občina Čakati na vse ostale v nekdanji občini, da lahko začne uresničevati svoj proračun, in če bo finančno ministrstvo vztrajalo pri svojih tolmačenjih, da je temu kljub vsemu tako, bodo pač še v naprej do nadaljnjega poslovali preko skupnega računa nekdanje občine. Pomembno je, da jim leto ne bo ušlo. To so premisleki in ugotovitve, ki so Žirovce vodili k temu, da so s pripravo letošnjega proračuna svoje nove občine pohiteli in ga v torek na seji občinskega sveta tudi sprejeli. Pri tem je potrebno povedati, da so edini v nekdanji občini Škof-ja Loka, ki niso čakali na pripravo strokovnih osnov v nekdanjih občinskih službah, pač pa so se priprave lotili več ali manj kar sami. To početje ni niti malo enostavno, saj pravih primerjalnih osnov iz lanskega leta ni, razen morda tega, da po deležu prebivalstva v nekdanji občini sklepajo tudi o tem, kolikšni delež lanskega proračuna na posamezni postavki naj bi bil v posamezni namen. So pa se zavarovali s tem, da so, kot smo že poročali, ustanovili kar deset odborov občinskega sveta, ki so predlog proračuna vsak na svojem področju temeljito obravnavali. Druga varovalka pa je v sklepu, da se, podobno kot se jim je sedaj zgodilo s statutom občine, ki ga bodo morali prilagoditi spremenjeni zakonodaji o lokalni samoupravi, takoj lotijo sprememb, ko bo praksa pokazala, da je to potrebno. Na torkovi seji je predlog proračuna še vedno bolj doživljal razlaganje kot bistveno spreminjanje. Se največ razprave je bilo o sredstvih za področje socialnega skrbstva ter za kulturne dejavnosti. Pri tem so potrdili predlog, da naj bi bil polovično zaposleni kulturni animator, ki je do sedaj delal v okviru KS, v prihodnje zaposlen pri Muzejskemu društvu, prevzel tudi predsedstvo tega društva, in poskrbel, da se propadajoča muzejska zbirka postopoma uredi. Nekaj sredstev so dodali tudi za intervencije v kmetijstvu, za financiranje političnih strank, za tabornike, za čebelarje in ob tem sklenili začasno ukiniti predvidena sredstva za odpravljanje posledic poplav. vične dnevnice. Zaradi pripombe, da je dnevnica namenjena povračilo stroškov za prehrano med potjo in ne plačilu dela, pa tudi zaradi neusklajenih mnenj o višini sejnine, so se svetniki odločili, da komisija pripravi nov predlog. V nadaljevanju so svetniki sprejeli spremembe dolgoročnega načrta občine Kranj, precej burna razprava pa se je razvila okrog sprejema spremembe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja. Tu je bil največji kamen spotike projekt ureditve gostinskega lokala.v poslopju Vina-piva na Mladinski ulici v Kranju. Urbanistična služba je sicer dopustila možnost ureditve gostinskega lokala v kletnih prostorih stavbe, vendar le, če ta lokal ne bo diskoteka. Precej svetnikov je podvomilo o upravičenosti tovrstnega omejevanja, saj so v glavnem vsi razpravljalci ugotavljali, da je lokacija za tovrstne namene skoraj idealna, da v Kranju skorajda ni nočnega življenja, da bi morebitna diskoteka omogočila kranjski mladini obisk diskoteke skorajda pred domačim pragom brez nočne vožnje v običajno vse prej kot treznem stanju. Prav zato so predlog urbanistične službe z omenjeno omejitvijo sicer sprejeli z dopolnilom, da ustrezne strokovne službe izdelajo strokovno analizo o možnih vplivih diskoteke in svoje ugotovitve tudi predstavijo na občinskem svetu. Sledila je razprava o novem Statutu mestne občine, za konec pa so kot zadnji sprejeli Poročilo o poslovanju Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj. Osnutek Statuta občine in svetniške pobude so svetnikom ostale do nadaljevanja seje 3. maja. U. Špehar ŽIVEL ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE zsss OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO siOPUST 95, veljajo tudi za turistične programe vse večjih turističnih agencij Slovenije in jih lahko rezervirate v naši agenciji. NAŠ KATALOG - VAŠ DOPUST 95 V pravkar izdanem katalogu vam ponujamo dopustovanje v številnih krajih v Sloveniji in tujini (Hrvaška, Italija, Grčija, Španija, Turčija, Tunizija, Malta ...). Posebnost naše ponudbe se tudi letos kaže v že omenjenih zelo ugodnih splošnih plačilnih pogojih. Dodatne popuste pa so svojim članom zagotovili še sindikalni sklad in sindikati podjetij IS-KRATEL, SAVA ter ISKRAEMECO. Naš katalog lahko dobite pri svojem sindikalnem zaupniku ali v naši turistični agenciji Sindicom. PRESELILI SMO SE V NOVE POSLOVNE PROSTORE Z namenom, da bo naša ponudba lahko celovita in na potrebnem poslovnem nivoju, smo prenovili nekdanje garaže v Delavskem domu v prijeten in sodoben poslovni prostor Turistične agencije. Možna večnamenska uporaba novih poslovnih prostorov bo lahko obogatila našo ponudbo storitev in hkrati tudi kulturno dogajanje v Kranju. Vabimo vas, da nas obiščete! TURISTIČNA AGENCIJA SINDICOM Delavski dom - vhod z Gregorčičeve ulice, tel.: 222-182 Janez Martinčič, predsednik enega od sindikatov v Gradbincu Vredno je bilo truda, če smo podjetje rešili stečaja "Staro vodstvo nas je pehalo v načrtni stečaj. Usti, ki nam Gradbinec desetletja reze kruh, smo se odločili to preprečiti." Kranj, 26. aprila - Tako se Janez Martinčič, predsednik "tretjega" sindikata v Gradbincu, spominja intenzivnih lanskih dogodkov. Ker obstoječi sindikati niso odigrali svoje vloge, se je v Gradbincu začelo novo sindikalno gibanje. Osnovali so nov samostojni sindikat, potem pa so se zadeve začele zlago-ma odmotavati: v podjetju so sprožili postopek za izvolitev legitimnega delavskega sveta, ta je izrekel nezaupnico direktorju in ostali vodstveni strukturi, lani septembra je bil imenovan novi. "Pod starim vodstvom v letih 1992 in 1993 je bilo kot tehnološki presežek odpuščenih kakih štiristo delavcev, mnogi dobri strokovnjaki so zaradi slabih razmer odšli tudi sami. Gradbeništvo je res v krizi, konkurenca na tržišču pa huda in najti delo za 800 gradbenih delavcev ni mačji kašelj. Toda staro vodstvo si je za to kaj malo prizadevalo. Celo več, pripravljalo je svoj projekt lastninjenja. Sumili smo, da se pripravlja programiran stečaj," je lanske dogodke razgrinjal Janez Martinčič. "Občutek smo imeli, da takratni izvršni odbor svobodnega sindikata ne odigrava svoje vloge, zato smo sklenili kolo obrniti v pravo smer. Med delavci smo naredili anketo in prišli do sklepa, da je treba ustanoviti alternativni sindikat. Decembra 1993 smo ga ustanovili, 127 članov je podpisali pristopne izjave (danes je naših 320 delavcev), povezali smo se s Svetom kranjskih sindikatov. Nismo se imeli namena vmešavati v poslovanje podjetja, pač pa smo hoteli biti zraven pri tistih stvareh, ki so zadevali materialni položaj zaposlenih, se pravi lastninjenje in reorganizacija firme. Sedaj se Novi neodvisni sindikat v Gradbincu je hudo zameril predsedniku gorenjskih svobodnih sindikatov Sandiju Bartolu, ki je pred časom v našem časopisu dejal, da je svobodni sindikat s pogajanji ohranil tudi podjetje Gradbinec, češ da se kiti s tujim perjem. Takole pravijo: "V Gradbincu nas je približno tristo delavcev, ki smo se pred letom in pol omočili, da zavremo voz, ki je drsel navzdol in za katerega ne moremo trditi, da ste ga pomagali vleči, ste pa sedeli na njem. V tistem času od vašega sindikata ni bilo nobenega glasu, nobene akcije, nič pogajanj, mi pa smo zmajevali z glavami avtoritativnim ugotovitvam menedžerjev, ki so zagotavljali, da bo bolje, ko bo izpeljana privatizacija." Navajajo, kako je bil ustanovljen nov sindikat in njegov "boj z mlini na veter*'. sliši enostavno, tedaj pa smo s kolegi pri snovanju novega sindikata doživljali pravi kri-žev pot Bil sem klican tudi na zagovor k vodstvu, kjer pa sem zagovarjal pravico delavcev do sindikalne organiziranosti, ne da bi bilo treba za to polagati račune direktorjem." Junija lani je bil izvoljen legitimni delavski svet (ni treba posebej poudariti, da je imel novi sindikat v njem velik vpliv in zastopstvo), ki je v začetku jeseni zavrnil sanacijski program prejšnjega vodstva in razrešil tedanjega direktorja. "Novi direktor je prišel s programom, ki obeta. Zato smo sindikati (z Neodvisnostjo imamo sklenjen sporazum o sodelovanju, s svobodnimi ne) tudi pristali na nekakšen socialni pakt, po katerem začasno pristajamo na 70-odstotne bruto plače. Jasno je, da naši delavci, ki životarijo s klavrnimi zaslužki, vse gledajo skozi denar, vendar mislim, da je pomembno tudi, da nam je uspelo ohraniti podjetje in delo za blizu osemsto ljudi. Seveda pa bomo vztrajali tudi pri tem, da se nam plače izboljšajo. Ker smo še v izgubi, smo do septembra pripravljeni potrpeti z nižjimi plačami. Vodstvo nas prosi za soglasje k 5-odstotnemu zaostajanju za kolektivno pogodbo. Če bomo na to pristali, bomo zagotovo zahtevali pojasnilo, kakšen je učinek od 70-od-stotnih bruto plač. Po pol leta je težko reči, kako nam kaže, a novo vodstvo se z nami vsaj pogovarja in ima interes k ohranitvi in sanaciji podjetja. Če bo to uspelo, potem je bilo naše lansko prizadevanje vredno vseh prečutih noči in živčne vojne," meni Janez Martinčič. • D. Z. Žlebir Najprej so nacionalizirali mojega očeta, zdaj so še mene Vse bi prenesla - le ponižanja ne Sindikat Neodvisnost na Jesenicah se je zavzel za odpuščeno delavko Lojzko Kordež iz Krope, ki pravi, da v Sloveniji poteka druga nacionalizacija: tokrat spravljalo ob delo dolgoletne delavce in jih s sprenevedanjem in lažmi še ponižujejo; Krona, 27. aprila - Lojzka Kordez iz Krope je bila 25 let zaposlena v Plamenu Kropa, lani julija pa so v podjetju ugotovili, da je njeno blagajniško delo postalo trajno nepotrebno in so ji zato po poŠti poslali odločbo o prenehanju delovnega razmerja. Na odločbo se je po nasvetu sindikata Neodvisnost na Jesenicah pritožila: če nič drugega zato, ker bi jo po splošni pogodbi o gospodarstvu morali osebno seznaniti z načinom reševanja njenega problema, njeno delovno mesto pa tudi še do danes sploh m ukinjeno. Na odločbo se je pritožila tudi zato, ker je v odločbi pisalo, da ji bo odpravnina zagotovljena v višini, ki jo prizna ministrstvo za delo, kar pa nikakor ni v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, saj ji je pripadala odpravnina v višini najmanj polovica povprečnega mesečnega dohodka v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v Plamenu. Šele ob intervenciji inšpektorja za delo in advokata je s pritožbo uspela in je Plamen izdal sklep o odpravi odločbe o prenehanju njenega delovnega razmerja. Postopek pred sodiščem se je ustavil. Lojzka Kordež je dobila telefonično obvestilo, da lahko pride spet nazaj na delo. Tam se je začela kalvarija, ki je dolgoletna delavka Plamena nikoli ne bo ne pozabila in nikoli odpustila. "Ko sem prišla v službo, nihče o meni ni hotel nič slišati. Na koncu so le izcimi-li, da bom šla na čakanje. Nato so me spet poklicali in mi nedvoumno dali vedeti, da sem odveč in tedaj sem zahtevala zakonsko odpravnino. Nato so se še pri višini odpravnine zmotili in mi dali sklep o prenehanju delovnega razmerja. Dobro - sem odveč in sama bom, brez skrbi, že preživela! Boli pa me način, kako delajo z dolgoletnimi delavci, kako lažejo v obraz, ko jih mečejo na cesto, zraven pa dopuščajo, da nekdanji poklicni sindikalist registrira firmo in v Plamenu prevzame kuharice, čistilke... Kje je tu logika - se z mano i vred sprašuje na tisoče slovenskih delavcev, ki so tako kot jaz sama ostali na cesti, bili vrženi iz podjetij kot cunje. Nikdar mi ni slo prednostno za denar, ampak vedno za moralo in poštenje. Mojemu očetu so po vojni vse nacionalizirali, vse vzeli - zdaj so mene nacionalizirali, ponižali do kraja, ko so mi tedaj, ko sem umaknila tožbo, poslali sklep o prenehanju delovnega razmerja. In rekli: če ni kaj po zakonu in če ni kaj prav, pa toži! Kam smo padli, da morajo delavci za svoje osnovne pravice tožiti in da delodajalec, četudi je to država, dela z delavci kakor se mu tisti hip pač zljubi! Vse bi prenesla - da sem tehnološki presežek, in da mojega delovnega mesta ni več, čeprav je še, prenesla bi, če bi mi rekli v obraz, ne maramo te več - ne prenesem pa vseh teh laži in premetenega pometanja z mano, ki sem v Plamenu pustila 25 let in imam skupaj 31 let delovne dobe! Povejte mi - kakšna država je to, ki kaj takega sploh dopušča?" • D. Sedej Gladovna stavka še ni pozabljena Delodajalec mi dolguje sedem plač Albina Bertoncelj je vodila izjemno odmevno stavko jeseniških snažilk. Delodajalec jim še danes dolguje plače in regres, nekaterim celo enajst plač. Na poti pravde. Jesenice, 27. aprila - Če bodo na Jesenicah nadaljeva-li s pisanjem zgodovine delavskih Jesenic, bodo v kroniki morali nedvomno zabeležiti tudi vse tisto, kar se je dogajalo z železarji, ki so nenadoma in čez noč ostali na cesti. Pri tem je pač zanimivo, da so Jesenice vedno veljale za delavsko napredno slovensko mesto, z dolgoletno delavsko tradicijo in delavsko zavestjo in v tej luči so mnogi pričakovali, da bo prav na Jesenicah največ stavk in delavskih protestov. Pa se to ni zgodilo! Stavke so sicer res bile, vendar posamične in nikakor ne množične. Železarski obrati so se zapirali tako rekoč tiho in brez velikih stavkovnih valov. Sindikati so stavke napovedovali, vendar se jih večina ni nikoli uresničila. Zato je bilo še posebej odmevno, ko so se pred vso slovensko javnostjo in z na-jostrejšo protestno obliko -gladovno stavko - izkoriščanju uprle jeseniške snažilke. Železarna je v smislu racionalnosti in učinkovitosti ter ob reorganizaciji "predala" 24 snažilk v zasebno podjetje INTEX, d.o.o. Najprej je bilo vse v redu, potem Ea je lastnik podjetja vedno olj zamujal s plačami in regresom. Stavko je vodila Jeseničanka Albina Bertoncelj, ki danes pravi: "Tedaj je zasebnik prevzel 24 snažilk. In ker plačeval ni in ker smo bile vse še kako odvisne od tiste skromne plače, nam pač ni ostalo drugega, kot da se upremo. Tri tedne smo stavkale, od tega pet dni gladovno. Zakaj tako oster protest? Moj mož je bil brez dela, sama pa sem imela v šoli sina. Bila sem v hudi eksistenčni stiski, najbolj pa me je osebno motilo in jezilo prav to, da nisem mogla dobiti svojega, že zasluženega denarja! Kaj se to pravi, da delaš, potem pa za opravljeno delo ne dobiš plače? Brez vseh zadržkov smo se podale v stavko -nekatere so bile v še hujši življenjski stiski in čisto vsee- no jim je bilo, kaj se bo zgodilo... Obup nas je gnal tudi v gladovno stavko - kar seveda lahko razume le tisti, ki je na robu preživetja. Delale smo in še vedno bi delale, kolikor bi kdo hotel, samo da bi dobile nekaj denarja - saj so bile plače že tako ali tako izjemno skromne, a to je bil naš edini vir. Da nismo stavkale kar tako, ker bi se nam pač to lepo zdelo, kaže tudi današnja slika, saj meni še danes zasebni delodajalec dolguje sedem plač, medtem ko nekaterim drugim celo enajst mesečnih dohodkov! Podale smo se na pravno pot, z upanjem, da bomo vendarle iztožile zasluženi denar. Nekaj snažilk je danes na borzi dela, nekaj v Iskri, v ZLIT-u. Sama sem imela srečo in sem danes zaposlena v tovarni v Tržiču. Nikoli pa seveda ne bom pozabila, kaj se je meni in mojim sodelavkam zgodilo na Jesenicah in kako je delavec lahko brez vsake pravne zaščite in brez vseh pravic. Upam, da se kaj takega ne bo nikoli več zgodilo, saj pravna država ne sme dopustiti, da delodajalaci resnično in dobesedno počenjajo z delavci vse, kar se jim zljubi..." • D. Sedej Brane Rupar, sindikalni zaupnik v Verigi Delodajalec obljublja: ko nas bo manj, bomo lahko več delili Zaposlenost v leski Verigi se je razpolovila, delavci pa s plačami nikakor ne morejo na zeleno vejo. Lesce, 26. aprila - Zdaj še 660 zaposlenih v leski Verigi doživlja nezavidljiv položaj mezdnih delavcev. Najsi še tako delajo in izpolnjuje plane, se s plačami nikakor ne morejo preriniti niti do zneskov, ki jim jih zagotavlja Canožna kolektivna pogod-a. BRANE RUPAR, dve leti predsednik tovarniškega sindikata kovinarskih delavcev, pravi, da se morajo proizvodni delavci boriti za minimum, medtem pa se plače vodstvenih povečujejo. Kako se torej godi delavcem v Verigi? "Po novem socialnem sporazumu in podpisani tarifni prilogi k splošni kolektivni Eogodbi pričakujemo, da se odo časi za delavce izboljšali. Ti dokumenti nam prinašajo minimalne zneske, toda bojim se, da v podjetjih, kakršno je naše, niti teh ne bo mogoče izplačati. Delodajalci nam pravijo, da je delovna sila še predraga, da smo zaradi tega nekonkur-enčni na trgu, da ob slabih finančnih rezultatih pač ne moremo deliti boljših plač. Toda naši delavci izpolnjujejo plan 600 ton izdelkov, medtem ko nam prodaja menda zastaja za okoli 30 odstotkov. Ker ni denarja, tudi ne moremo deliti plač, kakršne nam pripadajo. Krivično pa je, da to udari delavce, medtem ko se plače vodilnih lahko povečujejo. Tudi temu ne bi oporekali, če bi bili poslovni rezultati, za katere so ti ljudje odgovorni, dobri, vendar niso. Pred leti, ko nas je bilo zaposlenih še enkrat več, so delodajalci obljubljali, da bomo lahko delili boljše plače, če bomo zmanjšali zaposlenost. To se žal ni zgodilo." Ali v Verigi se vedno prihaja do odpuščanja? "Še vedno. Ravnokar so štiri režijske delavke dobile začasen odpust, na kar pa smo se pritožili, češ da se morajo upoštevati tudi socialni kriteriji. " Ali je v sindikalni moči preprečiti odpuščanje? "Zal tega ne moremo preprečiti, pač pa lahko dosežemo, da se vodstvo v teh postopkih drži pravil, in da potekajo zakonito." Se delavci v takih primerih obračajo na sindikat po zaščito? "Naj povem, da je pri nas včlanjenih v sindikat 420 ljudi, in sicer pretežno proizvodnih delavcev. Ko se zaposlijo, nas kmalu najdejo, saj zaupajo, da se bo sindikat v primeru kršitev njihovih pravic potegnil za njih. To tudi počnemo, vendar v mnogih primerih ljudje preveč pričakujejo. V podjetju se sindikat o plačah in drugih pravicah pogaja z direktorjem. Pogosto slišimo očitek, da iz tega premalo iztržimo in velikokrat to tudi drži. Pri odpuščanju so ljudje še posebej občutljivi. Celo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev, se za to neradi odločajo, saj pri naših nizkih plačah to pomeni v prihodnosti še nižjo pokojnino. Pri nas je tudi veliko invalidov, za katere velja, da ne morejo biti odpuščeni, težko pa jih je tudi prerazporediti na kako drugo delo. Tudi pri plačah ne dosežemo tistega, kar nam pripada po panožni kolektivni pogodbi (še vedno zaostajamo za pet odstotkov). Svoje čase smo imeli k plači Še nekakšno stimulacijo, česar ni več, ljudje pa ob minimalnih zaslužkih in trdem delu niso preveč motivirani. ^ proizvodnji nam zaradi tega celo manjka delavcev. Režije pa je preveč in zdaj Že pisarniškim delavkam ponujajo proizvodno delo, Če hočejo obdržati službo." • D. Z. Žlebir Marmor Hotavlje pričakuje pri raziskavah pomoč države V Marmorju marmor iz podzemlja Ministru za znanost in tehnologijo so v Marmorju predstavili dva raziskovalna projekta, za katera bi morala biti zainteresirana tudi država. Že v torek smo objavili vest, da so konec preteklega tedna v podjetje Marmor Hotavlje povabili slovenskega ministra za znanost in tehnologijo dr. Rada Bohinca, da bi mu predstavili dva raziskovalna Erojekta na področju prido-ivanja domačega naravnega kamna. Manj znano je namreč, da slovenski kamnarji obdelujejo večinoma uvožen kamen, kar se po trenutnih cenah na trgu celo tudi zelo izplača, domače raziskovanje možnih zalog in načinov pridobivanja pa je že nekaj desetletij zanemarjeno. Ob tem namreč nikakor ne bi smeli pozabiti, da je naravni kamen del narodove identitete, saj ni naključje, da krasi palače najvišjih nacionalnih institucij doma, podobno pa naj bi bilo tudi v predstavništvih Slovenije v tujini. Za oba raziskovalna projekta kaže uvodoma poudariti, da nista le raziskovalni nalogi enega podjetja, pač pa v interesu vseh obdelovalcev kamna v državi, torej v tako imenovani predkonkurenčni fazi, kar povsod po svetu države podpirajo in financirajo. Na razgovoru smo slišali za primer Portugalske, kjer država takšne raziskave v celoti plača, nato pa morajo, če so rezultati uporabni, po določenem nekajletnem moratoriju zainteresirane družbe polovico vloženega pod ugodnimi pogoji vrniti. Kot praktično povsod v tej fazi razvoja, nikjer več ne gre brez sodelovanja vrhunskih nacionalnih raziskovalnih institucij, in šele pri iskanju konkretnih aplikacij v posameznih podjetjih nato nastopajo razvojni oddelki, njihovo znanje, sposobnost in moč, da te izsledke čimbolj gospodarsko smoter-no uporabijo. Prvi projekt Geološke raziskave naravnega kamna v Sloveniji je predstavil specialist za naravni kamen dipl. inž. geol. Jože Vesel z Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko Geološkega zavoda iz Ljubljane, ki je uvodoma opozoril, da se v Sloveniji pridobiva naravni kamen le Še v 14 kamnolomih, kar je le četrtina tistih izpred 20 let. V kamnarski industriji je bila pozornost posvečena predvsem tehnologiji obdelave, precejšnje možnosti pridobivanja zelo pestrih vrst kamnov pri nas pa so bile ob možnostih uvoza kamna iz vsega sveta v ozadju. Minister dr. Rado Bohinc je °b tem menil, da bi bilo mogoče raziskovanje naravne- ga kamna v Sloveniji vključiti v tako imenovani Ciljni projekt raziskovanja naravnih virov v Sloveniji, za kar bo v kratkem objavljen poseben razpis, in če bodo strokovne recenzije pokazale, da v pristopu, metodah in na strokovno usposobljenost izvajalcev ni pomislekov, bo projekt zagotovo sprejet. Druga plat pridobivanja naravnega kamna pa so njeni učinki na naravno okolje. Znano je, da so bili kamnolomi v preteklosti kar precejšnje rane v naravi, zato se uveljavljata v svetu predvsem dve metodi: tako imenovano sanacijsko pridobivanje kamnov, kjer se sproti s pridobivanjem skuša posledice pridobivanja s prekrivanjem in ostalimi načini urejevanja odpravljati, ter v zadnjih letih v svetu uveljavl- jeno podzemno izkoriščanje naravnega kamna, ki je za okolje veliko bolj prijazno, v Sloveniji pa še neraziskano in tudi normativno neurejeno. Prav zadnji način pridobivanja naravnega kamna pa je predmet drugega projekta, za katerega naročnik Marmor Hotavlje v imenu slovenskih pridobivalcev in obdelovalcev kamna pričakuje sodelovanje in pomoč države. Inž. kem. Janez Bizjak, ki je vodja projekta, nam je o tem povedal: "Že vrsto let se v Marmorju širijo govorice o tem, ali imamo dovolj domačega kamna, čeprav je njegova uporaba v naši proizvodnji padla že pod 20 odstotkov. Odgovor je preprost: kamna je dovolj, le vedno težje ga je pridobivati. Z razvojem tehnologije v svetu se je pokaza- Na Hotavljah so trmasti Ob uvodni predstavitvi je direktor Marmorja Hotavlje Brane Selak opozoril, da njihovo podjetje spada med tri največja tovrstna podjetja v Sloveniji, vsekakor pa ustvarja med njimi s svojim delom največji dohodek. V slovenskem kamnarstvu je zaposlenih okoli 1500 ljudi, v zadnjih letih pa beležijo izreden razvoj (že več kot 160) zasebne iniciative. Kljub veliki izgubi trga v nekdanji Jugoslaviji, so se uspeli najti druge trge, zlasti na zahodu, kjer pa se zahteva znatno višja stopnja obdelave, zato je bila njihova glavna skrb posvečena tehnologiji, kjer prednjačijo. Prav v Marmorju so prvi v Sloveniji uporabili računalniško vodene obdelovalne stroje, ki pa jih je moral italijanski proizvajalec prilagoditi njihovim potrebam in zamislim, saj imajo močan razvojni oddelek tudi z dobro usposobljenimi strokovnjaki. V zadnjih desetih letih števila zaposlenih, ki jih je 150, niso spreminjali, nikogar niso odpustili, so pa s povprečno starostjo 33 let sorazmerno mlad kolektiv. V poseben ponos jim je lani zaključeno delo na eni največjih poslovnih stavb na Dunaju (Wienerberger center), kjer so kljub prav neverjetnim zaščitnim ukrepom države Avstrije uspešno zaključili vsa dela (20 delavcev je moralo celo med delom opraviti avstrijski strokovni izpit), pri čemer jim naša država ni bila v posebno učinkovito pomoč. V zadnjih dveh letih so uspeli dokončati novo proizvodno halo, v kateri že delajo najsodobnejši stroji, saj gredo na zahodnem trgu v promet le izdelki visoke stopnje obdelave, kvalitete in sijaja. Pripravljajo tudi projekt nove čistilne naprave (letos dokumentacija, prihodnje teto pa izgradnja). Domač kamen hotaveljčan jim je v poseben ponos, saj je del slovenske identitete, zato si bodo prizadevali, da bo še v naprej vgrajen povsod tam, kjer naj bi slovenstvo tudi v taki obliki pokazalo svoj sijaj. Prav sedaj se pripravljajo na opremljanje Slovenske sobe v palači Združenih narodov v Ženevi. Vse doseženo je po direktorjevih besedah tudi sad njihove kar že prislovične trme, da uresničijo vse načrte, ki si jih zastavljajo, zato, kot je rekel, ni nobenega dvoma o tem, da bodo tudi projekt podzemnega pridobivanja tega slovenskega ponosa zagotovo uresničili. lo, da je že možno pridobivanje naravnega kamna tudi pod zemljo, ki pa je zelo posebna, saj se v razliko od vseh ostalih podzemnih odkopavanj, kjer se pridobljena surovina drobi, v tem primeru kamen pridobiva v velikih blokih. To pa pomeni, da ni možno uporaol-jati miniranja, in sploh je tehnologija povsem nasprotna znanim rudarskim metodam. Poleg tega se na tak način izkoriščajo le najbolj kvalitetne kamenine, medtem ko morajo kamnine slabše strukture, rušne cone prevzeti nosilnost v jami. To nasprotje zato zahteva zelo skrbne raziskave in priprave. V tujini, kjer tak način pridobivanja naravnega kamna že uporabljajo, smo si to tudi ogledali, in ugotovili, da ob tem glede varnosti stvari ne zapletajo, doma pa ugotavljamo, da v tej smeri sploh nimamo primerne zakonodaje. V preteklih dveh letih smo že napravili poskusni usek v dolžini (globini) skoraj 14 metrov in se prepričali, da smo tega sposobni, za večje posege pa je seveda potrebno temeljiteje raziskati teren in se tovrstnega izkoriščanja bolj načrtno lotiti. Geološke danosti namreč kažejo, da bi bilo za nadaljnjo pridobivanje našega kamna potrebno odko-pati izredno velike količine neuporabnega materiala, s [)odzemnim izkoriščanjem pa ahko sledimo le najkvalitetnejšim kamninam. Posebnega pomena je to tudi za okolje, saj bi pomenil odkop jalovine in njen odvoz kar več velikih ran v naravi. Pri tem lahko povem, da bi količine pridobljenega kamna - sedaj ga ob površinskem pridobivanju dobimo okoli 600 kubičnih metrov na leto - pod zemljo lahko podvojili. V bistvu torej načrtujemo rudnik, kjer pa ne bo podpor-ja, saj gre za živo skalo, pri čemer razen odtoka tehnoloških vod, ki pa jih bomo čistili na naši čistilni napravi, ni nikakršnih vplivov na okolje. Uporabljali bomo posebne stroje, ki so v bistvu (za)sekalci in žage, ki so posebej prilagojeno za tovrstno pridobivanje. Kamen naj bi se pridobival v blokih s približno šestimi kubičnimi metri prostornine, zato bo potrebno rešiti tudi zahtevno vprašanje transportnih naprav. Namen projekta "Okolju prijazno podzemno pridobivanje naravnega kamna v Sloveniji" je, da bi z raziskavami pridobili vse potrebne parametre za tako delo, država pa naj bi ob tem dobila tudi osnove za ureditev potrebnih predpisov. Celoten projekt smo ocenili na vrednost nekaj več kot 141 milijonov tolarjev, pri čemer naj bi raziskovalno razvojna faza stala več kot polovico ali več kot 87 milijonov. Cel projekt naj bi trajal Kamen dragi od Mercedesa Ob podatku, da se danes v slovenski industriji obdelave kamna uporabljajo naravni kamni iz Kanade, Južne Amerike in Južne Afrike, se nam je nehote postavilo vprašanje, kako je s stroški transporta te specifično težke surovine. V odgovor smo dobili prav presenetljivo primerjalno trditev, podobno tisti znani ugotovitvi, da so sodobna lovska letala dražja, kot če bi jih v celoti vlili iz zlata: kubični meter kvalitetnega naravnega kamna je dražji od kubičnega metra najlusksuznejšega osebnega avtomobila Mercedes. Ob tem so nam še povedali, da je transport po morju izredno poceni, tako da so stroški prevoza po cesti iz luke pogostokrat večji od prevoza preko oceana. tri leta, od tega razvoj in raziskave dve leti. Država naj bi pomagala s pokritjem polovice raziskovalno razvojnih stroškov, po pet letnem izkoriščanju pa naj bi se po naših računih povrnila začetna vlaganja, ki naj bi jih vložilo podjetje. Na podlagi doslej ugotovljenih zalog kamna, bi lahko po nekaterih ocenah na tak način na tem mestu izkoriščali kamen vsaj 70 let." Tudi za ta drugi projekt iz ministrovih ust ni bilo slišati nobene obljube, razen priznanja, da imajo raziskave, za katerimi stoji konkretno gospodarstvo, vsekakor prednost, ter ugotovitve, da bodo tudi to prijavo skrbno proučili. Marsikaj je tudi odvisno od končnega izida državno-prora-čunske razprave, kjer so apetiti in pritiski zelo veliki. • Š. Žargi, foto G. Šinik SVET OSNOVNE ŠOLE ŽIRI Objavlja razpis za imenovanje RAVNATEUA Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom določene pogoje in posebej pogoje po statutu osnovne šole: - da je učitelj osnovne šole za razredni ali predmetni pouk z ustrezno strokovno in pedagoško izobrazbo, ki se pridobi na učiteljišču, Pedagoški akademiji ali Pedagoški fakulteti ali šolski svetovalni delavec z ustrezno strokovno in pedagoško izobrazbo, ki se pridobi na Filozofski fakulteti, - da ima opravljen strokovni izpit - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom ' Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Žiri, Jobstova cesta 22, 64226 Žiri. Prijavam predložite še naslednjo dokumentacijo: program razvoja Osnovne šole 2iri v naslednjem mandatnem obdobju. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. Dr. Jože Mencinger Evropska unija je za Slovenijo edini izhod, toda ne vem, zakaj bi moral biti nad tem navdušen Dr. Jože Mencinger, predstojnik Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete, član sveta centralne banke, ugledni ekonomist, čigar ocene imajo vselej velik odmev in vpliv, je za Gorenjski glas spregovoril o aktualnih gospodarskih razmerah. "Po rodu ste Jeseničan, Jesenice so delavsko mesto, kako ste 1. maj kot delavski praznik doživljali včasih, kako Ka zdaj- 'Če je bilo vse po sreči, sem šel v hribe, smučat, saj je včasih sneg vedno zdržal do maja. Nič posebnega se ne spomnim. Na proslave nisem hodil." "Kaj pa danes?" "Mnenja o proslavah nisem spremenil. Skoraj moti pa me, da bi 1. maj radi pozabili, zlasti tisti, ki so bili včasih zelo prizadevni. Zdi se mi, da to ni potrebno, da je veliko stvari, ki jih ni treba pozabiti." "Po duši ste socialdemokrat, ste še v stranki?" "Za socialdemokrata sem se razglašal že v gimnazijskih letih. Bil sem med ustanovitelji socialdemokratske stranke, ko pa je podprla Sachsov koncept lastninjenja, sem iz nje izstopil. Zdaj nisem član nobene stranke, podpiram pa tako imenovane male oziroma Peršakove demokrate. Z njimi sem ostal, ko se je del demokratov priključil liberalnim demokratom, vendar ne kot član, le kot podpornik." "Vaš inštitut zdaj ugotavlja, da so gospodarska gibanja dokaj ugodna. Pri ocenah ste običajno črnogledi, je pesimizem Vaša značajska poteza ali pa mora analitik vedno najti kaj slabega?" "Iz pesimizma prav hitro ne bom prestopil v optimizem, najbrž zato včasih delujem bolj zadržano. Rekel bi, da sem zmeren, ne pa izrazit pesimist." Vlada ima z gospodarstvom veliko sreče "Vendar zdaj hvalite gospodarske rezultate?" "Makroekonomski rezultati trenutno niso slabi, na eni strani gospodarska rast, na drugi zmanjševanje inflacije, deloma tudi brezposelnosti. Glavni kazalci res niso slabi. To pa ne pomeni, da problemov ni ali da se ne bodo povečali. Vsi rezultati se namreč v bistvu navezujejo na konjunkturo v Evropi. Ko bo konjunktura mimo, bodo pri nas problemi zelo veliki, saj so makroekonomski rezultati dobri, mikroekonomsko zdravje podjetij pa ni ne vem kako dobro. Nekateri deli gospodarstva celo v konjunkturi proizvajajo izgubo." "Koliko časa bo kojunktura še trajala?" "Običajno traja nekaj let. Dogajanje v Slovenije je več ali manj odvisno od tega, kar se dogaja v Nemčiji. Tam so napovedi za prihodnje leto slabše, kot so bile za letošnje, korekcije gredo v glavnem nazdol in ne navzgor. Seveda pa je napoved zelo težka, vrsta stvari je odvisnih od političnih gibanj, ki pa so skoraj nenapovedljiva." "Vprašala bom drugače, bo vlada zdržala do volitev?" "Ne vem, zdaj nisem več politik. Mislim pa, da bo prihodnja vlada imela bistveno večje probleme, kot jih ima sedanja, ki ima z gospodarstvom veliko sreče. Sama ni naredila veliko, hi pa tudi naredila veliko škode. Politiki so bili zaposleni z aferami, tako se niso mogli veliko vtikati v gospodarstvo, ki je izkoristilo še preostale rezerve. Vprašanje pa je, koliko časa bo Slovenija lahko sledila konjunkturi v Evropi in seveda koliko časa bo ta še trajala." "Izvozniki so pred časom zagnali velik hrup, zdaj so potihnili, ker je mesečna inflacija le 0,4-odstotna ali ker pričakuje Foto: Gorazd Šinik drugačne ukrepe, saj bo tolar kot vse kaže še naprej trden?" "Normalno je, da zganjajo hrup, ki je z njihove strani razumljiv. Tudi centralna banka se zelo zaveda problema in ga v okviru danih možnosti skuša reševati. Vse lansko leto si je prizadevala, da bi bil tolar čim bolj šibak, ne pa, da bi bil trdnejši. Ta prizadevanja pa so zelo omejena, ker so zunanje transakcije, se pravi izvoz in uvoz blaga in storitev, v Sloveniji približno 15-krat večje kot količina denarja v obtoku. Zato seveda v veliki meri določajo tudi možnosti denarno politiko." "Različne predloge slišimo, tudi to, da naj bi zaradi majhnosti tolar navezali na marko?" "Da, ko bo naša inflacija primerljiva z nemško. Dokler pa temu ni tako, bi navezava zahtevala stalne devalvacije, problemi pa bi ostali enaki, le da bi bile stvari veliko manj elastične, kot so zdaj. Devalvacije bi zmanjšale zaupanje v domačo valuto, problemi pa bi ostali, saj se v tako majhnem gospodarstvu tudi stroški z devalvacijo vedno zelo hitro povečajo. Izvozniki bi torej trenutno nekaj pridobili, stroški pa bi se zelo hitro povečali. Ne gre prezreti, da smo navajeni celo plače in vse drugo še vedno računati v markah. Sicer pa navezava brez spremembe zakonodaje sploh ni možna. Zakoni, ki so nastali v začetku leta 1991, torej pred osamosvojitvijo, devizni in zakon o centralni banki, so drseči tečaj uvedli kot pravilo. To pomeni, da je tečaj endogena spremenljivka in le deloma nanjo lahko vplivamo z denarno politiko, še ta pa je omejena, ker je slovensko denarno področje zelo majhno." "Izvozniki potihem pričakujejo, da bo vlada nekaj napravila?" "Ne vidim, kaj lahko napravi. Če gre v subvencije, jih bo morala nekje pobrati, torej nekomu drugemu povečati davke. V tem ne vidim prave rešitve. Vlada teoretično lahko le zniža dajatve, tega pa v praksi spet ne more, ker so socialni transferi več ali manj določeni z zakoni, sama pa je tudi zapravljiva. Zato se mi zdijo te obljube precej prazne." "Novi minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak je pogled uprl v Slovensko izvozno družbo?" "Rešitve tam ni moč pričakovati. Izvozna družba lahko daje posojila, omogoča nastop na trgih, kamor sami ne bi mogli. Bistveno pa ne more vplivati na dogajanje." Po štirih letih se je pokazalo, da gre privatizacija v 'mojo9 smer "Pri privatizaciji je za nami prvi, administrativni sunek, kako ocenjujete njen dosedanji potek, kaj pričakujete v prihodnje in kako ocenjutete Ropovo napoved, da bo Slovenija privatizacijo izvedla najbolje?" "Z rezultati sem bolj zadovoljen, kot sem računal. Tudi zato, ker se je po štirih letih pravzaprav pokazalo, da gre privatizacija v 'mojo' smer. Po nepotrebnem smo torej zapravljali čas in ker ni bilo pravil, omogočali divje privatizacije. Vse namreč kaže, da bodo v 85 odstotkih podjetij prevladujoči notranji lastniki. Ne trdim, da so najboljši, v danih razmerah pa gotovo so. Vsi ti skladi so veliko slabši. Moti pa me oziroma rezultati bi bili lahko še boljši, če bi bilo več dokapita-lizacij, denar bi tako ostajal v podjetjih in privatizacija jih ne bi tako izčrpavala. Na vsak način pa se strinjam z Ropom, da bodo rezultati slovenske privatizacije verjetno najboljši v Vzhodni Evropi. Drugod bo izvedena na še bistveno bolj neumen način. Pri nas je prišlo do kompromisne rešitve, ki so jo ljudje razumeli kot socialno pravično, čeprav se bo izkazalo, da temu ni tako. Toda ljudje so vsaj mislili, da je tako, tako da je politično postala sprejemljiva. Drugod pa bodo rezultati privatizacije predvsem negativni. Izjema je morda Češka, kjer je tehnična izvedba nekoliko boljša in ekonomsko privlačnejša kot v Sloveniji, ki je nato tehnično precej kopirala češki model. Po Sachsovem ali poljskem modelu je bil namreč prevzet češki model. Skladi niso državni, vavčerji ustvarjajo povpraševanja po delnicah itd. Zato se strinjam, da bodo rezultati privatizacije v Sloveniji najboljši, ne vem pa, ali SO to rezultati, ki jih je Rop pričakoval Kaj bo v prihodnje z notranjimi lastniki, je težko reči. Gotovo imajo slabosti. Spet pa ne vem, zakaj je bilo tako na silo odpravljeno in pozabljeno samoupravljanje. Ponekod se je izkazalo kot povsem dobra ureditev, posebej primerna za Slovenijo, zlasti v odročnejših krajih, kjer so se ljudje močno poistovetili s podjetjem. Tako jih prav nič to ni motilo pri povezovanju s tujino, veliko manj kot tiste v Ljubljani. Drugače povedano, samoupravljanje se je izkazalo povsod tam, kjer se politika ni vtikala v podjetja. Kjer se je, so podjetja, potem ko je odšla, v glavnem zelo hitro propadla. Sam sem si prizadeval predvsem, da bi politiko odstranil iz podjetij, kar so mi zamerili, češ da jih bodo prevzeli rdeči direktorji. Toda direktorji so zdaj že vseh barv, komunisti pa tako nikoli niso bili, bili so le člani partije, kot skoraj vsi komunisti v Sloveniji, s Kučanom vred." "Ste je kam vložili svoj lastninski certifikat?" "Podaril ga bom Karitas, kakor sem obljubil. Ker direktno tega nisem mogel napraviti, sem ga dal v Krekovo družbo. Prav včeraj sem dobil potrdilo, da sem delničar in zdaj bom lahko obljubo izpolnil." "V Bajtov inštitut ga torej ne boste vložili, je že jasno, kako se bo olastninil?^ "Ne še. Sam se kot direktor ukvarjam le s tekočimi zadevami, s privatizacijo inštituta pa se ukvarja profesor Bajt." "Profesor Bajt je svoj certifikat vložil 1 kranjsko Savo, torej tudi on ne verjame, da bi ga lahko v svoj inštitut?" "Med privatizacijo podjetij in zavodov je velika razlika, zato je vprašanje, ali bi bilo kdaj to sploh možno." "Ste že izpolnili svoj bonus za udeležboj. nadzornih svetih gospodarskih družb?" "Že. V Kranju sem predsednik nadzornega sveta v IskriEmeco. Tam je bila privatizacija izpeljana tako, kot bi želel. Seveda pa \e uspeh podjetja odvisen predvsem od manage-menta in ne od nadzornega sveta. Tudi odnos med njim in nadzornim svetom temelji na zaupanju, saj ima management bistveno več informacij." Nadaljevanje na 13. stran1 Dr. Jože Mencinger "Nadzorni svet je vendar kontrolor?" "Kontrola je odvisna od tega, koliko informacij imaš. Manager jih ima vsekakor veliko več, saj se vsak dan, običajno dvanajst ur dnevno, ukvarja s tem, nadzorni svet pa le nekaj ur na mesec.V pretežni meri gre torej za zaupanje. Trdim, da v nadzornem svetu zastopam interese delavcev. Pomembno mi je, da ne izgubi dela. Recimo, da zato, ker sem socialdemokrat." "IskraEmeco je dobro podjetje, v takšnem podjetju je lahko tako, kaj pa v slabih podjetjih, kjer bi managerja radi odslovili, mora takšna agonija še vedno trajati vnedogled?" "Moram reči, da imam srečo, saj sem v nadzornih svetih dobrih podjetij. Lahko sem sprejel le takšna povabila. Bonus pa sem izkoristil v podjetjih, ki se ukvarjajo z otipljivimi stvarmi, saj kot član sveta centralne banke ne morem biti v nadzornih svetih finančnih institucij, kjer bi lahko prišlo do konflikta interesov. Drugo podjetje, v katerem sem član nadzornega sveta, je kranjski Merkur. Tretje pa je nemška Remstma, solastnik Tobačne tovarne Ljubljana." "Bodo nadzorni sveti lahko svojo vlogo odigrali v slabih podjetjih, kjer so pogosti konflikti med manager j i in delavci?" "Najbrž ne tako, kot v tujini. Tega ni moč pričakovati, ker so nadzorni sveti dejansko nastali tako, da so jih imenovali managerji, ne pa obratno. Zaenkrat sem v nadzornih svetih dobrih podjetij in mi ni potrebno sprejemati odločitev krčenju proizvodnje, zaposlenosti itd. Seveda pa se vse lahko hitro spremeni, tudi brez krivde podjetja oziroma managerja." "Lahko ste izbirali, verjetno so Vas vabili na vse konce?" "Niti ne." Pri tem prevzemanju sem bolj na strani Gorenjske banke "Znano je Vaše odklonilno stališče do (državnih) skladov, ki se vse bolj mnoii-jo?" "Moram reči, da sem zelo skeptičen do vseh novih institucij, ki jih ustanovi država. Iz 2elo preprostega razloga. Postanejo neobhodno potrebne, ljudje se v njih zaposlijo in nihče jih več ne ukine. K nam so sklade prenesli, ker se je nekdo pač spomnil, da jih imajo v Ameriki, pri tem pa pozabil, da tudi tam veliko podjetij nima nikakršne zveze s skladi. Če pa so umetno preneseni v drugo okolje, postanejo tujek, nekaj vsiljenega. V bistvu gre za institucijo prerazporejanja. Kapitalski trgi so seveda pomembni, niso pa bistvo tržnega sistema. V vseh vzhodnih državah pa so zdaj poudarjeni kot nekaj, kar naj bi jim rešilo vse probleme. V sami naravi teh institucij je, da nehote delajo škodo. Odškodninski sklad denimo potrebuje gotovino, do nje pa lahko Pride le tako, da izčrpava podjetja, se pravi jemlje profite in deli dividende. V interesu podjetij pa je, da se modernizirajo z zadržanimi profiti. Če si nekdo prizadeva, da tega ni, *ar je popolnoma legitimen način njegovega delovanja, potem so takšne institucije gospodarsko škodljive, objektivno so paraziti." "Skladi obračajo že več kot polovico denarja, kaj to pomeni za banke?" "Pri tem obračanju denarja ne vidim velike narodnogospodarske koristi. Na kapitalskem trgu običajno prihranke prenašajo v investicije, zdi pa se, da na slovenskem kapitalskem trgu tega ne delajo. Tako imenovani mobitel kapitalisti nekaj prekladajo. Tok kapitala, ki to omogoča, v bistvu prihaja °d davkoplačevalcev, s tem da se država zadolžuje z izdajo obveznic in plačuje obresti- Podobno zaradi zniževanja vrednosti tolarja dela tudi centralna banka. V bistvu gre torej 2a prelivanje v ozkem krogu ljudi. To ocenjujem kot prerazporejanje od vseh k bogatim in ne vem, zakaj bi to zelo podpiral. Čeprav je seveda jasno, da smo se v trenutku, Ko smo se odločili za kapitalizem, odločili, da vsi ne bomo enaki." "Vprašanje je seveda, ali ie rekrutacija Hovih kapitalistov res prava?" "Dvomim, da so to res ljudje, ki so sposobni voditi podjetja. Saj bi sicer direktno vstopali vanje in se ne bi ukvarjali s finančnimi špekulacijami. Morda pri tem negativnem razpoloženju pretiravam, toda včasih je to dobro, da so stvari jasnejše." "Kaj bo po Vaši oceni prinesel bančni sporazum o omejevanju pasivnih obrestnih mer?" "Velikih rezultatov ni moč pričakovati. Banke si očitno konkurirajo na pasivni strani. Ker sporazum ne pokriva obresti za dolgoročne vloge, obresti zanje že naraščajo. Moram reči, da včasih iz meni nerazumljivih razlogov, saj si banka s tem povečuje stroške in mora povečati tudi aktivne obrestne mere. Sicer pa je vsak ukrep že kar v redu, če deluje z 10-odstotno močjo. Dosti več ni moč pričakovati. Ljudje namreč običajno reagirajo tako, da se ukrepu izognejo." "SKB banka že drugič kupuje Gorenjsko banko, ki se krčevito brani, na Gorenjskem pravijo, da se s tem ustvarja nov bančni monopol?" "SKB banka je po moči druga banka, meni osebno - nikakor ne govorim kot član sveta centralne banke - se zdi njena rast na nekoliko trhlih nogah. Če si izposoja drag denar, ne vem, kje dobi tiste, ki jim zelo drag denar posoja." "Slaba podjetja, gorenjski direktorji pravijo, kjer Gorenjska banka ne odobri posojila, se takoj pojavi SKB banka?" "Kdo bo potem ta denar vrnil? Vprašanje je, ali bodo imele banke vedno tako srečo, kot jo je imela Gorenjska banka. Država ji bo plačala, kar je posodila železarni, pri tem je banka zelo dobro zaslužila, ostalo bo povrnjeno po nekoliko slabši obrestni meri, vendar zanesljivo. Moram pa reči, da sem pri tem prevzemanju bolj na strani Gorenjske banke kot SKB banke. Tudi zato, ker nisem za centralizacijo oblasti in gospodarske moči v Ljubljani. Seveda pa ponavljam, da je to moje osebno stališče in člana sveta centralne banke." nekaj zelo narobe. Če konjunktura ne omogoči povečanja cen, kdaj pa naj jih potem poveča?" "Obrtniki pravijo, da je jeseniško jeklo čez mejo v Avstriji cenejše?" "To je vprašanje posrednikov. Slišal sem tudi, da naše tovarne jeseniško jeklo dobijo bistveno ceneje kot kjerkoli v tujini. Tega enostavno ne razumem, verjetno gre za pogodbe, sklenjene prej. Sicer pa specifičnih gorenjskih problemov ne vidim, tudi železarne niso samo gorenjski problem. V Mariboru so problemi brezposelnosti veliko večji." "Tudi na Gorenjskem je dosti tradicionalne industrije, problemi so le bolj razdrobljeni?" "Ena osnovnih prednosti Slovenije je bila velika razdrobljenost, zato me skrbi, da se bo v Ljubljani postopoma skoncentrirala vsa gospodarska moč, bogastvo in oblast. Mislim, da je to zelo napačen razvoj, ker je ravno obratni razvoj Sloveniji dajal prednost pred drugimi. Centralizacija povzroča tudi nove institucije, ki nastajajo v Ljubljani. Poglejte samo koncentracijo skladov. Ljubljana tako srka dohodek in pridobiva oblast, saj nove instuticije porajajo vse več oblastnikov." "V Ljubljani imamo močno centralno oblast, Slovenija je zdaj razbita na številne občine?" "Vse to je pospešila še precej neuka reforma komunalnega oziroma občinskega sistema. Z njo smo dobili zelo šibke občine, na drugi strani pa močno centralno oblast. Vse to je bilo očitno narejeno zelo na pamet, brez kakršnegakoli ekonomskega premisleka. Celo, če lahko rečemo, da so bile vse občine prej napačno narejene, so se v štiridesetih letih znotraj njih stkale normalne vezi, ki so zdaj porušene. Nič ne bi imel proti, da nove občine nastanejo tam, kjer so si to želeli, toda zakaj je bilo treba podreti vse." Ljubljana srka dohodek in pridobiva oblast "Gorenjsko gospodarstvo je izrazito izvozno, pri tečajnih razlikah torej več izgubi, Sava potemtakem še vedno teče navzdol, v Ljubljano. Kakšne bi bile lahko specifičnosti gospodarske politike na Gorenjskem?" "Kakorkoli gledamo, slovenskega gospodarstva ni moč ločiti, tudi na panoge ne, saj je v isti panogi lahko neko podjetje zelo uspešno, druga pa ne. Zato posebne politike za gorenjsko gospodarstvo ne vidim. Država mora ustvarjati normalen makroekonomski okvir, sicer pa naj se po možnosti čim manj vtika v gospodarstvo. Seveda pa je danes to težko reči, saj so nekateri problemi zelo veliki. Vzemimo jeseniško železarno, kjer mora država preprosto priznati, da ne gre za ekonomski, temveč za socialni problem. Razumem, da jo država rešuje, čeprav je morda to ekonomsko nesmiselno. Če celo v visoki konjunkturi podjetja dela z izgubo, je "Kakšno vlogo bi lahko imele pokrajine, če bo do njih prišlo?" "Spet bodo to neke nove institucije. V institucionalnih spremembah ne vidimi velikega gospodarskega smisla, povzročajo le nove stroške in probleme. Ljudem bi morali pustiti, naj odločajo sami, kako bodo živeli, ne pa, da jim vse določijo in se morajo temu prilagajati." Ceho osamosvojitve so plačali delavci "Kaj bi za Slovenijo pomenila vključitev v Evropsko unijo, je gospodarsko utemeljena in kako je odmaknjena, je Slovenija za EU sploh zanimiva, kaj bi naša majhnost pomenila za EU, bi se Slovenija v njej 'utopila'?" "Sem evroskeptik. Mislim, da je pri tem potreben zdrav realizem. EU že zdaj lahko dobi vse in najbrž ni nobenega razloga, da bi za vključitev novih članov veliko plačala. Ker o tem odloča ona, se mi zdi, da bo Slovenija zelo dolgo imela status pridružene članice, in da bodo našli množico razlogov, zakaj še ne more biti polnopravna članica. S tem nikakor nočem reči, da je EU nekaj slabega, toda normalno je pomisliti, kakšne bodo koristi in kakšni stroški drugačne ureditve. Povečanje števila članic gospodarsko ni v interesu EU. V vsakem primeru bi dobila revnejše, zato bi od zdaj bogatih članov EU morala pobrati še več davkov, da bi nekaj dala revnejšim prišlekom ali pa se bodo morali zdaj revnejši člani EU odpovedati dohodku, ki ga zdaj dobijo. EU pa se mi sama po sebi zdi dolgočasna ustanova. Če morajo biti vse kumarice enako zakrivljene in vsi paradižniki enako rdeči, postane življenje precej dolgočasno. Harmonizacija pa gre prav v to smer. Jaz bi se ji raje izognil, če bi mogel. Toda, Slovenija se temu ne bo mogla izogniti, drugih trgov kot evropskega preprosto nimamo. Trenutna situacija je daleč najbolj ugodna, saj smo podedovali jugoslovanski sporazum, nobenih omejitev nimamo, nobenih dolžnosti, le pravice. Vsak asociacijski sporazum nam bo naložil nekaj dolžnosti. Problem trenutnega stanja pa je v tem, da ne vemo, kako dolgo bo trajal, kdaj se lahko znajdemo v povsem drugačnem položaju. V bistvu se torej moramo dogovarjati, drugega izhoda nimamo. Ne vem pa, zakaj bi moral biti nad tem navdušen." "Slovenija je sklenila že več trgovinskih sporazumov z državami višegrajske skupine, trgovanje pa ni živahno?" "Tudi ne bo živahno, kar drži za Celotno višegrajsko skupino. Tudi ona nima drugega izhoda kot Slovenija, vsa njena trgovina je bila prej usmerjena na Vzhod, k enemu centru, zdaj se je prevesila k drugemu, v EU oziroma predvsem v Nemčijo. Tudi višegrajska skupina ima sporazume, vendar se trgovina znotraj teh držav ne povečuje, temveč celo pada. V Sloveniji na višegrajsko skupino odpade približno 6 odstotkov trgovine, mislim, da bistveno večja ne more biti. Razlogi so zgodovinske narave, vse te različne dežele so trgovale predvsem s centrom, sorazmerno malo pa med seboj. Zato so imele konkurenčno gospodarsko sestavo. Vzemimo avstroogrski imperij, ki je imel v vsaki pokrajini tobačno tovarno, ki so si bile konkurenčne. Trgovina je šla prek centra. Tudi kasneje je bilo tako. Zdaj ni nič drugače, le da je ta center postala Nemčija, ki je res lepši in boljši center, odnosi odvisnosti pa so v bistvu enaki. Ne Slovenija in ne višegrajska skupina pa nimata drugega izhoda kot dogovarjanje in vključitev v EU. Medsebojni trgovinski sporazumi so le nekaj začasnega, bolj na silo podpisani. Če smo čisto odkriti, predvsem politična gesta. Vsak posebej pa upa in računa, kako hitro, predvsem pa pred drugimi, se bo vključil v EU." "V kolikšni meri je smotrno čakati, kdaj se bodo ponovno odprli južni trgi?" "Južni trgi bodo drugačni, kot so bili. Če in ko se bo vojna končala, bodo to zelo revne dežele, tam nekje, kjer so bile po drugi svetovni vojni. Svoje produkte bomo lahko prodajali tja, samo ne vem, s čim nam jih bodo plačali. Tako je bilo tudi po osamosvojitvi. Slovenija ni bila prizadeta zaradi izgube dobav, te smo jih lahko nadomestili na tujih trgih, prizadeta je bila zaradi izgube trgov. Slovenija je leto 1991 in 1992 še kar lahko preživela, pri njih pa se bo šele po koncu vojne pokazalo, kako zastarelo industrijo imajo. Za Zastavo denimo je bila Slovenija pomemben trg, zdaj pa se je tudi njej z 22 skrčil na 5 milijonov ljudi itd. Problem torej ne bo v tem, da ne bi hoteli trgovati. Jaz sem vedno za trgovanje, ljudje, ki trgujejo, se ne vojskujejo. Če bi imeli managerji kaj besede, potem jugoslovanskih vojn ne bi bilo, saj so v bistvu iracionalne, z nobeno ekonomijo jih ni moč razložiti. Problem bo, s čim trgovati. V Sloveniji se nekateri bojijo, da bomo spet v ne vem kakšnih zvezah z nekdanjo Jugoslavijo, kar so prazne marnje. Za Slovenijo je jugoslovanska zgodba končana, če se katera od republik želi imenovati Jugoslavija, naj se. Slovenija je iz tega izstopila in se v nekaj letih še oddaljila, za kar smo seveda plačali ceno v obliki padca gospodarske aktivnosti. Treba je seveda tudi reči, da smo pri tem nekateri pridobili, drugi pa so zelo veliko izgubili. Materialno je pridobil srednji sloj, ki je bil najbolj za osamosvojitev, ceho osamosvojitve pa so plačali delavci." Spor med kranjsko športno zvezo in občino w Zelja po dobrem gospodarjenju ali politični boj? Vitomir Gros, župan mestne občine Kranj, je 8. marca letos imenoval Branka Terglava iz Kranja za gospodarja športnih objektov na območju mestne občine. Imenovanje je vsaj v nekaterih športnih krogih izzvalo precejšnje proteste, celo ogorčenje. Čeprav Terglav zagotavlja, da ga politika in politične "barve" ne zanimajo, pa je slišati tudi oceno, da je v ozadju vsega politični boj. I )b tem, ko župan Vitomir Gros svoje odločitve za Gorenjski glas ni želel komentirati, pa sta svoje" povedala novoimenovani gospodar Branko Terglav (v času razvpite "davčne afere" v ranju je bil šef davčne inšpekcije, potlej pa se je zaposlil v podjetju Turizem in rekreacija Med, kjer je s polovičnim delovnim časom zaposlen še tudi po imenovanju) in mag. Slavko Irinovec, predsednik skupščine Športne zveze Kranj, ki pa je v torek, ko smo se pogovarjali z jim, že pisal nepreklicno odstopno izjavo. Branko Terglav: "Politične igre me ne zanimajo" "Občina bo zagotavljala denar le za športne objekte, ki bodo tudi zemljiškoknjižno občinska lastnina," poudarja Branko Terglav, novoimenovani gospodar športnih objektov v kranjski občini. * Kakšna pooblastila imate kot gospodar? "Zupan me je pooblastil za vsa pravna dejanja ih za oskrbovanje športnih objektov, za katere se bo izkazalo, da je njihov lastnik občina Kranj." * Koliko je takšnih objektov? "Na vsem območju mestne občine je 33 športnih objektov. Lastnik štadiona, obeh plavalnih bazenov in športne dvorane na Planini je zemljiškoknjižno občina, ki pa je objekte dala v upravljanje zvezi telesnokulturnih organizacij. Dejansko je z njimi upravljala športna zveza; ni pa še razčiščeno, ali je pravna naslednica ZTKO. Za ostalih trideset športnih objektov, s katerimi upravljajo klubi in društva, lastništvo še preverjamo. Gre za skakalnice na Gorenji Savi, strelišče na Hujah, športni park Zarica in Primskovo, igrišča v Brit-ofu, jahalni center v Bobov-ku, teniška igrišča in kolesarsko stezo v Stražišču, drsališče Gorenjskega sejma... Ocenjujem, da bosta od teh objektov dve tretjini v občinski lasti." * Iz lastništva izhajajo tudi obveznosti... "Vsekakor! Ko bo lastništvo ugotovljeno, bo občina zagotavljala denar iz proračuna le za tiste športne objekte, ki bodo tudi v zemljiški knjigi vpisani kot lastnina občine, za vse ostale pa ne. Občina bo poskušala ohranjati in povečevati vrednost teh objektov, lažje pa bo tudi reševala nekatere probleme. Ker gre za občinske objekte in za proračunski denar, bo od upravljalca hotela vedeti, kolikšni so redni in izredni prihodki, kakšni so stroški, kolikšne najemnine, kako potekajo postopki za oddajo prostorov v najem in za oddajo del... Kot gospodar športnih objektov sem tudi že naročil študijo, ki naj bi odgovorila na vprašanje, koliko kranjski šport dobi od države glede na število prebivalcev, razširjenost športne dejavnosti in število športnih objektov. Čeprav rezultati še niso znani, se mi zdi, da dobi premalo." * Od športne zveze kot upravljavca treh največjih športnih objektov v kranjski občini ste že zahtevali vso dokumentacijo o finančnem poslovanju in o naložbah. Je "primopredaja" uspela? "Doslej še ne. Čeprav nimam vseh zahtevanih dokumentov, sem že ugotovil, da športna zveza ni bila takšen revež, kot se je prikazovala v javnosti. Dovolj pove že to, da je od predlanskega oktobra do lanskega junija imela v banki vezanih več kot 200 tisoč mark, v določenem obdobju pa celo okoli 300 tisoč mark. Podjetje Šport-commerce, ki ga je ustanovila športna zveza, ima (poleg Šport hotela na Pokljuki) v najemu tudi lokale na štadionu, za katere plačuje okoli 20 tisoč mark najemnine na leto. To je zelo malo." * Kot gospodar športnih objektov imate tudi precej pripomb na poslovanje v novem kranjskem bazenu. Kakšne? "Ugotovil sem, da bazen brez obračunane amortizacije prinaša 26 tisoč mark izgube na mesec, z obračunano amortizacijo, ki znaša na leto nekaj manj kot 900 tisoč mark, pa skoraj 100 tisoč mark na mesec. To ne vodi nikamor, zato je treba čimprej postaviti "sistem finan- ELEKTRO GORENJSKA JAVNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, P.O. KRANJ, BL£IWEISOVA C. 6 S svojimi poslovnimi enotami: POSLOVNA ENOTA KRANJ, Mirka Vadnova 3 POSLOVNA ENOTA ŽIROVNICA Moste 2a POSLOVNA ENOTA SAVA KRANJ, Stara cesta 3 ČESTITA ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE K 1. MAJU PRAZNIKU DELA ciranja". Občinski predlog je tak: prvič - doseči moramo, da bo bazen postal objekt nacionalnega pomena in da bo država prispevala zanj okoli 450 tisoč mark na leto; drugič - bazen naj bi z zmanjšanjem stroškov in s petino večjimi lastnimi prihodki pokril vse stroške obratovanja; in tretjič - okoli 34 milijonov tolarjev naj bi prispevala občina iz proračuna." * Kako zmanjšati obratovalne stroške bazena? "Zahteval bom, da se zmanjša število zaposlenih, in da bazen namesto pogodbenih obrtnikov in podjetij vzdržujejo in čistijo redno zaposleni. Če bi število zapo- ne bo več, saj bo občina že za april denar neposredno nakazala klubom. Čeprav je športna zveza na slovenski ravni izgubila krovno organizacijo, v Kranju nismo za to, da bi jo ukinili. Športna zveza naj ostane in še naprej usklajuje delo med klubi." * Je v ozadju vsega politika, politični obračun...? "Mene politika in politične "barve" ne zanimajo, ampak samo gospodarjenje s športnimi objekti, ki so v občinski lasti. Dober gospodar pa mora vedeti za vse prihodke in tudi za vse odhodke." Mag. Slavko Brinovec: Športna zveza je k preskusni kamen "To so podle igre, ki jih v Kranju, ial, nihče ne more ustaviti," pravi mag. Slavko Brinovec, predsednik skupščine Športne zveze Kranj. * Kako ste na športni zvezi sprejeli imenovanje Branka Terglava za gospodarja športnih objektov? "Na zvezi smo bili nemalo presenečeni, ko se je pojavil v prostorih zveze s pooblastilom kranjskega iupana, da je odslej skrbnik športnih objek- slenih zmanjšali s trinajst na deset, bi privarčevali 1,8 milijona tolarjev na mesec, z racionalizacijo pri čiščenju in vzdrževanju pa še dodatnih 1,5 milijona tolarjev." * In kaj se bo zgodilo z zaposlenimi na športni zvezi? "Na zvezi je zaposlenih 40 ljudi. Občina je lani zagotavljala plače tridesetim, letos pa bo glede na to, da se je razdelila na pet občin, samo še enaindvajsetim." * V javnosti je slišati tudi ocene, da župan Gros klubom ne da denarja, da "podira" kranjski šport in da ukinja športno zvezo. "To ni res. Občina je za prve tri mesece nakazala športni zvezi denar za športno dejavnost klubov; vprašanje pa je, ali ga je zveza tudi nakazala naprej. Predstavniki klubov mi zagotavljajo, da se to ni zgodilo. V prihodnje takšnih problemov tov. To je povzročilo reakcije, takoj sem odšel k lupanu in mu povedal, da je nenormalno le to, da o ukrepu ni obvestil zveze. Ko sem vztrajal pri tem, da mora o tem razpravljati predsedstvo športne zveze, je na to pristal. Še več: s sklepi, ki jih je sprejelo predsedstvo, je soglašal. Dejal je, da lelijo v občini samo evidentirati športne objekte, ugotoviti, kateri so občinska lastnina, in preprečiti privatizacijo. Poudaril je tudi, da se v dejavnost športne zveze ne nameravajo vmešavati. Sklepi predsedstva niso bili nikoli uresničeni. Že nekaj dni po seji predsedstva smo prejeli zahteve, ki so bile v nasprotju s sprejetimi sklepi. Novi gospodar športnih objektov je od zveze zahteval dokumente o finančnem poslovanju in o naložbah, gradbeno dokumentacijo... Poslali smo mu pet vrst dokumentov za zadnjih pet let. Kljub razgovorom, ki se jih imel z županom, so se zahteve še stopnjevale. Odnosi so se potlej toliko zaostrili, da je gospodar športnih objektov, verjetno ne na lastno pobudo, sporočil, da bo občina prenehala financirati zvezo vse dotlej, dokler ne bo dobila vseh dokumentov. Grožnjo so tudi uresničili, zaposleni na športni zvezi so prejšnji mesec ostali brez denarja." * Kako ocenjujete ukrep kranjskega župana? "To, kar dela kranjski lupan, je zelo nevarna politika. Župan namreč hoče postati neposredni upravljalec vsega občinskega premolenja in poskuša odstraniti organizacije, ki so doslej upravljale s to lastnino. Športna zveza je le preskusni kamen, pozneje bo lupan na podoben način posegel tudi na področje šolstva, kulture in ostalih dejavnosti. To so podle igre, ki jih v Kranju, žal, nihče ne more ustaviti; zakona, ki bi to preprečil, pa tudi ni." * Kako posledice županovega ukrepa občutite v športni zvezi? "Športna zveza formalno še vedno obstaja, vendar je bila praktično ukinjena. Župan je prekinil financiranje njene dejavnosti, njegovi uslužbenci so začeli z neposrednim financiranjem klubov in tudi gospodar športnih objektov se sam obrača na klube. Nihče ne krati lupanu pravice, da imenuje skrbnika športnih objektov. Prav nobene pravice pa nima, da ukinja športno zvezo. O organiziranosti lahko odločijo le klubi, ki so ustanovili zvezo. Sprašujem se, kdo daje pravico skrbniku, da postavlja pogoje, ki jih imajo samo organizacije? In kdo daje lupanu pravico, da organizaciji, ki se po vseh pravilih financira iz občinskega proračuna, enostavno ne da denarja za plače in tako eksistenčno ogrola ljudi, ki so v šport vtkali svoj prosti Čas?" * O kranjskem problemu so obveščeni že tudi na republiki... "O dogajanju v kranjskem športu smo obvestili mestni svet in ministrstvo za šolstvo in šport. Oboji so sicer naše zahteve formalno podprli, na Žalost pa ni ukrepov, s katerimi bi preprečili samovoljo in tudi nezakonite poteze kranjske občine." * Gospodar športnih objektov pravi, da gre pri vsem skupaj le za to, da bi občina ohranjala in povečevala vrednost občinske lastnine in da bi kot lastnik športnih objektov vedela za prihodke, odhodke, najemnine... "Če bi bilo to res, kar pravi gospodar, potem bi se pogovarjal le o športnih objektih, o načinu financiranja in o vzdrževanju. Le zakaj potem zahteva od športne zveze tudi dokumentacijo o poteku gradnje bazena v Kranju in o plačilu stroškov kolesarske dirke Giro d' Italia?! Lani je slulba drulbenega knjigovodstva kontrolirala poslovanje zveze, pa ni ugotovila nobenih nepravilnosti." * Kaj bi odgovorili na očitke, da je športna zveza denar raje vezala pri banki, kot ga namenila za financi- I ranje klubov? "Takšne izjave so podle. Kranjski šport se financira iz dveh virov. Prvi je občinski proračun, v katerem sta dve postavki: prva je za delovanje športne zveze in za vzdrle-vanje objektov, druga za neposredno financiranje športa. Po naši oceni kranjski šport dobi iz proračuna le priblilno četrtino denarja, medtem ko si mora preostala sredstva zagotoviti iz drugega vira, to je s sponzorstvom in na ostale načine. Del sredstev zagotavlja tudi Športcommerce, ki ves dohodek deli na tri dele: za nagrade zaposlenim, za vzdrlevanje in širhev športnih objektov ter za športne klube, ki dobivajo mnogo več denarja, kot jim ga zagotavlja proračun." * Kako bi komentirali izjavo, daje v novem kranjskem bazenu preveč zaposlenih in da so stroški čiščenja in vzdrževanja previsoki? "Ker je čistoča v bazenu izjemno pomembna, skrbimo za to, da je bazen čist. In čist je tako, da nobena inšpekcija za zdaj nima pripombe. Kar zadeva zaposlene, jih je toliko, kot zahtevajo predpisi za tako velike bazene." Mag. Slavko Brinovec nepreklicno odstopa Mag. Slavko Brinovec je v torek obvestil Športno zvezo Kranj, da nepreklicno odstopa s funkcije predsednika skupščine zveze. V odstopno izjavo je med drugim zapisal, da kranjski župan igra nečedno igro, ki je ni mogoče več tolerirati. "V športni zvezi smo imeli velike načrte pri razvoju in organizaciji kranjskega športa, mnoge projekte smo speljali uspešno. Kranj je dolga leta veljal v Sloveniji za vzor organiziranja športne dejavnosti in vzdrževanja objektov, športniki pa so ponesli ime mesta bolj kot katerakoli druga dejavnost... Ni mi vseeno, da mnogi načrti ne bodo uresničeni, toda razmere so take, da dialog ni mogoč, odločitve pa enostranske in nanje športniki ne morejo več vplivati." GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Izjemno soglasje za (avto)kamp in za taborjenje Taborniki in kampisti ogrožajo gozdove Blejska ...» Z.V.*. „ JL Ho.»IjJl » p JLfa,- Wj. Izdala Alpinumu in Taborniški zvezi Slovenije izjemno soglasje za kampiranje v avtokampu Ukane ob Bohinjskem jezeru in za taborjenje na območju gozda Strgarjevec v Bohinju. Ribčev Laz - Želje in tudi zahteve, da bi avtokamp Ukane iz neposredne bližine Bohinjskega jezera preselili na ekološko manj občutljivo območje Bohinja, so sicer že precej stare, vendar letos ponovno oživljajo. Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je namreč Alpinumu kot najemniku zemljišč in upravljavcu avtokampa izdala za letos le izjemno soglasje za kampiranje, a še to le pod določenimi Sogoji. Lastnik zemljišča, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ■epublike Slovenije, je s pogoji zavoda soglašal in jih je vnesel v najemno pogodbo z Alpinumom. Za zemljišče poteka tudi denacionalizacijski postopek, pri katerem je upravičenec ljubljanski nadškofijski ordinariat. Gozdarji zahtevajo, da avtokamp Ukane postane samo kamp, in da z gozdne površine povsem umaknejo avtomobile. V kampu ne dovolijo prekoračevati zmogljivosti, graditi kakršnihkoli pomožnih infrastrukturnih objektov, izkopavati, urejevati ali zasipati ležišča šotorov ali površine med šotori, kuriti na gozdni površini, spreminjati struge hudournika Strgar-jev graben brez soglasja pristojne službe in poškodovati debel in korenin dreves. Za odpadlo listje zahtevajo, da ga pustijo pri miru in da ga ne grabijo. Opozarjajo, da je Štirimetrski pas obale javno dobro, v katerega ni dovoljeno posegati brez soglasja ministrstva za okolje in prostor. Predlagajo, da bi kamp po letošnji sezoni ukinili, izdelali sanacijski načrt za gozd in izvedli sanacijo, ki bo jo plačal dosedanji upravljavec kampa. Lastnik zemljišča se tudi odreka plačilu škode, ki bi jo povzročilo drevje ob morebitnih naravnih nesrečah (veter, neurje). Naravno pomlajevanje ni več možno Kot je povedal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, se v gozdovih ob Bohinjskem jezeru prekriva kar šest splošnokoristnih vlog gozda; v gozdu, kjer je avtokamp Ukane, pa je še posebej poudarjena hjegova naravovarstvena vloga. Kamp f>omeni za gozd veliko eko-oško obremenitev. Kampisti V Alpinumu nasprotujejo preselitvi [V turističnem podjetju Alpinum se ne strinjajo s tem, da bi avtokamp, ki lahko sprejme okoli šeststo kampistov in v katerem ustvarijo približno 30 tisoč nočitev na teto, preprosto zaprli in ga preselili drugam. Kamp naj ostane, pravi direktor podjetja Iztok NoČ In poudarja, da so pripravljeni število kampistov zmanjšati na sprejemljivo raven In ustreči tudi drugim ekološkim zahtevam. Sprašuje se tudi, zakaj se vsi "zaletavajo" v kamp, ko pa sta v Bohinju velik ekološki problem tudi neurejena kanalizacija in promet ob jezeru. Če bi na območju kampa uredili javno kopališče, kar nekateri zagovarjalo, ht $ tem prešli le z dežja pod kap. V podjetju tudi že nekaj let razmišljajo o izgradnji kampa pod Budnico, ki bi dopolnjeval in razbremenil kamp v U kancu, vendar zanj ne dobijo soglasja. se z avtom pripeljejo do šotorišča, kopljejo po tleh in pri tem poškodujejo ali uničujejo korenine gozdov. V kampu vsako spomlad grabijo listje in razgaljajo površino, po svoje urejajo tudi hudournik Strgarjev graben... "V takšnih razmerah je gozda vsako leto manj. Pa ne le to! Ker naravno pomlajevanje ni več mogoče, je velika nevarnost, da ob nadaljnjem kampiranju gozd izgine. To bi bilo nedopustno, tudi kamp brez gozda bi bil nezanimiv," pravi Andrej Avsenek in poudarja, da je kamp Ukane primer, ob katerem se bo pokazalo, ali je Slovenija pravna država ali ne. Zahteve javne gozdarske službe V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so podobno kot Alpinumu tudi Taborniški zvezi Slovenije samo za letos izdali izjemno soglasje za taborjenje na območju gozda Strgarjevec v Bohinju, a še to Te pod določenimi pogoji. Od tabornikov zahtevajo, da v gozdu ne puščajo avtomobilov ali se z njimi celo vozijo. V gozdu jim prepovedujejo vsakršno kopanje jam, odlaganje odpadkov, razlivanje odpadnih vod in fekalij. Kurjenje jim dovoljujejo le na urejenem kurišču (kaj je urejeno kurišče in dovoljenje pristojnega požarnega inšpektorja ureja uredba o varstvu pred požari v naravnem okolju). Sečnjo gozdnega drevja dovoljujejo le na podlagi odločbe, ki jo lastniku izda zavod za gozdove. V gozdu prepovedujejo vsakršno dejanje, ki bi zmanjšalo rastnost sestoja (obsekovanje dreves, poškodba debel in korenin ter uničevanje podrasti in mladja) in rodovitnost rastišča (zbijanje tal, odstranjevanje humusa, zasi- Eanje in kopanje tal) ali iogrožalo trajnost gozdov. Gozdarji so se za takšne ukrepe odločili zato, ker taborniška dejavnost po njihovem mnenju že ogroža obstoj gozda. Ko bo izjemno soglasje ob koncu leta prenehalo veljati, ta dejavnost glede na določbe zakona o gozdovih na območju Strgarjevca ne bo več možna. Taborniki so vse obljubili V Zvezi tabornikov Slovenije se strinjajo z ugotovitvami zavoda za gozdove, pripominjajo pa, da je škoda v gozdovih nastala zaradi več kot 30-letne rabe in ne samo v zadnjih letih. Taborniki vseh štirih rodov, ki poleti koristijo gozd Strgarjevec (Rod bistriških gamsov, Rod dobre volje, Rod skalnih taborov in Savski rod), so pripravljeni skupaj z gozdarji izboljšati razmere v gozdu. Obljubljajo, da ne bodo parkirali na gozdnih površinah, ampak pri spodnji postaji žičnice Vogel. Namestili bodo zadostno število kemičnih stranišč, vsa nepotrebna ali prevelika kurišča za taborne ognje bodo zasuli in na isti površini pripravili bistveno manjše. Za kurjenje tabornih ognjev in za taborne objekte bodo les pripeljali s sabo. Gospodinjske in ostale odpadke bodo odvažali s kontejnerji. Prepovedali bodo sekanje dreves in grmovja (to velja tudi za stoječe ali že podrte sušice). Za pomivanje posode bodo uporabljali biološko razgradljive detergente. Koristili bodo samo obstoječa šotorišča. Če bo možno, bodo na novo zasejali travo. Omejili bodo tudi trajanje taborov in število udeležencev. • C. Zaplotnik Nov obrat za dve milijardi tablet letno Lek izvozi več kot 70 odstotkov svojih proizvodov Lekovi poslovni uspehi so v tujini veliko bolj odmevni kot doma, saj si je Lek po obisku ameriško komisije Food and Drugs Administration, ki pri proizvajalcih preverja postopke proizvodnje gotovih zdravil, zagotovil uspešen vstop na ameriški trg Ljubljana, 26. aprila - Po Popravljalnih delih so 18. j^aja 1993 položili temeljni Kamen za nov Lekov obrat za proizvodnjo trdnih zdravilen oblik (tablet) v industrijski coni Šiška. Gradbeno fazo investicije so zaključili v pol Jeta, zatem pa opravili montažo opreme, ki je računalniško vodena, avtomatizirana in zasnovana z izjemnim poudarkom na varovanju okolja, ^o uspešni poskusni proizvodnji so ta teden v novi tabletami s 13.212 m2 skupnih površin slovesno začeli z redno proizvodnjo. Ob navzočnosti ministra za zdravstvo, ministra za znanost in tehnologijo in državne sekretarke za ekonomske odnose s tujino Lekov najsodobnejši farmacevtski obrat odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Ob 70-odstotnem izvozu svojih proizvodov je Lek v Janskem poslovnem letu drastično občutil razkorak med domačo inflacijo (18,3 odstotka) in rastjo tečajem tujih valut (marke za 6,9 odstotka, švicarskega franka za 7,4 odstotka) oziroma celo znižanja vrednosti dolarja, ki je bil konec lanskega leta v tolarjih vreden celo 4,1 odstotka manj kot 12 mesecev prej. Ob 165 milijonih dolarjev lanskega izvoza je negativni učinek neustrezne monetarne politike v Lekovem poslovanju več kot 2 milijardi toilarjev (2.018 mio SIT) ali 20,9 mio švicarskih frankov. Navkljub težavam in pogubnim učinkom zaostajanja tečajev tujih valut za velike neto izvoznike je Lek lani uspel doseči 37,8 mio CHF bruto dobička, za investicije je namenil 48,5 mio CHF in od skupne prodajne vrednosti namenja kar 10,8 odstotka celotnih prihodkov v razvojne in raziskovalne dejavnosti. • M.Va.; foto:G.Š. Aprilski gost v Klubu Dvor je bil minister za družbenoekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. V torek zvečer je gorenjskim direktorjem predstavil aktualne naloge ministrstva, zlasti ukrepe za brzdanje cen v javnem sektorju in za povečanje izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Direktorji gorenjskih podjetij so ministru zlasti očitali nesmisle v predpisovanju prefevmanov, zagate pri financiranju občinskih blagovnih rezerv in preveliko javno porabo v državi, ki se najbolj odraža v obremenitvah plač oziroma stroška dela v izvoznih produktih in storitvah gorenjskega gospodarstva. • M. VA„ foto:G. Šinik 100 let kroparskega Plamena Kropa, april - V petek, 5. maja, bodo v Kropi počastili 100-letnico tovarne Plamen. Ze dopoldne, od 10. ure naprej, bo za obiskovalce odprta vrata tovarne vijakov Plamen in umetnega kovaštva Uko Kropa. Odprt bo tudi Kovaški muzej, v vigenjcu Vice bodo prikazali kovanje žebljev. Popoldne od 13. uri bodo predstavili Kroparski zbornik, ki je izšel ob tej priložnosti, tovarna Plamen pa je letos uspela pridobiti mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001. slovesna akademija se bo začela bo 15. uri. V praznovanje se bo vključil jeseniški radio, ki prireditev neposredno prenašal od 9. do 15. ure. Goričane poslujejo z dobičkom Kranj, 26. aprila - Tovarna papirja Goričane je lani ustvarila 423 milijonov tolarjev dobička. Prodajo so v primerjavi z letom poprej povečali za dva in polkrat, proizvodnjo pa za dvakrat. Tovarna papirja Goričane, ki je v 75-odstotni lasti sklada za razvoj, torej posluje veliko bolje. Zato se jim je uspelo z večino komercialnih upnikov že dogovoriti za izvensodno poravnavo preteklih dolgov. Zaradi dolgov so doslej Eoslovali prek Skladovega vzporednega podjetja GO-PA. »ebloklada žiro računa Goričan in s tem prenos poslovanja nazaj na matično podjetje, sta za Goričane usodnega pomena, saj bodo le tako uspeli v celoti povrniti zuapanje poslovnih partnerjev. Letos nameravajo proizvodnjo povečati za 30 odstotkov, vrednostno pa naj bi bila večja za 60 odstotkov. Računajo, da jim bo letos uspelo pridobiti mednarodni certifikat kakovosti ISO 9000, ki postaja obvezen za vse prodajalce papirjev na razvitih trgih. SLOVENSKE ŽELEZARNE ▲ «t.-|\)¥»iuov, ohnu^tov in krepitev zdravja ■Ujjiiću se zdi maraikomitrjgofegljiva - dokler si tega ne zagotovi Zdraviliška zavarovanja idrovilli*« po poskrbi, mmMvmm xdr«rvi|*«j« v MlfOTillšId tddlhA nBn V zdravilišču obsegajo niz raznolikih* zdraviliških storitev, ki zanesljivo učinkujejo na zdravje. Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda, rila 1995 velja poseben promocijski popust 10 %. Zavarujemo bogastvo zdravja ZAV0O ZA ZDRAVSTVENO ZAVAIDVAHJB SLOVBMffl ♦polni penzion (hotel A ali B kategorije), začetni specialistični pregled, fizioterapija in druge terapevtske storitve, filnes, rekreacija, kopanje v bazenu, dietna prehrana, predavanja, zaključni pregled in poročilo Predpraznični obisk pri Valjavčevih v Lešah Gregor se spet igra na dvorišču Zapleti z zdravjem po lanski operaciji srca v Londonu so se za najmlajšega Valjavčevega sina srečno iztekli. Sedaj kar dobro okreva, kar se pozna tudi na fantovih okroglih licih. Lese, 25. aprila - Marsikomu izmed naših bralcev ie verjetno se ostala v spominu zgodba o družini Valjavec, ki se je novembra lani znašla v denarni stiski zaradi odhoda najmlajšega sina na operacijo srca v tujino. Staršema brez redne zaposlitve so takrat priskočili na pomoč mnogi dobrotniki. Njihov Gregorje dobro prestal kirurški poseg in se z mamo srečno vrnil domov, a je moral še pred novoletnimi prazniki v ljubljansko bolnišnico zaradi meningitisa. Po dveh mesecih bivanja doma so se mu vrnile moči tudi za hojo in igro. Ob prvem obisku pri družini Valjavec v Lešah 31 smo spoznali bledoličnega Gregorja, ki je imel zaradi prirojene srčne napake že veliko neprijetnih dni v svojem otroštvu. Tudi njegova starša, mama Majda in oče France, sta prestala veliko skrbi zaradi šibkega zdravja svojega najmlajšega sina. Zdravniki so se odločili, da bo moral na operacijo srca na tuje. Vedela sta, da je to nujno, vendar je družina s petimi otroki zaradi odpusta obeh staršev z dela že nekaj let komaj zmogla stroške za življenje. Zato so se bali, kako bodo uspeli pripraviti vse potrebno za odhod v London in zbrati denar za popotnico. Pisanje o njihovi stiski je naletelo na velik odmev, povečini ugoden. Oglasili so se številni dobrotniki, ki so tako ali drugače pomagali družini. Za Valjavčeve so se takrat zanimali znani in neznani, ki so skupaj z njimi upali na povrnitev Gregorjevega zdravja. Res so tudi Gregorjev najljubši prijatelj je sosedov Gašper. zdravstvene službe poskrbele za organizacijo operacije v Londonu in povrnitev stroškov, a za slednje so v Lešah izvedeli šele zadnji hip. Prav zato nam še danes ne gre iz ušes kritika uslužbenke zavoda za zdravstveno zavarovanje o nepotrebnosti objave primera, češ da so mnogi še bolj potrebni pomoči od njih. Tega takrat nismo zapisali, da ne bi v trenutkih negotovosti koga po nepotrebnem prizadeli. Po ponovnem obisku v Lešah pa smo se prepričali v pravilnost naše odločitve, ki je Valjavčevim omogočila poleg pomoči tudi nova znanstva. Za Gregca se mnogi zanimajo "Ponovno moram izreči našo hvaležnost za vso pomoč in razu- mevanje ljudi, ki jih nismo nikdar poznali. Z nekaterimi izmed njih se se slišimo po telefonu, nekateri pa nas celo obiščejo. Pred dnevi sta nas obiskala zakonca iz Luž pri Visokem, a žal sva bila ravno zdoma. Za velikonočne praznike sem pisala vsaj nekaterim in jim sporočila, da gre Gregorju na bolje. Čeprav je po vrnitvi z operacije izgledalo sprva dobro, se je njegovo zdravje pred novoletnimi prazniki iznenada poslabšalo. Moral je v bolnišnico v Ljubljano, kjer so ga zdravili zaradi meningitisa in drugih težav do 24. februarja letos. To so bili zanj in za vso družino zelo težki dnevi. Na srečo se je vse dobro izteklo, kar potrjujejo redne kontrole. Samo marca smo morali štirikrat v Ljubljano. Vso pot tja je bil Gregor tiho, ker se je bal, da ne bi moral spet ostati v bolnišnici. Seveda nas m skrbelo nič manj kot njega. Tudi kontrolni pregled pri kardiologu je pokazal dobro stanje srca. Sicer pa se to opazi po rdeči barvi na Gregorjevem obrazu, ki je zamenjala prej modrikaste ustnice. In bolj okroglih lic je postal; z 18 kilogramov po vrnitvi iz bolnišnice se je namreč zredil na 26 kilogramov. Kar vesela sem, da ga ni treba več siliti s hrano," je pohvalila sina mama Majda. "Najraje jem meso," je sam povedal Gregor in še dodal: "Tako bom postal močan, kot so 'Ninja -želve'. Za pusta sem se našemil vanjo, a še nisem mogel s prijatelji po vasi. Zato pa so k meni prišli na obisk sosedje. Prejšnji teden so me obiskali tudi otroci in tovarišica Mama Majda in oče France sta zadovoljna, da njun Gregor dobro okreva. Danica iz vrtca Deteljica. Malo sem jih vprašal, kako se imajo v mali šoli. Včasih pogrešam vrtec, ampak tudi doma se imam kar dobro! Kadar je lepo, sem najraje pred hišo." Igra je najboljše zdravilo Na domačem dvorišču je povsod kaj zanimivega. Kadar pridejo prijatelji Gašper, Miha in Igor, se fantje igrajo v pesku z raznimi avti. Še raje se gredo gozdarje pri obrezanih vejah v sadovnjaku. Tekanja za žogo Gregec še ne zmore, a iz dneva v dan bolje hodi. Za začetek se je z očetom sprehodil do polja, na cvetno soboto je že prehodil del poti na Lešansko planino, za veliko noč pa so peš odšli k maši na Brezje. Da ne bi bil preveč utrujen, sta ga nekaj časa peljali s kolesom sestri Maja in Marjetka. "Vsi smo zadovoljni, da se naš Gregec spet bolje počuti. Ko je bil v bolnišnici, sva imela komaj kaj časa za druge otroke. Še naš pes Reks je vedel, da je nekaj narobe, ker ni bilo vseh pri hiši. Sedaj spet veselo maha z repom, ko se mu Gregor približa in ga poboža. Seveda pa tudi domači radi razveselimo našega najmlajšega fanta tako ali drugače. Kadar pride stric Andrej učit našega Francija igranja harmonike, je zraven tudi Gregor. Najbolj vesel pa je, kadar lahko sede z menoj na traktor, da ga malo popeljem po dvorišču," je oče France izdal recept za preganjanje sinovega dolgočasja. Prvi Valjavčevih vsi upajo, da bo Gregorjevo zdravje ostalo trdno še naprej. Do poletja se bo že toliko okrepil, da bo lahko odšel z družino na Lešansko planino na pašo živine. In jeseni ga čaka šola. Kot je slišati, bodo prvošolčki namesto v malo lešansko šolo prvič odšli v veliko večjo zgradbo učenosti v Bistrici pri Tržiču. • Stojan Saje Oživljanje krasilnih motivov iz slovenske preteklosti Nagelj in srce namesto Miki miške Značilni slovenski ornamenti so lahko uporabni tudi dandanes. To vztrajno dokazujeta Jana in Anka Grohar, ki sta obudili iz spomina tudi staro ljudsko otroško igro Srečkalica. Brezje pri Tržiču, 26. aprila -Otroška igra na lesenih ploščicah, ročno izdelane voščilnice na okolju prijaznem papirju, papirni prtički in celo velikonočni pirhi so lahko poslikani z motivi slovenskega ornamenta. Med njimi so najbolj pogoste nagelj ali klincek in razne srčne oblike, ki izražajo liričnost slovenske duše. To so naše korenine, katerih se Slovenci še premalo zavedamo, menita mama in hči, Jana in Anka Grohar. Obenem se sprašujeta, doklej bomo še dopuščali, da našo kulturo izpodrivajo na raznih predmetih slike Miki mišk in dinozavrov po tujih vzorih. Jana se je komaj dobro zavedala svojih korakov, ko ji je mama Bctka položila v roke prtiček, iglo in prejico. Prav ona ji je razkrivala lepote ljudskih ornamentov, ki so se jih kot abecede učili nekdaj v šoli. Čeprav ni šlo za visoko umetnost, se je vsakega ročnega dela lotila z veseljem in ljubeznijo. Ob tem si je ostrila smisel za usklajevanje barv, motivov in materialov. "Ko zaprem oči, vidim množico lepo okrašenih predmetov. Morda tudi zato želim dokazati, da so njihove prvine uporabne še dandanes. Zakaj bi predmete morale krasiti samo Miki miške, Pinkpanterji, racmani in dinozavri, ki smo jih posneli pri tujcih? Kot je ugotovil že pred skoraj 60 leti Jože Karlovšek v knjigi Slovenski ornament, je posnemanje tu- 1'ih pravil brez vsake potrebe, ter imamo vendar lastnih vzorcev dovolj. Z njim delim prepričanje, da bomo ob razumnem črpanju snovi iz bogate zakladnice narodnega blaga tudi danes lahko ustvarili domač ornament, ki bo Krasilne motive je moč uporabiti na raznih materialih. v ponos nam samim, spoštovali in cenili pa ga bodo tudi drugi narodi. Če je bilo učenje domačih krasilnih motivov v mojem otroštvu še dokaj pogost pojav, je danes, na žalost, tega vse manj. Zato skušam sama vsaj delno popraviti narejeno škodo iz preteklosti, ko je narodno blago ostalo bolj ali manj pozabljeno v muzejih. Že vrsto let ustvarjam po spominu in predlogah iz literature ornamente, ki krasijo razne predmete. Pri risanju na različne podlage se mi je pridružila nči Anka, naša Neža pa ie bolj navdušena za kvačkanje in pletenje," je strnila svoj pogled na ohranjanje kulturne dediščine Jana Grohar, 38-letna gradbena tehnica v oddelku za prostor in okolje tržiške občine. Hčerka prevzema pobudo Ročno izvezeni prti in prti-či iz Janine bale še krasijo pohištvo v Groharjevi hiši. Stara ljudska igra Srečkalica, ki jo je Jana naredila za svoje otroke, ne služi več igranju, je pa priročen vir za iskanje novih motivov. Na lesenih ploščicah je namreč poslikana abeceda slovenskega ornamenta, na listu priložene nepobarvane prvine pa je moč barvati, kopirati in prenašati na druge predmete. Vse je zloženo v lično ozalj-šano skrinjico. Kot pravi Jana, je to njena "bala za korenine", za otroke, naše ljudi po svetu in vse, ki spoštujejo ljudsko kulturo. "Mnogi mladi podcenjujoče gledajo na to, kar poč-nem že od začetka gimnazijskih let. Meni je risanje izvirnih ornamentov v veliko veselje. Prve voščilnice, ki sem jih poklonila sošolkam, so se mi takrat zdele najlepše. Sedaj bi se jih morda celo sramovala, saj sem se ob vztrajnem delu marsikaj naučila in izpopolnila tehniko. Na začetku sem risala z navadnimi tempera-mi, sedaj pa uporabljam barve na vodni osnovi, ki so netopne in nestrupene. Lani sva z mamo ročno izdelali veliko novoletnih voščilnic, na katerih so motivi povsem različni. Prvič sva jih ponudili v zbirki Pod lipo domačo tistim ljudem, ki radi segajo po izvirnih in lepih izdelkih. V tej zbirki sta izšla tudi kompleta voščilnic Te-pežnice in Kolednice z zapisi originalnih besedil o teh običajih, ki jih je zbrala Dušica Kunaver. Z njo sodelujeva že dobro leto dni, sedaj pa pripravljava ilustracije za njeno novo knjigo z narodnim blagom. To bo nekakšna povezava med ljudsko risbo m besedo. Razmišljamo tudi o tiskanju voščilnic z motivi originalnih ornamentov, saj z risbo ni mogoče enako opremiti celega kompleta. Sama sicer najtežje delam prav stvari po naročilu, zelo rada pa razen ornamentov rišem karkoli; predmete, pokrajino, Anka je hvaležna mami Jani, da jo je spoznala z lepoto ornamentov. abstraktno vsebino. Zame je risanje način preživljanja prostega časa, v bodoče pa bo še veliko več, saj sem se odločila za študij likovne pedagogike," je zaupala dijakinja 4. letnika gimnazije Anka Grohar. Umetnost mora med ljudi Prve izkušnje v poučevanju mladih si je Anka nabirala že lani, ko sta skupaj z mamo med poletnimi počitnicami pripravili v tržiški knjižnici delavnico za šolarje. Vsem sta naredili veliko veselja ob izdelovanju preprostih igric, snovanju ornamentov za spominske knjige, risanju na les in blago pa še kakšni zanimivosti. S svojimi izdelki sta se lani predstavili na razstavi ob Martinovem v tržiški Kurni-kovi hiši. Sodelovali sta tudi na razstavi slovenskih spominkov v Mariboru, kjer so avtorji ostali v popolni anonimnosti, Turistična zveza pa je nagradila za Slovenijo neznačilen izdelek. "Moj edini namen je, da pridejo izdelki z bogato sporočilno vrednostjo med ljudi-V veliko zadovoljstvo so mi besede več kupcev naših voščilnic, ki so pohvalili njihovo lepoto; v isti sapi so rekli, da jih bodo zato ohranili kar zase. Le tako, da bo čimveč ljudi sprejelo izvirne ornamente - razne srčne oblike, nagelj in druge cvetove, dele rastlin, golobe in druge živali, zvezde in druge motive - ponovno za svoje, kulturno izročilo našega naroda nc bo tonilo v pozabo," je Jana Grohar spomnila na pomen zavedanja lastnih korenin. Stojan Saje VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo pretežno Jasno z občasnimi padavinami. Pihal bo JZ veter. Za soboto in nedeljo pa napovedujejo razmeroma sončno, možne so popoldanske plohe. Temperature bodo od 14 do 19 stopinj C. LUNINE SPREMEMBE Ker bo jutri ob 19.36 nastopil mlaj, bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme spremenljivo s padavinami. Ja, tudi jaz sem šel enkrat na limanice V—— 1—■ VELIKI FINALE V CELJU Deset tednov se je zavrtelo, okrog petnajst tisoč glasovnic je Prispelo in akcijo Iščemo uspešnico petdesetletja je spremljalo °sem radijskih postaj in Nedeljski dnevnik. Mirne vesti lahko fečemo, da gre za vseslovensko akcijo z realnim izidom. Zdaj, ko je zaporedje zapečateno, objavljamo prvih deset tistih slovenskih uspešnic, ki jih Slovenci najraje slišimo. 1. Poletna noč (M. Sepe, E. Budau), poje Marjana Deržaj 2. Silvestrski poljub (J. Privšek, D. Velkavrh), poje Alfi Nipič 3. Dan ljubezni (T. Hrušovar, D. Velkavrh), poje Pepel in kri 4. Tam, kjer murke cveto (S. in V Avsenik, F. Souvan), ansambel bratov Avsenik 5. Trideset let (D. Porenta), poje Oto Pestner 6. Na vrhu nebotičnika (J. Robefnik, G. Strniša), Bele vrane 7. Mandolina (Stiasny, Svetek), poje Stane Mancini 8. Krokodilčki (J. Potrebuješ), Čuki 8. Vse manj je dobrih gostiln (A. Sifrer), poje Andrej Sifrer 10. Rože (B. Kovačič), poje Stanka Kovačič Velika parada slovenskih uspešnic bo 12. maja v celjskem Golovcu. Če bo morda kdo manjkal, bo lahko prireditev slišal tudi preko radijskih valov Radia Slovenija. Že jutri, v soboto, ob 13. uri bo na Radiu Triglav Jesenice en-skop, ameriški film 14.50 šolski program 15.45 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Hrvaška književnost v evropskem merilu 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50Turistični magazin 19.30 TV dnevnik 20.10 Usode 21.00 Dobri ljudje 22.30 Živa resnica, dokumentarna oddaja 23.20 S sliko na sliko 23.50 Film HTV 2 13.40 Turbo limatch shovv 14.55Glasbeni bienale 15.55Stockholm, hokej 17.45 Stockholm, hokej 18.30 Sinatra, serija 19.30 Dnevnik 20.10 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Air Force, ameriški film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Pred poroto 11.30 Ameriških deset 12.00 A-shop 12.10 Spot tedna 12.15 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 A shop 16.25 šolski dnevi Toma Brovvna, ponovitev 18.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Obalna straža -Pisemce v steklenici, ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Teden na borzi 21.05 Življenje z očetom, ameriški film 22.35 Učna leta, ameriška nanizanka 23.00 Zgodba o igri, ameriška nanizanka 23.30 Pozitiv +, ponovitev 0.20 Živeti danes, ponovitev 0.50 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 6.00 Naš glasni dom 6.30 Heidi 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.05 Tom in Jerry 8.30 Lok 9.00 Umor, je napisala 9.45 Knight Rider 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Salve smeha11.30 Natalie končna postaja 13.00 Heidi 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am dam des 14.35 Tom in Jerry 15.00 Vroča sled 15.25 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight Rider 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Naš glasni dom 18.05 VVolfov revir 19.00 Pri Huxtablo-vih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Podmornica, 3. del 21.55 Rocky III. 23.30 Čas v sliki 23.35 Peklenska jeza 1.05 Grozno prijazna družina 1.30 Schiejok vsak dan 2.30 Dobrodošla, Avstrija! AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Moja najljubša viža 10.55 Na prizorišču 11.25 Slike Avstrije 12.15 Šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Aktni znaki XY nerešeni 21.20 Neposredni prenos z Rotovškega trga na Dunaju 22.40 čas v sliki22.50 Tehnologija23.40 SP v hokeju na ledu: PolfmaleO.10 Aktni znaki XY nerešeni0.20 Senca filmskega platna2.10 Pogledi s strani2.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.05 EPP 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, tedenska informativna oddaja 19.40 Glasbeni utrinki 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Spoznajte svojo dušo, telo in zdravje - Center za alternativno medicino v Preddvoru 21.05 Iz vasi v vas: Dober da, Trboje 22.40 Spust po Savi -Društvo za podvodne dejavnosti Kranj - Sava 94 23.17 Razgalie-nec meseca: Sandi... 23.47 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega Radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 Šolski utirnki (informativno -poučna oddaja OŠ Železniki) 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 UMETNOST MIMIKE, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikov 21.10 POTOVANJE K UMETNOSTI, dokumentarni film 21.20 Nemški upor proti Hitlerju: Od letaka do poskusa atentata, dokumentarna serija, 1. del 21.50 Diplomi ranci, ameriška komedija 23.20 MMTV shop. televizijska prodaja 23.40 Video strani 1.00 Deutsche VVelle LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 sveta Občine Škofja Loka Seja TV SISKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 TV Šiška predstavlja • Koncert 20.55 Telemarket 21.05 Cikel slovenskega filma - Odpadnik 22.40 Napoved sporeda za soboto TV MEDVODE ... Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Vldeomoom 40, prva slovenska videolestvica 21.00 Reklamni blok 21.45 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vprašanje 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.00 Voice o America 19.30 do 24.00 Večerni program -Večerja za dva - voditelj Jože Jerič R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Najprej lahko ob 13.40 prisluhnete ponovitvi 3. lekcije tečaja angleščine, potem bomo izbirali recept tedna, se pogovarjali o študentskih temah. Obvestila bodo na sporedu ob 16.10, ob 16.30 bomo govorili o kulturi, nadaljevali s pogovorom in glasovali za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 12.00 BBC novice. Osmrtnice 13.00 Gorenjec, Gorenika meseca 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldnaski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 športni semafor 18.00 Voščila 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA; 105.1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 21.00 Ročk izpod Alp 22.00 Rockoteka 1.00 čuri in čure z vami do jutra 21.05 KANAL A ŽIVLJENJE Z OČETOM Ameriška drama; igrajo: Wil-Uam Povrnil, trene Ounne m drugi Film so posneli po klasiki Ciarencea Davja, ki pripoveduje o njegovem življenju z ljubečim, a čudaškim očetom. Edina, ki ga res zna oviti okoli prsta, je njegova mati. Za Ciarencea se začne novo obdobje, ko sestrična Lara pripelje v hišo mlado dekle. Za očeta pa se začne pekel, ko po nesreči Izda, da ni bil krščen. Pokrovitelj današanje križanke je AGROMEHANIKA iz Hrastja 521 a v Kranju. Reševalcem je AGROMEHANIKA iz Hrastja pripravila 3 nagrade. 1. nagrada: AKUMULATOR ZA OS. AVTO 2. nagrada ŠKROPILNA PALICA 3. nagrada KAPA IN MAJICA Z ZNAKOM AGROMEHANIKA 4. - 6. nagrado prispeva v vrednosti po 1.000 SIT Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 11. maja 1995. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. J^upcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudjem čestitamo 0l IVI LAK NAKUPNI/mODAJM I NAKUW1/H10DA1N] NKlMMOIMMI MENJALNICA 1 DEM | 1 ATS 100 III. A BANKA (Kranjjrtlć,) 80,10 81.40 AVAL Bled 80.40 80.90 AVAL Kranjska gora 80,30 80.80 BANKA CREDITANSALT d.d. LJ 80.30 81.40 C0P1A, Kranj ' 80,50 80,90 EROS(Starl Mayr), Kran| 80.70 80,90 GEOSS Medvode 80.60 80,80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,45 81,59 HRAMLMCA LON, d.d.Kran| 80,70 80.70 HIDAtržnlca Ljubljana 80.65 80,85 HRAM ROŽICE Mengeš 80,50 80.80 ILIRIKA Jesen 80,30 81,30 WYEST Skorja Loka 80,40 80.90 LEMA, Kranj 80.60 81.00 MlKa Stranice PBS d.d. (na vseh poštah) SHP-Slov. hran. In pos. Kranj SKB Kram (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj SL0VENUATUR1ST Boh. Blatrica 79.45 SLOVENIJATURtST Jesenice 80.30 SUM Kranj M>60 NI PODATKOV 78,90 80,90 80.40 80,80 80.60 80,79 80.20 81,30 NE POSLUJE VEČ 11,16 11,35 11.33 11.30 11,42 11,40 11,42 11.07 11,50 11.38 11,41 11.22 11.41 11.40 10.70 11.40 11.40 10,60 TALON Žel. postaja Trata, Šk Loka 80.60 TALON Zg. Bitnje 80,60 TENTOURS Domžal« 80,30 TRORCAL Kamntk-Bakovnlk 80,55 UKB d.d. Šk. Loka 80 40 VHLFAN Kranj 80 60 VKILFAN Radovl|lca, Grajski dvor 80 60 VflLFANTrflc 8o!$5 POVPREČNI TEČAJ 80,35 81.30 80,80 80,85 80.86 81,10 80.80 81,35 80.60 80,80 80.75 80,97 11.07 11.22 11,42 11,42 11.42 11,35 11.40 11,32 11,42 11,40 11.40 11,30 11.50 11,47 11,45 11,60 11,53 11,50 11,48 11,60 11,60 11,45 11.45 11,45 11.51 11,48 11,40 11,60 11,45 11.65 11,45 11.48 11,49 11.49 11,55 11.47 11,56 11.46 11,46 11.44 11,49 6,28 6,35 6,30 6,30 6,50 6,50 6.55 6.18 6,50 6,60 6,50 6,50 6,45 6,50 5,97 6,50 6,55 6,30 6.16 6,40 6,65 6,55 6.56 6,50 6,60 6,35 6,60 6,60 6,55 6.43 6,69 6,70 6,70 6,90 6.70 6.65 6.70 6,99 6.50 6,68 6,65 6.80 6,79 6,80 6,70 6.70 6,68 6,70 6.70 6,70 6,69 6.69 6,90 6.69 6,68 6,65 6,65 6.65 6.71 Prt Španovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatka a tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. HRANILNICA LON ZARAČUNA 0,3% PROVIZIJO Objavljeni tečaji so veljali predvčerajšnjim, v sredo, 26.4>, ker včeraj zaradi praznika niso poslovale. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz Nova poslovalnica v Tržiču, v kleti Veletekstila, od20.4.1995 dalje Tel.: 064/53-816 P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 4fofcnU# GLOBUS KRANJ novo novo mm novo novo B0DYJI KOPALKE MAJICE SPODNJE PERILO KAVBOJKE CABBEBA 1. NADSTROPJE V VELEBLAGOVNICI KOKRA GLOBUS POSEBNO PRIPOROČILO ZA ■ VARČEVALNE NALOŽBE PO VISOKO KONKURENČNIH OBRESTNIH MERAH, VLOGE V ŠILINGIH SO VES ČAS NA RAZPOLAGO (VEZANE VLOGE) ■ DEVIZNE NALOŽBE ■ ZELO UGODNA MENJAVA ■ HITRO UREJANJE BANČNIH POSLOV ... IN SEVEDA SLOVENSKA POSTREŽBA PARKIRNI PROSTOR OB KAPUCINSKI CERKVI Iz smeri Ljubelj POSOJILNICA - BANK CELOVEC CELOVEC - CENTER, BAHNHOFSTRASSE1, TEL 0043-463-57356, FAX+8 Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 12.15 ure in od 13.15 ure do 16.00 ure. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Dogovor o šolskih posestvih v Šolam zemlja v zakup za 99 let Kranj - Ministrstvo za šolstvo in šport je prejšnji četrtek pripravilo na Ptuju srečanje predstavnikov osmih srednjih kmetijskih šol, na katerem sta "šolski" minister dr. Slavko Gaber in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc podpisala dogovor o posestvih srednjih kmetijskih šol v Sloveniji. Dogovor temelji na ugotovitvi, da je delovanje srednjih kmetijskih Šol v Sloveniji skupna naloga obeh ministrstev in da je vsaki šoli glede na program in na število vpisanih dijakov treba zagotoviti dovolj veliko posestvo za potrebe praktičnega pouka. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, bo v skladu z dogovorom sklenil pod najugodnejšimi pogoji pogodbe s srednjimi šolami o zakupu zemljišč za 99 let. • C Z. Kmečke žene Na izlet po Gorenjski Cerklje - Cerkljanski odbor Društva kmečkih žena Kranj organizira v sredo, 10. maja, izlet po Gorenjski. Izletnice se bodo ustavile v Vrbniah pri Radovljici, kjer si bodo ogledale Dolenčevo kmetijo, ki po prireji mleka velja za največjo na Gorenjskem. Ogledale si bodo tudi proizvodnjo v tovarni Almira in se pomudile v industrijski prodajalni, se s pletnami zapeljale na blejski otok in nato z avtobusom še v Bohinj do planšarskega muzeja v Stari Fužini. Cena izleta, ki vključuje prevoz, vstopnine in kosilo, je tri tisoč tolarjev, še 800 tolarjev pa bo treba doplačati za prevoz s pletno na otok. Prijave z vplačilom sprejemajo do petka, 5. maja, na blagajnah hranilno kreditnih služb Šenčur in Cerklje. • CZ. Umetnokovinska obrt Kropa 7 a 64245 KROPA objavlja prosta delovna mesta UMETNI KOVAČ - 3 delavci Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: - KV - umetni kovač - oblikovalec kovin - 2 leti delovnih izkušenj - izpit iz varstva pri delu - poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na podjetje UKO Kropa, Kropa 7 a, v osmih dneh po objavi oglasa. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Staneta Žagarja 53 64000 Kranj Tel.: (064) 242-347 LASTNIKI GOZDOV! Po konkurenčnih cenah odkupujemo vse vrste lesnih gozdnih sortimentov in opravljamo vse storitve v gozdu in gradbene storitve. Še posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju. Na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS št. 28/93, 19/94) KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA, ENOTA ŠKOFJA LOKA objavlja RAZPIS za zbiranje prijav za izdelavo strokovnih programov za investicije na kmetijah Na osnovi programa dela Kmetijska svetovalna služba Enota škofja Loka obvešča vse kmetovalce, ki nameravajo investirati na svojih kmetijah in kandidirati za pridobitev eventualnih republiških in občinskih sredstev, da zbira prijave za izdelavo strokovnih programov za naslednje namene: - Izvajanje agromelioracij v letih 1995, 1996, 1997 - urejanje čredinskih pašnikov - obnova degradirane travne ruše - novogradnje in adaptacije hlevov - druge investicije - dopolnilne dejavnosti - analize zemlje in gnojilni načrti - analize krme in izračun obrokov. Prijave zbirajo terenski svetovalci KSS Enota škofja Loka, Fužinska ulica 3, tel.: 064/620-580 in 620-552 osebno, pismeno ali po telefonu do 31. maja 1995. KSS bo vse prijave pregledala in izdelala potrebne programe in strokovne nasvete. Izdelani programi bodo pripomoček za vaše delo in podlaga za kandidiranje za Eridobivanje eventualnih obČins-ih in republiških sredstev. Številka: 14/RS-95 Datum: 25. 4. 1995 KSS ENOTA ŠKOFJA LOKA Voluhar dela sive lase sadjarjem in vrtičkarjem Sovražniki ne "dohajajo" voluharjev Voluharji se zelo dobro razmnožujejo v sušnih letih, medtem ko v deževnih letih precej zalege potone. Kranj - Pred kratkim smo v uredništvo prejeli od dolgoletne naročnice Gorenjskega glasa gospe Ivanke kartico z motivom koče na Dobrči, z lepimi pozdravi z vrha gore in s skromno prošnjo: napišite kaj o tem, kako uničiti ali vsaj pregnati voluharja, tega sovražnika sadjarjev in vrtičkarjev. In ker Ivanko voluhar očitno "preganja" še na nadmorski višini 1520 metrov, smo prošnjo uslišali in o tem za kratek pogovor zaprosili priznanega sadjarskega strokovnjaka dipl. inž. Tineta Benedičiča, kmeta v Globokem in vodjo sadovnjaka Resje pri Podvinu. * Sadjarji in vrtičkarji tarnajo, da se je voluhar v zadnjih letih močno razmnožil in da jim povzroča veliko škodo, večjo kot nekdaj. Kaj vpliva na to? "Glavni krivec je vreme. Za voluharja je namreč značilno, da se zelo dobro razmnožuje v sušnih letih. Če je suho poletje, z malo padavin, ima na leto od tri do pet legel (do 28 potomcev), medtem ko jih ima v deževnih letih bistveno manj, saj velik del zalege potone. Ker sta bili zadnji dve leti precej sušni, so se voluharji in tudi ostali glodavci, še zlasti miši, dobro razmnožili." Kanje se vračajo * So se razmnožili tudi voluharje vi naravni sovražniki? "Drugi razlog za pretirano namnoži-tev voluharjev je pomanjkanje njihovih naravnih sovražnikov, še zlasti ujed, med katerimi je najbolj znana kanja. Zanimivo je, da se populacija kanj spet krepi; verjetno zato, ker se povečuje število voluharjev, in ker so v sadovnjakih manj ogrožene kot nekdaj, ko so sadjarji pri Škropljenju manj pazili na izbiro kemičnih pripravkov. Če se številčnost kanj povečuje, tega ne bi mogel trditi za čuke in sove, ki so pri zatiranju še učinkovitejše od kanj. Sove so namreč na delu zvečer, takrat pa rad pride iz rovov na piano tudi volunar, še zlasti v času parjenja. Da se populacija sov zmanjšuje, je krivo tudi pomanjkanje gnezdišč. Naravnih gnezdišč v gozdovih je zaradi prebiralne sečnje vse manj, starih dreves ni, pri obnovi cerkvenih stolpov, kjer so nekdaj velikokrat gnezdile sove, pa so marsikje tako natančni, da zamrežijo vse line." Stara drevesa niso znak zaostalosti * Ali sadjarji lahko sami kaj storijo, da bi okrepili "vojsko" voluharjevih naravnih sovražnikov? "Sadjarji, zlasti na kmetih, lahko pripomorejo s tem, da ohranijo stara drevesa, ki imajo primerna dupla za gnezdenje. .Prav za čuke velja, da se zelo radi naselijo v velika, stara drevesa. Čeprav nekateri kmetje menijo, da so takšna drevesa znak zaostalosti, pa jih v razvitih državah želijo ohraniti kot pomembno krajinsko značilnost. V sosednji Avstriji, na primer, že dajejo finančne spodbude za zasaditev sadovnjakov na stari način (bujna podlaga in redka zasaditev) ali za vzdrževanje starih nasadov. Novi intenzivni gosti nasadi, ki so pri nas v modi, so tržno najdonosnejši, sicer pa so za okolje najmanj primerni, saj predstavljajo nekakšno enklavo v naravi." * Kakšno je razmerje med voluharji in njihovimi naravnimi sovražniki? "Naravnih sovražnikov ni dovolj, da bi lahko pregnali voluharje. Številčnost kanje se resda povečuje, vendar je ostalih sovražnikov še občutno premalo. To še posebej velja za (malo) podlasico, ki je zelo učinkovita in gre tudi po voluharjevih rovih. Uporaba endrina, s katerim so nekdaj preganjali voluharja, a so ga potlej prepovedali, Je očitno precej zdesetkala tudi populacijo podlasic." V Resju ga preganjajo z žirovskimi pastmi * In zdaj smo pri vprašanju, na katerega bi želela odgovor Ivanka in še številni drugi na Gorenjskem: kako na svojem vrtu uničiti ali vsaj pregnati voluharja? "Čeprav je na trgu veliko kemičnih pripravkov in mehanskih pripomočkov, ga je težko odgnati. Predvsem je treba veliko vztrajnosti, volje, potrpljenja... Nekateri ga uničujejo s kemičnimi pripravki, drugi s patroni, ki ob gorenju zaplinjujejo rove s strupenimi plini, tretji z močnimi naravnimi in umetnimi odvračali (s smradom), četrti z zvočnimi napravami, ki povzročajo tresenje in odganjajo voluharje, spet drugi s strupenimi vabami... Dober pripomoček so tudi pasti: vodne pasti, ki jih uporabljamo predvsem za lovljenje mladih voluharjev, ki so jih "starši" pognali v svet; pasti, ki jih nameščamo v rove, pa samostrelne pasti z naboji, ki jih sicer uporabljajo klavci živine. Ker se voluharji vedno ne ravnajo tako, kot bi želeli "lovci", jih zmeraj še ostane toliko, da se lahko naprej razmnožujejo in da se ugodnih letih tudi pretirano namnožijo. V našem sadovnjaku, kjer mu zaradi sestave tal še posebej godi, smo jih v zadnjem letu ujeli okoli dvesto, a nam je kljub temu uničil približno dvesto dreves." * S čim ga preganjate v sadovnjaku ? "Uporabljamo predvsem žirovske pasti. Včasih so jih izdelovali v Žireh, zdaj pa jih med drugim dela tudi vrtnar iz Dvorske vasi pri Begunjah." * Kdaj je voluhar najnevarnejši? "Pomembno je, da ga polovimo jeseni. Tisti, ki prezimujejo, povzročijo največ škode. Čeprav si za zimo naredijo zaloge korenin, marsikje na te pozabijo in si iščejo novo hrano. Napadajo vse sadne vrste, razen črnega ribeza in oreha, najraje pa imajo korenine jagod in jablan na šibkih podlagah." • C. Zaplotnik V Nomenju rešili problem Vlako so popravili Odslej jo bodo vzdrževali lastniki gozdov. Nomenj - Traktorska vlaka, ki je bila nekdaj glavna prometna povezava med Nomenj em in Gorjušami, je bila se do nedavnega v tako slabem stanju, da je gozdarski inšpektor prepovedal spravilo lesa po njej in zahteval popravilo. To je med lastniki gozdov izzvalo precejšnje ogorčenje in so zahtevali sestanek z inšpektorjem, predstavniki blejske enote zavoda za gozdove in gozdnega gospodarstva. Na sestanku so se le dogovorili, da naj bi poškodovani del vlake (približno dva kilometra) popravili, potem pa naj bi jo, tako kot določa zakon o gozdovih, vzdrževali lastniki. Kot je povedal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, so pred tremi tedni na vlaki vzpostavili normalno stanje. Del denarja za popravilo je prispevala Občina Bohinj, Gozdno gospodarstvo Bied je pomagalo; s stroji, lastniki jgozdpv • so'deFali,^ popravilo pa je 'vodila blejska; čnota zi gjWd&e.> Kdorkoli bo odslej, uporabljat vlajko, bq z^dtpč^P ou. poseku prejel tudi zahtevo, da mora-) vlak©iapo?0 spravilu lesa očistiti in popraviti. • CZ. - • ^ Mimogrede Pod kupom zemlje betonska plošča! Radovljica - V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije dajejo med drugim tudi soglasja za posege v gozdove oz. v gozdni prostor. In med vlogami, ki so v času delovanja zavoda le prispele na enoto, je bila tudi vloga občana iz Radovljice, ki bi ielel v gozdnem prostoru med Hrašami in Rodi-nami postaviti orodišče oz. manjšo lopo za orodje. No, občan je očitno letel namesto orodišča postaviti počitniško hišico! Na mestu, kjer naj bi stala lopa za orodje, je le zgradil betonsko ploščo, a se je vmešal inšpektor, ki mq jg izdaLodtbČbv o odstra-\njtpi. plošče ,/>z*, o t pridobitvi i dovoljenjan Občan sci je\ odločil &za drago mpj&dsDHn jh zaprosilo območno enoto zavoda za gozdove za soglasje k postavitvi lesene lope. Gozdarji so oditi pogledat na »teren, ugotovili, da objekt očitno ne bo lesen, in napisali negativno mnenje. Občan tudi potlej ni odnehal in je Še enkrat zaprosil območno enoto zavoda za soglasje, tokrat še za manjši leseni objekt kot prvič-No, gozdarji so tudi tokrat odšli "na teren" in ugotovili, da je na mestu, kjer je bila prej betonska plošča, velik kup zemlje: In ko so po kupu začeli malo brskati, je najprej "zašumel" polivinil ki je ščitil betonsko ploščo, potlej se je pokazala še plošča. Kakšno soglasje so po vsem tem izdali gazdarji,. verjetno ni treba ugibatL • M$L\ UREJA: Vilm* Stanovnik Največji uspeh blejske odbojke DVORANA JE PREMAJHNA blejske državne prvakinje s trenerjem Stanetom Ferjanora ŽIROVCI PRVAKI irrn Na osnovni šoli Žiri je bilo 2. tekmovanje gorenjskega Prvenstva v košarki za mlajše deklice. Ob prekrasnem vzdušju domačih navijačev so se srečale ekipe iz Osnovne šole Žiri, ^snovne šole Gorenja vas'in Osnovne šole Jakoba Aljaža Kranj. Pomačinke so z odlično igro pod vodstvom trenerke Marje Istenič, premagale obe nasprotni ekipi ter tako zasluženo osvojile naslov gorenjskih prvakinj. Skupaj z Gorenjevaščankami, ki so d^ge, se bodo uvrstile naprej na državno prvenstvo, ki bo Predvidoma v mesecu maju. Med odmorom se je gledalcem Predstavila tudi akrobatska skupina pod vodstvom Davida Pagona ,n Boruta Malovašiča z atraktivnimi skoki z male prožne ponjave. Slavje se je nadaljevalo v nedeljo dopoldne v Kranju ob ?*ključku zadnjega kola gorenjskega prvenstva za mlajše dečke. PeČki iz Osnovne šole Ziri so pod vodstvom trenerja Bogdana ^rznožnika po srečanju z ekipo Osnovne šole Mojstrana in °snovne šole Gorenja vas tudi postali gorenjski prvaki ter se tako tudi naprej uvrstili na državno prvenstvo. To je eden največjih Uspchov šolskega športa v Žireh doslej. • A. Poljansek ZMAGA DIDAKTE Didakta Radovljica : Jezica Ljubljana 81 : 69 (41 : 32) Didakta Radovljica si je priborila pravico do tretje teme v soboto v Ljubljani. Trda, borbena, prava košarkarska predstava je Navdušila zbrane gledalce. Izredno motivirana domača ekipa je dokazala, da je košarka kolektiven šport, in da posamezniki ne morejo odločiti tekme. Borbena in kolektivna igra v obrambi in izpadu celotne ekipe je nadigrala povprečno predstavo gostov. J?kma je bila izenačena do 11. minute, nato pa je Radovljica v »tirih minutah napravila razliko 13 : 1 in to prednost s pametno }gro obdržala do konca, v 30. minuti je bila prednopst celo 22 točk (66 : 44), prav vsi pri Didakti Radovljici zaslužijo pohvalo za res dobro igro. Tretja tekma bo v soboto, 29. aprila, v dvorani Jezice v Ljubljani. Odhod posebnega avtobusa na temo bo ob 18. uri Izpred Luna Bara v Radovljici. Navijači vljudno vabljeni. • Miran Xupan ©PiojKd mmmmmmmmn VETERANI NA MREŽI V soboto, 22. aprila, je bil v športni dvorani na Planini v Kranju p tradicionalni turnir gorenjskih veteranov v odbojki, ki ga vsako •eto organizirajo kranjski veterani. Letošnjega turnirja so se poleg dveh ekip organizatorja (ena je nosila ime sponzorja gostilne Krištof) udeležili le še veterani z Jeseni, iz krope in Kamne Gorice, žal pa so iz neznanih razlogov manjkale ekipe Radovljice, Bohinja, Adergasa, ki so tekmovale že lani, in iz drugih krajev Gorenjskega, kjer se že mnoga leta igra odbojka. Zaradi samo 5 ekip so igrali po sistemu vsak z vsakim, kar Pomeni vsaka ekipa po 4 tekme. To je nekatere igralce kar precej ^trudilo, zato so bile zadnje tekme slabše od prvih, ko so imeli vsi H dovolj moči. Vrstni red: 1. Jesenice 8, 2. Kamna Gorica 6, 3. Kropa 6, 4. Krištof 6 in Kranj 4. .Jeseničani so bili superiorni zmagovalci, saj niso izgubili niti Pfea. Ekipe Kamne Gorice, Krope in Krištofa so bile zelo ^enačene in je končni vrstni red, ob enakem številu zmag, ^ločila razlika v setih. ..Kljub temu da je bilo zelo malo igralcev mlajših od 40 let, so P/te nekatere tekme dokaj kvalitetne, kar dokazuje, da večina še j edno vsaj enkrat tedensko igra odbojko, in da znanja in veščin iz t. ko so še aktivno igrali, niso pozabili, na i? korieanern turnirju je bila za vse udeležence skromna zakuska, "a kateri smo obujali spomine na aktivna leta igranja in komentirali a°godke v minuli tekmovalni sezoni in delo OZS. Za uspešnost ini^a in PriJeten zaključek so poskrbeli sponzorji: mesarija Arvaj "Kalan, gostilna Krištof, diskont Tuti-fruti, trgovina Franc, Podjetje ML & MALE in Športna zveza Kranj, ki se jim rganizator lepo zahvaljuje in se priporoča za naslednje leto. Prihodnji turnir bo približno v istem času prihodnje leto in jjPamo ter želimo, da se ga bo udeležilo več ekip, saj so odbojko Pred leti igrali v mnogih krajih Gorenjskega, zato imajo verjetno JJjOi še vedno veteranske ekipe, ki bi se lahko udeležile turnirja, ki Postaja vse bolj tradicionalen. • Ivan Demšar c=a< Trrrmr, \ uspešno za blejske malčke Blejski hokejisti, letnik 1983 in mlajši, imajo ezono in vrsto mednarodnih izkušenj. Tako so bil Prvenstvu 3., v alpski ligi (na turnirju v Salzburgi ---.u.*., v «||»M ligi ^lia luiiuiju ********---o—------~— vestu) so zasedli skupno 5. mesto, na mednarodnem turnirju v am See 4. mesto, kjer so premagali težke nasprotnike, kot so Kl|a, Salzburg, Mannheim, Beljak in Olimpija Hertz. . Najboljši strelec malčkov Sportine Bled v državnem prvenstvu {• bil Denis Kadič, v alpski ligi Adnan Hadžisulekmanovič, kot Jajboljši igralci sezone med malčki pa so bili ocenjeni Manfreda, ^Kič, Krivec, Kadič in Željan. Bled, 25. aprila - Vodstvo odbojkarskega kluba Bled, Turistično društvo Bled in Občina Bled so pripravili sprejem za odbojkarice Klieme Commerce Bled, ki so dosegle letos z osvojitvijo naslova državnih prvakinj svoj največji uspeh. S tem je bil na najboljši mogoč način proslavljen 25. letni jubilej delovanja blejskega odbojkarskega kluba, je dejal predsednik kluba Miro Kapus in opozoril, da odbojka še vedno nima zadostne podpore okolja, da je problem premajhna in neustrezna dvorana, zato bi bilo nujno zgraditi novo, večnamensko in je vprašanje, koliko časa bodo odbojkarice še smele igrati v tej dvorani. Odbojkarice je nagovoril občinski svetnik Franc Pelko v imenu občine in jim izročil darilo, kapetanka Nada Domi-trovič pa je obljubila, da je NA PRIPRAVE V PULO Vilma Repe (na sliki) in Petra Grahovac nista igrali zadnjih tekem prvenstva. Zato je Vilma Repe v sredo prejela kolajno za osvojitev naslova državnega prvaka. Evropa in ponovni naslov najboljših glavni čili ekipe. • J. Košnjek, sliki G. sinik 09ICEJ ««ii»s«mrrnirn:] Končano državno hokejsko prvenstvo LJUBLJANČANI VZELI NASLOV JESENIČANOM V šesti tekmi na Jesenicah so Ljubljančani dosegli četrto zmago in osvojili naslov slovenskega državnega hokejskega prvaka, ki so ga doslej trikrat osvojili Jeseničani. Kranj, 28. aprila - Hokejisti Olimpije Hertza iz Ljubljane so državni hokejski prvaki. V šesti tekmi na Jesenicah so z zadetki Nika Zupančiča, Tomaža in Jureta Vnuka ter Nienhiusa zmagali s 5 : 1. Edini gol za Acroniks Jesenice je v prvi tretjini dosegel Sašo Pretnar. Končni izid finalnih tekem je 4 : 2 za Ljubljančane in tako se državni naslov po treh letih seli v Ljubljano. Olimpija je bila letos boljša, bolje pripravljena, z več kakovostnejšimi igralci, z več telesne moči in ostrine. To je odločilo. Jeseničane so v zadnjih tekmah pestile poškodbe (Kozar, Rahmatuljin). Zmaga Ljubljančanov je zaslužena. Oni in tudi Jeseničani gredo v evropska tekmovanja. Jeseničani, ki imajo nedvomno najboljše mlade hokejiste v državi, ki so že letos igrali pomembno vlogo, imajo priložnost, da že prihodnjo sezono naslov vrnejo na Jesenice. Preprečiti pa bodo morali seveda razprodajo domačih igralcev, ki so letos Olimpiji odločilno pomagali pri osvojitvi naslova (Jug, Toni Tišler, Jan). • J. K. 03 nniLTJ PRVAK JE MERKUR Kranj - Končalo se je prvenstvo v občinski ligi, v kateri je to leto nastopilo dvanajst ekip. Prvo mesto po rednem delu je pripadlo ekipi Merkurja, ki je zbrala 36 točk, drugi so bili kegljavci Bele s 34 točkami, tretji pa Iskra Emeco z 32 točkami. Po dogovoru pred tekmovanjem so prve štiri uvrščene ekipe odigrale še tako imenovani play off na kegljišču Triglava, kjer je vlogo zmagovalca potrdila ekipa Merkurja z 2434 podrtimi keglji, Iskra Emeco je bil drugi z 2324, tretji Gorjanc 2285, četrti Bela 2259 podrtimi keglji. Kranj - Štiri atletinje kranjskega Triglava, skakalke v daljino Marcela Umnik, Tina Čarman in Jana Zupančič ter tekačica Brigita Langerholc, so včeraj na povabilo Atletske zveze Slovenije oz. kluba in deloma s pomočjo sponzorja Foto Boni odšle skupaj s trenerjem Dobrivojem Vuckovičem na šestdnevne priprave v Pulo, kjer bodo vadile predvsem nekatere tehnične elemente. Vse štiri atletinje čaka letos več pomembnih tekmovanj. Umnikova in Langerholčeva se bosta potegovali za nastop na evropskem „„^^^^„^.^-----------------------_ mladinskem prvenstvu na Madžarskem in za uvrstitev v finale, \V/^{j | KiCKwWr ^pPffHraTT !fl'.tljLLLLl Čarmanova za nastop na olimpijskih dnevih mladih v Angliji, nekaj možnosti za to ima tudi Zupančičeva. Vse morajo izpolniti oz. potrditi še normo. Umnikova ima v skoku v daljino normo 6,15 metra (njen osebni rekord je 6,24 metra), Langerholčeva v teku na 400 metrov 54,75 sekunde (osebni rekord 54,93 sekunde), Čarmanova v skoku v daljino 5,80 metra oz. četrt metra bolje od osebnega rekorda in Zupančičeva v troskoku 12,70 metra (osebni rekord 11,87 metra). • CZ. ieball «WKmsnMH LISJAKI UGNALI CELJANE Začela se je baseballska sezona. Kranjski lisjaki so odigrali uvodno tekmo s Celjem. Favoriti so bili Kranjski lisjaki in to so tudi potrdili z rezultatom 12 : 10. Lisjaki so bili to tekmo sicer malo oslabljeni, saj imajo enega od svojih metalcev, Krmelja, v vojski. Pa tudi dveh lanskih ni več v klubu. Letos je začel metati Bizjak, ki je nazadnje metal pri mladincih, a je še vedno v vrhunski formi in je tekmo v celoti odmetal. Klub je letos pomlajen z mlajšimi igralci, kot so Triler, Pavlin, Kalamar in Krmelj mlajši. Vsi so pokazali, da so sposobni, čeprav so starejši izkušeni igralci še zmeraj kontrolirali situacijo. Tekma je bila v znamenju Ereizkušanja novih taktik s strani Lisjakov. Voditi so začeli isjaki. Celje je kmalu izenačilo in tekma je bila na začetku kar enakovredna. Udarci obeh moštev niso bili sicer nič presenetljivi, so pa bili lepi in tudi veliko jih je bilo in to je tekmo delalo zelo zanimivo tudi za številne gledalce in navijače. V 2. polovici tekme so za 4 točke povedli Lisjaki in se niso dali dohiteti, čeprav so se Celjani na vse kriplje trudili izkoristiti vsako manjšo nepazljivost Lisjakov. Točke za Lisjake so dosegli: Beričič in Bizjak po 3, Cimperman in Krnečar po 2 in Vehovec ter Kalamar po 1 točko. Kadetska ekipa Lisjakov je odigrala že drugo tekmo in sicer proti Golovcu. Lisjaki so zmagali z 9 : 0. itlon mmmmBmEmmn PORAZ KRANJČANOV V prvi četrtini so Kranjčani bili enakovredni, če ne celo nekoliko boljši od favoriziranih Koprčanov, ki so sicer povedli po minuti srečanja. Dejaka je po lepj podaji Stratana premagal Stopar. Le pol minute zatem je Čadež zastreljal najstrožjo OBET BOLJŠIH ČASOV Z dobro zastavljenim delom Triatlonske zveze Slovenije in z izvolitvijo novega predsednika TZS Igorja Bavčarja se tudi triatlonu obetajo boljši časi. Tako so prvič v enajstletni zgodovini formirali reprezentanco, vse večji pa je tudi poudarek pri delu z mladimi. V okviru reprezentance je bilo izbranih 10 kandidatov, razveseljivo pa je, da so med njimi kar trije Kranjčani To so: Gregor Janezič, Uroš Pikec, oba člana kranjskega Triatlonskega kluba Triglav, in Damjan Žepič, član TK Novo mesto. Vsi trije odhajajo tudi na prve reprezentančne priprave, ki potekajo v Meduhnu pri Puli. Sezona za najboljše se začenja že 15. maja v belgijskem Geelu, le teden kasneje pa bo v avstrijskem Kitzbuehlu prva izbirna tekma za nastop na evropskem prvenstvu konec julija v Stockholmu. • T. H. M1TF tfHHHMKQTTT7TTrT IH USPEH V TORINU V okviru priprav na evropsko člansko prvenstvo, ki bo od 5. do 7. maja v Helsinkih, so se člani slovenske državne karate reprezentance pod vodstvom selektorja in trenerja Ljuba Javorška udeležili mednarodnega turnirja v Torinu. V člansko državno reprezentanco so bili iz karate kluba Kranj povabljeni Jaka Šarabon, Nejc Šarabon in Gordana Gostič. Vsi trije tekmovalci so se v preteklosti že izkazali na državnih prvenstvih, prav tako pa niso bili brez uspehov na tem turnirju. Gordana Gostič, lanskoletna državna prvakinja v težki kategoriji, je osvojila tretje mesto v isti kategoriji. Vekipnih bojih pa je slovenska ekipa, v kateri je bil tudi lanskoletni državni prvak in letošnji viceprvak v težki kategoriji Jaka Šarabon, osvojila odlično drugo mesto. • Andrej Kožuh kazen, vendar je napako popravil, ko je sam prišel pred Belofastova in postavil izid prve četrtine. V nadaljevanju se je že pokazala utrujenost gostiteljev in gostje so kaj kmalu z goli Stratana, Dmasina in ponovno Stratana povedli z 1 : 4. Nekaj upanja je Kranju 90 vlil Košir, ki je realiziral najstrožjo kazen (2 : 4), vendar je nato zadel iz hitrega protinapada Bržan, končni izid te četrtine pa je s strelom iz 4 m postavil Stratan. V tretji četrtini so Koprčani zadeli še trikrat (Cetin 2 in Stratan), domačini pa le enkrat (Rauter) in izzid je bil že visok 3 : 9. V zadnjem delu so premoč in boljšo pripravljenost gostje s tremi goli potrdili, domačini pa se vseeno niso predali - dosegli dva zadetka, tako da ie bil končni izid 5 : 12. Domačinom gre pohvala za dobro borbenost, če bi bili v napadu nekoliko bolj zbrani, bi lahko iztržili boljši izid, gostje pa so pokazali, da prihajajo v formo v pravem času. Povratno srečanje bo v soboto ob 20.30 uri. • Jože Marinček CILJ EVROPSKO PRVENSTVO Po napovedih naj bi v finalu igrala kranjski Triglav in Micom Koper. Računamo, da se bo srečanje v bazenu, ki ima igrišče pravih dimenzij. Več dela pa čaka maja Organizacijski odbor za izvedbo kvalifikacijskega turnirja za nastop kadetov na evropskem prvenstvu. Ker so pred nami prazniki, ostane do začetka izredno malo časa, saj se turnir začne že 15. maja in bo trajal do 21. maja. Odbor je dosedaj prejel pet pisnih prijav reprezentanc tako da od prijavljenih manjka le seznam reprezentance Litve. Ze 10. maja bo v Kranj prišla reprezentanca Izraela, kije organizatorje prosila, da ji omogoči petdnevni trening na bazenu, kjer se bo turnir odvijal. Organizator je to njihovo željo sprejel in se s tem pokazal kot dober domačin. Naša reprezentanca, ki se dobro pripravlja, odigrali so s hrvaškimi vaterpolisti (Primorje, Mladost) šest tekem, se je znašla pred velikim problemom. Z reškim Primorjem je bilo dogovorjeno, da skupaj izvede enotedenske priprave za prvomajske praznike na Reki, vendar so Rečani zadnji hip to odpovedali, ker je Hrvaška vaterpolska zveza prav v tem terminu organizirala na Reki finale pokala za dečke do 15 let. Trener nase reprezentance Rado Čermelj bo s sodelavci poskušal v tem vikendu najti primeren kraj za organizacijo priprav, ki jih naša reprezentanca nujno potrebuje, da odpravi napake, ki se v igri naših še pojavljajo. Upajmo, da mu bo to uspelo, pa ne le to, temveč tudi, da se uvrsti v finalni del evropskega prvenstva, ki se bo igralo od 5. do 13. avgusta v nemškem Esslingenu. • Jože Marinček , yi.>x; 064/332 7V 64000 Ekipa Kranj 90 se ne predaja vnaprej. - Foto: L. Jeras xr* rr1 A za gorenjke, o gorenjcih MlftJ \JT° namenjeno za oboroževanj novih prostovoljnih enot. Teh ni bilo malo, zu>cal Komanda mesta Trst je pr*f sektorskih štabov ustanovilo šestnajst bataljonov, v kater*, je bilo približno 3000 borcev' Slovencev in Italijanov- v drugi polovici aprila je bilo Trstu že vse pripravljeno Z vstajo, čakali so le še na U** korpusnega poveljstva. . f Se nadaljnji PISMA, ODMEVI 39. STRAN • GORENJSKI GLAS Zanimajo nas prizadevanje Za sklenitev socialnega sporazuma, v katerem naj bi prišlo sO do soglasja o politiki plač in o drugih za delavce in Upokojence pomembnih zadevah. Razpravljamo pa tudi o km, kaj dobrega, kaj slabega "am lahko prinese predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kaj socialni sporazum, ki se pripravlja in oklepa brez udeležbe upokojencev. Vedno bolj smo pod °čitki in pritiski predstavnikov vlade, nekaterih ministrstev, Gospodarske zbornice h drugih, ki vidijo poglavitno Zlo naših sedanjih in prihodnjih gospodarskih težav v upokojencih in izdatkih za njihove pokojnine. Moti jih i vse: njihovo število, višina »: Pokojnin in redno mesečno »! Usklajevanje po gibanju plač, f\ v zadnjem času jih moti celo J °eraško skromna višina en-' batnega letnega dodatka za I fekreacijo. Pri vseh teh razpravah Upokojence najbolj moti uporaba dvojnih meril, ena pri Plačah in drugih prejemkih Poslancev in funkcionarjev, drugačna pri razpravah o Plačah delavcev in o pokojninah. Za plače in za druge Prejemke in ugodnosti poslan-Cev in funkcionarjev ne mor-emo reči, da so ravno nizki, čeprav bi morda zaslužUivišje, *a plače vsaj polovice delavcev in za pokojnine polovice upokojencev pa lahko z gotovostjo trdimo, da ne zadoščajo Za skromno preživetje. Upoštevamo, da je javna Poraba, kamor štejejo tudi lZdatki za pokojnine, hudo °reme za naše gospodarstvo. Vendar je potrebno pregledati tudi državni proračun, v njem ni varčnosti, povsod želje po novih prostorih, opremi, avtomobilih in podobnem. Zahtevamo racionalnost in skromnost tudi pri državnih ln občinskih izdatkih. Vedno Sfho poudarjali, da moramo tudi upokojenci prispevati sVoj delež za oživitev gospodarstva in njegov čimprejšnji vZpon, vendar ne prvi in ne največji delež- Bogatejši bi n^orali pri tem biti prvi in nositi sorazmerno večje breme kot revni. Po vladnem predlogu solatnega programa naj bi se rast plač omejila s posebno eskalacijsko lestvico. S takšno omejitvijo rasti plač, bi se avtomatično za prav enako stopnjo omejila tudi rast pokojnin. In vendar se razpravlja in predlaga, naj se pri usklajevanju pokojnin po tako zadržani rasti plač še enkrat uporabi omenjena es-kalacijska lestvica. Torej dvakratno omejevanje rasti pokojnin. Takšna razmišljanja za upokojence niso pravična, zato jih odločno zavračamo. Odprava tako imenovanega "PORAČUNA" pri usklajevanju pokojnin, bi pomenila letno odvzem skoraj polovico enomesečne pokojnine. Kaj bi to pomenilo v treh ali petih letih, naj si predlagatelji in zagovorniki izračunajo sami. Upokojenci zahtevamo in bomo zahtevali tudi v prihod-nej, da se pokojnine usklajujejo po mesečnem gibanju plač in da pripada usklajena pokojnina od meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah. Samo tako bo zagotovljena enaka rast plač in pokojnin. V zadnjem času je Vladi in ministrstvom, ki ne vedo, kako bi uskladili izdatke pokojninskega zavarovanja z dohodki, v napoto tudi dodatek za rekreacijo upokojencev. Če ga že ni mogoče odpraviti, naj se vsaj zadrži na lanski ravni. Sedanji dodatek je tako skromen, da ie umestno le razmišljanje, kako ga znato povečati. Upokojenci in njihove organizacije bodo morale, kot zgleda, tudi glede tega dodatka reči še kakšno odločnejšo besedo kot doslej. Zveza društev upokojencev Slovenije, ki zajema pred društev približno polovico vseh upokojencev, se bo kot doslej odločno in povsod borila za s predpisi zagotovljene pravice upokojencev in za vse njihove utemeljene interese. Prepričana je, da bo poleg podpore svojega članstva imela razumevanje in podporo tudi pri upokojencih, ki niso njeni člani. Obveščevalec ZDUS številka 64 Slovenija ni pravna država Raziskava javnega mnenja Slovencev o tem ali je Slovenija pravna država ali ne, in v kolikšni meri je eno ali drugo, ki jo je izvedlo Delo in ga objavilo v Delu dne 1. aprila letos, je postavilo pred oči Slovencev dejstvo, da kar dve tretjini Slovencev ocenjujeta Slovenijo kot ne - pravno državo! Dejstvo, o katerem so sicer čivkali že vrabci na strehah, je sedaj potrjeno črno na oelem! Dan objave je najbrž naključno I. april, saj je morala biti anketa izdelana že poprej, vendar prvi april in večletno čvekanje vlade in vladnih teles o pravni državi in pravni urejenosti vsebinsko tako lepo sovpadata, da bi bralec takšno naključnost najraje izključil, saj pokaže, kako je potrebno takšno vladno govoričenje jemati: kakor vsako prvoaprilsko potegavščino doslej ali po domače, kot laž- Izsledek ankete je, povejmo kar naravnost, dvotretjinska nezaupnica vladi, če smem malo posploševati. Ali če obrnem, kar je seveda vedno možno: izraža dvotretjinsko odobravanje obnašanja vlade, jasno pod pogojem, da Slovenci takšen način izvajanja oblasti sprejemamo za svojega, saj nam je blizu, ker smo zrasli v njemu in drugega ne poznamo in smo zato postali v teku zadnjih petdesetih let, tako ali drugače, vsi prestopniki, vključno s tretjo tretjino. Vendar naj mi bo dovoljeno močno dvomiti o takšni možnosti, pred katero me je strah in jo zato sam odločno zavračam, saj sem prepričan, da bodo odmevi na izid omenjene ankete kaj kmalu pokazali, kako ga gre jemati. Predvsem pa sem radoveden, kako se bodo o izidu izrekli vodilni politiki Slovenije (pri čemer ne izvzemam predsednika republike, g. M. Kučana), ki določajo in so določali slovenski politični vsakdan in ki so nas pripeljali v stanje, ki ga dvetretjinska Slovenija označuje kot: stanje brezpravnosti. Moj Bog! To pričakujemo od njih vsi: kot plačevalci njihovih računov, kot njihovi volivci in končno, toda ne nazadnje, kot "certificirani" solastniki, državljani mlade države Slovenije, katero smo plačali z neskončnimi žrtvami in trpljenjem in ki nam jo sploh ni prinesla nekega zasanjanega pomladnega dne zlata ptička, zjutraj, v kljunčku! Izid ankete dalje pove, da Slovenci le nismo tako butasti in trapasti voli, za kakršne nas hoče imeti črno - rdeči režim, in da kljub naši prislo-vični krotkosti, potrpežljivosti in strpnosti do drugačnih, dobro razumemo, kaj se v naši državi dogaja in kdo stoji za takšnim dogajanjem in zakaj! In če smo v maršalovih časih govorili, da je cesar nag, smo do danes toliko napredovali, da vidimo kurbo, kljub njenim številnim lepotnim operacijam, s kirurškim dviganjem in sili-koniziranjem jošk ter vsiljivim vonjem po cenenem parfumu tipa "zgodbe o uspehu" vred, takšno, kakršna v resnici je: lena, oguljena in potratna, kot vendo doslej, toda z jekleno voljo po vladanju drugim za vsako ceno; za njeno, ki sta njena osebna morala in ugled, doma in v svetu ter za ceno, katero plačuje vlečni vol slovensko ljudstvo, in ki je zahtevala in bo še zahtevala žrtve in odrekanja za dosego vsaj povprečno spokojnega življenja. Do takrat pa bo demokracija ubogo nategovano revše, igračka za razuzdano zapravljanje dediščine prednikov, pajčolan za oblast, ki od demokracije razume samo toliko, kolikor jo je mogoče zlorabiti za svoje namene. Nam pa ostaneta upanje, da nam bo Bog končno obudil prave voditelje in vse prave kapitane, ki jih potrebujemo, da bi nam spravili ladjico Slovenijo iz nevarnih čeri fašizma in nebrzdane kraje "ki teče", kamor nas je pripeljal sedanji režim ter bi nas vamo pripeljali v pristan; in morda malce zadovoljstva ob opazovanju burkežev, ki bi radi predstavljali nekaj, kar niso, ne bodo, niti so kdaj koli bili in ki se najkasneje od Delove ankete dalje zavedajo, da so tudi gledalci spregledali, torej tudi vejo vse to! Priznam, ni mnogo, toda je upanje na prihodnost. Svetlejšo. • E. Tomas, Ljubljana Z Azurom pred Ažurno obalo 0 ladji, ki je bolj hotel kot čeber 1 m * m I |I !?r»lnica .....uf"** JBHIIHM^'t ^tfflnHHMHKtaV' ^ ...... I 1 Ja, in potem sem bil na ladji. Bolje rečeno, vedel sem, da sem na ladji. Prvi vtis, ki se me je mimogrede držal celo potovanje, je bil, da je vse skupaj bolj podobno hotelu kot pa precej velikemu ladijskemu čebru. Ladja Azur, ki meri v dolžino 142 in v širino 22 metrov ima sedem nadstropij za najmlajše s toboganom, stoli, video igre se žal ne C ItiaLnL Iva mm _J.___Yl *___A._1%____A _ I - _ I**.____■ •■__¥__ »dijo. Vaš malček bo v družbi vrstnikov tako lažje pozabil na čas, e bo lahko v miru pil pivo, mama pa se bo brez skrbi sončila na gornji ladijski palubi. Radosti ob bazenu. Kosilo ob bazenu, hladna pijača in vetrc v J»seh - vse to dobite na križarjenju z Emono Globtourom iz K'anjske Gore. e m o n aGLOBTOUfi T * ft V « l * O « M C V Kranjska Gora.Borovika 90 tel. 064/881-055, fax. 064/881-979 oziroma palub. Naenkrat lahko sprejme 750 potnikov v 33 kabin. Stroji jo poženejo do hitrosti 20 vozlov, guganje kabin ublaži stabilizator. Na njej ni nikoli prevroče, saj njene klimatske naprave, poleg hladne pijače, zares učinkovito ohladijo potnike. Uporaba stopnic ni nujna, med vašim oddihom vas med sedmimi palubami lahko vozijo tri dvigala. Žejo pogasite v petih barih, ali pa zaplavate v dveh ladijskih bazenih. Zvečer je obisk casinoja, diskoteke ali pa sodelovanje Ladja Azur med plovbo. na karaokah skorajda obveznost, prav za to, in tudi za druge priložnosti, pa vas uredijo v ladijskem kozmetičnem salonu. Otroci imajo na voljo dve igralnici, zagrizeni športniki dvorano za sauash. Precej od pestre ponudDe na ladji sem žal pozabil omeniti, vsekakor pa se boste z njo lahko pobliže seznanili, ko se boste pri kranjskogorskem Globtouru odločili za oddih na Azuru. • Besedilo in foto Uroš S pehar Zakaj Slovenci tako presojajo? Televizijska oddaja Presodite, ki je bila na sporedu v nedeljo, 23. aprila, zvečer, je z rezultatom glasovanja gledalcev pri sprejemnikih doma pokazala globoko krizo morale slovenskega človeka. Dilema matere samohranilke, "navadne" šolske čistilke, ali ukrasti program šolske naloge in pomagati sinu do druge stopnice v življenju ali pa poslati sina v najtežjo življenjsko šolo, v šolo poštenja, ki ne daje spričeval ne diplom, ne daje akademskih naslovov, ne debelega računa v banki, daje pa tisto, kar je potrebno, da se lahko beseda Človek zapiše z veliko začetnico. Gledalci s studiu TV Slovenija so uspešno opravili izpit: Z veliko večino glasov so podprli razdvojeno mater, da sinu pokaže pravo življenjsko pot. Gledalci doma pri sprejemnikih pa so pokazali, da je veliki večini Slovencev prva skrb še vedno materialna dobrina, le to, kar je oprijemljivo danes, pa čeprav je to skregano z zdravo pametjo. Kaj je in kaj bo s človekom in narodom jutri in pojutrišnjem, ljudi sploh ne zanima. Ko gledam ta rezultat TV glasovanja, mi postaja jasno, zakaj je naš človek na volitvah izbral za predsednika države trdega komunista, ka-zaj je zadovoljen z vlado reformiranih in prebarvanih komunistov, zakaj je bil slovenski človek le tihi opazovalec takrat, ko so komunisti, pa čeprav preoblečeni v ovčje kožuhe, podirali enega za drugim nosilce in junake slovenske pomladi, zakaj molče gleda, kako se samozavestni izbranci bogatijo na njegovih žuljih. Možgani slovenskega človeka so oprani. Komunisti so 45 let prali tisti kotiček mož-gan, v katerem se skrivajo ponos, poštenje, samostojno mišljenje, samo kritičnost in kritičnost do vsega, kar človeka naredi ČLOVEKA. Res so bili pri tem uspešni in še vedno Slovence prepričujejo, da so le oni tisti, ki vedo, kaj je za Slovence edino zveličavno in da Slovencem sploh ni treba "pamet nucati", ker bodo to oni delali za nas. Od nas pa pričakujejo le to, da jim bomo globoko hvaležni. Mati, junakinja naše zgodbe, se je na koncu pokazala v pravi luči. Sina je popeljala v šolo poštenja in mu pokazala, kakšna mora biti njegova življenjska pot. Če bi bilo to tudi njeno zadnje dejanje v življenju, je s tem opravila svoje materinsko poslanstvo. Ministra Gabra, avtorje in zagovornike liberalno-komu. nističnih šolskih zakonov pa je preprosta slovenska mati popeljala v šolo in pokazala, da slovenskemu človeku šola ne daje tistega, kar kulturni svet že davno ve. Nam Slovencem manjka tisto, kar je Jahve dal na gori Sinaj očaku Mojzesu, manjka nam Deset zapovedi, na katerih je zgrajena naša civilizacija. Manjka nam tisto, kar nam omenjena gospoda noče in ne želi dati, in prav zaradi tega naša šola "PROIZVAJA" moralno vprašljive ljudi. Poslanci in vsi tisti, ki imate v rokah škarje in krojite lik slovenskega človeka skozi leta življenja, vedite, da bo Zgodovina zelo kritično ovrednotila vaše delo. Čez nekaj desetletij se bo pisalo tudi v šolskih čitankah, kdo so bili tisti, ki so slovenskemu narodu delali največjo škodo in sramoto. Nikakor ne bodite med njimi. Nai vam bo na prvem mestu skrb za človeka, kakršnega nam je ponudila v Zgodbi slovenska mati, ki se je ne bi sramoval niti Cankar. Matevž Šuštar Jesenice Samoprispevek je dediščina preteklega režima V Gorenjskem glasu z dne 28. marca 1995 je bil na prvi strani v okvirju objavljen odlok Ustavnega sodišča z naslovom "Samoprispevek je zakonit". Ker sem že pred časom prav v zvezi s tem ostal brez odgovora na moje pismo, bom danes ponovno napisal nekaj besed. Upal sem (pa ne samo jaz), da smo z osamosvojitvijo pokopali vse zakone SFRJ (kako sem naiven!), predvsem kar zadeva samoprispevek, solidarnostni prispevek in podobno navlako. Danes žal ugotavljam, da temu ni tako. Naših vrlih politikov so polna usta, kako zelo si želimo v Evropo, da imamo demokracijo itd. Zato želim, da mi pristojni z Ustavnega sodišča Slovenije javno odgovorijo in navedejo vsaj eno DEMOKRATIČNO evropsko državo, v kateri imajo z zakonom uveden SAMOPRISPEVEK, SOLIDARNOSTNI PRISPEVEK in podobno. Torej, kje lahko kradejo denar iz žepa posameznega državljana proti njegovi volji? Spomnimo se samo, kaj vse so občani in krajani v preteklem režimu Zgradili s samoprispevkom (vodovod, vrtec, Šolo, cesto itd.). Danes so se teh dobrin polastile občine, razne ustanove ali pa premeteni posamezniki. Za primer bom navedel zbiranje denarja za materinski dom. Uboge stare Zeničke so si od ust odtrgale kakšnega tisočaka. Kako nenamensko je bil ta denar porabljen, pa smo lahko prebrali v časopisih in videli na TV. Vedno sem trdil, in to trdim še danes, da je samoprispevek zgolj potuha tistim občinskim posameznikom, ki brez samoprispevka ne znajo narediti ničesar. Znano je, da so prav v sedanjem času občinske blagajne polne bolj, kot v preteklem režimu, saj je bilo dodatno uvedeno še plačevanje DOHODNINE, česar prej nismo poznali. Toda, marsikje so denar iz občinske blagajne rajši porabili za izplačilo trinajste (!) plače (funkcionarji in člani izvršnega sveta in skupščine mesta Ljubljane). Prenekateri gospod je tako ob koncu pretekleta leta prejel več kot miljon tolarjev! To je dveletna plača slovenskega delavca! Končno pa se kar samo po sebi ponuja vprašanje, kdo vodi evidenco nad tako zbranim denarjem, saj gre za velike vsote. Pri samoprispevku, ki je krajevnega, ali največ občinskega obsega, še nekako gre. Kar zadeva solidarnostni prispevek, ki ga enkrat v letu plačamo vsi, pa navadni smrtniki ne vemo ničesar. Javno si tega nihče ne upa niti vprašati, tako nas je strah. Imamo ga polne hlače! Naj zaključim moje pisanje takole. Dokler bomo imeli uzakonjen samoprispevek, solidarnostni prispevek in podobne neumnosti, toliko časa v Evropi nimamo kaj iskati. Osebno mislim, da se jeziček na naši tehtnici vse bolj nagiba na "balkansko" stran, če ob tem navedem še podatek, da je polovica vseh državljanov v Sloveniji NESLO VENCEV, ki smo jim tako rekoč podarili državljanstvo, potem nismo več daleč od Balkana. • Janko Fon, Cesta Maršala lita 2, Jesenice Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Planinski ples na Lancovem Radovljica, 28. aprila - Odsek planinskih vodnikov pri Planinskem društvu Radovljica prireja ob praznovanju 100-letnice društvene dejavnosti planinski ples, ki bo v soboto, 29. aprila 1995, z začetkom ob 20. uri v Domu kulture na Lancovem. Prireditev, na kateri bodo za zabavo skrbeli Gorenjski muzikantje s Klemenom Koširjem, bodo povezali z bogatim srečelovom. Ves izkupiček bodo namenili za nakup tehnične opreme, ki jo potrebujejo vodniki pri izvedbi društvenih izletov, delno pa bodo denar namenili tudi za izobraževalno dejavnost. • S. Saje Odpeljimo odpadke, dokler jih še lahko Ko so v torek na seji občinskega sveta občine Žiri obravnavali občinski proračun, je bilo kar nekaj razprave tudi o stanju okolja Ugotovili so, da postaja stanje vodotokov, v katerih je vse več alg, vse bolj zaskrbljujoče, kar je verjetno posledica delno neurejene kanalizacije, pa tudi slabega delovanja čistilne naprave. Sklenili so, da se pregleda, koliko študij in preiskav vodotokov že imajo, in ali je potrebno strokovne analize voda za ugotavljanje vzrokov in primerno ukrepanje še naročiti. Tudi s tem, da je še vedno vse polno divjih odlagališč odpadkov, se ne bi smeli sprijazniti, zato so predlagali, da se organizira čistilna akcija, v kateri bi jih pospravili. Ob vseh pripetijah z odlagališči odpadkov na Gorenjskem in tudi v nekdanji občini Škofja Loka, ni od muh niti ugotovitev, da kaze s tem pospravljanjem pohiteti, "saj je sedaj še čas, da lahko zbrane odpadke odpeljejo v Lokor • S. Ž. Prireditve Znameniti Tržičani Tržič - V avli OŠ Bistrica bo v Betek, 5. maja, ob zaključku metnostne delavnice učencev 6. razredov ob 18. uri literarni večer "Znameniti Tržičani". IrlUHUUrlUHrlrlUr* Večer spiritualne Indije Bled - V sredo, 3. maja, ob 19. uri, bo na Bledu v Kino dvorani program iz niza Večer spiritualne Indije. Glasbeniki bodo igrali na tradicionalne inštrumente. Predstavili pa bodo tudi slovenske prevode klasičnih del iz književne zakladnice spiritualne Indije. V duhu sprave Kranj - Mestna občina Kranj -Prešernovo mesto prireja ob 50-obletnici konca druge svetovne vojne slovesnost v duhu sprave. Na slovesnost so posebej vabljeni vsi slovenski veterani. Slovesnost bo v torek, 9. maja, na Slovenskem trgu ob 20. uri. Pred prireditvijo bo ob 18. uri v farni cerkvi zahvalna maša, ki jo bo vodil diakon Melhior Golob. Prisrčno vabljeni! Na kresovanje Podnart - Foklorna skupina "VOŠE" in gasilci vabijo vse v Podnart na kresovanje. Prireditev bo 30. aprila za kulturnim domom. Igral bo ansambel Planika. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Teniški turnir Kranj - Teniška sekcija pri DU Kranj vabi na teniško igrišče Visoko, kjer bo v petek, 5. maja, teniški turnir članov sekcije pri DU. Turnir bo z dvema ženskima ekipama ter z dvema moškima ekipama. Turnir je ob 8. uri. V maju pa organizirajo tudi tečaj tenisa. Javomiški prvomajski veleslalom športno društvo Lom vabi prijatelje spomladanskega smučanja na prvomajski veleslalom na planini Javornik, ki se bo začelo v nedeljo, 30. aprila, ob 11. uri. Prijave sprejemajo uro pred startom v začasni planšarski koči na Slanini. • J. Kikel Kresovanje v Gorajtah športno društvo Polet iz Svetega Duha - Virmaš prireja v nedeljo, 30. aprila, ob nogometnem igrišču v Gorajtah prvomajsko kresovanje. Za pijačo m jedačo poskrbljeno. M&lrlrltltlrltltltltltM Gorenjska nogometna liga Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri. Pari: Polet: Jelovica LTH, Sava : Hrastje, Živila Naklo : Alpina, Trboje : Visoko, Šenčur : Zarica. Jutri ob 15. uri bodo igrali mlajši dečki. Pari: Triglav Creina A : Jesenice, Britof: Sava, Železniki: Zarica B, Velesovo : Triglav Creina B, ZivilarNakto: Kokrica, Zarica A: Lesce Bled Stiks. Člani bodo igrali jutri ob 17. uri. Pari: Bitnje : Zarica, Trboje : Lesce Bled Stiks, Alpina : Polet, Jelovica LTH : Železniki, Šenčur : Britof, Sava : Visoko, Preddvor : Velesovo, Podbrezje : GLASOV KAŽIPOT 3 Kondor, Podgorje : Bohinj, Hrastje proste. Starejši dečki bodo igrali v nedeljo ob 10. uri. Pari: Triglav Creina B : Lesce Bled Stiks, Jesenice : Jelovica LTH, Sava : Živila Naklo, Šenčur : Triglav Creina A, Podgorje : Bitnje, Železniki : Trboje, Visoko: Alpina, Bohinj : Britof, Kondor : Kokrica, Polet : Zarica (preloženo). Mladinci bodo igrali v nedeljo. Kondor: Železniki, Bohinj: Lesce Bled Stiks, Jesenice : Sava, Visoko : Velesovo Podgorje : Bitnje (ob 11,30), Hrastje : Jelovica LTH pa ob 10. uri. • J. K. Športniki vabijo Tek na Dobrčo - športno društvo Mošnje prireja v Ponedeljek, 1. maja, tek na Dobrčo. Start bo ob 9. uri pred kulturnim domom v Mošnjah, cilj pa pred kočo na Dobrči. Proga bo dolga 8000 metrov in bo imela 1000 metrov višinske razlike. Prijave bodo sprejemali od 8. ure dalje na startu, startnina pa bo 500 tolarjev. Kategorije bodo člani do 30 let, člani od 31 do 40 let, člani od 41 do 50 let in člani nad 50 let. • J. K. MlfUIIMIflMlflllfMII Rokometašice Kranja v boju za obstanek Konec tedna se v ženski rokometni ligi začenja tekmovanje za vrh in obstanek v ligi. Ta težka naloga čaka tudi rokometašice Kranja, ki so bodo skupaj z Marino Izola, Bakovci in Vegradom iz Velenja borile za obstanek. Prvo tekmo igrajo jutri, 29. aprila, v gosrteh v Izoli, drugo pa 3. maja doma z Vegradom iz Velenja. Rokometne lige V II. ženski državni ligi zahod bo Lokastarjutri ob 15. uri gostovala pri Krim Electi B, Kranj B in Planina Kranj bosta igrala v nedeljo ob 10.30, Sava Kreanj pa bo jutri ob 19. uri gostovala v Zagorju. V III. državni ligi moški - II. skupina bodo pari Mokerc B : Šešir B (sobota ob 18. uri), Jezersko : Sava Kranj (sobota ob 18. uri), Dom Žabnica : Kodeljevo B (sobota ob 18.15), tekma Preddvor Gorjanc : Radovljica š. Bled pa je bila v sredo. Pri kadetih center I bodo igrali Šešir : Sava Kranj, Besnica : Radovljica š. Bled (nedelja ob 10. uri") in Dom Žabnica : Preddvor Info (sobota ob 17. uri). Pri starejših deklicah center pa bodo pari Krim Electa : Lokastar (nedelja ob 11. uri), Kranj: Planina Kranj (nedelja ob 9. uri) in Ribnica: Sava Kranj (sobota ob 10. uri). J. K. Nogometni spored V prvi državni nogometni ligi bodo odigrali 25. krog. Živila Naklo odhajajo v nedeljo, 30. aprila, v Maribor k Mariboru Braniku, drugouvršče-nemu moštvu na lestvici. Tekma bo ob 16.30. Za Naklance bo lahko zaigral Mitev, Demirovič pa je na zadnji tekmi dobil rdeči karton. V drugi ligi pa bo Filc Mengeš igral v nedeljo ob 16.30 doma z Železničarjem iz Maribora, Napredek iz Domžal pa bo gostoval pri Nafti v TURISTIČNA AGENCIJA ■ 1 * ~ i • GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 26. - 28. maj 95 • POLETNE POČITNICE: slovensko in hrvaško primorje • POČITNICE V TURČIJI, GRČIJI, ŠPANIJI, SICILIJI... • G AR D ALAN D, 1 dan, bus, odhod 27. 5. 95 Informacije in prijave: TRŽIČ -Predi!niška 14, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. 1 a, tel. 224-132 Lendavi. V tretji ligi zahod so v zadnjem kolu Jesenice zgubile v Radomljah z 2 : 0, Triglav Creina pa je doma premagal Telmont s 5 : 1. Triglav Creina tokrat gostuje, Jeseničani pa igrajo doma. V ligi vodijo Črnuče z 32 točkami, Kranjčani so četrti s 27 točkami, Jeseničani pa predzadnji z 12 točkami. Mladinci Živil so v območni mladinski ligi v Ljubljani igrali 1 : 1 z vodilnim Železničarjem Oscarjem, Zarica pa je doma s 5 : 0 premagala Sampion-ko Bilje. Vodi Železničar Oscar z 31 točkami, Živila so druga z 28 točkami, Zarica pa tretja s 23 točkami. 1WHWWHW1I1WII1IW Tek za Brazde vzdržljivosti V okviru akcije Brazde vzdržljivosti, ki jo vodi Športna unija Slovenije, bo v torek, 2. maja, 13. tek po mejah KS Drenov grič - Lesno brdo. Start bo ob 15.30, pojasnila pa daje po telefonu (061) 754 - 484 G. Gruden. Mali nogomet v Dražgošah Klub malega nogometa Sport Fit organizira v ponedeljek, 1. maja, ob 10. uri na športnem igrišču v Dražgošah peti prvomajski turnir. Prijave zbira Rafko Kavčič, Draž-gose 5, 64228 Železniki ali po telefonu (064) 66 - 930. Prve štiri ekipe dobijo pokale, prve tri pa že lepe denarne nagrade. Po turnirju, ob 21. uri, bo še ples z ansamblom Californija. KMN Sport Fit je gorenjski prvak v malem nogometu in nas bo zastopal v novo ustanovljeni prvi ligi, zato vabljeni na turnir. • J. K. Konec tedna regata na Bledu Bled, 28. aprila - Veslaški klub Bled in Veslaška zveza Slovenije prirejata jutri, 29. aprila, in v nedeljo, 30. aprila, tradicionalno prvomajsko regato na Blejskem jezeru. To bo prva domača kriterijska regata, zato je program prilagojen čim večji preglednosti gripravljenosti posameznikov, lejska regata bo določila potnike za člansko regato v Piedilucu v Italiji od 5. do 7. maja in za mladinsko regato v Muenchnu, ki bo 13. in 14. maja. Predtekmovan-ja se bodo oba dneva začela ob 9.30, finala pav soboto ob 15. uri in v nedeljo obvl4. i/ri. Za uvrstitev v finale bo v članih, mladincih in mlajših mladincih odločal čas, pri pionirjih pa uvrstitev. • J. K. Razstave 3 Kranj - V Mali galeriji v Kranju bo v četrtek 4. maja, ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del nastalih na likovni delavnici Gosttur '95 na Krvavcu. Razstavljalo bo 19 udeležencev Gosttura '95 iz sedmih držav. kofja Loka- V petek, 5. maja, bo ob 20. uri v Galeriji Loškega gradu ob 100-letnici stripa razstava stripov Iztoka Sitarja 1980 - 1995. Za zabavo bo poskrbela skupina 4 Fun. Nadaljevanje na 42.strani Obveščamo Vas, da 30. 4. 1995 prirejamo prvomajsko kresovanje na jezeru Črnava ob hotelu Bor v Preddvoru. Kres bomo zakurili na jezeru ob 20. uri. Gostinsko ponudbo bomo dopolnili z živo glasbo. AVTO ŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 IZ PIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND AVTO ŠOLA ING. HUM AR AVT ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE GLOBINSKI SESALCI in PARNI ČISTILCI ARIEL, d o. o. Tel: 064/331-779 od 8. do 17. ure AVTO ŠOLA ((VICU - MLADI VOZNIK Pizzerija DARE Kranj, tel: 221-051 V aprilu popust 10 % na hrano NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 8. maja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novimi vozili IVECO v Avto šola B in B. Tečaj se začne 22. maja, ob 20. uri. TEL: 064/22-55-22 PALMANOVA, 10. 5.; GARDALAND, 13. 5. Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 8. maja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 331-035 SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loewe... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 BTV 37 cm POLOG: 15.695 in 11 x po 3.327 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.940 in 11 x po 3.591 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 in 11 x po 4.443 SIT BTV 63 cm, TTX stereo POLOG: 42.309 in 11 x po 8.972 SIT BTV72cm,TTX POLOG: 36.235 in 11 x po 7.685 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11 x po 9276 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11 x po 3.717 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11 x po 4.093 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11 x po 5.420 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.591 in 11 x po 3.730 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.630 in 11 x po 4.589 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.730 in 11 x po 6.305 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.963 in 11 x po 6.781 SIT HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: 31.469 in 11 x po 6.675 SIT Zelo kvalitetni po najnižji ceni in na obroke, nepogrešljiv v vsakem domu in vrtcu. Prodaja s prezentacijo! TEL.: 064/685-600 Na C. Staneta Žagarja 34/a v Kranju, Vam nudi kvalitetno računalniško opremo (PC konfiguracije po želji, tiskalniki, multimedija) in vrhunski servis na terenu ali pri nas. Vsak delovni dan. J šola poklicnih voznikov (B) C-E-F kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! Tel.: 21-31-60 Nudimo vam prostor za večje skupine. NOVO: NEKADILCE! Delovni čas: od 9. do 04. ure ponoči. Rezervacije po tel.: 064/221-051 SALON ZA Pizzerija DARE Samo PI-BIP vam vozi PIZZE, pečene v krušni peči, na dom. Se Kranj, tel.: 221-051 priporočamo! Vsak dan, razen nedelje, od 12. do 02. ure ponoči. del. čas od 9. do 02. ure EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 REKLAMNI NAPISI Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 DRI NOVEC Tel.: 064/731-050 GARDALAND, 2. 5., 13. 5.; cena 55 DEM ali 4.500 SIT. NAKUPI: TRST 9. in 23. 5.; MADŽARSKA - LENTI, 11. 5. 95 DRSALIŠČE NA BLEDU NE OBRATUJE Ponovno bo drsališče odprto 10. julija. REKREACIJSKO DRSANJE v juliju in avgustu bo ob sobotah in nedeljah, ob 20. uri. VABLJENI! Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o., Kranj Janeza Puhar ja 10 Tel./fax: 325-257 Premog POLOS TRGOVINA S PREMOGOM ZAPOGE 40 PRALNI STROJ PS 906 X 47.975 gotov. 59.968 na čeke PRANO SUŠ. GAR. PSG 800 85.402 gotov. 106.742 na čeke HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI od 27.814 do 53.718 Vse vrste premoga, lesnih in premogovih briketov, bukovih drv vam dostavimo na dom. Plačilo na več čekov! Telefon: 061/823-585, 061/824-096 MONIKA ŠPORT FITNESS STUDIO BRDO pri Kranju Organizira ZAČETNI in NADALJEVALNI tečaj tenisa. Prijave se zbirajo do 6. maja. Število omejeno! INFORMACIJE na tel.: 221-133 ali v fitness studiu od 10. do 21. ure. KREDIT za AVTO tudi v Domžalah tel.: 061/712-659 Avtohiša Ljubljana tel: 061/343-595 tel: 061/1681-444 VSE VRSTE AVTOMOBILOV, PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE. 12 obrokov po 80.087 + R in varščina 150.000 24 obrokov po 44.597 + R in varščina 150.000 36 obrokov po 32.946 + R in varščina 150.000 48 obrokov po 27.252 + R in varščina 150.000 PRIMERJAJTE IZRAČUNE ZA 1.000,000 S PONUDBO DRUGIH AJDA Vrzdenec 60, Horjul Tel: 061/740-743 Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje "AJDA" Vrzdenec organizira v sodelovanju s kočevskimi gozdarji pod vodstvom predavatelja G. W. Schmidta iz Raziskovalnega centra HERA, UeB/ Daun, Nemčija v dneh 3. - 5. 5.1995 3-dnevni seminar za gozdarje in drevesničarje. "KEKEC" POLETNA ŠOLA Kekec - Organizirana poletna šola v naravi od 1. 7. do 15. 7. za otroke od 7. do 13. leta. Informacije po tel./fax: 064/710-099 NINT34 »OorM NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE ZALLA Pokrovitelj današnje križanke je Trgovina ČALLA, Prešernova ul. 10, Kranj. V njihovi trgovini lahko izbirate med konfekcijo za vse letne čase. V tem času Vam nudijo bogat mladinski program, žensko infekcijo, jeans General Company, Che-*on. Reševalcem današnje križanke so pripravili nagrade: ti nagrada: nakup v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT Tri nagrade pa prispeva Gorenjski glas. Nudijo Vam možnost nakupa z odlogom plačila - na več čekov! O založenosti trgovine se lahko prepričate sami. Delovni čas: vsak dan od 8. do 19.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 11. maja 1995. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova ul. 1 ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. Rešitev pa lahko oddate tudi v naši malooglasni službi. ZALLA II. NADSTROPJE BLAGOVNICE ASTRA Nadaljevanje s 40.strani »»»»»»»»It***!* Jesenice - Danes, v petek, 28. aprila, bo ob 18. uri v Razstavnem salonu Dolik otvoritev razstave grafik Nejca Slaparja. Gledališče It Jesenice - V Gledališču Toneta Cufarja bosta v prihodnjem tednu kar dve gledališki predstavi. V četrtek, 4. maja, bodo ob 19.30. uri ponovno uprizorili komedijo Rayja Coonevja "Pokvarjeno", v soboto, 6. maja, ob 19.30. uri pa bo gostovalo Slovensko ljudsko gledališče Celje s komedijo Zorana Hočevarja "Smejči". Vstopnice za obe predstavi so v predprodaji v pisarni gledališča. Škofja Loka- Na Loškem odru bo v soboto, 6. maja, ob 10. uri Sredstava "Kraljična na zrnu gra-a" H.C. Andersena. Gostujejo vzgojiteljice WE Ciciban, Čebelica in Kekec. Kranj - V Prešernovem gledališču se bodo od četrtka, 4. maja, do sobote, 6. maja, vsakič ob 20. uri zvrstile tri predstave, gostovanja Slovenskega gledališča iz Trsta s predstavo Vinka Moederndorferja: Transvestitska svatba. Predavanja It Zdravniško predavanje Naklo - DU Naklo vabi na predavanje dr. Marije šimenko o boleznih, ki jih povzročajo klopi in zaščita pred njimi. Predavanje bo danes, 28. aprila, ob 19. uri v Domu kulture v Naklem. Izleti V Belo krajino Kranj - DU Kranj vabi na avtobusni izlet v Belo krajino, ki bo v torek, 9. maja, z odhodm ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek. Na pohod Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 4. maja, pohod iz Selške doline na Hrastnik. Zbirališče Je ob 8.30 na Avtobusni postaji v Kranju. Hoje bo za približno 3 ure po dobrih ?ozdnih cestah in poteh. Priporo-amo primerno obutev in opremo ter palice. »1»»MIM»1IM1I»II Na Menino planino Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na planinski izlet na Menino planino - Vrvodnik. Izlet bo v četrtek, 11. maja z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek ob uradnih urah. Majski pohod Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira tradicionalni majski pohod na Blegoš. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina je v nedeljo, 7. maja, ob 7. uri. Hoje je 5 ur. Potrebna je planinska oprema. Prijave sprejema pisarna PD Kranj. V Prekmurje Tržič - DU Tržič organizira 6. maja izlet v Banovce in Vržei. Prijave sprejemajo v pisarni društva med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in soboto. Pohod okoli Ljubljane Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira pohod na 39. tradicionalnem pohodku okoli Ljubljane. Pohod bo 13. maja. Pot je dolga 35 km in traja sedem do osem ure. Zbor pohodnikov bo ob 6. uri na Avtobusni postaji Kranj. Odhod bo z rednim avtobusom. Pohod na Jakoba Žabnica - Sekcija za pohode pri DU Žabnica vabi na pohod na Jakoba nad Preddvorom, ki bo v sredo, 3. maja, z odhodom ob 7. uri. Zbirališče je pri Zajcu v Sp. Bitnjah. Hoje po lepi naravi je za približno uro in pol. Turnosmučarski izlet Kranj - PD Kranj organizira 6. maja turnosmučarski izlet na Kotovo sedlo. Odhod bo z lastnimi avtomobili ob 4.30 izpred hotela Creina. Obvezna je prijava v društveni pisarni. Planinski izlet Kranj - PD Kranj vabi v soboto, 13. maja, na planinski izlet Olševa -Potočka Zijalka. Povzpeli se bomo na vrh Govca (1929 m). Ogledali si bomo tudi veličastno kraško jamo. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Informacije in prijave v društveni pisarni. Gledališče Dobrota ni sirota Kranjska Gora - Danes, 28. aprila, ob 20. uri bodo igralci dramske skupine Dovški oder pri KUD Jaka Rabič gostovali z igro Marsela Gomboca Dobrota ni sirota v dvorani v Kranjski Gori. V nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri pa bodo isto igro uprizorili v domačem kulturnem domu v Dovjem. Celotni izkupiček bo namenjen obnovi cerkva v Dovje in v Mojstrani. Film It Kaj se dagaja v Kinu šiška? Ljubljana - V Kinu Šiška v Ljubljani bo v četrtek, 4. maja, premiera filma Street fighter - Ulični bojevnik. V avli kina Šiška bodo v tem času postavljeni terminali, ki vas bodo popeljali med najnovejše izdaje ČD iger, preizkusili pa boste lahko tudi še neizdane demo verzije in marsikaj drugega. če se želite pogovoriti o odraščanju, spolnosti, drogah..., ' pokličite GORENJSKI TELEFON ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE 064/715-755 in sicer od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, lahko pa nas tudi obiščete vsak ponedeljek in torek bd 15. do 17. ure v Hotelu Grajski dvor v Radovljici, soba 108. LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji del: 1. MADONNA: Take a bow 2. THE EAGLES: Girl from yesterday 3. SIMPLE MINDS: Shes a rives 4. M PEOPLE: Sight for sore eves 5. BOVZONE: Love me for a reason Predlog: ANNIE LENNOX: No more I love vous Domači del: 1 2 3 4 5 JAN PLESTENJAK: Ker te ljubim IRENA IN OTO: Oda ljubezni MAGNET: Najlepša si ti LINTVERN: Ali bi ljubila me SPIN: Kjerkoli si Predlog: MILAN HOLLIDAY: Po tebi hrepenim Živio! Na klepetu ob glasbi smo tokrat imeli skupino Don Juan, katere vodja Vojko Sfiligoj je predstavil povsem svež izdelek - kaseto in CD, ki nosi naslov Spet doma. Med predvajanjem lestvice 5 + 5 pa smo izžrebali tudi dva, ki prejmeta nagrado Založbe Amadeus iz Ljubljane. To pa sta tokrat dva moška predstavnika: Samo Kralj, Potrčeva 10, 61000 Ljubljana in Ivo Trebar, Benedikova 40, 64000 Kranj. Do prihodnje oddaje, ki bo na sporedu 10. maja, ko bo naš gost znan vedeževalec Danny, pa prisrčen pozdrav od Saše Pivk. Glavni pokrovitelj oddaje je bila trgovina Katom. KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Žiri, 64226 Žiri. MALI OGLASI m 223-444 DISCOTEKA AR* RADOVUI CA MED PRAZNIKI ODPRTO V PETEK, SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK OD 22. DO 04. URE APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice In telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. B 632-595 6376 Ugodno prodam STROJ ZA VEZENJE - 8 glav s programi. 0241- 694 7880 Prodamo nov RAČUNALNIK 486 z garancijo in opravljamo popravila računalnikov. 00609/627-194 9194 Prodam RAČUNALNIK AMIGO 500 (razširitev na 1 MB), dve igralni palici, literaturo, miška s podlogo, monitor s filtrom, 250 disket z igrami in programi. Vse še zelo dobro ohranjeno, staro eno leto. 0328-498, po 15. uri 9806_ Ugodno prodam STROJ ZA VEZENJE 8 glav. 0241-694 ioom PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 8'° - 2200 ^NEDELJA OD li 00 - 2200 Ker so pred vrati prvomajski prazniki, sporočamo vsem našim bralcem in oglaševalcem, da bo Gorenjski glas izšel prvič v maju po praznikih 5. maja. Kupon za brezplačni oglas bo prav v tem časopisu št. 35. Seveda pa lahko mali oglas oddate tudi na oba avtomatska odzivnika številka: 223 444, 223-111; 24 ur na dan! Se priporočamo] Prodam ELEKTROMOTOR 15 KV. 950 obratov in motorno nahrbtno ŠKROPILNICO. Bitenc Janez, Breg 8, Križe. 10245 Prodam CISTERNO Creina 2200 I, obračalnik pajek na 2 vretena in gozdarsko vitlo Tajfun 4,5 t. 0 720-140 po 18. uri. 10247 VALJ za valjanje njiv, avtomatsko tehtnico, transportni trak, prodam. 0328-238 10194 Pletilni STROJ Pfaff electornic 6000 color, nerabljen, prodam po polovični ceni. 0633-624 10437 Prodam trosilec za hlevski gnoj SIP TG 35. Dvorje 56,Cerklje 10439 Prodam novo rotacijsko KOSILNICO Brlten 165 20 % ceneje. 0738-919 Prodam traktor TV. 732, malo rabljen s kabino In francisovo spiralno TURBINO, vstopna cev Fl 200 in 800 kg sena in otave v Zapužah. 0714-652 POMIVALNI STROJ prodam. 066- 463_ 10468 Prodam sipovega PAJKA na 4 vretena. 0738-027, Črnivec 18 A, Brezje io4eo STRUŽNICO TS 1 stružne dolžine 80 prodam. 0311-694_10538 Italijanski 4-stranski skobelni STROJ, primeren za izdelavo stropnih in talnih oblog, ugodno prodam. 064-103 10474 Kupim rabljen enofazni mešalec za beton. 0731-167 iosie Prodam rabljen TRAKTOR Tomo Vinkovič 18 KM. 0715-928 10217 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 Ky\NALOV GRAFIKA NA KKRANU (11 JKZIKOV) 2S TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DCKODERJ1. KARTICE ZA F1LMNET S1STKMI ZA VKČ STRANK VARTIJIV1 SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.IOKA,OODEŠlf: 12S TEL.: 064/633-425 i RAUSCH BOROVLJE KUPIM Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745 •PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini •NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni •DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV VAŠ NAJBLIŽJI RENAULT ZASTOPNIK Prodam dva prevozna bazena za mleko 100 in 1601, močnejši puhalnik za seno in siloreznico "špajzer" z dvižnim koritom. Sv.Duh 41, 0633- 208 10096 Prodam CEPILEC za drva. traktors-ki. 0802-040_10080 Prodam osebni računalnik 486/DX2/ 66 (4 MB RAM), monitor Samsung, HD 350 MB, grafična kartica TSENG, cena 1800 DEM. Posavec 14, 0731- 276 10236 PUHALNIK TAJFUN brez motorja, prodam. 0736-690 ioo4e Prodam PARNI ČISTILEC, nov 10 % ceneje. 0421-006, Cerklje ioo7s Prodam 4.3 KW MOTOR z 1425 obrati. «802-040 10079 Ugodno prodamo malo rabljeno MANJŠO KOSILNICO in brusilko. 0802-007 10291 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7. Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo vso starinsko pohištvo in ostale starinske predmete. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske storitve. 053-401 8295 Odkupujemo smrekovo, bukovo in hrastovo hlodovino. 064-103 9668 Kupim GOLF 1981/82 letnik. 316 ali 421-293 421- 10218 GAULOISES BLONDES 92/ Na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS št. 28/93,19/94) občina Cerklje in občina Šenčur objavljata ty-yideo-avdio-hi.fi ZASTOPSTVO IN PRODAJA fjj) pioiNieeR KARAOKE MINI STOLP 99.990 SIT PIONEER N-50 2X50W RMS HLODOVINO Iglavcev In celulozo odkupujemo, lahko tudi na panju. Ugodne cene in plačilo po dogovoru. 055-151 dopoldan, 57-848, zvečer 10300 Kupim KULTIVATOR z ježi in Vikonov trosilec miner.gnojil. 0738-054 10339 Kupim hrastove plohe deb. 60 in 70 mm. 0633-187_10432 Kupim belo Mivko. 057-581 10433 Hrastovo in smrekovo hlodovino kupim. 066-363 10459 JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo obnove lokalne ceste L 3833 Šenčur - Trata v dolžini 2.700,00 m. - Razpisno dokumentacijo lahko ponudniki dvignejo ob ponedeljkih od 7. do 12. ure in ob sredah od 14. do 16. ure na občini Cerklje, Slovenska c. 2 Cerklje. - Ponudbe morajo prispeti do vključno 12. 5. 1995 do 12. ure na občino Cerklje, Slovenska c. 2, Cerklje. - Ponudbe morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako "Javni razpis za obnovo ceste L 3833 Šenčur - Trata - NE ODPIRAJ" - Javno odpiranje ponudb bo 12. 5. 1995 ob 12.30 na občini Cerklje, Slovenska cesta 2, Cerklje. - Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: a) cena b) reference izvajalca c) opcija ponudbe in fiksnost cen d) možnost kreditiranja - K ponudbi je potrebno priložiti: - predračun na originalnem popisu del - registracijo podjetja - spisek referenčnih objektov Naročnik sodelujočim ne prizna nobenih stroškov v zvezi z izdelavo ponudbe. O izidu razpisa bodo sodelujoči obveščeni v 14 dneh po odpiranju ponudb. Občina Cerklje, Občina Šenčur GORENJE 51 TTX SONY VHS E -180 SONY UX-S60 48.990 SIT 630 SIT 290 SIT Prodam pol leta rabljeno opremo za trgovino iz naravnega lesa. 0 715-728 10318 Oddamo poslovni prostor 76 m2 v Begunjah na Gorenjskem. 043-166 Železniki - POSLOVNI PROSTOR 64 m2, ugodno 30.000 DEM, možnost kompenzacije. 0 634-690 ali 325- 364 10383 Prostor za delavnico oddam za pomoč pri dograditvi hiše. šifra: POŠTEN SPORAZUM 10467 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM UOŽHOST PLAČILA 0D2D012 ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE d.o.o., Poženik 10, CERKLJE POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: pisarne različnih površin v centru Kranja, trgovske lokale v centru Kranja, skladišča v Naklem 80 m2 in 60 m2, Zalog pri Cerkljah 80 m2, llovka Kokrica 80 m2 in 30 m2... delavnice večjih površin v Kranju, Naklem, Podvinu; AvTOSERVIS 170 m2 s parkiriščem, 300 m2 pri Brniku. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 221-106 10486 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: cca 320 m2 v pritličju v centru Kranja. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 211-106 10487 DAJEMO V NAJEM: v Kranju 20 m2, 25 m2 ali 30 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221-353 10523 OPUS, Računalniški englneering d.o.o. Kupimo ali vzamemo v najem poslovni prostor (cca. 200 m2) v centru Kranja ali v bližnji okolici. PRODAMO: na Bledu trgovski objekt (brunarica) z vso opremo. K 3 KERN Kranj,d.o.o.. Komenskega 7, 221' 353_1052« PRODAMO: v Kranju ob cesti, starejšo hišo z delavnico 100 m2, Bisarno ter WC v priličju in stanovan-hti v nadstropju na parceli 750 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 i2» KOLESA ENDURO GILERA 200 naprodaj! Cena 2500 DEM. 0733-120 101» Prodam 4 kolesa: 2 moška, 1 fantovsko, 1 dekliško - 30.000 SIT. 0731-257_101» Prodam MOPED TOMOS AVTOMA-TIK tip A 35 S, letnik 1993. 046-379 10213_ Ugodno prodam žensko KOLO. 0 621-439 po 19. url_10220 Prodam KOLO SENIOR na pet prestav in Kekec otroško KOLO. 0310-780 102«« Zelo ugodno •prodam VESPO 250, letnik 1983. 0 46-244 L 10308 fUUU". Jama KEF marantz 8ONT DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI - Fl KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.: 064/222 - 055 NAKLADALKO SIP 26, staro 5 let. prodam. Bohinc, Praše 2, Mavčiče Prodam ŠKROPILNICO AG 500-198, TROSILEC PS 502. TRAKTOR TX80A. 0211-264_10294 Prodam malo rabljeno ROTACIJSKO KOSILNICO 135. Kalan, Zapoge 11, Vodice 10306 Prodam KOSILNICO BCS 127 bencin, petrolej. 0688-075 10386 Ugodno prodam barvni TV VOJA-GER 11, star 7 mesecev, še v garanciji. 051-481, zvečer 10401 Prodam črnobeli TELEVIZOR Panorama, ekran 59. Šuceva 9, Kranj Primskovo 10409 Prodam 20 kubično italj.samonakladalno prikolico, cena po dogovoru. Raztresen, Planina 9, Gor. vas 10415 Prodam poceni dvoredni pletilni STROJ brother. 0329-257 10417 Prodam traktorsko PRIKOLICO. 0861-838 10478 LOKALI GILLERA 125 cestna, prodam za 2500 DEM. 0312-273 10399 BLED - strogi center. Vpeljan In opremljen trgovski lokal (29 m2), oddam v najem. 0215-616 9738 Prodam skoraj novo, žensko KOLO na 5 prestav. Šuceva 9, Kranj Primskovo 10410 Stanovanjsko poslovno zgradbo 365 m2, s tremi telefonskimi linijami, CK, asfaltiranim dostopom in parkiriščem v Preddvoru, oddamo ali prodamo. 0061/311-835, 064/78-740 10020 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, kombi. 049-442 83is Opremo za tekstilno trgovino, ugodno prodam. 046-103 10082 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko torek in sobota. 049-442 83ie Pokliči Čvekafon! Samo tebe se čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite našo številko in že ste v družbi S NAJSTNIKI 090 90 90 S OSTALI 090 91 92 1 MIN. 23,4 SIT PO SLOVENIJI (hVChemo V NOVIH xs;or° °dno PROSTORIH LJUBLJANA, MAISTROVA 10 m m^V V*!*«". krIesovanje v VO$AH Otroška folklorna skupina Voše, bo v sodelovanju z gasilskim društvom Podnart, v nedeljo organizirala kresovanje. Ob 15. uri postavljanje mlaja, ob 17. url nastop folklorne skupine, 20.30 kurjenje kresa, za zabavo bo Igral ansambel Planika Iz Kranja. J^HIŠA AVKCIJSKA TEČAJNICA 11 avkcije terjatev z dne 21.4.1995 za gotovinska plačila dolžnik nominalna vrednost /SIT/ najnižja ponudba promet /SIT/ 1. ~A—4~B~±o.o., Maribor 2. ABC - POMURKA, mesni izdelki, Trbovlje 3. AERO d.o.o., Celje delni odkup 4. ALFA d.o.o.. Nova Gorica 5. ALPREM. Kamnik 6. AROSA d.o.o., Ljubljana 7. AVTOBUM d.o.o.. Kočevje 8. BABILON Vrtec Igor, Ljubljana 9. BARTA & BARTA d.o.o., Maribor 10. BREST, Cerknica H. ČAST d.o.o., Ljubljana 12. CENTER, trg. podjetje, Ljubljana 13. CIMOS, Koper obresti U CIMOS, Koper rac. za blago 15 DARJA d.o.o., Leakovec 16. DEKORATIVNA, Ljubljana 1?. DOMARK d.o.o.. Domžale 18. DOMARK d.o.o., Domžale 19. DONNA TINA d.o.o.. Slovenj Gradec 20. EKOMEX d.o.o.. Murska Sobota K EMONA INŽENIRING, Ljubljana 22. GALA TRADE d.o.o., Celje 23 GALA TRADE d.o.o., Celje 24. HRIBAR JOŽE s.p., Ijubljan« 25. HUBEU p.o., Ajdovicina 26. IKOM, Groauplje 27. INGRAD, Celje 28. INTER G ASTRO, Maribor 29. INTERSTIL d.o.o., Ljubljana SO. JEKLOTEHNA MALOPRODAJA, Maribor delni odkup 31 KERAMIX p.o., Volčja Draga 32. KONSTRUKTOR SGP, Maribor 33. KRANJSKA HRANILNICA, Ljubljana 34. KTL-NAVITA EMBALAŽA, Ljubljana 35. LESNA, tov. ivernih ploič. Šentjanž/Dravograd 36. LESNINA VELEPRODAJA. Ljubljana 37. LESNINA VELETRGOVINA, Ljubljana 38 LIBELA po.. Celje 39. LIBELA trgovina na debelo in drobno. Celje 40. LITOSTROJ, tov. ind. opreme, Ljubljana 41. LITOSTROJ, tov. ind opreme, Ljubljana 42 LUCIJA d.o.o., Sevnica *3. MARIBEJC, Maribor **• Mesna industrija POMURKA, Murska Sobota delni odkup 45. MESNICA • Štefan, Mengei H. METALNA KOVINAR, Maribor *7. NOVOLES, drobno pohištvo. Novo Mesto ♦8. OMNIA COOP d.o.o.. Ljubljana 49. OMNIKO 2 d.d., Trbovlje 50. PALOMA p.o.. Sladki vrh 51. PIONIR GIP, Novo mesto 52. PIONIR GIP, Novo mesto 53. PIXNER PB d.o.o., Maribor 54. PLUTAL, Ljubljana 55 PR1MEX, medn. trgovina d.o.o.. Nova Gorica J6. PRO JUKIČ, Brežice 57 SAŠA - trgovina, Vrhnika 58 SLAVNIK INTERNATIONAL. Koper 59 SUKOPLESK TERMOPLAST, Ljubljana 60 SLOVENIJALES SUNG, Ljubljana 61. STENPLAST. Vrhnika «2. TAM • BUS, Maribor 63. TEKO TP, Celje 64. Tenis, turizem, trgovina d.o.o., Ljubljana 65. TERMOELEKTRARNA, Trbovlje 66. TOPER. Cehe 67. UTENSIUA d.o.o.. Ljubljana 68. UTENSILIA d.o.o., Ljubljana 69. UTENSILIA d.o.o., Ljubljana 70. VEPLAS, Velenje m VIDEM v »tečaju. Krtko 72- VIDEM v itečaju, Krlko ZiZDRAVIUŠČE ROGAŠKA, Finro d.o.o. 326.397 8.176.803 1.673.775 172.782 5.142.407 8.442.049 799.440 2.315.929 8.876.078 16.610.608 9.578.836 3.441.408 576.657 6296451 26.204.250 2.906.898 966.709 2.668.248 550.885 736.120 22.742.984 1.637.324 670.800 9.954.174 8.392.202 4.636806 942.897 1.542.293 3.983.915 14.732.795 418740 400.000 1.097.957.567 30.593.076 48.396.517 2.007.895 13.519.149 3.352.556 4.078.563 17.302.883 18.620.353 1.206.083 7.868.630 7.273.746 10.292.105 6.725.114 500.000 2.468.074 8.121.662 126.407 5.641.697 6.466.368 16.630.379 20.000.000 3.500.000 629.655 97.158.993 29.609.400 288.529 1.804.012 6.413.477 687.606 24.700.000 2.249.619 56.047.896 378.000 2.866.825 4.500.000 29.755.720 2.597.391 8.560.623 9.929.370 6.533.824 13.663.649 58.389.219 15.987.385 80 40 91 30 80 80 50 50 90 80 80 50 50 70 50 80 10 10 80 80 80 60 60 50 60 95 60 90 80 72 60 umik 20 80 54 80 25 80 50 93 85 50 20 51 80 70 50 80 40 85 70 umik 80 80 40 50 80 80 50 60 80 60 70 90 umik 80 40 30 80 80 10 6 75 266.824 55.088 1.366.365 3.503.353 RAZPIS za 12. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, ki bo 11.5.1995 ob 12. uri v Avkcijski hiši .Ljubljana, Smartinska 152 POGOJI ZA SODELOVANJE NA AVKCIJI •podaja in nakup terjatev z doseženim diseontom za gotovinsko plačilo prodajalci so pravne osebe, ki ponudijo v odplačen odstop ustrezno dokumentirane terjatve (prejem plačila v treh dneh). Kupci so pravne ali •izične osebe, ki želijo kupiti terjatev do določenega dolžnika za gotovinsko plačilo po ceni, doseženi na avkciji (plačilo v treh dneh). Prodajalci terjatev predložijo (najkasneje do 5.5.1995): avkcijsko naročilo (obrazec Avkcijske hiše) avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hiše) specifikacijo terjatve, potrjeno s strani dolžnika Potrdilo o plačilu kotizacije Kupci terjatev predložijo (pred avkcijo): Potrdilo o plačilu kotizacije Pravne osebe: tri akceptne naloge ali čeke v depo Avkcijski hiši "žične osebe: varščino v višini 10% od vrednosti terjatve, ki jo "arneravajo kupiti Popolne ponudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili v medijih. čakijo 8.000,00 SIT plačate na ŽR 50100401-202302, Avkajska hiša Ijubljana, m "Vftapto avkcijo. Provdja Avkrijda' hiše po prodani terjatvi na avkciji ytaša 1% ^unalne vrednosti tajatve nad 1.000.000.00 SIT, 2% od terjatve med 500.000.00 do "^■999.00 SIT in 3% od terjatve do 499.999,00 SIT. 0hraa* 2a prodajo terjatev in dodatne informacije vam lahko posreduje g Ljubo RoSh. ™4&a hiša IJubbana dao, Smartinska 152, tel 185 52 50 na 185 52 70 443 786 IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram nemščino in matematiko. »311-353 8875 Izredno ugodna prodaja šolskih potrebščin, pošljemo vam cenik -pokličite! Ct0609/627-194 am Prodam jezikovni tečaj na kasetah, nemščina v teh mesecih. 18327-155 10002_ Instruiram angleščino za Oš, ter slovenščino za OS in SS. 0 213-159 OBLAČILA Prodam prvoobhajilno obleko za fanta. S 49-324 10310 Dekliško belo obhajilno obleko, uvoženo, ugodno prodam. 0620-636 10419 Prodam novo žensko usnjeno (metalno)jakno. 0738-922 10423 Zelo ugodno prodam poročno obleko št. 38. O6827-720, popoldan 10440_ Prodam AVBO in ZAVIJAČKE za gorenjsko narodno nošo. 0241-723 SEDAJ V PROSTORIH GG PRIMSKOVO STANETA ŽAGARJA 53, TEL 241-397 IN 241-442 OSVEŽITE VAŠE BIVALNE IN POSLOVNE PROSTORE OTR. OPREMA Prodam ugodno dobro ohranjen VOZIČEK HAUCK APOLLO 86. 0323-796 10204 Kupim otroško POSTELJICO z zimnico Iz naravnih materialov. 0731-167_i«« Prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK. 043-302 10535 špirovce 12x10 prodam. 0 328-218 GR. MATERIAL Ugodno prodam OPAŽ I. kvalitete 7 cm. 0422-193 a709 Ugodno prodam rabljeno stresno OPEKO FOLC. Škofjeloška 33, Kranj Ugodno prodam BTV Blaupunkt, star štiri leta. 0 41-037 10370 OTROŠKI VOZIČEK PEG. rabljan eno sezono, prodamo. 0 329-234 Ovsenik Mizarstvo, profiliranje lesa in loga Alojz Ovsenik Jezerska c. 108, 64000 Kranj Tel.: 242-110, 242-481 Zaposlimo dekle za administrativna dela. Zaželeno znanje nemškega jezika ter dela na računalniku! BANKINE in PUNTE dolžine 3,5 m ter rante za fasadni oder, prodam. 041-268 10224 Prodam 10 kom ŠPIROVCEV 14 X 12 cm, dolžine 8 m. 041-268 10226 DESKE, colarice in plohe, prodam. 0328-218_10227 Suh SMREKOV OPAŽ, prodam. 0634-353 1023« BELI TERANOVA PESEK, zaščitne letve in rabljene podstrešne stopnice, prodam. 0215-550, zvečer 10241 tel. 064/620-829 064/620-097 fax 064/620-828 Spodnji trg 2 a, pri -KASCI- ŠKOFJA LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNtČNE OPREME * RAČUNALNIKI 486, MONITORJI * REGISTER BLAGAJNE, KUSEJI * PISALNI STROJI, KALKULATORJI ' TISKALNIKI - BARVNI, LASERSKI ' TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI * PAPIR, KARTUŠE, TONERJI, TRAKOVI ' PROGRAMIRANJE BLAGAJN * SVETOVANJE PRI NAKUPIH, * VZDRŽEVANJE, TEL. POMOČ * OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE ©OM(OTIR]1jLO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis eOeh Kranj d.o.o. I sA 43 408 mm . OSTALO Plastične sode primerne za hrano, poceni prodamo. 0061/841-277 Prodam nizki plinski KUHALNIK (za posodo do 100 I) in rudi za prevoz okrogle kante za smeti. 0241-291 10162 Prodam TEHTNICO 150 kg starejšo. Cena 200 DEM. 0 061/611-132 10244_ Prodam industrijski stroj slepi šiv in vertikalni nož. 0 327-789 10311 Prodam smrekov OPAŽ. Debeljak, Podbrezje 150, 0731-069 10290 Prodam OPEKO NF SILATNO 500 kosov. 067-037_loos Hrastov In breskov klasični PARKET, prodamo. 064-103 10493 Prodam dvojni kasetofon z radiom znamke Goldstar, star pol leta. 0 41-037_10371 Okenske in balkonske SADIKE lahko dobite na Sp. Brniku 30. 0 422-666 BRAMAC OPEKO 1200 kosov, prodam po zelo ugodni ceni. 0631-066. zvečer_10242 Prodam aluminijasti strešni kritini Trimo Trebnje 6x0,9 m. 0634-802 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ. 0 421-498 5096 TRIO- duo ali sam s frajtonarico, igra na ohcetih, obletnicah in v lokalih. 0731-015 10164 PLANINSKO DRUŠTVO BLED fs^ oskrbnika za Blejsko kočo na Upnici na Pokijukl. Mjave pošljite na društvo We4 5» 1995 radio žiri in ANSAMBEL SLAPOVI VABITA NA KONCERT NARODNOZABAVNIH Vit, KI BO V PETEK, 28. APRILAftB 20.30 URI V KINODVORANIV ŽIREH. ŽCIR BO, TO JE JflSNOl Na podlagi določil odredbe o financiranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 58/1994), uredbe o pristojnosti za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni list RS. št. 19/ 94) občini škofja Loka in Gorenja vas -Poljane, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, OE Kranj objavljata JAVNI RAZPIS za izbiro Izvajalca vzdrževalni del na gozdnih cestah v zasebnih gozdovih na območju občin Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane v letu 1995. 1. NAROČNIK (investitor): Občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane. 2. PREDMET RAZPISA: Redno - tekoče vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih na območju obeh občin. 3. VZDRŽEVALNA DELA: Ročna in strojna cestarska dela, strojno vzdrževanje vozišča. 4. dokumentacija: Razpisana dokumentacija in morebitna dodatna pojasnila Erejmejo ponudniki na Občini Škofja 3ka, Mestni trg 15 (soba št. 19.- Miha BIZJAK, tel. št. 064/624-050). Dodatna Sjasnila ponudniki prejmejo tudi na vodu za gozdove Slovenije. Krajevna enota škofja Loka (g. Bojan ČEBAŠEK, tel. 064/620-478) in na Krajevni enoti Poljane (g. Bogo ŽUN, tel. 064/685-135). 5. VREDNOST RAZPISANIH DEL Občina Gorenja vas - Poljane 6.000.000 SIT, Občina Škofja Loka 5.600.000 SIT, SKUPAJ: 11.600.000 srr 6. Investitor si pridržuje pravico spremeniti količinski in finančni obseg del, glede na razpoložljiva sredstva in pritok sredstev. Izvajalec v tem primeru ni upravičen do odškodninskega zahtevka. 7. Ponudbene cene vrednosti se vpuisu-jejo v originalni popis oziroma kopijo popisa s količinami. 8. Ponudniki lahko konkurirajo posebej za posamezno občino aH za obe občini skupaj. 9. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cena ponudbe, reference ponudnika, dokazila o strokovni usposobljenosti, pripravljenost vključevanja lastnikov in vaščanov za ročna cestarska dela, rok izvedbe ter druge ponudbene ugodnosti. Opcije ponudbe 30. 5. 1995. 10. Ponudba mora biti sestavljena skladno z 12. členom Odredbe o postopku za izvajanje razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93). Ponudbe za javni razpis pošljite v 14 dneh po objavi razpisa v Uradnem listu, na sedež Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - razpis za vzdrževanje gozdnih cest". Čas odpiranja ponudb bo 17. maja ob 9.00 uri na sedežu Občine Škofja Loka, Mestni trg 15 v sejni sobi. O izidu razpisa bomo ponudnike obvestili v roku 15 dni od dneva odpiranja. Občina Škofja Loka Občina Gorenja vas - Poljane ZGZ - OE Kranj PRIDELKI SENO, manjšo količino, poceni prodam. 0802-026 9979 Bršljinke, surfinije, pelargonije, Slovenke... prodam. VRTNARSTVO No-vak, 0326-394_100« Prodam KRMILNI KROMPIR dezire. 0327-203 lom Poceni prodam SENO. 0731-083 Prodam SENO. 0621-404 10256 Prodam SENO. Rakovec, Poljšica 7, 0731-194_10263 Prodam Oleandre in rdeče zimzelene. 057-725 10283 Ugodno prodam SENO in oddam v najem travnik. 045-448 10299 Prodam KRMILNI KROMPIR. Voglje, Letališka 27, Šenčur 10322 Prodam sadike jagode in maline špalirke, ki rodijo od maja do novembra ob palici, 5 kg ploda s 5 cm sadežem. Dobite tudi ribez rdeč in črn, robide, hortenzije in palme. 0324-979, c. 1-maja 4, Kranj 10333 SENO po zelo ugodni ceni, prodam. 0067/53-202_103« Oddam KOŠNJO za celo leto na Thrteniku. 046-410 1034a Prodam 100 kg semenskega krompirja sante. Cena 40 SIT. Podbrezje 130. 0 731-096_10377 Prodam krompir dezire za sajenje. Britof 314 10378 Prodam KROMPIR za krmo. Šenčur. 0 41-044 10379 Prodam polviseče pelargonije, bršlinke kom. 120 SIT. 0323-435 10425_ Prodam SENO. 043-325 10468 POSESTI Iščemo nepremičnine za tujega partnerja. 00609/627-194 9193 Ugodno prodam vseljivo STAREJŠO HIŠO. 047-840_10084 Prodam TRAVNIK 4500 m v okolici Lesc in gumi voz. 0715-357 10097 Ugodno prodam NJIVO I. razreda, 5000 m2. Šifra: LAHOVCE 10109 Prodam zemljišče, lahko za zidavo vikenda s 600 kom. vinske trte-rizling, že napete na žico in stebre. Cena 6000 DEM ali po dogovoru. Koročoc Angola, Novak« 45, Polj-čane, 0O62/828-589(pri sosedi) 10257 ^ ' Staro hišo, potrebno popravita, prodam v bližini mejnega prehoda Robič pri Kobaridu. 0061/614-624 10270 _ Tržič - Bistrica, prodamo HIŠO, parcela 735 m2, stara 17 let. 050- 502 _ 10279 Sp. Besnica. prodmao HIŠO V. grad.faza, gostinstvo, 400.000 DEM. 050-502 Keso Tržič - Bistrica, prodamo hišo, et.CK, parcela 305 m2, 90.000 DEM.05O- 502_10261 Tržič Brezje - prodamo HIŠO III. grad. faza, parcela 1824 m2,200.000 DEM. 050-502_102« V najem oddam 2 ha TRAVNIKA in 2 ha NJIVE. Naslov v oglasnem oddelku._10266 Kupimo starejšo HIŠO na Gorenjs-kem. 0691-555 ali 691-444 10293 PODLUBNIK - novejši, visoko komfortno večjo stanovanjsko hišo z lepim vrtom, prodamo. 0061/125-10-90 dopoldan, 064/714-014 zvečer 10328 _ Oddam v najem travnik in prodam punte in bankine. 0621-662 10339 PARCELO že zazidljivo ali zazidljivo v bližnji prihodnosti v okolici Kranja ali Škofje Loke, KUPIM. Velikost 300 - 600 m2. Šifra: GOTOVINA iomi Na relaciji Tržič Kranj prodam zazidljivo parcelo, šifra: VAS 10434 Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2. 0730-031 10492 KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJE-MAMO ODDAJAMO...STANOVANJA. HIŠE. POSLOVNE PROSTORE. DELAVNICE. SKLADIŠČA... Pogodbo pripravimo mi. Delovni čas od 8. do 18. ure vsak delavnik. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj, 0211- 106 10482 VIKENDE PRODAMO: Pod Storži-čem prodamo brunarico in vikend v 4. gradbeni fazi, pri Čatežu obnovljeno starejšo hišo na parceli 16000 m2, nedokončan vikend v Atomskih to- Rlicah, manjši vikend v Umagu. DOM IEPREMIČINE, Koroška c. 16, 0211-106 10483 KMEtKAtr DRUŽBA Podjetje lahko propade. Jesti bomo morali pa vedno! Prehrambena industrija je najvarnejša industrija na svetu. Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah, v Kmetijskih zadrugah in na vseh slovenskih poŠtah. informacije tel: 061/ 574 077 obvestilo stop Kmečka družba kupila delež Kolinske stop razlogi: velik tržni delež stop visoka stopnja likvidnosti stop S PAR m (J) supeimarket/ffl Pečnlkova 9 V DRAVU AH B. Babnlk 8 V DRAVU AH Agrokomblnatska 2 V ZALOGU Vrhovcl 17 NA VRHOVCIH ZOISOVA 1 V KRANJU SPAR - MERCATOR, d.o.o.. Ljubljana vam želi lepo ter doživeto praznovanje in se vam priporoča za nadvse ugodne akcijske nakupe različnega blaga. Prav posebej smo se potrudili, da vam za praznike omogočimo poceni preživetje v naravi ob piknikih z našimi mesnimi izdelki, osvežilnimi pijačami in veliko izbiro papirne galanterije, kakor tudi več kot 50 drugih artiklov. Trgovina v Kranju bo odprta v soboto, 29. t. m., do 17. ure in v torek, 2. maja 1995, od 8.30 do 11.30 ure. Pridite, pričakujemo vas, mi praznujemo z vami! VSAK TOLAR PRIHRANKA VAM VRAČA DENAR- TO JE SPAR. PR O/ZVODNO, TRO O VSKO IN GOSTINSKO P O D J £ T J E škof/m L o km p.o. Kidrič m vm c. 84 APRILA I/V MAJ* A * 15 % ceneje m pri nakupu z gotovino, enim čekom, boni ali s plačilno kartico, za vrednosti nad 4.000 SIT m od 14, aprila do 13. maja v vseh Lokinih prodajalnah s tekstilom UGODEN /VA KUP JE PR/ L O Ki NAKUP PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Vsak dan ima svojo vrednost Zdravje nima cene. A dnevi, ki nam jih pobere bolniška, bodisi naša, ali zaradi nege otroka, so lahko presneto dragi. Če jih seveda ne zavaru jemo. Zavarovanje dnevna Odškodnina krije izgubo dola plaČO V ČaSU prejemanja nadomestila iz obveznega zavarovanja, ter dnevno odškodnino za bivanje SVOJCa pri Otroku*, v bolnišnici ali zdravilišču. Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda. Do 30. aprila 1995 velja poseben promocijski popust 10 %. Zavarujmo bogastvo zdravja ZAVOD ZA ZDRAVSTVKNO ZAVAROVANJ* SU)VKMJK kki je na podlagi pravic iz obveznega zavarovanja poslan na zdravljenje SPAR - MERCATOR, d.o.o., Ljubljana nepremičnine tel.:0642111M .HIŠE PRODAMO: Stražišče, dvos-*iovanjsko hišo 10x10 v III. podalj-IN gradbeni fazi na parceli 520 m2, Kalovno stanovanjsko hišo v centru anja, 200 m2 bivalne površine in JjjO m2 poslovnih prostorov, obnovijo hišo z nedokonačnim prizidkom J parceli 3000 m2 v Sp. Gorjah, 1/2 SMčka 8,5x10 na parceli 500 m2 v podbrezju. obnovljeno hišo 240 m2 parceli 800 m2 v Ribnem, en-^adstropno hišo 10x10 na parceli pO m2 v Šenčurju. DOM NEPREMI-gNE. Koroška c. 16, Kranj, 211-106 HIŠE KUPIMO: Kupimo več manjših Dj» potrebnih obnove v Kranju, Qoricah, Trsteniku, Preddvoru, Velevam... DOM NEPREMIČINE, Koraka c. 16, Kranj, "221-106 iow Volčjem pri Brežicah prodamo ^gejšo hišo in vinograd. «51-770 HIŠE PRODAMO: v Kranju v bližini ^•sta prodamo dvostanovanjsko Pj*o in 700 m2. K3 kern SJANJ.D.O.O., Komenskega 7, 221- 353 10621 HIŠE PRODAMO: V Tupaličah 20. let ?fa hiša in 1100 m2 sveta, starejšo "'*o v mestu, novo hišo v 2g. •sanici, nedokončano hišo in 1100 *v$ta, v Lescah večjo poslovno hišo, ■»»Šenčurju 2 stanovanjsko hišo in ~*rfičurju 2 stanovanjsko '80 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, ženskega 7, 221-353 10522 J*ARCELE PRODAMO: v Šutni Bitnje) prodamo 1.403 m2 zazidljive Parcele in 676 m2 nezazidljivega 8*N|iš6a. K 3 KERN Kranj.d.o.o., genskega 7, 221-353_10526 pARCELO PRODAMO: v Moravčah dodamo 760 m2 zazidljive parcele z S°spodarskim poslopjem. K 3 KERN *r*nj,d.o.o., 221-353 10527 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI-ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH! PARTNER d.o.O., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211-256 Poslovni stiki .Nasveti za boljšo finančno sigurnost "Prihodnost. Možnost honorarnega izdelovanja - spodobno plačilo! S^DENAR_ Mae .Nujno potrebujem 13000 DEM L^dita za dobo 2 let, garsonjera n,Poteka. »212-177, Sašo 10335 Poznanstva J^PV bi rada spoznala vdovca za imanja. Šifra: Šk.Loka z okolico Kazno prodam Zelo poceni prodam: pralni stroj, w»alni stroj, stiskalnico 201 In mlin za ^dje in grozdje, mizo, gugalnik, ?esaiec za parh, sušilec za lase, *°jo. «215-153_10264 ^flodno prodam dekliško obhaiilno ^'eko, otroško posteljico. Mošnje P> Radovljica 10272 .Ugodno prodam 50 I KOTEL za JS^Jekuho in domače hruškovo gjANJE. «51-662_10302 ,^odam mešana DRVA. «242-242 pukova drva prodam In dostavim. •» 061/714-909 10488 BRAZDA poljšica pri Podnartu 6, NOVA TEL ŠT. 064/731-615 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, MVOROVOJESENOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES SbRaSi Bukova drva prodam in dostavim. «061/714-909 10495 Prodam CIRKULAR žago, moped avtomatic, moško, žensko kolo in garažna vrata. «212-087 10499 STAN. OPREMA Ugodno prodam OTROŠKO SOBO in fantovsko gorsko KOLO. 0241-694 10005 Prodam raztegljivo kuhinjsko mizo z jedilnim kotom in 3 stoli za 28.000 SIT. « 324-904_10110 FRANCOSKO POSTELJO skoraj novo prodam 50 % ceneje. «76-654 Prodam sedežno garnituro trosed, dvosed, kot (umetno usnje). 047- 346 10296 Podarim uporabno POSTELJO. « 45-109 10314 Prodam kotno sedežno garnituro in dvižna kovinska garažna vrata. «401-182 10320 Prodam bojler 50 I, banjo, lijak, školjko, plinsko peč, štedilnik kup-persbush, vod. pipa. «633-350i04os ŠPORT Razprodaja ribiškega pribora. « 621-439 po 19. uri 10221 Prodam ŠOTOR za 5 oseb in jadralno desko. «53-296 10288 Ugodno prodam šotor za 4 osebe. O 41-037 10369- STORITVE Eurotaksi služba.poslovni prevozi, tolmač (nemški, italijanski jezik), poslovne informacije 24 ur na dan. Pokličite, « 327-486, 0609/621-037 4458_ ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. »326-969 8H4 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnike! Se priporočamo. »331-450 8138 POPRAVLJAMO pralne stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje. O 332-053 8605 Za izdelavo in obnovo elektro-inštalacij pokličite na tel.: 064/84-397 Izdelujemo klasično BETONSKO KRITINO s tradicijo, kvaliteto, iz naravnega materiala po ugodni ceni 39 SIT/kos. »691-700_teo? Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. »422-193 eno Vodimo poslovno in privatno nemško korespondenco. »0609/627-194 9192_ Opravljam vsa krovsko kleparska dela in prekrivanje streh. »738-184 9278_ SENČILA Nino, vam nudi žaluzije, rolete, lamelne zavese. 0861-806, Jesenice 9bbo SERVIS TV VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev in SERVIS bele tehnike Gorenje, ter montaža avtoa-kustike. Odprto 9-17 ure. Informacije na 0329-886, Smledniška 80 ali na 0331-301 9986 ELEKTRO-SERVIS '—1"' pralnih strojev T2Tt " bojlerjev JC-'J?'. " štedilnikov ... ni] - ročnih elek. strojev - ostale elek. storitve FRANKOVO NAS. 177, Škofja Loka, tel.: 064/632-002 Ročno spajkanje, predelava tiskanih vezij ali kompletna izdelava vašega artikla. 0 47-622 10013 Izdelujem kovinska vrata, okna, stopnice, ograje, itd. 0 421-646 10249_ '__ ROLETARSTVO NOGRAŠEK - vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443, po 20. uri_10254 PEDIKURO na vašem domu kvali-tetno opravim. 0632-827 10276 Avtomatika, montaža, servis In meritve za oljne gorilce. ESA Kranj, 0327-319 10289 RTV SERVIS SINKO! Popravil televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 10360 ODKUP - PRODAJ IN PREPIS VOZIL 0 312-255_10374 Za izdelavo DEKLARACIJ pokličite 064/633-942_10435 Tipkam diplomske in seminarske naloge na PC. 0324-897 10443 Rolete, žaluzije In lamelne zavese izdelujemo in montiramo. Ugodne cene, možno plačilo na več čekov. Telefon: 06t/721-521; Mobitel: 0609/617-107 VARSTVO Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na 0213-218 10497 Kvalitetno in poceni vse vrste čiščenj. HRIBAR-BLESK.d.o.o., Kranj, 0331-431_10534 Roletarstvo Berčan vam nudi žaluzije, lamelne zavese in rolete. 0061/ 342-464. 061/342-703, 0609/630- 700 10546 Iščemo varstvo za 3 letno deklico -ulica Vodovodni stolp ali Rupa. 0213-138 9847 VOZILA DELI Prodam manjšo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. 0329-830 10220 Deli škoda Favorit - luč, blatnik, pred.stena, itd. prodam. 0328-218 10228_ Prodam dele za Jugota 45, vrata za kombi. 0861-217 10285 Ugodno prodam lita platišča z gumami 205/60/13. 0861-217 10237 Prevleke za os. vozila ugodno. RUBIN Kokrica, 225-151 10396 '¥ * # EUROPiZZA ***** N0V0*N0V0 OGROMNA DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^ -v* ftC A /O O H C1 4 ob nedeljah od 12. do 22. ure Ll UD4/00 I Di* NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO STANOVANJA 1-sobno STANOVANJE 33 m2 v Radovljici, prodam. Časl-Stare, Kranjska 7, Radovljica (za avtobusno postajo), ogled vsak dan po 19. Uli 9942 Zamenjam 2-sobno stanovanje na Bledu za isto vrednostno v Škofji Loki, Kranju ali Medvode. Omerčič Safet, Frankovo nas. 45, Šk. Loka 10039__ Mladi novinar išče eno ali dvosobno stanovanje s telefonom. 0215-447 10176 Na Jesenicah prodamo STANOVANJE 87 m2 sončna lega, Bokalo-va ulica. 0710-102, zvečer 10208 Panasonic Atastvane centrala, tslefoni in SERVIS Z ORIGINALNIMI DEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SI.OVENUO TELEFON TT3CEiC3V/1 r-J/O. - SERVIS Uprava tal 064 222 868 (M 064 222 867 LJUBLJANA. tel/fox.: 061 159 0 232 KRANJ. 1el/fOK. 064 m 160 Mlad par vzame v najem STANOVANJE z možnostjo predplačila. 0685-506, popoldan do 19. ure 10266_ Tržič-Ravne prodamo 2-sobno stanovanje 60 m2, CK, 1100 DEM/m2. 050-502 10278 V Kranju oz. okolici iščem stanovanje, garsonjero ali 1-sobno. Možnost predplačila 1/2 let. 0212-177, SaŠO 10334 Prodam 1,5 sobno STANOVANJE na Planini III (ima CATV, parket, telefon, cent. ogrevanje). 0331-116, po 15. Prodam 3 sobno STANOVANJE v Bistrici. 052-273 10404 Oddamo večjo opremljeno sobo tudi s kuhinjskimi elementi in souporabo sanitarij. Smledniška 35, 2. vhod, Kranj_io*ae Prodam enosobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču na Kovorski cesti, veliko 39,39 m2, CK in kab. TV, cena 42000 DEM. 047-120_10491 Študentka najamem garsonjero v Kranju za dobo dveh let. 0065/21-273 _10501 STANOVANJA PRODAMO: v Radovljici 2 sobno 50 m2, 2,5 sobno 79 m2. K3 KERN Kranj.d.o.o. Komenskega 7, 0221-353 10517 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 50 m2, 54 m2, 58 m2, 63 m2, 65 m2 in 68 m2, 2,5 sobno 67 m2 2s+2k sobno 89 m2 in 98 m2. K3 KERN, Komenskega 7, Kranj, 221-353 losu STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 52 m2, 3 sobno 70 m2, 72 m2 v Šorlijevem naselju in 2 sobno 57 m2 pri Vodovodnem stolpu. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 1QS19 STANOVANJA PRODAMO: v Gorenji vasi 2 sobno 56 m2 v 1. nadstropju. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353ios2o DAJEMO V NAJEM: komfortno stanovanje 60 m2 ali 70 m2 v Izoli s parkiriščem in telefonom. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221- 353 10628 VOZILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo Por-togruaro - kombi. 049-442 8314 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. 0325-981, 325-659, po 20. uri 9628 Prodam GOLF, letnik 1981. Kallnš-kova 19. Kranj popoldan, 0242-417 9788 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, neregistriran. 0213-414 9848 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, 56000 km, reg. do 4/96, metalne barve, 5 vrat. 0620-063_9918 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 12/93, 11400 DEM. 0871-089_9924 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. 0 331-214 ali 323-298_9928 Prodam KOMBI FORD za prevoz oseb in tovora, letnik 1991 in PRIKOLICO za prevoz avtomobilov (metuljček), ter tovorno PRIKOLICO za 1000 kg, ladijski kontejner, dolg 12 m. 0242-778 »043 Prodam FORD FIESTA, 1,4 Ghia, metalno zelene barve, 70.000 km. 14.000 DEM. 0 738-133, po 16. uri 10024_ Ugodno prodam TOYOTO CORO-LO, letnik 1988, garažiran, prevoženih 69000 km. 0861-900 10070 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989. 057-863_ioi4i Prodam JUGO 45, letnik 1986. reg. celo leto. Kurirska pot 11, Kranj, 0241-586_10174 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1989. 0326-694 10201 Prodam JUGO 55, letnik 89, na novo registriran. 0326-694 10202 Prodam najlepšega FIČOTA najboljšemu ponudniku. 053-646 10205 Prodam 128, letnik 1985 z okvaro na motorju in KUPIM mašino za 128 od I. 90 dalje. 0422-677_10209 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992. prodam. 0242-787_10210 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989. 0212-045_10214 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. zelo ohranjena. 0 325-913 10222 ROVVER 216 GSI. letnik 1993, ABS, klima, usnjeni sedeži Itd., prodam. 0328-218_1022« Prodam REGATO diesel karavan, letnik 1986. reg. do 10/95. 0241- 308 10232 Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. do 26.4.96. 0731-083_10233 Prodam GOLF DIESEL, letnik 12/86. 057-556, popoldan 10240 Prodam FORD TAUNUS 1.3 karavan. Lahajnar, šutna 38, Žabnica. 10246_ Prodam R4 GTL, letnik 1988. 0 321-438 ali 324-979_10248 Prodam GOLF, letnik 1979, dobro shranjen. 0 738-836 10250 Prodam R4 TL, letnik 1984, bele barve, 1.200 DEM. 0 51-678, 53-204 10251 Prodam GOLF diesel, letnik 1984 . 0 738-836 102&2 ■e1 AVTO -avdh -alarm -mobitel -$YS71MS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 016 mete FASONtlIHCSOUNO dstribudja za Slovenko m AVTO ALARM mobitel 1 —Me 1a ■naMa In montalo Prodam R4 GTL. lentik 1983. 79.000 km, registriran do 11/95. 0 620-564 10263_ LADO KARAVAN, letnik 1983, pro-dam. 045-291_10266 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992. 048-019 10260 JUGO 55 SKALA, letnik 1988. reg. do 18.4.96 ali JUGO 1.1 GX. letnik 1987. reg. do 1.3.96, ugodno prodam. Mihovec, Sp. Sanica 2A, Medvode 10262 Prodam Z 101, letnik 1987, prvi lastnik. 0631-102_10267 Prodam GOLF 1,3 bencin, letnik 1988. 0325-482_io2_n Prodam JUGO 55, letnik 1988, cena po dogovoru. 0721-498_10273 Prodam R 4 GTL, letnik 1982, prvi lastnik, garažiran, lepo ohranjen. 085-508_ 10275 MAZDO 323 H.B., letnik 1991 in 128. letnik 1990. prodam. 0331-724io277 Prodam JUGO 55. letnik 1988. 047-346 10296 JUGO KORAL, letnik 1989, prodam, cena 3300 DEM. 0331-713 10301 Prodam ZX AVANTAGE 1.4, letnik 1991 in TAM 2001, neregistriran, vozen. 049-057_10303 RENAULT 21, letnik 1989, reg. eno leto, prodam za 10500 DEM. 0214- 072 10306 Prodam FIAT TIPO 1,6 DGT. letnik 1989. 0 49-324 10309 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. 0331-214, 323-298_10336 R 5, letnik 12/92 10500 DEM, SAMARA 1.90 5800 DEM, ŠKODA LX 93 9800 DEM. 0331-214, 323-298_10337 Prodam GOLF 1300 JGL, letnik 1982, 82000 km. 0212-344 10341 Prodam FORD ESCORT, letnik 1987. dobro ohranjen z dodatno opremo, 89000 km. 0721-221, 723-163 10343 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do 6/95, prevoženih 67000 km, cena 3300 DEM. 0242-410_10344 KADETT 1,6 I, letnik 1991, rdeč, reg. do julija, prodam. Udovič Pavla. c. na Klanec 57, Kranj 10345 Prodam AX ALi URE, letnik 1992, lepo ohranjen, cena po dogovoru. 0061/823-471 10350 Prodam FIAT 126 P.letnik 1988. 076-622 10351 Prodam JUGO 45, letnik 1986, cena 1700 DEM ter R 4, I. 83, cena 1300 DEM. šmid Dragica, Golnik 11210352 Prodam 101 komfort, letnik 1982, reg. do 15. oktobra, lepo ohranjen. Deliš, Zg. Bitnje 3 10355 Prodam GOLFA na novo registriran, cena po dogovoru. Predvukic Sadik, Sp Duplje 24 A 10356 Pokliči In uilva) 3L0O18O9-474-2662 Ugodno prodam TAVRIO, letnik 1992. 0 632-420_10313 Prodam Z 750, registrirana do konca avgusta, za 250 DEM. 0 736-794 10315 Prodam FIAT TIPO 1,6 DGT, letnik 90. 0715-467 10321 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, bela barva, letnik 1991, garažirana, 36000 km, dodatna oprema. 082- 270 10323 Prodam JUGO 55, sivomodre barve, 47000 km, letnik 1991, reg. do aprila 96. 0731-120_10324 Prodam ŠKODO 120, letnik 1982. 0715-601 10325 Prodam R CLIO 1,2 RL, letnik 1991, cena 12.800 DEM. 0 325-543 10327 Prodam zelo dobro ohranjen OPEL REKORD 20 S, letnik 1980. cena po dogovoru. 0 85-304 10328 Prodam Z 101, letnik 1984. Mlekarska 14, Kremenovfč 10331 Prodam YUGO 45, letnik 1988, YUGO 45, letnik 1989. Z 101, lentik 1982. 0 52-072 ali 52-074 10332 Prodam TAVRIO 12/92. 10367 1214-628 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1988. reg. 2/96, bel, radio, cena 3400 DEM. 041-893 10358 Prodam GOLFA JGL, letnik 1982, cena po dogovoru. 0213-698 10352 R 4 GTL 91, pripravljen na ličanje. prodam nujno za 3000 DEM. 0401- 431 10364 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. 2/96 obnovljen. 0731-619 10355 R 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. 0242-442 louea AUTĆ KRAINER ©CELOVEC, meimaikterstr. TEL 0043-463-38330 Prodam YUGO KORAL 45, letnik 10/ 1995. 0 225-491_10372 Prodam z 101, letnik 1988, cena 3.200 DEM. 0 312-255 ; 10373 Prodam FORD ESCORT 1,6, letnik 1993. O 312-255_10375 Prodam FORD ESCORT 1,8 D, letnik 1/1990. 0 312-255_io376 Prodam YUGO KORAL 55, letnik 4/ 1989. 0 323-558_iomi Prodam zelo ohranjen YUGO 45, lentnik 1989, prevoženih 39.000 km. Snakovška c. 20, Križe._10382 JETTA JL, letnik 1981, 104.000 km, registriran do 4/96, oranžne barve, 3.300 DEM. 0 53-537_10385 Prodamo naslednja vozila: R5 , letnik 1991, Z 128, letnik 1987, PEUGEOT 405, letnik 1990, PASSAT 1,8. letnik 1990. FORD ESCORT 1.6 Ghia. letnik 1991. BMVV 316 i, letnik 1990. Možnost kredita, možnost staro za staro. Vse informacije 0 325-981 10387 AX 1.4 diesel, letnik 93/3, prodamo. RUBIN KOKRICA. 225-151 10397 NISSAN MICRA 1.0, letnik 1991, prodam. 0225-151 10398 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989. Golnik 28, 046-563 10400 Prodam Z 126 P, letnik 1980, rdeče barve, reg. do 11/95. cena 650 DEM. 043-063 10402 Ugodno prodam Z101 komfort. bele barve, letnik 1982, reg. do 1.8.95, 850 DEM. Dolič, Partizanska 41, Šk.Loka, 622-886_10403 Prodam PEUGEOT 205 xr, LETNIK 1986. 0714-372_io406 Prodam SEAT TOLE DO 1.8 GLX, letnik 1993, 32000 km. 0324-634 PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV QMI vam nudi: ■ enostavno doziranje ob menjavi olja • povprečno 7,3% večjo moč motorja • do 160.000 km zaščite • povprečno 5% manjšo porabo goriva ■ do 90% manjšo obrabo motorja - zaščito prt hladnem zagonu Pooblaščeni prodajalci: KRANJ: AVT0C0MMERCE, Bleiweisova 14, tel.: 064/213-977 NAKLO: KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, tel.: 064/47-169 LESCE: NBA d.o.o., Boštjanova 30, tel.: 064/718-463 JESENICE: ČOP d.o.o., H. Veronika 23/a, tel.: 064/84-366 MEDVODE: TAPOS d.o.o., Gorenjska cesta 3, tel.: 061/613-352 ŠENČUR: SERVIS KADIVEC, Hpanova 46, tel.: 064/41-573 VERTJGO d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel./fax: 064/623-087,624-228 Prodam LADO SAMARO 1300 S, letnik 1990. «730-724_10412 Ugodno prodam AX IMAGE, letnik 1993, reg. 4/96 z vsemi opcijami. 046-944 10416 JUGO 45, letnik 1983, prodam za 900 DEM. 0331-858 10418 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, odlično ohranjen, reg. do 3/96, cena 210.000 SIT. 084-374 10420 Poceni prodam R 4 TLS, letnik 1983, bel, ohranjen, nereg. 056-564 10422 Prodam R 5 CAMPUS 50.000 km, 3 vrata, cena po dogovoru. 0733-537 10424 Prodam neregistriran Z 750, letnik 1984. 0323-470_i0426 R 4, letnik 1983, reg. avgtusta, ohranjen, prodam. 067-573 10430 Prodam JUGO 45 E, dobro ohranjen, letnik 1986, reg. do aprila 96. 0632- 854 10436 Prodam Z 101, letnik 1986, registrirana do januarja 96. 0214-801 10438 Prodam JUGO 45, ietnik 1987. 0242-242 10441 Prodam JUGO 65, letnik 1989, garažiran, reg. do 6.11.95, dodatno opremljen, cena 4200 DEM. 0874- 114 10447 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 90/ 12, odlično ohranjen. Francarija 14, Preddvor, po 15. uri 10461 Prodam LADO RIVO 1300, letnik 1988, reg. do konca leta, cena po dogovoru, 58000 km. 0632-861 10452 Prodam JUGO 45, letnik 1981. 0632-296 10454 Prodam JUGO 45 AX 1987/1. 0242-822 losu Prodam avto ŠKODA, letnik 91, zelene barve, prvi lastnik. 0331-396 NAKUPOVALNI IZLET na Madžars-ko, torek in sobota. 049-442 10536 DIANO DIK, nereg. po generalni, ugodno prodam. 058-238 10537 AX 11 TRE, letnik 1988, 56.200 km, metalik moder, garažiran, odlično ohranjen, prvi lastnik, cena 7.500 DEM. 0 061/268-383_10541 ALFA SUD, letnik 1983, metal siva, 1,2 SC, reg. do 8/95, prodam za cca. 3.700 DEM ali menjam za cenejše ali malo dražje. 0 225-733 10542 UNO TURBO I.E. letnik 1985, reg. do 4/96, črn, ohranjen, prodam za 7.200 DEM, menjam za cenejše ali motor. 0 225-733 10543 ALFA SUD 1,3 SC, letnik 1982, reg do 11/95, prodam za cca. 3.900 DEM ali menjam za dražje ali cenejše. 0 225-733 10544 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989, 56000 km, kovinsko modra barva. 067-763. Doooldan 10540 mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 Prodam 128 SKALA, letnik 1988, reg. do novembra. Cvetkov, Kidriče-va 47 a, Kranj_10457 Prodam AX 1.1 TRE. letnik 1987. 0211-660_10461 Prodam JUGO 45, letnik 1989. habjan, Gabrk 16, 0685-190 10459 CORSA od 17.300 OEM ASTRA od 23.500 OEM 0MEGA od 42.900 OEM FRONT*RA od 41.000 OEM CAUBRA od 41.900 OEM Vozila so z bogato serijsko opremo in letnik 95 VRBA d.o.o. STRUŽEV04, KRANJ, TEL: 064/211-090 ZAPOSLITVE Dobro plačano redno ali honorarno delo, nudimo. 051-812 7599 Smo proizvajalci MEDICINSKIH PROIZVODOV za osebno uporabo. Iščemo prodajalce Dober zaslužek! «802-274, 0609/618-775 »977 Minimalno 2000 DEM mesečno za akvizitersko prodajo dodatnih posebnih učbenikov za tuje jezike in matematiko ni iluzija temveč neizpodbitno dejstvo v kar se lahko prepričate. Kličite samo tisti, ki ste dvolj samozavestni. Ne bo vam žal. «325-728 ali 0609/627-276 mm Zaposlimo NATAKARICO v gostinskem lokalu, poleg avtopralnice. 043-070 9615 Takoj zaposlimo simpatično dekle za strežbo v lokalu v popoldanskem času ob vikendih. Izkušnje so zažel-jene. 041-233 9925 Sporočilo ljubiteljem video iger! Prejšnji petek smo v barvni prilogi AS objavili novo rubriko o video igrah. Ker nam je precej bralcev potarnalo, da je objavljena telefonska številka podjetja Master trade Kranj, kjer izposojajo in prodajajo video igre, zelo zasedena, objavljamo tudi drugi telefon: 064/224-266, Master trade, Zlato polje 11, Kranj. Prodam FIAT 126 P, letnik 1988. Avguštin, Frank. nas. 12, Škofja Loka 10471_ SEAT IBIZA, 1,7 I, sport (porche motor), letnik 93/9, prodam. 0311- 337 10473 GOLF JGL, letnik 1982/10, po generalni, prodam. 0719-538, 733- 952 10476 Z 101 GTL 55, letnik 1983/11, nereg. potreben popravila, cena 400 DEM. 083-336 10481 R 21 TL BICORP, letnik 1990, prodam za 12700 DEM. 047-120 10492_ Prodam UNO 60 S, letnik 1986, prvi lastnik. 043-562 10502 Prodam Z101, starejši letnik. 0324-207, po 17. uri_10603 JUGO 45 AX, 12. 5. 1987, reg. do konca leta, cena 2200 DEM, prodam. 0242-658, od 15. do 18. ure 10505 Prodam VW HROŠČA 1300, registriran do 31.3.95. 0241-127 10507 R 4 GTL, letnik 1990, sivo modre barve, dobro ohranjen, prodam. 0325-667, 0609/616-095 10508 Ugodno prodam AUDIJA 80, letnik 1978. Pečanac, J. Puharja 10, Kranj Planina _Wji Za primerno nagrado oddam vrstni red za osebni avto VW POLO 75. Predvideni rok dostave en mesec. 0312-532 10612 Zaposlimo KV KUHARJA za pripravo jedi po naročilu, KV natakarico in pomožno delavko. Pogoj: lastni prevoz. 0715-716 10236 Iščemo PRODAJALKO z najman 3 leti delovnih izkušenj v živilski trgo-vinl. «312-274_10261 Honorarno zaposlim žensko za likanje konfekcijskih izdelkov in šiviljo, vajeno del na Iberbec in Overioc strojih Iz bližnje okolice Kranja. «323-034 10268 Zaposlimo dekle v strežbi. 307 ali 0609/623-752 1331- ŽELITE POSTATI SAMOSTOJNI? Pričnite vzrejati Južnoameriške čin-čile. Prodajamo legla na obroke, garantiramo odkup živali. « 062/ 778-123 10307 d.o.o. Ali imate težave s sluhom? Firma ASIS, d.o.o., slušni aparati vam nudi: - brezplačen preizkus sluha - brezplačen preizkus slušnega aparata (14 dni) - servis in čiščenje slušnih aparatov - čiščenje in izdelava novih ušesnih vložkov - tehnične pripomočke za gluhe in naglušne (svetlobne budilke in svetlobne signalizatorje) Naše storitve lahko koristite v petek, dne 5. 5. 1995, in 19. 5. 1995 v Kranju od 10. do 13. ure v prostorih Medobčinskega društva slušno prizadetih Kranj, Glavni trg 20 - na Jesenicah od 14. do 16. ure v prostorih Društva invalidov, Titova 66, Jesenice. Vse dodatne informacije od 9. do 17. ure po telefonu 061/558-046. Iščem ljudi za dobro plačano honorarno ali redno delo. «81-369 ali 84-479 10076 Ovčarska skupnost Golica išče PASTIRJA za pašo ovc na Golici. «800-382 10130 Delo dobi natakarica za strežbo v pizzeriji. « 421-226, po 14. uri. 10219 Klimatsko zdravilišče "Tone čufar", Dvorska vas 37, Begunje na Gorenjskem, zaposli KUHARICO. Prošnje sprejemamo do 10. maja 1995. A M & ALPLES Češnjica 48, ŽELEZNIKI 64228 razpisuje delovno mesto KOMERCIALIST - potnik za območje Slovenije za prodajo avtomobilskih gum in delovnih oblačil. Pogoji: - srednja ali višja izobrazba - 3 - 5 let delovnih izkušenj v trgovini Prijave pošljite na gornji naslov v 8 dneh od dneva razpisa. HONORARNO ZAPOSLIMO: dve trgovki za delo v tekstilni trgovini POGOJ: končana trgovska šola, izkušnje zaželene. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Ponudbe z osebnimi podatki ter dokazili pošljite najkasneje do 10. 5. 1995 na naslov: PRO COMMERCE, p.p., 64001 Kranj Zaposlitev v mesecu maju za prodajo turističnih spominkov. Informacije po telefonu 77-574 10329 DELO z ljudmi je zanimivo, PRISTOP ljudem se da NAUČITI, je ODLIČNO PLAČANO, je REDNO ali HONORARNO, če vam je CIU ZASLUŽEK v prijaznem kolektivu. DOVOLITE si, da se spoznamo. Napišite svoj naslov in telefon TAKOJ na p.p. 96, 61230 DOMŽALE 10386 Dom starejših občanov Preddvor objavlja prosta dela in naloge: ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA 1 delavec/ka za nedoločen čas Pogoji: - V. stopnja izobrazbe zdravstvene usmeritve - 6 mesecev delovnih izkušenj - smisel za delo s starimi ljudmi - poskusno delo 2 meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi pošljite na naslov: Dom starejših občanov Preddvor, Potoče 2, 64205 Preddvor. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Takoj zaposlimo NATAKARICO. «422-700 10319 Zaposlimo DVE PRODAJALKI v živilski stroki, praksa zaželjena. Pisne ponudbe na naslov; Zapravili vček, Delavska c. 19, Kranj iosm Redno zaposlimo delavca, doma s področja Gorenjske, s končano V. stopnjo izobrazbe, vozniški izpit B kategorije (po možnosti C). Minimalno znanje računalništva, pasivno znanje nemškega jezika. Informacije BIO NOVA, d.o.o., Prosvetna 3 A, Jesenice, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in 16. do 18. ure. «064/ 82-954 10391 Zaposlimo picopeka ali fanta za priučitev, možna kasnejša zaposlitev. Nastop dela takoj. «41-222 10407 Zaposlimo KUHINJSKO POMOČ-NICO. «45-038_10421 Takoj zaposlim KUHARJA In KUHARJA -pripravnika. Inf. od petka do nedelje na «622-270, od 10-13. ure in od 19-21. ure 10450 Nudimo dobro plačano honorarno delo. «622-771, v večernih urah 10463 Zaposlimo mlajšo NATAKARICO za delo v pizzeriji z lastnim prevozom. Zaželjena strokovna izobrazba in delovne Izkušnje, pasivno znanje vsaj enega tujega ježka, ostale informacije na «733-792 10464 Gradbeno podjetje redno zaposli VK ZIDARJA in gradbenega delavca. Informacije po 3. maju na 0326-237, popoldan 10472 Redno ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo v lokalu. «213-535 10480_ Kdor želi dodatno dobro zaslužiti, naj pokliče po 20. uri vsak tudi upokojenci. «52-122 10489 Dober zaslužek nudi italijanska firma. «324-207, po 17. uri 10504 Redno zaposlimo dva KV MIZARJA z delovno prakso in enega priučenega mizarja z najmanj 3 letno delovno prakso. Prijave na «47-117, od 8-19. ure vsak dan, razen nedelje 10509 Odgovorno in pripravno žensko za pospravljanje kuhinje zaposli gostilna na Bledu. «741-458_10529 Zaposlim dekle v bifeju. «332-518 10630_ Honorarno delo v prostem času in zaslužek, ki si ga želimo. «686-246 10631_ Dekle za strežbo v gostinskem lokalu zaposlimo, lahko tudi pripravnico. Možno je stanovanje v hiši. «691-215_10539 Iščemo resnega harmonikarja kla-viaturista za igranje v narodnozabav-nem ansamblu. 055-179 10545 ZAHVALE Iskrena zahvala vaščanom Kočne in vsem ostalim za čestitke k moji 90-letnici! Rudolf ARH 102S4 ŽIVALI V začetku maja bomo prodajali 7 tednov stare RJAVE JARKICE. Zbiramo naročila: Oman, Zminec 12, šk. Loka. 0 621-475_9401 PURANE za dopitanje prodam. Suhadole 12, Komenda, 0061/841- 375 9623 Prodam TELICO. Podljubelj 264 9817 Prodam mlado kravo. Poženik 34 10215 Prodam črnobelo TELIČKO, staro en teden. 0715-928 10216 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev. Apno 9, Rogelj 10230 Prodam KOZLIČKA za zakol. 049-452 10231 Prodam TELETA od 90 - 150 kg in 4 mesece brejo telico črnobele pasme. 0061/841-059 10237 Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 tednov. Sp. otok 24, Radovljica 10145 Prodam PRAŠIČE 18-30 kg. Kurirska pot 11, Kranj, 0242-672 10175 NOVOFUNDLANDKI, stari 8 tednov, cepljeni z rodovniki, prodam. 0061/ 841-277_10177 Prodam BIKCA težkega 120 kg. Pivka 1, 048-733 10199 Prodam KRAVO dobro mlekarico, pripuščeno 8 mesecev. Partizanska 18, Bled 10200 Prodam BIKCA 110 kg črno beli. 0421-715 10206 ČEBELJE DRUŽINE na 9 S, prodam. 0242-787 10211 Prodam JARKICE in BROJLARJE za dopitanje. Grilc, 0214-855 10212 PURANE širokoprsate pasme, težke do 3 kg, prodam. 0217-128 10239 Prodam plemenjaka - belgijski orjak. 049-057 10268 Prodam brejo plemensko TELICO črnobele pasme. Visoko 31 10259 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO simentalko. 057-730 10298 Prodam dve TELICI simentalki, stari eno in dve leti. 0 876-110 10316 Prodam visoko brejo telico ali menjam za jalovo. Virmaše 42, Šk. Loka. 10317 Prodam 10 tednov starega bikca simentalca za rejo. Grad 43, Cerklje. 10330 Kupim BIKCA simentalca do 10 dni ali 250 kg. 0738-054_10340 Prodam dve telički za nadaljno rejo, težki od 150 -200 kg v A kontroli. 066-177 10342 Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev. 0681-139 10349 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodam. Sp. Brnik 60 10353 Prodam BIKCA 120 kg za rejo. Dvorje 43, Cerklje 10354 Prodam ODOJKE. Ažman, Suha 5, Kranj, 043-010 10359 Prodam NESNICE 18 tednov. 0422-027 10363 Prodam pujske težke 20 - 30 kg. 0 721-203 10390 Prodam JAGNJETA. 051-499 103« |P Prodam BIKCA simentalca, starega 8 tednov za nadaljno rejo. 0631-542 10393 _ Zdrave KUNCE - francoske ovnače, mladiče (samice) prodam. 045-532, popoldan 10394 Prodam BIKCA simentalca, težkega 80 kg. Češnjevek 9_1039« Prodam meso od starega bika ali polovico. 0421-456 10401 Prodam ZAJCE -mladiče, pasma nemški lisec, različne starosti. 0631-409_1041» Prodam BIKCA simentalca 130 kg Zalog 53, Cerklje 104H Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. Posavec 124, Podnartio427 Prodam TELICO simentalko, godno za ploditev ali v planino. 0731-382 10429_ Prodam PAŠNO TELICO, ki bo konec leta telila. 059-141 10431 Prodam dve PSIČKI NEMŠKI OV-ČARKI, stari 7 tednovl. 051-031 10446__ Prodam KRAVO simentalko s teletom. 0800-485 1044» — Prodam eno leto stare KOKOŠI nosnice za zakol ali nadaljno rejo. Dobre Helena, Loka 4, Tržič 10453 Prodam BIKCE SIMENTALCE, težke 130 kg. Jelovčan, Virmaše 5, Škofja Loka, 0633-411 io4*s - JARKICE, stare dva meseca prodam. Glavna c. 48, Naklo 104« Prodam 3 mesece stare JARKICE sorte prelux. Urh, Zasip Reber 3, Bled 10470 Prodam KRAVO. Ljubno 126 los^ 403-028 Prodam JAGNJETA. 10533 Prodam mlado KRAVO simentalko Kokrica, Dolžanova 2, 0217-167 10647 __ Prodam SIMENTALKO četrtič brejo 8 mesecev. Breg 8, Preddvor, 045- 388 10»*« - Prodam BIKCA težkega 120 kg simentalca. 0421-868 iosso KO UGASNE ŽIVLJENJE 7 d.o.o. Gorenjska pogrebna dru&a, tel.:064/733-365 in 328-373 POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO. NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALI OSEBNO 24 UR NA DAN ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete ALOJZIJE ŠKULJ se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Potočnikovi, gospodu župniku, pevcem Zupan, podjetju AKRIS, nosačem, praporščakom, g. Jancu, Mariji, Moniki, Petri, Evi, Francki, Zvonki, Slavki, Andreji, Anici, Mariji in Jožetu, g. Cirilu in Viliju. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Sestra Rezi, nečaka Janez in Franci z družinama Posavec, 25. aprila 1995 V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar je brez slovesa odšel dragi mož, ati, stari ata JOŽE KNAPIČ -FELS Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Stražišče, 27. aprila 1995 k ' Pfodam KRAVO s teletom o izbiri. 0 ^800-463 10490 ' v.__- 2 'f'Odam KRAVO po izbiri. Miklavčič ' {jjnez, Mlaška c. 107, Kranj 10494 2 J'rodam dve KRAVI simentalki breje «? mesece in 2 TELETA črnobela, 1, "*ika 120 kg. Kupim kamp prikoli-, J*. Lunder, Koritno 57, Bled, «77- 4 »58 10496 '.Vodarn dva meseca stare rjave \ "ARKICE in piščance bele, pitance, u ? nadaljno rejo. Drinovec Marjan, , ^ahinj 38, Naklo _imbb Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. «861-925_10500 .JARKICE rjave, prodam. Zgoša 47 Begunje 10510 V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša nepozabna mama in babica FRANCKA DREMPETIČ Zahvaljujemo se vsem, ki postojijo ob njenem grobu, ji prižigajo sveče in pnnašajo rože. Sin Miro z družino OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, svak in stric MIHAEL PRESTERL Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 28. aprila, ob 13. uri v družinskem krogu na pokopališču v Zg. Bitnjah. Do pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: žena Štefka, hčerki Mojca in Nuša z družinami Stražišče, 24. aprila 1995 V SPOMIN Sreča, radost in veselje s tabo Tina so odšli, le v mislih in srcih naših še iiviš, čeprav ie eno leto tiho v grobu spiš. 1. maja mineva žalostno leto od tistega usodnega dne, ko nas je v cvetu mladosti zapustila naša draga hčerkica, sestrica in tetica TINA RANT Vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJENI Škofja Loka, 28. aprila 1995 V SPOMIN 2. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš TONČEK MEGLIC izpod Sv. Jurija Spominjamo se ga sestra Dora, brat Marjan, Tatjana in Gorazd ZAHVALA Žalostni so naši dnevi, ker zapustila si nas ti. V naši hiši je praznina, v naših srcih bolečina in lučka ljubezni ti v pozdrav gori. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. Po hudi nesreči nas je v 45. letu starosti zapustila CIRILA ZUPANČIČ iz Posavca, roj. Božnar, 1.4.1950 Ob boleči in tragični izgubi ljubljene mamice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, Iskri -stikala, d.o.o., Mira, d.o.o., OS Radovljica, KS Ljubno, pevcem, nosačem, pogrebnemu podjetju Akris, govorniku, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in darovali prelepo cvetje in jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Marjan, sinovi Marjan, Janez, Tomaž, Andrej, hči Darinka in ostalo sorodstvo Posavec, 22. aprila 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame DRAGE MRAK roj. Primožič, p.d. Babčove mame iz Žej (se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebej se Zahvaljujemo g. župniku iz Nakla, pevcem vokalnega kvinteta Gorenjci in zdravstvenemu osebju. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Hčerka Dragica z družino Žeje, 19. aprila 1995 ZAHVALA Ko se ustavi čas za vse, je večnosti izraz... Ob mnogo prezgodnji boleči izgubi naše najdražje žene, mamice, babi, hčerke, šeste, tete, snahe in svakinje MARTE TEPINA roj. Cegnar, upokojenke iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pisno in ustno izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in Somoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. dr. Tarčonu in g. dr. Lepolusku, g. župniku Berglezu za svečani pogrebni obred, pogrebnim in cerkvenim pevcem, zvonarjem in g. Jožetu Perdanu. Posebej se zahvaljujemo kolektivu OŠ Lucijana Seljaka, Svetu kranjskih sindikatov ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Milan, hči Savina, sin Rastko in Kesnija, vnuki Aljaž, Ajda, Ajša, mama Minka, sestra Nuša in drugo sorodstvo Kranj, 26. aprila 1995 V SPOMIN Jutra meglena so, bolna v njih šepetajo spomini. Nič več ni sončnega čolna. Solze ihtijo v tišini. Boleč je spomin na 28. april, ko mineva eno leto, odkar me je zapustil dragi mož SLAVKO DIMNIK in na 27. julij, ko mineva osem let, odkar me je zapustil ljubi sin DARJO DIMNIK Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke. ČAS BEŽI, BOLEČINA OSTAJA! Elena Dimnik Kranj, 28. aprila 1995 V SPOMIN Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, ko se jutro prebudi, se nanj zazremo s solznimi očmi, nihče ne ve, kako boli, srce v bolečini zaječi, ker tebe, ati, ie leto dni med nami ni. Naš dom brez tebe, ati, prazen je in pust, vendar vedi - v naših srcih boš z nami vekomaj Uvel. ALOJZ HRIBERNIK Vsem, ki mu poklonite lepo misel, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče, za vse - iskrena hvala. Žalujoči: žena Veronika, hčerki Jelka in Milena ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ANDREJA ANDERLETA iz Radovljice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje. Srčna hvala tudi osebju Abdominalne kirurgije Bolnišnice Jesenice, gospodu župniku za lep obred, oktetu LIP Bled za zapete žalostinke, gospodu Stanetu za zaigrano Tišino in pevcem z Brezij. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Špecerije Bled, Verige Lesce in sodelavcem za izrečeno sožalje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Dora in sin Andrej z ženo Marjetko Radovljica, 26. aprila 1995 Davča je bila polna starih avtomobilov -Pretekli petek in soboto je Krajevna skupnost Davča v sodelovanju z gasilci organizirala čistilno akcijo v tej največji slovenski vasi, ki je dala prav presenetljive rezultate. Sklenili so namreč, da ne bodo zbrali in počistili le s komunalnimi odpadki, pač pa tudi s starimi avtomobili, ki so se za teli nabirati po grapah. Verjeli ali ne, ob zaključku akcije se je na prostoru pred obratom Niko v Davči nabralo skoraj šestdeset (60) starih avtomobilov, kar pripi- sujejo "modi" mladih, da si za male denarce kupijo stari avto "za tri dni", ko pa se pokvari, ali se zalete, ostane tam, kjer je. Le močno vitlo gasilcev je omogočilo, da so nekatere uspeli potegniti iz grap, kjer so ti žalostni "ostanki civilizacije" rjaveli. Nabralo se je tudi nekaj starih kmetijskih strojev, na odpad pa bodo odpeljali celo pokvarjen buldožer. V akciji je sodelovalo 13 krajanov in gasilcev ter 34 učencev iz šole v Davči in v Železnikih, ki so nabrali tudi za štiri zabojnike drugih odpadkov. • S. Ž. Faraonskim mravljam je odzvonilo Faraonske mravlje so pred približno enajstimi leti prilezle tudi v nase kraje. Dva in pol milimetra velika nadloga ze vrsto let greni življenje premnogim Slovencem, temu Ca bo očitno kmalu konec, jubljansko podjetje Uni-chem je prejšnji teden na slovenskem trgu predstavilo Maxforce, sredstvo za hitro zatiranje faraonskih mravelj. Čas, v katerem živimo, bodo nekoč v daljni prihodnosti planeta zagotovo poimenovali doba insektov. Nepregledno število vrst in osebkov roji po našem nebu in gomazi po zemlji, med njimi so nekateri za naš obstoj nujini, spet drugi pa predstavljajo neznosno nadlogo. Nemajhna nadloga so le 2,5 mm velike rdeče mravlje s črnim repkom, znane kot faraonske mravlje. Ta vrsta mravelj potrebuje za svoje življenje precej visoko temperaturo. V naravi le te vsaj pri nas ni, zato so se iznajdljive male živalice preselile v človekova bivališča, v hiše in stanovanjske bloke. Kaj to pomeni za stanovalce, najbrž ni potrebno posebej omenjati. Hrana mora biti dobro shranjena v mravljam zares nedostopnih mestih, male žuželke pa pre-cejšjo škodo naredijo tudi v stanovanjskem objektu. Doslej so bili vsi poskusi zatiranja s klasičnimi insekticidi neuspešni. Sredstva za uničevanje so pobila le nekaj delavk, glavnina zaroda skritega v zidovih pa je še naprej veselo živela. Poleg tega so klasični insekticidi v večini primerov povzročili preplah v gnezdih, zaradi česar so se gnezda začela deliti, in namesto enega so bila tako v hiši naenkrat štiri osem ali deset gnezd. Intervencija je vso stvar le poslabšala, v kruhu pa so še naprej ostajale mravlje. Vse to pa bo po novem le še zgodovina. Podjetje Unichem iz Ljubljane je na slovenskem trgu predstavilo preparat Max-force angleškega proizvajalca AgrEvo. Preparat Maxforce se odlikuje s hitro in čisto nastavitvijo vabe, prav tako pa že v nekaj tednih zatre celotno kolonijo in ne le nekaj delavk. Vaba je varno spravljena v notranjosti plastične škatlice, do nje pa vodijo štirje majhni hodniki. Po njih delavke pridejo do vabe, jo nekaj pojedo same, nekaj pa odnesejo v gnezdo. Strup zakasnjeno deluje, najpogosteje začne delovati v gnezdu. Svoj smrtni davek pobere tako med maticami, samci, delavkami in zarodom in že v nekaj tednih temeljito opravi svoje delo. Mravlje imajo vabo tako rade, da pozabijo na kruh in druge dobrote ter se po malih hodnikih raje spustijo v smrt. • U. Špehar Nenadoma pred avto Rateče, 27. aprila - V soboto, 22. aprila, se je ob 10. uri in 30 minut pred mejnim prehodom v Ratečah zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtombila, 65 - letni Alojz M. z Bleda je vozil iz smeri Kranjska Gora proti mejnemu prehodu. Ko je pripeljal do drugega križišča za Rateče mu je s pešpoti nenadoma skočil pred avto italijanski državljan, 77-letni Ignacio L. Voznik je zaviral in se umikal proti levi, kljub temu pa je trčil v pešca, ki je padel na pokrov motorja in kasneje na vozišče ter pri tem dobil hude telesne poškodbe. Nesreča v križišču Kranj, 27. aprila - V nedeljo, 23. aprila, se je ob 2. uri Sonoči v križišču ceste Kranj -irnik zgodila prometna nezgoda, v kateri so bile štiri osebe poškodovane. Voznica osebnega avtomobila, 23-letna Tatjana D. iz Most pri Komendi je pripeljala iz mseri Britof in se pred križiščem nenadoma ustavila, nato pa sunkovito speljala naprej na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej peljal voznik osebnega avtomobila 27-letni Milenko M. državljan BIH, z začasnim bivališčem na Jezerskem. Vozili sta trčili, voznik Milenko je dobil hujše telesne poškodbe, Tatjana in dve njeni sopotnici pa lažje. Poškodovana pešakinja Škofja Loka, 27. aprila - Na regionalni cesti Železniki -Škofja Loka se je v bližini prehoda za pešce pri trgovini Agrotehnika zgodila prometna nezgoda. Voznik mopeda, 21-letni Karel N. je vozil iz Podlubni-ka proti avtobusni postaji. V bližini prehoda pa je trčil v državljanko BIH, 21-letno Ra-semo T, ki je utrpela hujše telesne poškodbe, medtem ko mopedist ni bil poškodovan. Sašo M. dirka po cestah Radovljica, 27. aprila - Na Policijski postaji Radovljica sta se oglasila dva občana in se pritožila nad neznanim voz-nikom in njegovo nasilno vožnjo. Prvi občan je povedal, da je na cesti s Črnivca proti Brezjam na Dobrem po-lju vanj trčil neznani voznik in zbežal, drugi pa je dejal, da je videl, kako je vozilo BMW 325 rdeče barve zletelo' s ceste, pomagal mu je nazaj na cesto, nato Ea je neznani voznik odpeljal, '.kazalo se je, da dirka po cestah 23-letni Sašo M. z Zgoše. Radovljiški policisti so ga dobili pod vplivom alkohola v Begunjah, avto je bil neregistriran, registrske tablice drugega vozila, povzročil pa je že več drugih nesreč in je brez vozniškega dovoljenja, saj ga je nekoč pred očmi policistov strgal. Zoper njega je vloženih več prijav zaradi različnih prekrškov. • D. S. UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 Prvomajske prireditve Sindikati tudi ob letošnjem prvem maju, prazniku dela, vabijo na praznična srečanja. Glavnino teh prireditev na Gorenjskem organizira Zveza svobodnih sindikatov. Skupaj z Združeno listo socialnih demokratov prireja prvomajsko srečanje na Pristavi v Javor-niškem Rovtu za jeseniške delavce. Radovljičani in okoličani se bodo lahko udeležili tradicionalnega srečanja na Sobcu, kjer poleg omenjenih dveh organizatorjev sodeluje tudi Liberalna demokracija Slovenije. Slavnostni govornik na prireditvi, ki se začenja ob 14. uri, bo predsednik ZLSD Janez Kocjančič, ki bo govoril tudi na jeseniški prireditvi. Tradicionalna prvomajska prireditev bo tudi na Križni gori, ki vsako leto privablja prebil valce Škofje Loke in okoj liških krajev. Tržičanf praznujejo na Brezjah pri Tržiču. Svet kranjskih sin4 dikatov pa je organizator!' Srvomajslcega srečanja nai, oštu. Tudi v manjših kra-f ' jih pripravljajo praznovan-f, ja, posebno množično sofj vsako leto obiskana kreso4 vanj a na predvečer praznika dela. • D. Ž. Tržič, 28. aprila - Jutrišnji dan bo za Tržičane in še posebej za njihove policiste zelo slovesen. Uresničila se jim bo dolgo pričakovana želja po izgradnji nove policijske postaje v Bistrici pri Tržiču. Po tehničnem prevzemu pred tednom dni so izvajalci del predali ključe stavbe lastnikom, ki so si začetek tega tedna že ogledali vse potrebno za sprejem gostov ob svečanem odprtju postaje. Slovesnost bo 29. aprila 1995 ob U. uri, med njo pa bo spregovoril slovenski minister za notranje zadeve Andrej Šter. Kot je povedal načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar, predvidevajo vselitev 47 delavcev iz tržiške in obmejne postaje na Ljubelju po namestitvi opreme do 12. maja. • S. Saje Preddvorke razstavljajo Preddvor, 28. aprila - V izložbi prodajalne Živil sredi Preddvora so pred prazniki postavile razstavo preddvorske upokojenke. Razstavile so različna ročna dela, od pletenin za odrasle do onih za dojenčke, kvačkane izdelke, nogavice za h gorenjski narodni noši, vezene prtičke, med njimi tudi velikonočne prte. Organizatorka Angela Logar nam je povedala, da je svojim ustvarjalkam izdelke še vroče jemala iz rok za praznično razstavo. • D. Ž. COHTILNA DISKONT PIVOVARNA MabinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/155 Vas vabi vsak dan tudi ob sredah od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • poroke, praznovanje v posebnih sobah • ob četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi Vablj eru! 2. 000 000 a r\ o v t i\ I i p Do predvčerajšnjim (zaradi včerajšnjega prazničnega dnevi \ in zatorej pravočasne poštne dostave nagrad!) smo sprejemal vaše odgovore na nagradno vprašanje o nazivu velike razstavml v dneh med 22. aprilom in 2. majem v Arboretumu VV** Potok. Prejeli smo ogromno (580) dopisnic s praviln. | odgovorom: TULIPAN ZA VSAKEGA SLOVENCA oš! DVA MILIJONA TULIPANOV V ARBORETUMU, saj sm\ po dogovoru s pokroviteljem, Arboretumom Volčji Potok, oiM odgovora upoštevali kot pravilna. Vstopnice za ogled razstavil smo poslali naslednjim izžrebancem: Janji VRES,Beleharjevri 3/a, Šenčur;Stanetu FAJONU, Borštnikova 2, Cerklje; Ani: PINTAR, Puštal 9, Škofja Loka; Vinku GUBANCU, SorlijevL 3, Kranj; Tomažu JEREBU, Brebovnica 17, Gorenja vas; A^l MUDROVČIČ, Kropa 95: Marjanu BEGU, Cesta talcev J | Jesenice; Majdi BRADESKO, Ševlje 8, Selca; Bredi RO. MAN, Kosovelova 9, Radovljica; Anžetu HIKLU, Grajska 4i Bled; Damjani MARKIČ, Britof 189, Kranj; Faniki VALEN TINČIČ, Breg 56, Žirovnica; Miji TA N CAR, Zgornje Gor j 57/a; Štefki KOVAČ, Tekstilna 6, Kranj in Angelci BIZOV1 ČAR, Prelesje 12, Gorenja vas. V Arboretumu boste (če minulih šest dni še niste imeli čas za ogled razstave in sejma) presenečeni ob čudovite? sozvočju mavričnih barv cvetočih tulipanov. Polt vrtnarske razstave, sejma, dveh likovnih razstav, itd., s pripravili še marsikaj. Nenazadnje je za obiskovalke i obiskovalce iz gorenjske smeri dobrodošlo, da so od odcepa kamniške obvoznice prejšnji četrtek zaključili delno obnov ceste do Arboretuma (nova asfaltna prevleka). Vrtnarsk cvetlična razstava je odprta do torka, 2. maja, vsak dan od i do 19. ure. Optika mali Blagovni center Medvode, tel.: 061/612-937 Nudimo vam: • STROKOVNE OKULISTIČNE PREGLEDE • OKVIRJE SVETOVNIH PROIZVAJALCEV • VSE VRSTE SPECIALNIH STEKEL ČESTITKE ZA PRAZNIK, TER V MAJU VELIKO LEPIH DNI VAM ŽELI 97,3 913 Ffl