Št. 36. V Gorici, dne G. maja 1898. TečJtf XXVIII. Izliajn dvakrat na teden v Štirih izdanjili, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa oh i. uri popoldne, in stano z »Gospodarskim Listom" iii s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejcinana ali v Gorici na dom posiljana: Vso leto.......gld. fi-— pol leta........•> '•>•— četrt leta ....... ¦» !•'>() Posamične števillie" stanejo C kr. .'....«,. Naročnino sprejema lipravništvo v Gosposki ullM ; *fv. <) v (ioriei v -Goriški Tiskarni- A. Galirsuek vsak ' dan od S. ure zjutraj do G. zvečer; oh nedeljah pa od !). do l'J. ure. >Ta naročila I>rez doposlaite naročnine se ne oziramo. MPRIMOHEC" izhaja neodvisno od -SoCf* trikrat' mesečno in stane vse leto {rld. 1-JO. cSoea- in - 1'iimoive . se pr."l;ijata~v"lroriei'-rto- • hakanii SHnvarz v Š.lski uli.-i in .lellersitz \ Nunski uli.-i; — s Tmtu v t«l»:ik;m.i La v r- ne i f na trjni della Cat-i-rmsi in Pipan v ulii.i Fonte della 1'ahhra. (Izdaja za deželo). Uredništvo In odprnvništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Uradnik sprejemlje stranko vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no iipravmstvo. _____ Oglasi in poslanice se raouiiijo po petit-vrsfah, So tiskano 1-krat 6 kr., 2-kvat 7 kr., 3-k-rat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — veejo črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gnbrščck tiska in zalaga razen »boce. m .Primorca. Se »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do fi iiol er stane vseletno l Kld. SO kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici', se racunijo pe 20 k--- potit-vretica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »»> Bog in narod! «€» jfc, to je strastne?., neprivajen krotili svoje občutke, torej namesto kaznovati neukretnegu voznika s preziranjem in molčanjem, se je razjaril ter si dal duška z razburjenjem in obupnim kri čem. In zares, bilo je tudi lahko mogoče ljubili te plemenite živali. Vsi štirje so bili zlato-koslanjovi, drug drugemu povsem podobni. Majhna ušesa so jim štrlela kvišku nad zalimi glavami, skozi odprte nosnice jim je bilo mogoče videti kri, rudečo kakor norčke, vratove so imeli lepo zakrivljene; noge od kopit do kolen suhe, kakor noge gazele, a nad koleni zaokrožene >n mišičaste, kopita so se jim lesketala, kakor obrušen opat, dolgi, svilnati repo vi so jim segali do tal. Prodno je imel starec čas potolažiti si jezo, so služabniki ukrotili ognjene konje. „CorrioreB priznava, da še pred kratkim časom so bili vsi sodniki Italijani (in renegalje, dostavljamo mi), ki so pa občevali s strankami v jezikovnem oziru z ono nepristni nosijo, kakoršno zahteva zakon, in niso nikoli zavrnili stranke, ker je govorila — o jej, o jej! -- slovenski. — Zares hvalevredna nepristrauosl! Priznali moramo, da naših Ijudij še niso zapirali radi lega, ker so se predrznih govorili slovenski ; t o d a v s e z a p i s n i k e i n r a z s o d h e so pisali laški, o slovenščini niti duha ne sluha, — to je bila Lahom ona v »Gor-rierti* tnli smešno hvniisana »imparzialilu che Ia logge imponc". Odkar pa so prišli v naše sodnije --zdihiije glasilo iz geta ¦¦— nekateri Slovani, se opazuje »che (jiiella lodevole scrupolosila. 0 scomparsa . . .." — izginile so vse dobrote . . . Poprej se je govorilo meti uradniki, višji so govorili in ukazovali nižjim vedno v lušči n i; v notranjem poslovanju se je rabil le laški jezik . . ,., zdaj pa, o sira h in groza, se govori pri protliri slovenski; ustni in pisani ukazi niž.im uradnikom in služabnikom se dajejo v slovenskem jeziku, celo v zemljiško knjigo se uvaja slovenski jezik, skratka: slovenščina se vsiljuje z vsemi možnimi sredstvi . . . Ali »snazionalizZi.zione del noslro Poro" gre še dalje! V pisarnah se odstranjujejo laški uradniki, in na preturi imajo že dva dijurnisla, ki nista sposobna napisati ita- 1 i j a lis i. e g o zapisnika . . . Da dosedanji laški dijurnisti in pisarniški uradniki niso znali niti prepisovati slovenskih aktov in da smo dobivali vsled tega slovenske rešitve, razsodbe itd. prepisane tako škandalozno, da je bilo treba Slovencu občudovanja vredne potrpežljivosti . . ., take razmere so »Cor-rieru" seveda „quclla impa.zialila che la legge inipone" !! Dog.ijalo se je, da včasih bi kak sodnik rad nau koval slovenski zapisnik, a ni mogel, ker ni imel pisarja, ki bi znal pisali po narekovanju. Pisatelj teh vrstic je pp preiskovalnem sodniku vedno sam narekovat zapisnik, a porabil je cesto dvakrat več časa, ker je moral posebe naznačiti pisarju vsak j, lj, uj, č, š, ž itd. itd.! — Zdaj pa, ko sta pri preluri dva Slovenca dijurnisla, ki znata stokrat bolje luški nego razni s o d n i k i slovenski, zdaj Lahi že kriče po listih, da se jim godi krivica! Pa še hujših rečij je zapazil »Corrierc!" Iz pisarne se namreč pošiljajo laški odloki itd. pod — slovenskim n a s 1 o v o m l Zares grozna krivica Lahom — ako Slovenec dobi laški odlok ali razsodbo pod — slovenskim naslovom?! ...... Vsa taka grozodejstva pa se više po «0orrierovi» brunuii trditvi edino le: iz narodnega sovraštva, ki meri na razruše-nje starega in nespodbitnega (!) italijanslva naših sodišč.... Na tako noiost no odgovarjamo niti z besedo! Mi na sodiščih v Gorici ne priznavamo ni kakega italijanslva, nikake prednosti laščini, ker slovenščina jo ondi enakopravna in o n a k o v t; I j a v n a z l a S Č i n o. Ako se doslej ni tako godilo, jo bila to krivica slovenskemu narodu, a tudi tisočletna krivica So ne poslano — pravica! To naj si »Gorriorovci* zapišejo enkrat za vselej za uho! »Corriero* navaja tudi dva podrobna slučaja s prelure, o katerih mi nismo poučeni, ker nimamo z uradniki lakih zvez, kakoršno ima »Gorriere", ki jo znal zaropotali, ker jo baje rešil neki sodnik na preluri laški dopis okrožno sodnije v nemščini »edino iz sovraštva do italijanslva, no da bi so Še bil drznil poslužiti se — o jej! — h r v a Š č i n e!" Pripoveduje namreč, da neki Ločnicam so prišli v nedeljo k preluri, kjer jih je pa sodnik odpodil v jeziku in po načinu — hr-v a š k e m ! Da pode laški sodniki naše ljudi dan na dan v laškem ali furlanskem jeziku, to je seveda »Corrieru" v rodu! — Sodnik najbrže ni poznal Ločničancv na čelu, ali so neljubi gostjo Lahi ali Slovenci, zato je govoril slovenski, ker 99 fg takih strank so Slovenci! Tudi imajo Ločničani vsi slovenske obraze, ker so naše krvi! Dalje pripoveduje, da je napisal sodnik nekemu C o s s n t i. a (uboga Košuta!) v h r-vaškem (!) jeziku zapisnik in Cossulla ga je mora! podpisali, ne da ga je razumel (?!). In lake reči se gode v dobi — zdihuje velepravična dušica! — ko se toliko govori o enakopravnosti jezikov in narodov. ~— Da pa laški sodniki pišejo našim ljudem Pozornost gledalcev :¦" je ".'.'i-aila na nekaj drugega. Ravnokar je zdrdral nov voz na dirkališče. Konji, voznik in za proga so bili vredni rimskega cirka. Radi jasnosti v daljšem pripovedovanju moramo seznaniti čilatelja s tem vozom. Vozovi, kakoršne so rabili v sfarodav-nosti, so bili podobni nizki samokolnici, z dvema kolesoma v zadnjem delu, na katerem je sedel tudi voznik. Takšen je bil prvi vzorec. Toda bistroumni kolarji so jeli izdelovati čimdalje boljše in ročnejše koleselje, na katerih jo ponekje upodobljena zvezda ju-ternica, hiteča belemu dnevu naproti. Vozniki so bili isto tako izurjeni, gibčni in časliželjni, kakor naši kočijaži. V navaden voz je bil vprežen jeden par konj, v odličnejši pa po štirje in sicer vsi nav.štrie; konja pri ojesti sta se zvala jar-moven, ona pri prečki pa — stranska. Grki in Rimljani so bili tega mnenja, da za urnost je potrebna popolna prostost v gibanju, radi tega je bila tudi zaprega kolikor mogoče preprosta. Konji so imeli na sebi samo uzdo in komat, h kateremu so bile privezano vajeti. Pri zadnjem delu ojesa sta bili dve prečki, od koder so bile napeljane vrvi do konj-jarmovcev, od stranskih pa do koša. Dosedanjo dirkače so sprejolf gledalci dan na dan vse zapisnike, razsodbe ild, v laškem jeziku, da državno pravdništvo Slovence eold toži v tujem jeziku, — vse to pa je isli pravični „Corriorovi« duši — prav in v redu in celo zakonito, kajti vedno sanjari staro popevko o Jingua de! Poro ilaliana" ! Dovolj hodi! h teh besed je jatno, kaj hočejo naši Lahom in irredontovci! Oni hočejo v naših uradih — če tudi je ondi 99% posla s Slovenci — izključno le laški , jezik, le laške uradnike. Povsem po Bonghijovem načelu! Polom seveda hi so naša dežela počasi pripravljala — za ljubljeno mainko Italijo, kateri bi čez lota padla kot zrela hruška v naročje I No, hvala Bogu, še smo Slovenci tu, ki se znamo branili proti takim sleparskim lopovščinam! Se smo tu in imamo srčnosti dovolj, da glodamo vsakovrstni n sleparjem na prsta! In gledali bomo, p idali bistrim očesom, no oziraje se m na »Coniom" in še manj na »Scntinello* ter njiju irrodon-tovsko kričave bratce! Mi pa hvalimo oni pravični duh, ki modro razteza Čedalje resneje svoja blagodejna krila nad našimi sodnijami, proseči in roteči, naj nikar ne molijo lahonski kri-čači pravičnega započelega dela! Mi znamo ceniti dobro voljo na merodajnem mestu in jej kličemo: Naprej po edino pravi poti pravice in nepristranostiJHva-težnost našega naroda ne izostane! In tako se zares naseli v naših sodnijah —• kjer je tega pač najbolj treba — »quella imparzia-lild che la logge impone!" Dixi! A. G. molče; poslednjega prišleca pa so pozdravljali z glasnim ploskanjem. Imel je vpreženo četvorko. Ronja-jar-movca sta bila črna, stranska pa bela, kakor mleko. Njih repovi in grive so bili po rimski šegi na kratko pristriženi, v grive so jim bili vpleteni žolli in rudeči trakovi. Kolesa pri koleselju so bila pravo umetno delo. Bronasti obroči so objemali platišča iz ebanovinc, za špviklo v kolesih so bili ude-lani slonovi zobje, umetno izrezljana os je imela na obeh koncili podobo tigrove glave ; koš je bil spleten iz pozlačenih viter. Ta tako bogato opremljen voz je obrnil v največji mori na se Ben-IIurovo pozornost. Glede na kome, voz in ploskanje tolpe si je domišljeval, da voznik mora biti kak ljubljenec, cesarja, ali nemara kak sloveč knez. Tekmovanje za venec na dirkališču se takrat ni smatralo za neprilično visokim dostojanstvenikom. Venci, katere so dobili na tem torišču, so bili kraljem večkrat milejši od onih, ki so jih pridobili na bojnem polju. Neron in Komod sta ljubila nad vse drugo podobne dirke. Voz s skakajočimi konji se je čimdalje bolj bližal prostoru, kjer jo sedel Ben-Hur. Čimdalje razločnojše je bilo mdči opaziti voznika, oblečenega v škrlatast jopič. V desnici je držal bič, v levici, nekoliko vzvišeni in | Socijaino in gospodarsko vprašanje. IV. Poleg gradov, teh starih taborov plujstva, prihaja v novejšem času med nas druga mora od strani t o v a r e n. Ali ni v islini žalosten pogled po deželi? Na vsaki dve uri v deželi tovarna — nemške kolonije. Poglejmo na Gorenjskem: Bela peč, Dovje, Jesenice, Trži\ Medvode, Damžale, Vevče, Litija, i t. d. Podjetniki pa navlečejo za seboj cele trume nemških uradnikov, delavcev, celih družin, ki nategnjeni, pa četiri vajeti. Postava mu je bila gibčna in brhka. Voz je bil samo še nekoliko streljajev od Ben-Hura. Ta pogleda voznika pozorno v obraz ter spozna dobro znano mu lice. Voznik je bil.,. Messala... ponosen, prezirljiv, kakor nekdaj. VI. Vrelce Kastallje. Gledalci so gledali radovedno. Toda to je bila samo poskušnja, ne pa že prava dirka. Sicer pa je bilo Ben-lluru že dovolj tega, kar je videl. Med lom pa stopi na pozorišče arabski suženj, kličoč na vso sapo: »Čujte, ljudje, od vzhoda in zapada! Pozdravlja vas šejk Ilderim, imenovan Do-brotljivi. S čelvorko konj, ki pohaja naravnost od ljubljencev Salomona, je dospel sem v Anlijohijo ter hoče poskusiti svojo srečo z rimskimi dirkači. Onega, ki si drzne vodili jih, obljubuje obogatiti za oelo življenje. Tu, tamkaj v meslu in povsod, kjer se zbirajo krepki, izurjeni in pogumni ljudje, razglasite to njegovo obljubo. Tako govori moj gospod, šejk Ilderim Dobrolljivi". Te besede so napravile na zbrane gledalce velik utis. Ben-Hur, šlišavši jih, je jel premišljevati. Pogledal je sedaj šejka, pa zopet glasnika. Maltah ,se je že bal, da se kar oglasi na poziv. t' * »Kam pojdeva sedaj?" ga vpraša čez nekaj časa mladenič. v jezikovnem ozira našo deželo kaze, v mo- j ralnera pa pridijo in verski indiferentizem vanjo zanašajo. Po veri so protestantje, judje ie in kdo ve, kaj še vse, napovedujejo se nam si že protestantske verske občine. I * In to se vsak dan množi in razširjuje; rf mi pa mirno gledamo. AH nebi mogli vsega d( tega mi v svoji roki imeti? Zakaj nas morajo p, šele tujci učiti, kake zaklade ima naša zemlja n; v sebi, kaj se dana naših tleh vse storiti ? ni Če si oni pomagajo v naši domovini, zakaj ^ bi si mi ne v svoji ? Kako, bodete dejali, če m nimamo kapitala? S čim pa? Z z d ru že- te ni mi močmi! Morda nam še bolj, kakor b kapitala, manjka — podjetnosti. .Slovenec, * tvojsrzemljaie zdrava --Za-pridne njerlega B najprava — Išče le sreča, um ti je dan — Zi Našel jo bodeš, č e n i s i z a s p a n\ d V dobrem spominu nam je še z vse- P slovenskega shoda gospodarski govor gosp. * Povšeta, najbolj pa se nam je utisnila la-le fc misel: Francozi imajo svoj denar naložen l( ne le v hranilnicah, ampak v podjetih, kjer <•• se mnogo bolje obrestuje. Ali ne bi mogli Slovenci tudi tako? Mi puščamo svoj denar P raje v kranjski hranilnici, kjer donaša dobička ^ našim političnim nasprotnikom, ki ga obračajo p cesto proti nam. I k Ganimo se! Misel g. Povšeta je izvrstna, s To«a, če bo kar obležala, ne bo iz nje nič; jj treba jo je pobrat' in jej življenje vdahniti. f Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal. — j, Dobro bi bilo, če bi imeli neko centralo, ki ti bi vodila take reči. Parkrat so ž* listi izrazili k željo, da bi se napravilo ob če slovensko J| gospodarskodruštvo nasproti »Sud- , | marki". Dosedaj se ni zgodilo nič. Kaj me- j, nite, morda bi »gospodarska zveza", L ki se ima v kratkem osnovati, hotela svoj I delokrog razširiti in to veliko nalogo prevzeti? I Zvezala bi obstoječe zadruge, pospeševala bi j . snovanje novih po vseh krajih naše domo- t vine; ko si te nekoliko opomorejo, lotevale ž bi se sčasoma lahko večjih podjetij. S tem M bi se opomoglo narodnim, kakor socijalnim J potrebam. Cesar eden ne zmore, zmoglo bi t jih več združenih. Njej bi se tudi naznanjalo, ako bi bilo kako slovensko posestvo v ne- h varnosti, da je kupi tujec. Kupila bi je ali j zadruga sama iri ljudem nazaj prodala, aH < vsaj ljudem s svetom in dejanjet;. pomagala, ] ter tako tujce odganjala od naše domovine. J j Ali ni bridko Slovencu, če pomisli, da je blejski grad, ta kras naše zemlje, v judovskih | i rokah? ' Lahkomiselni ljudje, zlasti ako so za- j ' dolženi, radi prodajajo svojo zemljo kamor- , koli češ, bomo imeli denar. Čez par let pa j ni denarja, ne blaga. Slovenec pa — nema- J i nič — zapušča domovino in se seli na vse kraje s?eta v zgubo naroda, v zgubo samo- J svojo, časno in večno. Ali ni toraj dolžnost samoobrambe, da se na vso moč branimo tujcevT in hranimo rodno zemljo svojemu rodu? Kir smo zamudili, hitimo popravili! Sami si moramo pomagati, govorili smo na vseslovenskem shodu. No, pomagajmo si! In česar ne zmore eden, j zmogli bodemo združeni. Organ i z u j m o J se narodno-gospodarski!" j To so zlata ^r dne besede, govorjene gotovo iz srca slehernega slovenskega rodo- I ljuba i j Malluhova bojazen je bila očividno j prazna. j »Kam hočeva iti? Ha! Ako hočeš sto- i riti tako, kakor delajo vsi, ki prvikrat obiščejo J ta gaj", odvrne smehljaje se, »pa moraš še j iti tjekaj, kjer izveš svojo prihodnost/' I »Tzvedeti prihodnost?,.. Tojepaganska vraža... a vendar... (Zamisli se in senca upanja mu spreleli obličje). Da", reče odločno, »pojdem s teboj!" »Ne misli si, da zagledaš kaj nenavadnega. Dobiš samo list svežega papirnika, od- I trganega od stebla; ko ga pomočiš v vodo | nekega vrelca, odčitaš na njem svojo pri- ! hodnost .'- Ben-Hurovo lice se z novic zamrači. »Nahajajo se ljudje", reče otožno, »ki se za prihodnost mnogo ne brigajo." »Hočeš nemara obiskati svetišče?" »Sezidano je v grškem logu, kaj ne?" »Imenujejo ga grškega." »Helenci so bili brezdvomno mojstri v lepih umetnostih, toda v stavbarstvu so se držali jednega sloga. Vsa njih svetišča so si povsem podobna... Popelji me rajši k temu vrelcu... Kako se imenuje. »Vrelec kastalski." »O, njegova slava se razširja po vsem svetu? Pojdiva tjekaj!" Ameriško bojišče. | »Hajd na Kubo!" se glasi bojni klic letošnje spomladi. Čudno, lani ob tem času smo klicali z lepo Heleno: »Hajd na Kreto!", a letos nas vleče na Kubo, ki je sicer mnogo I večja od Krete, a po svojem položaju v ameriškem srednjem morju, in tudi po svoji po-dolgasti, vzporedniški obliki se da prav lepo J primerjati z evropsko posestrhno. Le glede na rastlinstvo in prirodne bogastvo kapa j nadkriljuje prav mnogo Kreto. . ,. ! Kubo imenujejo »biser antilski", alt pa j tudi »biser španske krone". Njeno površje meri 1122 Mm* in z bližnjimi otoki .1188 Mm", torej več nege šesti del naše monarhije, pre- I bivalcev ima le 1,632.000, primeroma toli' >, J kot Štajerska in Koroška vkupno. Kolumb p je_našel 28, oktobra 1492., ko je plovil z I Bahamskih otokov (Watlings) proti jugozahodu, kamor so mu bili Indijanci pokazali, da bi našel zlitorodno deželo. Kuba in Puerloriko, ki leži jugo-vzhodno od prve, sta sedaj zadnji ostanek španske oblasti v Ameriki, vkupno 1282 Mm2 z 2-5 milijona pre- | bivalci one oblasti, ki je obsegala do začetka lega stoletja vso srednje in južnoameriško celino. ' Kuba *j vleče kot gosenica od zahoda proti vzhodu, nekoliko bolj proti jugovzhodu nagnjeno, 735 km. daleč, a široka je le od 50 do IG7 km. Od severne Amerike jo loči Floridski preliv, od srednje Amerike (Mehi-kanske republike) Jnkatanski preliv, od sosednjega otoka Hajiti na vzhodu pa Jamajški preliv (Wind\vard Passage). Obale so nizke in ravne, izvzemši jugovzhodne, kjer se gorovje pomakne prav k morju. Ob severni obali je vse polno morskih lokev (lagun), pred katerimi se vlečejo podolgosti koraljni otoki in koraljne kleči; podoben je tudi zahodni del južne obale. In ker je ta zelo nizka, pokrivajo jo močvirja in barja daleč proti notranjemu. Počasi pa se vzdiga površje proti jugovzhodu, kjer se nahaja prvotno (kristalinsko) gorovje Sierra Maestra z najvišjim vrhuncem P i c o de Ta r q u i n o, 2.">u0 m. Večinoma pokriva Kubo nizko valovito gorovje, ki je sestavljeno iz svetlega, trdega vapnenca, ki jo zelo podoben našemu kraškemu kamenju; tudi njega pokriva rudeča zemlja, a poleg železa se nahaja v njem tudi baker in zlato. Otok ima le malo vodo, ker se gozde zelo izsekali in vapnena tla vso izpodnebno mokroto popijejo. Največja reka K i o C a u t o meri 282 km., je dvakrat tako dolga kot Soča. Podnebje na Kubi je skozi in skozi tropično (otok leži na južni strani severnega I povratnika), ali nantorski vetrovi jo ublažujejo, j da se ne občuti vročine. Toplina je skoro vedno jednaka; v glavnem mestu H a b a n i I ima najmrzlejši mesec 22" C, najtoplejši pa le 28° C srednje topline. Razločujejo le dva letna časa: suhi od novembra do maja in I deževni od junija do oktobra. Največ dežja I pade junija meseca in tedaj razsaja zlasti na močvirnati obali okoli Hubanc žolta greznica, ki je Evropejcem smrtonosna. Ko p; začno novembra meseca močni severi pihati, I poneha ta boie^en. V najtoplejši letni dobi [ QuliJa ,H avgusta) se vzdigajo večkrat orkani, ki strašno gospodarijo in so zlasti ladjam nevarni. Po zimi pa je v Habani najkrasnejše J Dodnebje. Kakor poJnebje, tako jo tudi rastlinstvo na Kubi uprav tropično. Izvzemši kraševite predele, je dežela povsodi bogato obdarovana I in bujno porastena, tako da človeka muni s svojo ljubkostjo in mnogovrstnostjo. Glavna rastlina je cukrov trs, potem tabak, kavovec, bombaževec, riž, kakao, turšiea, sadje in so- j čivje itd. Cukcr izdeluje na tisoče in tisoče 1 rok v neizmernih delavnicah, katere imenujejo I »ingenios*. Velikim nasadom kavovca pravijo »cafetales", tobaškim njivam pa »vegas* ; vsa j druga podjetja, naj obsegajo tudi živinorejo, I imenujejo »hacieudas*. Živinoreja je v zadnjih I letih precej napredovala. J Na poti je Malluh, ki je tovariša ves čas j pozorno opazoval, zapazil, da je ta stopal s I povešeno glavo in nekako turobno zamišljen. J Zares so se stavile Ben-Huru pred oči j podobe, davne, toda neprestano še neljube minulosti. , I Zdelo se mu je, da so ga komaj še j pred jedno uro močne roke iztrgale iz materinega naročja, da so pred jedno uro I Rimljani zapečatili vrata njegove hiše. j Živeč na galeji, — ako je bivanje tamkaj j mogoče imenovati življenje, — mu je bila v j dolgih urah krvavega dela jedina olajšava j misel na maščevanje nad njim, nad Messalo ... I Gratusa je mogel, kolikor toliko, celo opravičili v svoji sodbi — Messala pa nikdar! »Kdo nas je pokazal proganjalcem ? A I ko sem ga v imenu nekdanje prijaznosti prosil pomoči, ne za samega sebe, kdo se je I obrnil strani s smehom?" ponavljal si je Ben-Hur, da bi se j». bolj utrdil v svojem r sovraštvu, ; j Kolikokrat je, obračajoč veslo, uneto i J molil: »O Bog mojih očetov, vsemogočni Je-i j bova! Onega dne, kadar ga srečam, daj mi J izumiti maščevanje, o kakoršnem še doslej j nihče ni sanjal." 1 I (Dalje pride). Prebivalci so okoli dve tretjine beli, j takotmenovani «kreoli», t. j. potomci evropskih starišev, ki so se v ^rtieriki rodili, črncev in mulatov (potomcev belih in Črnih roditeljev) je le jedna tretjina. V zadnjem času se je bito naselilo tudi mnogo Kitajcev, takoime-n&vanih «Kulis»,kiznašajože3% prebivalstva. Vsi ti se pečajo z obdelovanjem zemlje v takoimenovanih »plantažah", t. j velikanskih nasadih trsa, tabaka in kavovca, podobnih starorimskim latifundijam. ^ j Glavno mesto H a v a n a ali »La Ha-banna (200.000 preb.) spada med prva tržišča na svetu in stoji ob notranjem delu popolnoma zaprte drage »Lagide", ki se potem razširi kot troperesna detelja. Vhod v Iuko je na najožjem mestu le 3G0 m širok in dobro utrjen; na zahodni strani stoji Fort de l a Punta (S. Saivador), na vzhodni Fort M o r r o in blizu tega (malo vzhodnejše) Fort C a b a n n a z gradom S. D i e g o (Sv. Jakob). Ob vsej obali in proti notranjim predelom je še vse polno trdnjavic in baterij. Luka spada med n.tjlepšc in najvarnejše na svetu; prostora ima za več nego tisoč ladij in ob zidanem, dva kilometra dolgem nabrežju pristajajo lahko največje ladje. Največji trg se imenuje Jsabelta" in do njega vodijo vse železnice, čijiii središče je Havana. Tudi brzojavna zveza je prav obširna; kabel vodi proti severu v Florido, proti zahodu v Ve« rakruc, proti jugu pa na Jamajko in I [uiti. V stolni cerkvi so pokopani smrtni ostanki Kolumbovi v svinčeni krsti. Drugo mesto na otoku je M a t a n z a s (56.000 preb.), 80 km. vzhodno od llavane, stoji tudi v notranjem delu obširne, ali le slabo utrjene drage. Še dalje proti vzhodu je manjše mesto ('« n r d e n a s, katero mislijo Amerikanci v kratkem posesti. V sredi vzhodnega dela je Puerto Principe (41.000 preb.), na podnožju Sijere Maestre pa S a n-t i a g o de (! u b a, po velikosti drugo mesto (00.000 preb.). Omembe vredni sta še mesti M a n z a n i U o (35.000 preb.), ob odprtem zatonu „Gran Bajo de Bučna Esperanza", in C i e n f u e g o s (41.000 preb.) ua južni obali zahodnega otoškega dela. In bojujoče se stranke? Naši ljudje skoro I splošno mislijo, da se bojuje sedaj Evropa 7. Ameriko, katero je treba na vsak način potolči, da nam ne bode delala nevarne konkurence in ne- podraževala še bolj kruha! Drugi dolžijo Amerikance, da se brez vzroka vtikajo v prašanje tuje <>-cave in jim odrekajo pravico potegovati se za Kubance. Pozabljajo pa, da tudi Španci niso imeli pred 400 leti nobene pravice Kubo prisvojili si in pozabljajo na vsa grozodejstva, katera so počenjali Španci v nov m svetu nad nedolžnimi in prav dobrohotnimi prvotniki. Je pač večna resnica, da se na svetu vse muSčuje, in ni treba prorokovati, da pride čas, ko tudi Angleži izgube vsa svoja posestva zunaj Evrope; seveda, ko bodo že popolnoma izmol-zena. Evropa se torej ne bojuje z Ameriko, ampak kraljevina Španija z Zje-i j e rs i m i državami ameriškim i. j ^.ie obeh nasprotnikov so si pač zelo ne-I jednake in o izidu vojne ni dvombe. Španska I ima / Evropi 4872 Mi»8 zemlje in 18 milijonov prebivalcev, z azijskimi in ameriškimi posestvi vkupno le 8335 Mm2 in 27*1 milijonov prebivalcev; a Zjedinjene države (Uui-tots States) pa 92.123 Mm2 s 70 milijoni I prebivalcev! O bogastvu in pri rodni h sredstvih niti ne govorimo ne; a vojaška slava španska je otenmela že I. 1088. in na morju ugasnila po bilki pri Trafalgarju. (Konec pride). DOPISI. Iz Ajdovščine. (Dodatek članku | xC e s t n a uprava v Gorici* v 33. št.) \ — Hvala g. dež. poslancu, da je s svojim | dobro utemeljenim pismom opozorit si. c. kr. i vlado v Trstu na pretečo nevarnost vsled obrabljenega mosta na Lijaku, ter s tem dokazal, kako malo skrbi cestna uprava za res nujne potrebe na državni cesli od Gorice do Ajdovščine. A to ni edini dokaz nebriž-nosti iste na omenjeni cesti, imamo jih še prav veliko in celo še bolj kričečih. — Prava nesmisel in sramota za si. c. kr. cestno upravo je leseni most vrhu starega, zidanega na Grajšeku pri sv. Križu. Ta most, ne le da dela vernikom prav velike težave vsled iz-vanredno viseče ceste na obe strani, kjer J morajo vozniki pogosto pod mostom pustiti voz in živino, ter »ti v Ajdovščino po pomoč, da čez prepeljejo, preti jim tudi vsled j že pregnitega lesu velika nevarnost, da se most udere. Da ta most sloni še samo na I »božji besedi*, se lahko vsakdo prepriča, ako j ga od spodaj pogleda. Sicer pa ima cestna uprava lep dokaz o trdnosti tega mostu že j v tem, da je pred letom sama burja pridr-J žali odtrgala, da so morali novi napraviti, j Čeprav se je to Šele čez več mesecev zgodilo. Pred kakimi desetimi leti se je splošno govorilo, da 3e bo napravil na Grajšeku nov J železen most, ter da se bo cesta od obeh slranij primerno zvišala, Cestna uprava je I že takrat dala napraviti potrebni načrt, a novega mostu še sedaj ni. — Zopet lep dokaz brezbrižnosti cestne uprave je pri hudourniku «Lokav5ek». Ta potok napravlja že par let s°m ob vsaki mali povodnji državni cesti pri Ajdovščini izdatne škode ter zavira cestni promet, ker uhaja precejšnja množina vode iz zanesene struge in dere po cesti skoz Putrihe do Ajdovščine. Res ;e, da preti celi ajdovski občini in bližnjim zemljiškim posestnikom vsled tega jako zanemarjenega potoka velika nevarnost s splošno poplavo in da so v odvrnitev te nevarnosti .»klicane druge uprave, a tudi cestna uprava bi morala izdatno pripomoči in celo Še najprva.--Slovenski poslanci, prosimo pomagajte I Domače in razne novice. gMT- Čitalnična „Be«edati v Kobarid, ogledati si stavbišče za novo sodno poslopje in staviti primerno predloge, S podiranjem sedanjega poslopja se lahko takoj prične. — Kobaridci imajo zdaj priliko, razodeti gospodu svetniku svoje želje. Iz Kobaridu nam poročajo: „Soča" je prav govorila o nameravani prodaji velike občinske hiše sredi trga. Todh njeni modri nasveti so prišli prepozno, ker hiša je menda že prodana, in sicer za 4G00 gld. — Kobaridci se bomo gotovo Še kesali, ker smo izpustili iz rok tako primeren kraj, kjer bi imeli lahko občinske urade, razne shrambe-morda ubož^o hišo in okrajno bolnišnico, hranilnico itd. Smo pač še jako ozkosrčnega mišljenja. Računati znamo še preslabo iu premalo imamo pogleda v potrebe prihodnosti. Občinski tajnik dobi *¦ nekje takoj •službo. Plača 400 g4d.in.sta*iW2|inje.'Postranski zaslužki najmanj še 200 gld. na leto. ~ Zahteva se znanje tajniških poslov in poleg slovenščine toliko italijanščine, da more nmeti došle dopise v tem jeziku. Ponudbe na upravništvo „Soče" pod štev. 123. Dol/nest vsake matere In gospodinje je, pač skrbno paziti pri kupovanju živil, od katerih zavisi naša najdragoceneja posest, to je naše zdravje. — Kako iahko se človek vara, in mesto dobrega pristnega blaga dobimo brezvrednosttiih ponaredi). To je tudi tedaj slučaj, ko se nam hvali in ponuja brezJikusni praženi ječmen aH žgano sladje, v zavojih ali na vago, kol slatina kava ali celo Kneippova kava, katera se je ravno vsled izvrstnega in pristnega Kalhreinovega fabrikala tako priljubila. Naše gospodinje in kupovalke se tem prevaram najlažje ubranijo na ta način, da v vsakem slučaju, naj se jim prigovarja kolikor hoče, brezpogojno zahtevajo in sprejemajo le pristne Kalhrcinove zavoje z varstveno znamko, to je s podobo prclnta Kneippa. Bavno tako naj so nobena mati ali gospodinja ne straši poskusa, prepričati se o pristnost i Kalhrcinove kave in jo pričeli rabili. —- Pričelkom uporablja naj se tretjina Kalhrcinove kave m dve tretjini bobove, pozneje se pa lahko preide k polovici Kalhrcinove in polovici bobove in še pozneje I k sami čisti Kalhreinovi kavi brez vsake | primesi bobove kave. Skrbno se je na ogi-| bati vseh ponaredi). Le pristna «KatUeiiiova Kneippova sladna kava» ima vse one izvrstne lastnosti, katere isto tako zdravju, kakor tudi ukusu popolnoma prijojo, in v katerih dokaz služi ta okoljščina, da je vporaha le kave dokazano vedno večja, in da jo slotisočero rodoviu vsaki dan posebno rado pije. Pil nlkitkl roillihii ne lif m-JI pogrešati najboljših »tveli ljudskih in donim'!, 'cilslov, niiiiirt^: 1H-. Ho hi. bal k n m za želod in pruftlin .1«. iiiačc mazilo. Isln ho dobitn. tudi v tforiSkili li>. knriiali. Listnica uredništva, — Soški v Trstu: Volja je sicer dobra, ali meso je slabo! Posvetilo ima lep namen, ali sonet je tako neizrečno slab, da se ga še koš sramuje, kako bi se ne jezila nanj stavljena dvojica?! Radodarni doneski. Za »L%!>«.• Prejelo upravništvo: Josip Tomažič iz Trsta preostanek naročnino 25 kr. - - V krčmi pri Bolaliju v gor. Vrtojbi nabrano f>0 kr. — Gorenjevaški fantje zložili gld. 1*53 o priliki zadnje pustne zabave. (Slučajno zakasnelo). — Janko Savnik z Dunaja 1 gld. Za »Šolski dom"; Jurij Mose, trgovec v Gorici zopet 10 gld. — Pri ločitvi učitelja-voditelja od spremljajočih Dornberžanov nabrala Katinka Gej v Balnjah gld. 5 25. — Musič Jos. nabral v kavarni „('ommercio" med prijatelji gld. 2-—, k temu doda! Karol PrinčiČ 10 kr. — Pri krogljanju v Batujah 50 kr. (Ker je Lisjakov zamorec po pomoli požrl preveč 80 kr., se odbije ta znesek od izkazane svole). Društvene vesti. Izlet, »kolesarskega društvu Gorica" v nedeljo 8. maja bo čez Miren v Rubije-Zagrad-Gradišče. Zbirališče trg Bertolini, točno ob 2l/s pop. P. n. člani so naprošeni priti po pravilih v določeni kolesarski obleki. — Društveni večeri so se od sedej naprej določili na torek. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Prvačini bo imela dne 15. t. m. svoj letni občni zbor in sicer popoludnč v šolskih prostorih z navadnim vsporedom. Telovadno društvo «Prvaški Sokol« bo imelo \\K maja 1.1. svoj letni občni zbor z navadnim dnevnim rodom ob 3V2 uri pop. Naprošeni so v s i bratje člani, da se zborovanja udeleže, posebno ker se bode govorilo kakor tudi pretresovalo važno vprašanje glede zidanja «S o k o 1 s k e g a doma«, ki se ima še v tekočem poletju gradili kot spomin jubileja vladanja 50-letnice našega cesarja. O d b o r. Bralno in pevsko društvo t Ajdovščini priredi 15. maja ob 4. popoldne veliko veselico v Ajdovščini na dvorišču g. Brati n a na čast izletnikom pevskega društva *S k a 1 a» iz sv. Križa pri Trstu. — Pri veselici radovoljno sodeluje pevsko društvo t Skala» in Ajdovsko-šturijski tamburaši. — Program veselici je jako obširen in zanimiv. — Veselica obeta po vršečih se pripravah in po vsestranskem zanimanju biti zares velika in pomenljiva. — Na srečno snidenje dne 15. maja v Ajdovščini! Odbor. Razgled po svetu. Državni zbor prekine svoje delovanje že dne 9. t. m. Razprave o jezikovnih na-redbab pa še vedno niso pri kraju. Vsak poslanec skoro misli, da more razložiti svoje misli o jezikovnem vprašanju. Z nepotrebnimi govori tratijo čas, vspeha pa ni nikakega. V seji včeraj je dejal d'Elvert, da Nemci ne bodo nasprotovali rednemu delovanju zbornice, ako se dti nemščini v državi listo-mesto, ki jej tiče (!), Nemci so jedini in ne odnehajo. — J a w o r s k i je izjavil, da Poljaki stoje sicer na avtonomnem stališču, vendar da bodo sodelovali pri vrejenju jezikovnega vprašanja parlamentarnim polom. — Levica zahteva, naj se prekličejo jezikovne naredbe še predno se bo volil jezikovni odsek, desnica pa hoče, naj se prej voli in potem naj se sestavi posebna komisija radi onih naredb. Levica hoče, naj govore vsi vpisani govorniki. Schonererjanec Iro je govoril veleiz-dajski, češ: Nas Nemcev Avstrija nič r.e briga, ker je le od danes do jutri. Jedinstvo nemškega naroda, proglašeno v Versaillu, ni še dovršeno. Upamo pa, da nekega dne bodo j združeni vsi Nemci v jedni sami državi! Italijanski klub se tudi čuti poklica* nega, da poda izjavo, s katero natančneje \ označi svoje stališče z ozirom na jezikovno i vprašanje. Na to stališče smo pa res radovedni ter spregovorimo o njem, ako ga označijo, podrobneje. Miuistershi predsednik, grof Tinin, je dne 3. t. ni. mej drugim odgovarjal tudi na interpelacijo poslanca Vunkeja radi znanih izgredov v Pragi. Povedal je, da nikakor niso bili taki, kakor so jih slikali razni nemški listi. Zagovarjal je namestnika (Jou-denhoveja ter dostavil, da imajo izvor oni izgredi radi nemških buršev v narodnem sovraštvu, katero jo na strani jeduega kakor drugega naroda na ('leskom jednako veliko. Poslanec Gross jo odgovarjal minislerskemu predsedniku prav oslro ler zahteval, da naj se o odgovoru grofa Tinina olvori razprava, kar pa ni bilo sprejelo. Vsled tega je bil na levici grozen krik. Baron IMpaull. vodja nemške katoliške ljudske stranke, je povedal v državnem zboru, da je njegova stranka spremenila svoje nazore glede na jezikovne naredbe. Prej je bila z desnico zalo, naj se še ne prekličejo, dokler se jezikovno vprašanje ne reši po posebnem odseku, ali sedaj je tega mnenja, da se morejo le naredbe preklicati tudi prej. Ta izjava je bila seveda po volji v prvi vrsti obstrukeijskhn strankam, katere so živahno odobravale besede barona Dipaulija, Nemška katoliška ljudska stranka igra v desnici čudno ulogo. Zadnji: je pomagala porazili desnico pri glasovanju o obtožbenih predlogih proti Badeniju in sedaj se na eni strani spel do-brika levici, ali priklopiti se jej vendar ne da, ker jo straši gospodarstvo radikalcev Woll'a in tovarišev. Dipauli je izjavil, da hodi njegova stranka v narodnostnem ozirujedno in isto pot z drugimi Nemci, ali v političnem pa si pridržuje popolno svobodo. Za desnico bi bilo bolje, da se popolnoma otrese te nezanesljive stranke. 1. maj. — Praznovanje prvega maja se je letos vršilo prav mimo. Po vseh večjih mestih naše države so bili velikanski delavski shodi, na katerih so se slavile že znane zahteve zatiranega delavskega življa. Pripetilo pa se ni nič posebnega. Kreta še vedno nima svojega guvernerja. Sultan je u videl, da se upira zaman kandidaturi grškega princa Jurija in za to je poslal v Pelrograd Dšerad-pašo, da se iz-posljuje imenovanje princa Jurija tako, da ne bo prizadet pri tem ugled sultana. Vojna med Španijo in Zjcdinjenimi državami. — Ne lam, kjer je bilo pričakovali, temveč v Aziji, pri otokih Filipinih, se je vršil preteklo nedeljo hud. 4 ure trajajoč boj med Amerikanci in Španci. Prvi so bili v premoči in so premagali Spance, katerih brodovje tamkaj je uničeno. To ni bila kdove kako imenitna bitka na morju, ali da se je skončala s porazom Špancev, to je važno, ker sedaj je kaj lahko amerikan-skim državam prisvojili si Filipinske otoke. Tam je mnogo življev, ki niso zadovoljni s špansko vlado, iu za to menda ne bo prav težko Amerikancem, doseči- svoj namen. Ta prva bilka ni nikakor odločilna ne na eno, ne na drugo stran, ali vendar je v Španiji vzbudila veliko nejevoljo. Španci godrnjajo proti dinastiji in proti poveljnikom mornarice in ponekod je počila uslaja. Radi tega namerava vlada proglasili obsedno stanje, kjer '.eba, ako bi prvotni dobrohotni opomini ničesar ne izdali. Vsled nesrečnih poročil o vojni je postala Španija pozorišče resnim revolucionarnim pojavom. V vseh večjih mestih so velikanski nemiri med ljudstvom, ki razsaja proti vladi in celo proti vladarski hiši. Vojaštvo komaj zodošča, da duši revolucijo. Kraljica regentinja baje namerava odpovedati se, ker se čuti preslabo, vladati Španijo v tako resnih časih. — Silna draginja moke in kruha še množila nejevoljo ljudstva. Na otoku P o r t o r i c o, drugem španskem otoku v Antiljih, vlada popolna anarhija. Angleški škof in njegov generalni vikar sta se komaj rešila iz rok razdraženega ljudstva. Na Kubi vladajo žalostni odnošaji. Živeža nedoslajc že zdaj. Vojaštva se je po- lastila silna malodušnost. Ves otok je blokovaa od Amerikaucev, španskega brodovja pa še ni na pomoč! Razgled po slovanskem svetu. Stalna ustanova za vojake, ranjene v vojni, ki so pristojni v Trst, v primorske dežele ali v Dalmacijo. — Podružnica deželnega pomožnega društva ru-dečega križa za Trst. in Istro razpisuje po ustanovnih določbah konkurz za razdelitev deležev iz označene ustanove za leto 1898. in sicer imajo pravico do teh deležev v vojni ranjeni vojaki iz Trsta, primorskih dežel in iz Dalmacije, ki so nesposobni, za delo, kakor tudi družine onih v vojni padlih vojakov, katere so prišle vsled lega on svojo podporo. Vsi oni, ki mislijo, da imajo pravico do take podpore, naj dopošljejo svoje prošnje na župana v Trstu, kot predsednika kuratorija za to ustanovo, najkasneje do konca junija t. 1. Prositolji morajo predložili (oziroma dokazati)'. 1. domovnico, da so pristojni v gori navedene dežele; ..¦¦-,. 2. da so služili v c, in kr, avstrijski vojni ali mornarici, da so se udeležili vojno leta 1806. ali pa pozneje, ler da so vsled dobljenih ran nesposobni služili si vsakdanji kruh. Kot dokaz je treba predložili vojaško odslovnieo ali pas s podrobnejšim poročilom o bilki, večji ali manji, kakor tudi o načinu i U o kakovosti ranjenja; H. da je njihovo gmotno stanje slabo, da so več ali manj za tlelo nesposobni ter potrebni podpore. Predložili je treba zdravniško spričevalo z naznanilom telesnih po-škodeb, ki so posledica ranjenja, dalje ubožni list in izkaz župnijskega urada o družini, koliko členov šteje in za koliko teh mora še prosilec skrbeti. \-, Kar se tiče onih ubožnih oseh, ki so preostale po smrti takih v vojni padlih ali vsled ran umrlih vojakov, morajo predložili vojaški mrtvaški list o umrlem z naznanilom bilke, v kateri je padel aH bil težko ranjen, ubožni list, izkaz o družini od župnijskega urada, in še posebej za udove, izjavo pristojnega župnijskega urada, da živi še vedno v vdovskem stanu. Vsa laka spričevala je treba, da jih dolične oblasti lastnoročno podpišejo ter na-nja pritisnejo pečal. Kolekovati jih ni potrebno. Oni vojaki pa, ki so bili ranjeni pred ledom 1800., nimajo pravice do deležev iz le ustanove. Tržaški župan in predsednik knra-torija se zove: 1) r. K a r o 1 Do m p i e r i. Poleg tega se letos v spomin cesarjeve petdesetletnice razpisujeta še dva darova po 1000 kron za čas In i ko,'ki so pristojni v jeduo izmed prej naznanjenih dežel, ki so bili ranjeni v vojni od leta 1806. dalje, in za d r u ž i n e v vojni padlih častnikov. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokazi, — kakor prej povedano — je oddali nekolekovane na župana tržaškega l kot predsednika kuratorijado konca julija tega lela. : Izplačala pa se bosta ta dva.darova po 100 kron d.ie 2. decembra t. 1. — Opozarjamo torej vse one, ki mislijo, da imajo pravico do teh podpor, naj se oglasijo pravočasno. »Delavsko podporno društvo v Trstu", je. imelo lani \\\\ članov, 276 ženskih in 1138 moških, stroški/ pa 10.521 gld. 00 kr. Skupno premoženje znaša 20.810 gld. 75 kr. Samo lani je vsled raznih ugodnih okol-noslij naraslo za 4511 gld. 07 kr. Društvenim načelnikom je bil zopet izvoljen g. Male M a n d i č. Zaslužena kazen. «Edinost* poroča, da je v Trsta neka iaška družba napadla pred neko kavarno sedeče Slovence,, ker je jeden izmej njih zaklical «Evviva Y Aujslria*, a da bi bilo prišlo do pretepa, ko bi ne bila straža posegla vmes. Straža je prijela liste, ki so kričali »Evviva 1 Auslria". To je bilo popolnoma pravilno. Kaj vraga treba Slovencem v Trstu kričati „Ewiva T Auslria"? Izredno odlikovanje. Kakor poroča, tWiener Zeilg.» z dne 27. pr. m., je N,j« veličanstvo presvilli cesar z Najvišjim odlokom ž dne 0. aprila dovoli! lekarnarju TJabr. Piccoli-ju v Ljubljani, da sme vsprejeli in nosili od Njega svetosti papeža Leona XHL podeljeni mu nasiov papeževega dvornega založnika. , Efektna loterija mesta ljubljanskega. Kakor znano, je dovoli! presvilli cesar vsled potresa loli prizadetemu mestu ljubljanskemu prireditev efektne loterije, katera je založena z 2700 glavnimi in stranskimi dobitki v vrednosti 100.000 kron. Prvi glavni dobitek v znesku 50,000 kron se izplača, ako bo lastnik;, dolične srečke to zahteval, .v gotovini v zlatu. Cisti dohodek efektne loterije je namenjen zakladu za regulacijo ljubljanskega "»mesta. Z ozirom na občekorislno svrhp teorije in na nizko ceno srečk -se je nadejati živahne udeležbe vseh slojev našega prebivalstva. Srečke se dobivajo po kroni (50 krajcarjev) v vseh tobačnih trafikah, loterijah in menjalnicah. Javno žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 4, oktobra 1898. Brez komentara. — Priobeujeind'»)ka4.7 kor smo dobili: «Dne 24. aprila je dobil gospod Štefan K o f o 1 v Oepovami .pH-tf„' poročeno pismo od mestnega .magistrata v Ljubljani s samo nemškim napisom in nemškim naslovom, katero je pa zavrni! z opazko: «Se ne sprejme radi nemškega naslova*. Tako je prav. Zdaj bodb menda vedeli v Ljubljani, da je Cepovan poštena slovenska vas*. — Ali dobimo zpet tCorri-gendum* ? Kava družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljanski glavni založnik, g. Ivan Jebačin, v Ljubljani je vprašal naše uredništvo, komu naj poveri glavno zalogo te kave za Goriško, na-kar smo mu naznanili tvrdko Kopač & Kutin. Tvrdka ni dobila na to nikakega odgovora glede na glavno zalogo, pač pa prvo naročeno pošiljatev. Mi smo bili na vsak način mnenja, da dobi od nas pripo-čena tvrdka glavno zalogo kave družbe sv. Cirila in Metoda za Goriško, kar smo tudi sporočili v svojih listih, ali temu ni tako. G. Jebačin je oddal glavno zalogo tvrdki »Pipa n & Comp.« v Trstu za Istro in Goriško, in res se je včeraj potovalec te tvrdke predstavil gg. Kopaču in Kutinu ter mu ponudil kavo iz glavne zaloge v Trstu. Kakošno je tako postopanje? Že tako težko spravimo ljudi do tega, da ki pujejo tako in jednako narodno blago, potem pa še druge sitnosti in nezuupnost proti trgovcema, katera smo priporočili. Vodstvo družbe je poklicano posredovali, da se v bodoče ne gode take neprilike, ki žalijo nas in ki gotovo ne uplivajo ugodno na razširjenje onega blaga, katero pa je vredno priporočila, ker je domače. Prej nas nadlegujejo z vprašanji, potem pa nas pusle na cedilu. — Po našem, v tem oziru povsem merodajnem mnenju, je glavna zaloga te kave v Gorici neobhodno potrebna, vendar je nimamo. Tudi prav! Za posledice naj odgovarjajo oni, katerih se tiče!------- Znižanje vožiiine In tovornim« povodom jnbilejske razstave na Dunaji. Da bi se pospešil obisk jubilejske razstave na Dunaju, se bodo dobivali za čas razstave na c. kr. avstrijskih državnih železnicah za vožnjo na Dunaj od vseh postaj, oddaljenih od Dunaja aid 5D kila;n;trjv vozni listi tja in nazaj za znižano ceno. Listki bodo pri vožnji nad 300 kilometrov veljavni osem dni, pri daljši vožnji pa štirinajst dnij. Ti listki se dobivajo samo s pogojem, če se zajedno kupi vsaj jedna vstopnica v razstavo. Z« člane prostovoljnih gasilnih društev in za člane državne veteranske zveze, je dovoljeno 50 odstotno znižanje, ako se peljejo v uniformi k otvoritvi in sicer na ta način, da se z listki, kupljenimi 5., 6., ali 7 maja popeljejo z Dunaja 7., 8. ali i), maja. Uprava misli o posebnih prilikah prirediti izredne vlake, s katerimi bo vožnja za 50$ cenejša kakor navadno. Za transport razstavnih rečij veljajo določbe občnega razstavnega tarifa, pač pa se je dovolilo 50% znižanje za pošiljanje svežega sadja, sveže zelenjave in svežih cvetic na Dunaj. Književnost* »Slovanska knjižnica". — Dne 15. t. ni. izide dvojnati snopič 73. in 74. — Prinese pa izvirno romantiško ž a i o i g r o v petih dejanjih in izviren romantiški i g r o k a z v treh dejanjih. — Oba pisatelja sta — še visokošolca. Uverjeni smo, da kritika veselo pozdravi to knjigo. „Nadae. — Ta krasni ilustrovani list lepo napreduje. Vsaka številka prinaša po dve dovršeni umetniški prilogi. V št. 9. in 10. prinaša obširno oceno velike hrvaške umetnice — operne pevke Milke Trnine. Hrvatske narodne pjesme. Skupila i izdala «Matica Hrvatska». Odio prvi. Junačke pjesme. Knjiga druga. Str. 456. Cena za člane gid. 1-50, za nečlane gld. 2-50. — Ta prekrasna knjiga obsega jedino ciklus pesmij o kraljeviču Marku; pesmi je napisalo 51 nabiralcev, uredil jih je pa prof. dr. Stjepan Bosanac. — Ne bi smelo biti niti ene omikane slovenske hiše, da bi ne imela v svoji domači knjižnici te prekrasne zbirke narodnih pesmij, katere urejajo prvi hrvaški književniki. Ta zbirka bc vsemu svetu neoporečen in sijajen dokaz o neprecenljivem bogastvu jugoslovanske narodne poezije. Morda izpregovori kdo kaj več o teh pesmih? — Junačke pjesme bodo obsegale še dve knjigi; in sicer bodo to »h a j d u čk e pjesme". Potem pa pride na vrsto prva knjiga „n»uhamedovskih pjesama". — Slavna Matica Hrvatska zasluži polno priznanje za tako krasen dar našemu narodu. Braut-Seide 65 kr. bis fl. 14"65 per Met. -- so\vie selnvarze, vveisse umi farbige Henneberg-Seide von 45 kr. bis fl. 14*05 p. Met. — in dea modernsten Geweben, Farben und Dessins. An Prhate porto- und stenerfrči insIFaus. Muster umgcheud. G. Henneberg*s Seiden-Fabrifcen (k, n. k. Hofl.), ZCIUGH. (6) Rojaki! Kupujte le pri svojih sumil.,.......... Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov! Važno za vsakega. Razprodaja po čudovito nizkih cenah: 1 jkrasna žepna ura (anker - Remontoir) z niklom gravirana, 3 letna garancija; 1 elegantna verižica k uri z Iep::n priveskom (pariški sistem, na zahtevarije iz nlkla aH pozlačena); f elegantna igla za kravate gospodom iz amerikanskega zlata double s ponarejenimi briljanti; 1 par lepih uhanov iz pravega H lot. srebra, e.kr. puneiranih ; 1 par krasnih gumb za zapestnice iz amerikanskega zlata double s ponarejenimi briljanti; 1 garnitura gumb ;-.a srajce in ovratnice iz amerikanskega zlata double, Ti komadov. Teb 1-2 krasnih predmetov razpošiljam, dokler obstoji zaloga, proti povzetju ali proti naprej poslani gotovini samo za gld. -2'7:> kr. (Le žepna ura je stala prej r» gld.). Kar ne bi prijalo, se sprejme tekom S dnij nazaj. E. Holzer, 12» 101 -1 zaloga ur in dragocenostij, K rakovo, S trudom is. Čast mi je javiti, da sem h svojim družbenikom-domaCinom otvonl tovarno sodine Me (Sifonov in pokalic) na Gorišeeku št. 2. pri Vafieku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo započeto domaČo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborna po navadni ceni. Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatin, io* io-lo " tovarnar. Splošno je priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše prebavljivo in odvajalno sredstvo • Gascara Sagrada Nalaga vino iz dežeke lekarne «Pri Mariji pomagaj > Ph. Mr. Milan Leustek v Ljubljani. 1 vel. stekl. gld. 1-20. — P.azpo-______ Silja se z obratno poŠto. 117,37 Učenca iz dobre hiše sprejme v prodajalnico manufakturnega, mešanega in železnega blaga takoj F. Rep j c v Ajdovščini. JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, v NunsM ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pref. duhovSi-ini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnim umetnih evellir za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo mikrobnih ventiGv, za mrtvaške potrebe, voSi-eno svere itd., vse po zmerni ceni. — Karofila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav občinstvu tudi *vojo (S. el.) tiskarno črk na perilo. (!' .<:!.) Svoji k svojim! -*&$ Naznanjam veleslavncrnu občinstvu v Gorici in z deželo, da som olvoril lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijovo knjigarno iti 'ottrijo. Obijubuje ločno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udar.i A u «.«*ii l* n cel,j, (iS-13 brivski mojaler. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARMOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Podpisana priporočata slavnemu obcli.islvu v Goriei in na dežeti, svojo nove urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi irn^jta Utrli raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cojrnai:, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovee, fini ram, različna vina, goruSiee (Scnf) ter drugo v to široko spadajoče blago. Postrežba ločna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7-{ trgovca v Scmeninki ulici št. 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrlria zadruga SAM& & DEKLEYA V Birici — Nunska ulica 14-16 ~ V Gurici Prodajalnica edina mehanična poprav Ijalnica mJŽ&s&sM^lJ šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi so nahaja nad 101> šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Wi stroji za šivilje se vdobe od jrld. ?>2 naprej. V zatogi imata tudi dvokofesa, puške in samokrese. krojni aparati. Edina slov. zaloga dežnikov, solenikov in rokavic za dame gospode in vradnike. M. POIIBIJ krojaški mojster In trgovci; v Gorici na Travniku v hodniku in v l nadstropju v h. št. 22. Hogata zalo; vnel, priprai ¦spi Mana. gotovih ol.l.-k, p i »Mrke za vsaki letni čas. - Blag«. prodaja ' " " in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo ae naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloka) tudi za dame po najnovejši modi. Hajlepše darilo! p 1 Prešeren - Poezije, | 5 sliko slavnega slovenskega ^ pesnika. Vezenje je elegantno ?S v usnji z zlato obrezo. — Cena 3$ samo gld. /•— s poštnino m gld. P05. M | ienko limon, - lesmi, I S| /. zvezek, s pesnikovo sliko in *> ffi, 9 druzih krasno risanih slik; |s $% vezenje je elegantno v usnji in p '& s zlato obrezo. — Cena samo JK 0 gld. /*— s poštnino gld. i'OS. ® )pj Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne QK l/^ izdane pesmi, izide v jeseni, aW 0T0 FISCHER, i knjigotržnica v Ljubljani >rcj pa jio železnici, izvrševal Imin tortio in ceno. Itazpošiljal I10111 lažen kolonijiilne^a blatil I udi linije na frj- spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i dr. 1'ečal s« brun z razprodavanjetii doiuae Ii pridelkov, s prijemanjem blajia v svoja skladišču, dajal na ista naplačila in posredoval do-tično prodajo na korist laslnika. Trpiviil bom tudi z vinom na debelo, jdi Sprej;..eni zastopstva trdnih - - za f«Jr konkurenco sposobuib tvrdk in polagam |K|» za to kavcijo. si Nadejajo se, da se ine sorojaki do- ($7 m'^lijo. ostajam odlič-nim spoštovanjem udani Li|» Ernest Pe^aii, !§> 11 r, (,;l.) v ulici S. Francesco štv. 6. jsj Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za želodec *<1 iz lekarne B. FRAGHER-ja V PRAGI [>- 200, 26 10 je splošno, že 30 let znano domače zdravilo. katero pospešuje lek, olajšuje prebavo in lebko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojii"uje prebavne organe in jih drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več, >ozor! so z I je^staro, najprej v Prajri uporabljevano hišno zdia- katero vzilržujc čiste rane in jib tudi oliva- nečislobe ter ublažuj.-vže deluje u;\ vročinrt in boleči več. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 ki Vai deli zaboja s zraven priznano zaščitno znamko. I Glavna zalop: Lekarna B. FRAGHER-ja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spornerove ulice potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Glittbich, PontonJ in pl. Gironcoli. ¦ 1 Si-mSMJiM-^^Vrt^l^ilH I''^^ii/il''"'1 V VSel> lekni"»!l Avstro-Oserskc. ^»01 j^i Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. — G O H IC A — Via Stretta 1. l>rieoro-a Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi). Baker jo trd in svetel. Zalistke (valvoie) se more lahko premeni«. Škropilnica je sestavljena priproslo in tako, t.a škropi laliko na tri načine po volji laslnika. ur Cena je zelo nizka, -mm Stroj za žvepijaiije sodov iz cinkanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kun). SI 13 fl Meh za žvepijaiije grozdja raznih sistemov. Cevi iz gume z« vsakovrstne Škropilnice. P, 48 0—3 Sprejeinlje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. v ulici Morelli št. 17. v Gorici. Velika zalopa kotlov \scli .vrsl. H ukor ^ Kockast v ploščah in kotli j za galiji'(Van , coske sisteme.3 Škropilnice proti peronospori, zagotovljene so-lidnosti in točnosti, bprojeniljejo se vsakovrstna v kollarsko stroko spadajoča dela, kakor tudi nikliranje sabelj, dvokoles Itd., in sicer vse po taksnih cenali, da se ne boji tekmovanja. Prosi se, zapomnili si ulico in številko hi*e. Za obda naročila, se priporoča udani Anton Tiihaj, 70 20—21 kotlarski mojster. Anton Poiatzkv v Gorici. Na sredi Kaštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalisče nirnberškega in drofanepa blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilr0 in popotnike. Najboljšo Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje-krošnjarje, prodajalce po sejmih in tririh ler na deželi. "1 35 M