Tednik (»lasno Socialist .re /vez? ieio*«*ega fjodsna za fodravje Št. 50 PTUJ, dne 27. decembra 1963 Cena 20 din »Tednik« izhaja pod teir skrajša- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. - Izdaja ravod »Tednik«. Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — .Uredništvo in uprava Ptuj Lac- kova 8 — Tel. 156 — St tek ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000, za inozemstvo 1500 din Letnik XVI. vnšMlom In kljub tema je še mnog" ljudi in družin ki osta- nejo za te praznike sami. ki jim mkdo ne pošlje čestitke niti da- rila, ki jih ne pride nikdo ob- iskat in jim ne stisne roke, in vendar se veselijo novega leta in živijo v tihem upanju, da se jih bo vsaj v novem letu kdo spomnil, vsaj domači, če že ne prijatelji in znanci. In v svetu je še mnogo ljudi, ki tako pri- čakajo novo leto, ki upajo, da bo prihodnje leto vse lepše in boljše. Mnogi tega ne učakajo, mnoge preseneti med letom pis- mo z zapoznelimi prisrčnimi že- ljami ali mogoče celo zavitek iz oddaljenega kraja. Življenje ,ie česati se radi spominjamo vseh tistih, ki so nam bili v pomoč in oporo v najhujši stiski. Zato potujejo danes ob prazniku, ob novem letu pisma in kartice da- leč čez naše meje, za ljudmi, ki jim želimo vse dobro tudi v pri- hodnjem letu. Tako kot pošiljajo čestitke posamezniki, družine, kolektivi in društva, tako pošiljajo če- stitke naši najvišji predstavniki vsem tistim predstavnikom in ljudstvom po svetu, ki jim želi vse naše delovne ljudstvo vse dobro v prihodnjem letu. Te dni potujejo transporti po zemlji in po morju ter pn zraku z raznimi tovori, ki pomenijo isto, kar je Srečno in veselo novo leto! Ob Novem letu se najbolj vi- di, kako se vsi veselimo, da se spremeni številka letnice, ko najdemo povsod napisano novo letnico in ko slišimo nešteto do- brih želja /a novo leto, ko si se- gamo v roko, pošiljamo čestitke, kupujemo darila in pozabljamo na vse, kar nam je bilo v minu- lem letu lepo in uspešno, težko ali nedosegljivo, ko snujemo no- ve načrte ter se veselimo novih uspehov. Vsemu temu moramo pripi- sovati več kot samo novoletni običaj. Pomislimo samo na otroke, kako vneto se priprav- ljajo, da bi obdarili svoje učite- ljice, mladeniče, ki hočejo pre- senetiti s kartico dekle, v kolek- tivih, kjer se medsebojno obda- rujejo sodelavci, v bolnišnicah, kjer obdarujejo male pa tudi velike paciente, v JLA, kjer prejmejo vsak dan nove kupe pošiljk za svoje ljudi, na poštah, kjer razdeljujejo dnevno kupe pisem in zavitkov in odpravlja- jo nešteto brzojavk s čestitkami itd., pa bomo videli, da je izza vse te pozornosti le iskrena, do- bra želja, da bi bilo dobro v novem letu vsem našim, ki jih poznamo, ki jih cenimo in spo- štujemo, da bi nam ostali zdravi in enako naklonjeni kot so nam bili doslej. Skoraj ni hiše v me- stu in na podeželju, skoraj ni vrat v še tako visoki in prostra- ni stanovanjski ali poslovni zgradbi, kamor ne bi prišlo pi- semce ali kartica, mogoče celo brzojav s prijetnim novoletnim polno presenečenj; ljudje se ra- di spomnijo soljudi, ko jim je dobro, ko niso v stiski, drugi zopet ravno takrat. Na vlakih in v avtobusih, avionih in na ladjah jah, v osebnih avtomobilih, na motorjih itd. potujejo vsak dan mladi, odrasli in priletni križem po svetu in vsak išče svojega, pred tem pa so ob novem letu potovale misli ali pisma ter br- zojavi. Vedno, ko se spomnimo ob novem letu svojih bližnjih, če jim je dobro ali slabo, če so do- ma ali drugje po svetu, če smo jim kaj prej pisali ali ne, se spomnimo dni, ko so ob novo- letnih dneh v času NOV mislili na naše ljudi v deželah, kjer ni bila vojna na frontah in v za- ledju, kjer so zbirali za naše borce, za njihove družine, za ujetnike in internirance darila in so jih pošiljali na razne stra- ni zasužnjene Evrope. To so bila pisma in darila, ki so prinašala več moralne moči kot dobrin, ki so budila v ljudeh zaupanje na boljše, na svobodne dni, na lepa praznovanja novega leta, na družinsko srečo, na toplo ognji- šče. In to smo tudi učakali. Zmagalo je ljudstvo, ki je tako verovalo, ki se ni dalo ukloni- ti v zaupanju v svobodoljuben svet. In danes, ko živimo v svobod- ni domovini, socialistični Jugo- slaviji, ko ustvarjamo in gra- dimo, ko nas ne more nikdo preganjati iz toplih domov, raz- ganjati naših družin in jih uni- pomenil v težkem času mali za- vitek. To je mednarodna pomoč ljudstvom, kjer še živijo v po- manjkanju. kjer si želijo, da bi s starim letom tudi minilo vse tisto, kar jim jemlje moč in po- gum, da bi ustvarili vse to, kar potrebujejo in kar zmorejo. Na- ša domovina je bila vedno med tistimi v svetu, ki je poudarjala, da morajo naprednejša dežela pomagati tistim, ki so zaostale. In v OZN so slišali ta glas na- ših in drugih predstavnikov in predlog ni več samo želja in do- ber namen, ampak je že stvar- nost. Naj res prinese novo leto vsem narodom, ki še niso svo- bodni, najdražje, kar si želijo, svobodo, enakopravnost, brat- stvo, pa si bodo radi sami ustvarjali kar potrebujejo. Naj jim res bo' dotlej v pomoč vse, kar jim daje moralno in fizično moč, da si bodo priborili in do- živeli lepše in srečnejše dni. Naša želja vsem našim bral- cem, da bi bili tudi v prihod- njem letu 1964 zdravi, veseli in srečni, izvira iz srca vseh naših dopisnikov in sodelavcev, da bi občini, v naši domovini in v vsem delovnim ljudem v naši svetu prineslo 1964. leto vsa za- gotovila za mir, da bndo lahko mirno ustvarjali in uresničevali svoje načrte in to bo njihova sreča, to bo njihova uresničena dobra želja. Srečno in "veselo novo leto želi vsem UREDNIŠTVO M PLENUMU OBČINSKEGA ODBORA SZDL začetek javne obravnave družbenega plana za leto 1964 Prejšnji torek. 24. decembra 1.1. je plenum občinskega od- bora SZDL Ptuj obravnaval poročilo PREDSEDNICE OBČIN- SKE SKUPŠČINE PTUJ TOV. LOJZKE STROPNIK o predlogu plana za leto 1%4. Predsednica je uvodoma okarakterizirala značaj in vlogo družbenega plani ran ja v našem družbeno-ekonomskem življe- nju. nato pa je Hala kratek pregled dosežkov v gospodarstvu v letu 196". Omenila je pomen spremenjenih lestvic za obraču- navanje amortizacije, ki vse bolj pritiskajo na večje izkorišča- nje proizvodnih kapacitet ter obravnavala stanje tehnične opremljenosti podjetij v občini, prešla na povečevanje pro- izvodnosti dela in na uveljavljanje vsega tistega v podjetjih. »DA BI HITREJE REŠEVALI VSE DRUŽBENE PROBLEME TER ZAC.OTOVILI RAST OSEBNEGA STANDARDA.« V nadaljevanju je obravnavala prehod na 42-urni delovni teden ter s tem v zvezi na pripravo statutov delovnih organi- zacij. nato pa je prešla na obravnavanje problemov gospodar- skih organizacij v pogledu proizvodnje, delitve dohodkov itd. Med drugim je dejala: Produktivnost presega stopnjo osebni,h dohod- kov Razvija/nje iin izboljševanje notranje delitve čistega dohod- ka in-sistema nagrajevanja po delu je velikega pomena tako pri dvigu storilnosti dela kot uvajanju 42-urnega tednika in pri višji materialni osnovi ce- lotne gospodarske organizacije, komune in vseh delovnih ljudi. Notranja delitev osebnega do- hodka v kolektivih je tem po- membnejša, ker je skoraj v ce- loti izključna zadeva delovnih kolektivov in njihovih upravnih organov. Če v naši občini glo- balno gledamo gibanje osebnega dohodka nasploh, se vidi velik napredek, tielovni kolektivi so se otresli začaranega kroga su- hoparnih razgovorov o poveča- nju ali zmanjšanju tarifnih po- stavk in so prešli k obravnavi tistih faktorjev, ki morajo za- gotoviti posamezniku in kolek- tivu kot celoti vse to. kar je sam s svojim delom in uspehom doprinesel. Če pa podrobneje po panogah opazujemo gibanje osebnih dohodkov, vidimo, da nekaj več kakor polovica indu- strijskih strok kaže, da stopnja produktivnosti presega stopnjo rednih povprečnih osebnih do- hodkov. Negativna odstopanja pa ugotavljamo pri industriji gradbenega materiala, kjer je razmerje povprečnih osebnih dohodkov napram fizičnemu ob- segu proizvodnje 103:100 v ko- rist osebnih dohodkov. Večja odstopanja so tudi v stroki les- no-predelovalne industrije 139:100, tekstilni industriji 108:150 in še drugod. Vzroke teh neskladnosti morajo najprej iskati vodilni ljudje in organi upravljanja sami, pa tudi osta- le strokovne službe v občini. Tam, kjer so organi upravljanja uspeli doseči boljši mehanizem delitve osebnega dohodka do poedinea, kjer obstaja dobra organizacija dela. tam ni takš- nih odstopanj. Zato bodo mora- le gospodarske organizacije s slabšo produktivnostjo najti vzroke, ki zavirajo dvig produk- tivnosti, ki najbolj vplivajo na gibanje osebnih dohodkov. Nji- hove strokovne službe bi mora- le analizirati gospodarjenje, pregledati kadrovsko stanje, ea- loge reprodukcijskega mate- riala, skratka poiskati bi mo- rale vse rezerve v podjetjih in izven njega, da bi se stanje v teh gospodarskih organizacijah popravilo. Če pogledamo giba- nje povprečnih osebnih dohod- kov, ugotovimo, da imamo še mnogo gospodarskih organizacij z razponom osebnega dohodka od 10 do 15 tisoč dinarjev in 15 do 20 tisoč dinarjev. 22 % je ta- kih delovnih mest v razponu do 20.000 dinarjev, to je 13% več, kot je republiško povprečje, kjer je le 9% takšnih mest. To je še visok odstotek, čeprav se je udeležba števila delavcev z osebnimi dohodki do 15.000 'di- narjev od januarja do septem- bra letos znižala od 16,3 % na 6,7 %, je opaziti enako upadanje tudi pri osnovah do 20.000 di- narjev. Večji skoki so pri večjih osnovah od 25.000 do 40.000 di- narjev ter tudi v višjih mejah od 50.000 dinarjev naprej. Kot vidimo, gre sicer za splošno na- raščanje in premike v osebnih dohodkih iz nižjih osnov na viš- je. vendar se morajo organi upravljanja, predvsem pa stro- kovna vodstva v podjetjih, tru- diti. da tudi hitreje povečujejo najnižje osnove. Večji osebni dohodki so gotovo vplivali na bistveno manjšo fluktuacijo de- lovne sile. Pred vse subjektivne sile se postavlja naloga v letu 1964, da moramo kreniti bistve- no naprej pri delitvi osebnega dohodka v poslovnih enotah, kar je doslej izvedlo le malo go- spodarskih organizacij. Delav- ski sveti tudi vse preveč sproti skoraj na vsaki seji spreminja- jo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov z izgovorom, češ da so ga sprejeli — pa ga lahko tudi spremenijo. To je sicer točno, samo te spremembe morajo iti po enakem zakonitem postopku tako, kot so bili pravilniki v za- četku sprejeti. Nezakonito spre- minjanje pravilnika delitve osebnih dohodkov povzroča mnogokrat takšne premike de- litve osebnih dohodkov znotraj kolektiva, ki nimajo objektivne osnove in ki povzročijo neraz- položenje v samem kolektivu in v občini, vse to pa slabi odnose v kolektivu, posledica pa je po navadi padanje produktivnosti dela. Na kratko in v grobih obrisih nekaj številk za plan v letu 1964, ki je tudi že osnova prvega leta našega 7-letnega plana. Ob nadaljnjem razvijanju ne- posrednega odločanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah naj bi dosegli cilje in naloge družbenega razvoja v naši obči- ni v letu 1964. krajevnih in ob- činskih skupnostih, v celotni družbeni proizvodnji in delitvi ter na področju družbenih služb. Na tej osnovi bi morali razvi- jati vse oblike trajnega poslov- nega sodelovanja med delovni- mi organizacijami in tako kre- piti notranje vezi celotne druž- bene reprodukcije na osnovi ne- posrednih odločitev delovnih ljudi. Upoštevajoč naše materialne možnosti in smernice splošne gospodarske politike, predvide- vamo, da bo gospodarstvo ptuj- ske občine nadaljevalo z enako in pospešeno dinamiko razvoja, kot jo ocenjujemo za letošnje leto. Glede na to v družbenem sektorju računamo z 19 % pove- čanjem obsega proizvodnje in storitev, in sicer v industriji okrog 24 °/o, kmetijstvu 13°/», gradbeništvu 12%, trgovini in gostinstvu 13 % ter obrti 20%. Na tej osnovi bo družbeni bru- to proizvod v letu znašal 43,543 milijonov din: narodni dohodek pa po upoštevanju funkcionalne amortizacij? 17,840 milijonov ali 15 % na oceno 1963. Na osnovi take gospodarske aktivnosti vseh gospodarskih panog se bo celot- ni dohodek na prebivalca pove- čal od 595.000 din na okrog 670.000 din in narodni dohodek od 230.000 V letu 1963 na 274 000 din ali 360 S. I Industrija Iz planov industrijskih gospo- darskih organizacij povzamemo, da bo ta gospodarska panoga v povprečju brez tovarne glinice in aluminija povečala proizvod- njo za okrog 12 %, sama Tovar- na glinice in aluminija pa, kot prikazuje proizvodnjo tega pod- jetja republiški plan, za 30 %, industrija povprečno torej 24 %. Nekatera podjetja proizvodnje v letu 1964 ne nampravaio pove- čati, npr. Strojilka, druga pa predvidevajo celo nekoliko zni- žano kot npr. Petovia« in Ope- karna«. Plan »Strojilke«, obrata Usnjarskega kombinata Konji- ce, je precej problematičen. Po oceni za leto 1963 bo pred- videni fizični obse^ komaj dose- žen, finančni plan pa le z 66 %. Za leto 1964 predvidevajo, da bo fizični obseg enak onemu iz leta 1963, finančno pa plan znižujejo za 62% ocene 1963. V strukturi celotnega dohodka se porabljen material znižuje celo na 32 %, znižuje pa se tudi delovna sila. in sicer od leta 1962 na 1963 za 58 ljudi, od 1963 na 1964 pa za nadaljnjih 16, skupno torej po združitvi za 16%. Pri vseh osta- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 »TEDNIK« — petek, 27. decembra 1*63 Stran 2 TE DNI PO SVETU Medtem ko se je nad mestom Berlinom razjasnilo ozračje vsaj za določen čas — po sporazumu med obema mestnima deloma smejo svojci, ki žive v zahod- nem delu mesta, od 23. decem- bra do 5. januarja obiskati vzhodni Berlin, prvič po 28 me- secih! — so se prav te dni na Cipru spoprijeli predstavniki grške in turške nacionalne sku- pine in zaostrili položaj tako, da je vlada morala uvesti obsed- no stanje. Iz vseh krajev, kjer vlada koledarska zima, poroča- jo, da je ta zares prevzela po- veljstvo v svoje roke in da prav nič ne prizanaša. • OBISK V PRAGI Jugoslovanski državni sekre- tar za zunanje zadeve Koča Po- povič je opravil svoj obisk v češkoslovaškem glavnem mestu in v nekaterih zgodovinsko po- membnih češkoslovaških krajih kot gost češkoslovaškega kole- ga Davida. Obisk je predvjsem odraz prijateljstva in pozitivne- ga razvoja odnosov med obema deželama, ki so se posebno letos močno poglobila. Perspektive za razširitev sodelovanja na vseh področjih so s tem še toliko več- je. Generalna skupščina je te dni zaključila osemnajsto redno za- sedanje z ugodnimi rezultati. Predvsem so prišle do izraza težnje, naj bi se Vzhod in Zahod razgovarjaila z večjim realiz- mom. Močno se je čutil vpliv pred kratkim osvobojenih afri- ških držav, ki so se zavzele za načela miroljubne koeksistence in s tem okrepila najbolj na- predne sile v Združenih narodih, ki teže k miru in mednarodnem sodelovanju. Generalna skupščina je ugod- no sprejela izjavo o svetovni tr- govini in razvoju, izjavoo uki- nitvi vseh oblik rasne diskrimi- nacije, več priporočil za razoro- žitev in sklep o sprejemu zahtev afriških dežel po razširitvi or- ganov OZN. Večina je tudi ugod- no ocenila moskovski sporazum o delni ustavitvi jedrskih poiz- kusov, ki so razjasnili ozračje med ZDA ilri SZ. To fe močan udarec tistim, ki si zamišljajo mir le kot »mirovanje pod orož- jem«. # RAHLO POPUŠČANJE Ameriški predsednik Johnson je v generalni skupščini in na tiskovnih konferencah dokazal, da namerava korakati po sto- pinjah svojega tragično premi- nulega prednika. Predvsem poudarja, da bodo ZDA krepile mir in mednarod- no sodelovanje. Nekoliko kalijo ta prizadevanja glasovi, češ da namerava Washington znova za- ostriti odnose s Kubo, ki jih je pokojni Kennedy kar se da bla- žil vendar so tokrat te pobude prišle od Venezuele zaradi sum- niipenj, da Kuba pošilja venezu- eiskim gverilcem, v bistvu orga- nizirani levici, orožje. Mirnejši ton je letos imelo tu- di »tradicionalno« decembrsko zasedanje ministrskega sveta Atlantskega pakta. Za svetovno javnost je bila brez dvoma naj- pomembnejša politična razprava o odnosih Vzhod-Zahod, poseb- no ameriško ugodno stališče dp razgovorov s SZ, čemur sta v glavnem nasprotovala samo francoski in zahodnonemški zu- nanji minister, torej predstav- nik »osi« Pariz-Bonn. Četudi so obravnavali vojaška vpraša- nja — Atlantski pakt je slednjič obrambna organizacija, naperje- na proti Vzhodu, kot sama trdi — so vendar pri tem koraki manj »'bojeviti« kot kdaj poprej. Torej se kažejo tudi tu zname- nja boljših časov. # DALLASKI VOZEL Ob zaključku se dotaknimo še preiskave zločina v Dalasu. Po- sebna komisija, ki ji načeluje predsednik ameriškega vrhov- nega sodišča Warren, se je do- slej trikrat sestala. Na zadnjem sestanku je precej obravnavala pripombe dr. Shawa, .češ da je prvi strel na predsednika prišel od spredaj in torej ne izvira iz stavbe kjer naj bi nanj prežal umorjeni Oswald Lee, kot to tr- di dallaška policija in delno tudi federalni preiskovalni urad (FBI). To pomeni da sta morala biti najmanj dva atentatorja. Preiskava najvišje preiskoval- ne avtoritete, posebne komisije, se torej suče okrog bistva vpra- šanja. Razumljivo je, da sodišče sedaj ne dovoli morilcu Oswal- da — Rubyju, da bi ga začasno oprostili s položeno kavcijo . . Med Lackovo in Trstenjakovo ulico v Ptuju je opravil mali žer- jav ogromno delo za novo poslovno stavbo. — Izpraznil je ja- mo za kletne prostore in za temelje S seje občinskega komi teja ZK Ormož Pomanjkanje visoko šolanega strokovnega kadra- važen problem V šestih najpomembnejših gospodarskih organizacijah v občini je zaposlenih samo 11 strokovnjakov z višjo in visoko šolo, čeprav so potrebe mnogo večje. Treba bo pristopiti k sistematičnemu štipendiranju višje in visoko šolanega kadra. Po gospodarskih organizacijah se mora urediti kadrovska služ- ba. Podjetja naj temeljito proučijo potrebe po strokovnem kadru, na osnovi perspektivnega razvoja podjetja. Poleg red- nega šolanja je treba pospeševati tudi ostale oblike izobraže- vanja, kot izredni študij, seminarje in tečaje za pridobivanje kvalifikacij. Štipendiranje se naj vrši v obliki kreditiranja, štipendirati je treba predvsem ljudi iz prakse, ki so s svojim delom že doslej dokazali zanimanje do stroke in ki so politič- no razgledani. Izmed šestih direktorjev gospodarskih orgnni- zacij v občini nima nobeden, niti računovodja ustrezne šolske izobrazbe. Prejšnji ponedeljek popoldne je bila v >Abonentu< v Ormožu seja Občinskega komiteja ZK Ob tej priložnosti so razprav- ljali o kadrovskih vprašanjih šestih najpomembnejših gospo- darskih organizacij v občini. Po- ročilo, katerega je sestavil in na seji prečital predsednik kadrov- ske komisije pri Občinskem ko- miteju ZK Franjo Križmančič, in iz poznejše razprave povzema- mo^ da gospodarske organizaci- je nimajo izdelanih perspektiv- nih programov proizvodnje, am- pak da planirajo iz leta v leto. Prav tu je vzrok, da ni izde- lanih načrtov o perspektivnih potrebah po kadrih v gospodar- skih organizacijah. Investicije, ki so jih podjetja vlagala v gradnjo ali it redite v tega ali drugega objekta, so bile plani- rane na premalo število strokov- njakov, ali celo brez njih. Iz- med šestih na jpomembnejših go- spodarskih organizacij v občini, kot so: Kmetijska zadruga, to- varna »Jože Kerenčič«, gradbe- no podjetje »Ograd«, trgovsko podjetje »Zarja«, Gostinsko pod- jetje in Obrtno podjetje »Pe- karna« na primer, nima nobe- na gospodarska organizacija ta- kega strokovnjaka, ki bi se naj iv podjetju ukvarjal s kadrovsko ' problematiko. To pomembno delo so vse doslej opravljale per- sonalne službe. Nekatera podjet- ja so zaradi zanemarjene ka- drovske službe in neživi jen jsiko izdelanih potreb po kadru in si- stemizaciji mest, ki je prišlo v poštev v glavnem pri določanju akontacij, težko določala per- spektivne potrebe po kadru. Glede na vse te težave je nujno, da podjetja izdelajo svoj per- spektivni program, s tem da se štipendiranju daje večji pouda- rek. Obrtniška in mojstrska miselnost, ki večkrat rodi odpor po novih strokovnjakih, bo tudi morala prenehati. Na seji so kritično ocenili Go- stinsko podjetje Ormož, ki mu manjka strokovni kader, vendar temu vprašanju kolektiv posve- ča premalo skrbi. Menili so, da je slaba strokovnost in eviden- ca v podjetju omogočila posa- meznikom, da je v podjetju pri- šlo do nekaterih pomanjkljivo- sti. Štipendirati je treba več kandidatov Vrsta problemov, ki se pojav- ljajo predvsem v nekaterih go- spodarskih organizacijah v obči- ni, bo z novimi strokovjaki od- padla. V vseh omenjenih gospo- darskih organizacijah je zapo- slenih 1252 ljudi. Od zaposlenih je 11 strokovnjakov z višjo iti visoko šolo in 71 ljudi s srednjo šolo. Največ strokovnjakov je zaposlenih v kmetijski zadrugi, manj pa v ostalih podjetjih. Po ugotovitvah glede na potrebe strokovnega kadra v teh gospo- darskih organizacijah primanj- kuje 68 strokovnjakov z višjo in visoko šolo. Te potrebe po strokovnjakih bodo poleg indu- strije porasle predvsem v kme- tijstvu, kje se pričakuje v pri- hodnjih letih znatno povečanje družbenih obdelovalnih površin. V občini je teh šest delovnih organizacij v letošnjem šolskem letu namenilo za potrebe šti- pendij približno 6 milijonov di- narjev, kar je glede na sedanje in perspektivne potrebe premalo. Glede na vse te težave so čla- ni komiteja bili mnenja, da je treba urediti kadrovsko službo v podjetjih, ki bi naj skrbela da bodo delovna mesta zasede- na s primerno razgledanimi in sposobnimi strokovnjaki. To bo moč doseči le prek štipendira- nja višje in visoko šolanega strokovnega kadra. Nujno je, da podjetja na podlagi perspektiv- nega razvoja podjetja izdelajo program izobraževanja potreb- nega kadra. Za kadre je treba prav taiko dolgoročno investira- ti kot ,v ostalo. Važno je, da se poleg rednega šolanja pospeši tudi izreden študij in omogoči f>rek seminarjev in tečajev de- avce kvalificirati. Skratka, vsa kadrovska politika podjetij mo- ra temeljiti na načelih kadrov- ske politike Zveze komunistov. Seminar o sestavi zaključnih računov Društvo knjigovodij v Ptuju, ki šteje prek 400 članov, redno skrbi za njihovo strokovno iz- popolnjevanje. Nedvomno ima kader, zaposlen v tej dejavno- sti, največ dela ob koncu leta, ko se sestavljajo zaključni ra- čuni. Tako je društvo v ta na- men organiziralo posvet o in- venturah, ki ga je vodil tovariš Bauman, šef finančne inšpekci- je pri Službi družbenega knji- govodstva NB Ptuj, nadalje se- minar o sestavi ZR 1963 in se- minar o enotnih kazalcih po- slovnega uspeha gospodarskih organizacij. Seminar sta vodila dva tovariša iz ekonomsko- tehnološkega biroja iz Zagreba. Udeležba na seminarju, kjer so udeleženci sprejeli tudi potreb- na skripta, je bila dobra. Iz te- ga izhaja, da je bil namen se- minarja dosežen. Posebno zani- miv je bil seminar za popis premoženja (inventuro) v šol- skih zavodih, ki ga je vodil fi- nančni inšpektor Rebernak Vla- do. S prehodom na samostojno financiranje oziroma spreme- njen način financiranja šolstva postavlja vedno bolj v ospredje vodenje knjigovodstva in ostale evidence v šolah. Zaradi po- manjkljivih in še nejasnih predpisov za te dejavnosti vla- da tukaj precej različnih gle- danj glede vodenja finančne evidence, zato so taki posveti zelo važni in koristni, predvsem zaradi enotnega dela v komuni. Društvo bo skušalo v začetku januarja organizirati še semi- nar o zaključnih računih v šo- lah. i V društvu obstaja tudi komi- sija za pomoč pri izdelavi sta- tutov v gospodarskih organiza- cijah, ki je vedno na razpolago, če kdo želi kakšno pomoč ali nasvet. O. P. Novoletno praznovanje v Ormožu Pred kratkim je Občinski od- bor SZDL občine Ormož sklical posvet o organizaciji novoletne- ga praznovanja v občini. Na se- stanku so ustanovili posebne krajevne štabe, ki bodo po kra- jevnih centrih pripravili vse po- trebno za novoletno praznova- hje. Izložbe so že zato ustrezno okrasili. Za ..odrasle bodo orga- nizirana silvestrovanja, šole pa bodo priredile proslave po raz- redih, ko bodo obdarila najbolj- še učence. Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev pa bo v čast novoletnega praznika priredil otroško gledališko predstavo. V ta namen bo tudi Delavska uni- verza predstavila nekaj filmov. Po delovnih organizacijah bodo sindikalne podružnice priredile sprejem za otroke, predsednik občinske skupščine pa bo spre- jel najboljše pionirje osnovnih šol. Člani Občinskega odbora RK pa bodo obiskali socialno ogrožene otroke in jih bodo ob tej priložnosti obdarili. Šola Ormož bo priredila lutkovno predstavo, Začetek javne obravnave družbenega plana za leto 1964 (Nadaljevanje s 1. strani) lih elementih delitve dohodka je tekazano linearno znižanje za 13%. »Petovia« živiMca industrija utemeljuje znižanje 2°/o s tem, da bo vsfled predpisov morala preiti na vstelkleničenje pijač. Ker nima sredstev za potrebno modernizacijo obrata, bo morala povečati delovno sillo, medtem ko se bo fizični obseg proizvod- nje skrčil. Vnrašanie je, ali ni perspektivnejše glede na agrar- no obeležje občine preusmeriti podjetje v predelavo in konzer- viranje kmetijskih pridelkov? »Opekama« Zabjak znižanja fizičnega obsega in celotnega dohodka za 3 °/o ni utemeljila. Plan Tetestilne tovarne je pri občinski skuipščini korigiran, ker smatra, da povečanje 2fi ®/o v letu 1964 zaradi znanih težav, s katerimi se podjetje že vse le- to bori. ne bo uresničljivo. Nasprotno pa so planska predvidevanja v Ptujski tiskar- ni preskromna, saj znaša pred- videno povečanje le 2 %>. Delav- ski svet bo moral tukaj pre- iskati še vse rezerve in plan po- večati. Znatno povečanje pa planira- ta TAP in »Delta«, slednja uva- ja tretjo izmeno. TAP pa raču- na z razširjenimi kapacitetami. Našteli smo le nekaj primerov, ki kažejo na znižanje ali povi- šanje plana. Konkretno obrav- navanje industrije pa je znatno otežkočeno, ker TGA svojega plana občini ni predložila, pred- stavlja pa največjo postavko v bruto produktu občine in- vseh ostalih ekonomskih pokazate- ljih, ki jih mora plan zajeti. Kmetijstvo Plani kmetijskih gospodarskih organizacij predvidevajo 12.9 %> povečanje vrednosti proizvod- nje na oceno 1963. Najvišji od- stotek povečanja izkazujeta K Z »Haloze« in KZ Lovrenc (ca. 21 odst.), potem KZ »Jože Lacko« (19 odst.), zatem KZ Gorišnica (16.4 odst.) in Hajdina (12,9 %). KK Ptuj pa predvideva poveča- nje za 10 odst. Bistveno vlogo socializacije vasi na našem območju ima po- leg KZ Kmetijski kombinat. Ta se mora vedno bolj poi avl jati na trgu kot največji blagovni oroizvajalec. Zato si mora sam in s pomočjo družbeno terito- rialnih skupnosti ustvarjati vse pogoje za dosego teh ciljev. Primaren pri tem je odkup zemljišč kot najtrdnejša osnova za pridobivanje osnovnih suro- vin, vzporedno pa z odkupom zemljišč ustvarjati pogoje za predelavo teh surovin v do- končne proizvode. Odnosi med posameznimi stopn j ami proiz- vodnje pa morajo biti urejeni tako, da se ustrezni dej akumu- lacije, prelije nazaj c!t primarne proizvodnji, in to v korist raz- širjene reorodukcije in v korist osebnth dohodkov kolektiva. Vse zgoraj omenjeno pa za- hteva: — nakup in melioracijo zem- ljišč, — delovne priprave za pri- merno proizvodnjo (farme pra- šičev, krav, molznic, pitanje go- veda), — ter predelovalno industrijo za meso. mleko in sladkor. Vzporedno z izgradnjo farm mora naglo teči odkup zemljišč na vsem območju komune, v le- tu 1964 pa najmočneje v dolini Pesnice, kjer predvideva Kme- tijski kombinat v 5 letih odku- piti 3000 ha. Drugo važno pod- ročje za odkup zemljišč je v ne- posredni bližini na Turnišču, Pobrežju in v Vidmu. Pri inve- stiranju predelovalne industrije za obe investiciji klavne indu- strije in sladkorne tovarne sam Kmetijski kombinat ne bo zmo- gel, zato bo potrebno ti dve in- dustrij^ zgraditi v okviru pod- ročne integracije s sosednjimi kombinati Ormož, Radgona. Te- žave se pojavljajo pri izgradnji klavnice, ker je mariborska to- varna mesnih izdelkov rekon- struirala del svojih prostorov; sedaj tečejo razgovori med Kmetijskim kombinatom in to- varno, občinami in zbornicami, ali nadaljevati z gradnjo klavni- ce v Mariboru ali pa v Ptuju, kjer je proizvodni bazen. S tem pa še ni zaključen in- vesticijski program v kmetij- stvu v letu 1964 in v nadaljnjih ! letih, saj izgradnja farm terja še j rekonstrukcijo tovarne močnih! krmil. Ta tovarna zahteva inte- gracijo — poslovno sodelovanje med Trgovskim podjetjem »Pe- rutnino« in Kmetijskim kombi- natom in KZ, ker mora obema ta mešalnica služiti le kot usluž- nostni obrat, ne pa kot obrat akumulacije. Pri kolektivih še niso doseženi sporazumi, vendar jih bomo morali doseči, saj se morata kolektiva zavedati, da sta le upravljalca družbenih sredstev in morajo najracional- neje poslovati v korist družbene . skupnosti. Ta rekonstrukcij« terja še nadaljnjih 700,000.000 dinarjev investicij. Današnji plenum naj tudi pomaga razči- stiti, ali naj se še gradi druga farma brojlerjev za nadaljnjih 2500 milijonov — ali naj kme- tijske zadruge organizirajo moč- nejše sodelovanje s privatnimi kmetijskimi proizvajalci. Ze sedanja zgrajena brojlerska far- ma pa terja izgradnjo perutni- narske klavnice in hladilnice, ker so stare hladilnice pri Tr- govskem podjetju »Perutnina« premajhne in tehnološko zasta- rele. Investicijska vsota znaša okrog 400 milijonov dinarjev, načrti so v izdelavi. Za meliora- cijo Pesnice so odobrena inve- sticijska sredstva v znesku 3,5 milijarde. Ta melioracija pa ter- ja tudi izgradnjo mostov v vrednosti 80 milijonov dinarjev Občinskih sredstev. Okrog 50 milijonov bi bilo potrebno inve- sticijskih sredstev za mehaniza- cijo v kmetijskih zadrugah. V letu 1964 se bo zasadilo na okrog 80 ha površin v Krčevini pri Vurberku hitro rastočih dre- ves. Vse večjo pozornost mora- mo posvetiti podružabljanju pri- vatnih gozdov, samo ne z admi- nistrativnimi ukrepi, ampak z ekonomskimi merami. Pri vseh nalogah v kmetijstvu in gozdarstvu se bodo morale združiti vse napredne subjektiv- ne sile, krajevni odbori SZDL, krajevne skupnosti, svet za kmetijstvo in .gozdarstvo, sploh vse organizacije na terenu tako, da bi v nadaljnjih nekaj letih pridobil Kmetijski kombinat 10.000 ha obdelovalne zemlje in da bi pogozdili po planu predvi- dene površine. Gradbeništvo V panogi gradbeništvo sta za- jeti podjetji »Drava« in Projek- tivni biro, ki povečujeta v po- vprečju celotni dohodek za 12,3 odstotka. Zavod po naročilu skupščine izdeluje analizo o združitvi podjetij »Drava« in »Gradnje«. Promet »Agro transport« predvideva 17-odstotno povečanje celotnega dohodka, kolikor omogočajo raz- položljive kapacitete. Trgovina Trgovska podjetja predvide- vajo v povprečju 10% poveča- nje celotnega dohodka. Zanimi- va je ugotovitev, da prek po- vprečja povečujeta promet in celotni dohodek trgovski pod- jetji »Izbira« in »Merkur«, med- tem ko za povprečjem nekoliko zaostarja »Panonija«, ki se poleg detajlistične trgovske dejavnosti ukvarja še z grosistično. Morda bi bilo prav, da orga- ni upravljanja, strokovna služ- ba v Komunalni banki in občin- ski skupščini proučijo, ali bi bilo še primerno v bodoče ohraniti pri tem podjetju obe vrsti trgo- vanja. Tudi ostala trgovska de- javnost izkazuje primeren po- rast produktivnosti. Trgovska podjetja bi morala doseči spo- razum o gradnji skladišč ter uvesti boljšo specializacijo, to pa je mogoče doseči le z reorga- nizacijo trgovske mreže ter z novo zgrajenimi prodajnimi pro- stori Več zunanjih trgovskih orga- nizacij želi odpirati svoje pro- dajalne v Ptuju. Pri tem so le redke, ki bi vložile svoj kapi- tal v izgradnjo poslovnih pro- storov, temveč hočejo le odpla- čilo z najemnino. Dobro bi bilo, če bi po tem vprašanju plenum dal svoja priporočila občinski skupščini. Gostinstvo Družbeni sektor gostinstva povečuje promet za 12,8 %>, nad povprečjem sta »Haloški biser« in letovišče »Grad Bori«, go- stilna »Breg«, nekoliko zaostaja za povprečnim povečanjem, medtem ko gostilna »Beli križ« ne povečuje prometa v primer- javi z oceno v letu 1963. Jav- ljajo se želje, ukiniti sobe za tujce pri »Belem križu« in jih spremeniti v upravne prostore »Haloškega biserja«, gostinske lokale pa adaptirati in spreme- niti v trgovske. Kolektiv »Ha- loškega biserja« bi moral pohi- teti z najnujnejšimi adaptacija- mi »Kavarne« in jo preurediti za namene družbene prehrane in točenje brezalkoholnih pijač, kar bi mnogo pripomoglo k prehrani delovnih ljudi pa tudi mladine. Obrt predvideva v letu 1964 v po- vprečju z 19,7 povečanje ce- lotnega dohodka. Nobena obrt- na delavnica ne rrSrnerava zni- žati obsega poslovanja. Po letošnjih dosežkih in pred- videvanjih leto 1964 pr^dnia- (Konec na 7. strani) Stran "5 »TEDNIK« — peiek. 27. decembra Ffrau 7 Pisma uredništvu % Preskromen brivsko-frizerski salon v Kidričevem V Tedniku z dne 13. decembra je bilo v rubriki »To in ono iz Kidričevega« napisano nekaj negativnih pripomb na račun Brivsko frizerskega salona Ki- dričevo. Menimo, da ugotovitve pisca niso bile na mestu. Članek pri- čenja s kritiko prostorov in sa- lona nasploh. Ugotavlja, da je oprema dotrajala in da je vse skupaj preveč skromno m da tako dobimo vtis »za delavca je vse dobro«. Dalje tromrtrn, češ > da je nekdo imel dober namen, ko je ustanovil Brivsko frizer- ski salon v Kidričevem, si pa kasneje ni več belil glave s t»provizorijem«. Zaključek član- ka je pa ta, da bi delavski lokali , naj bili lepši. ^ , Prostori — dve izredno majh- ■ ni sobici, mišljeni za stanovanje . ali kaj podobnega — ne ttstre- - zajo za lokal brivsko-frizerske- ga salona. Zaradi vlage in ples- ni, ki se nabere v teh prostorih, bo vsaka oprema zelo hitro do- trajala. Brivsko-frizerski salon Kidričevo je dobil leta 1961 s priključitvijo k -brivsko-frizer- skemu salonu v Ptuju ves in- ventar nov. Zaposleni v tem salonu si že od leta 1950 dalje želijo boljših prostorov, vendar vsa prizade- vanja v tej smeri še niso obro- dila sadov. Odgovornost za to, da delav- stvo Kidričevega nima lepšega salona, zadeva predvsem foru- me, ki niso poskrbeli prostorov m tudi sanitarnih naprav. V dimih pogojih pa je salon storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Mislimo, da bo končno po- trebno ugoditi prebivalcem Ki- dričevega in jim s pomočjo Startovanjske skupnosti urediti nova prostore za brivnico in če- salnico, da ne omenjamo drugih prostorov, kot jih je omenil pi- sec članka. Brivsko-frizerski salon Kidričevo Ptuj y daljavi Proslava dneva JLA JLA je letos proslavljala že svoj 22. rojstni dan. Ze dvain- dvajset let je minilo od dne, ko sta decembra 1941 številnost partizanskih enot in nezadržen dotok vedno novih borcev ustvarila pogoje za ustanovitev 1. proletarske brigade v majh- nem mestecu Rudu v Sandžaku. Letos je 22. december v zvezi s praznovanjem 20-letnice zgo- dovinskega II. zasedanja AVNOJ dobil še prav posebno svečano obeležje. Vsem tistim, ki so hoteM čim dostojne je in čim bolj svečano proslaviti dan JLA, so se pri- družile tudi ptujske srednje šo- le, ki imajo v svoj učni program vključen tudi pouk predvo jaške vzgoje. Ze v četrtek, 19. decem- bra 1963, so se dijaki gimnazi- ja zbrali v dvorani ptujskega kina, kjer so sprejeli podpolkov- nika JLA, prvoborea 1. prole- tarske brigade, tov. Pantarja, ki je spregovoril nekaj besed o težkih dneh, preživelih.v NOB, in književnika Drenovca, ki je vojna leta prebil v ZDA in tam skupaj s številnimi drugimi iz- seljenci storil vse,' kar je bilo mogoče, da bi pomagal partizan- skim borcem v domovini. Dre- novac je prebral poemo, ki jo je ves navdušen napisal ob po- vratku v svobodno, iz krvi ra- stočo domovino. Dijaki so oba gosta navdušeno siprejeli in ju nagradili's pravimi ovacijami. Osrednja proslava za dijake vseh ptujskih srednjih šol pa je bila v soboto, 21. decembra 1963, dopoldne prav tako v dvorani ptujskega kina; prisostvovalo ji je skoraj 300 obveznikov pred- vojaške vzgoje. Za razliko od prejšnjih to leto proslava ni bi- la na prostem pred gimnazij- skim poslopjem, zato pa je tem- bolj uspela. Po krajšem govoru, v katerem je tov. Pantar Cvet- ko podal zgodovinski opis raz- voja naše armade, so bile mno- gim dijakom gimnazije, ESŠ in ASS podeljene nagrade in izre- čene pohvale za vestno delo pri pouku predvojaške vzgoje. Po posrečeni zamisli je bil v pro- slavo vključen tudi mehiški film »Vihar nad Mehiko«, ki so si ga udeleženci z zanimanjem ogledali. Vsi vemo, kaj skupnost danes zahteva od JLA; poleg obram- be domovine so njene glavne naloge: graditev socializma, šir- jenje bratstva med jugoslovan- skimi narodi in kulturni dvig mladega človeka. Te naloge opravlja armada danes že z ve- likim uspehom. Upajmo, da bo I JLA vedno ohra^1- obe- ležje, ki ji jo je dala naša NOB Njen cilj ni vojna, temveč mir; to je v svojem govoru pottdaril tudi tov. Pantar: »Učimo in zgledujmo se ob naši NOB, pro- učujemo jo ... toda ne dovolimo, da bi se vojna kdaj koli pono- vila!« Drago Šulek POROŠTVA IN VAŽNEJŠI ODLOKI OBČINE ORMOŽ Na zadnji seji občinske skup- ščine so poslanci izglasovali po- roštva za KZ »Kombinat-Jeru- zalem«, Ormož, za 27 milijonov dinarjev, Vodni skupnosti za porečje Drave, Maribor, v dveh zneskih za 97 milijonov 180 ti- soč in za 48 milijonov 590 tisoč dinarjev ter Stanovanjski skup- nosti Ormož za 3 milijone dinar- jev. Občinski poslanci so tudi na seji razpravljali o poročilu sveta za družbeni plan in finan- ce o izplačilih iz proračunske rezerve ter sprejeli nekaj po- membnih odlokov. Povrnejo se stroški prevozov učencev Tistim učencem osnovnih šol, ki stanujejo v občini Ormož in so njihova bivališča od šole od- daljena več kot štiri kilometre, se jim za prevoz v šolo in nazaj od prvega decembra do 31. mar- ca prihodnjega leta povrnejo stroški prevozov. Sme pa šolski odbor šole, katero obiskuje učenec po tem odloku, povrniti stroške tistim učencem, katerih stanovanja so od šole oddaljena od 3 do 4 kilometre. Vendar se pri tem upošteva zdravstveno stanje otroka. Sprejet je bil tu- di odlok o prenehanju veljav-' nosti odloka o določitvi višine nadomestila za kurjavo in sta- novanja učnemu in vzgojnemu osebju v občini. Ustanovljen je občinski zdravstveni investicijski sklad Zelo pomemben je odlok, ki predvideva ustanovitev občin- skega zdravstvenega investicij- skega sklada občine, v katerem se bodo zbirala sredstva za po- trebe investiranja zdravstvene- 1 ga varstva. Sklad je pravna oseba, v -katerega se stekaio sredstva iz dohodkov zdravstve- nih zavodov iz prispevka lz do- hodka, ki ga plačujejo lekarne, del amortizacij zdravstvenih zavodov, sredstva, ki jih vloži v sklad zdravstveni zavod za socialno zavarovanje, posojila, darila in drugi dohodki. Sklad nima svoje administracije, upravni odbor sklada pa se- stavlja predsednik in 6 članov. Sklad posluje po svojih pravi- lih in ima obvezno rezervo. Odlok o vinu in žganju Sprejet je bil tudi odlok o do- ločitvi količin vina m žganja, ki ga smejo proizvajalci v občim oorabiti brez plačila prometne- ga davka. Tako je določeno, da sme vsak nad 15 let star dru- žinski član doma porabiti 100 li- trov vina brez plačila promet- nega davka, žganja pa 5 hekto- litrskih stopehj na vsakega nad 18 let starega družinskega čla- na. Srečno in uspehov polno, ve- selo novo leto 1964 ter mnogo osebnega zadovoljstva vam želi Rudi Košir, poslovodja trgovine »ŽIVILA« Ptuj TEDNIKOV INTERVJU Načrti občine Ormož v prihodnjem letu Predsedniku občinske skupščine Ormož, Matiji Rateku smo glede družbenega načrta občina Ormož za prihodnje le- to postavili naslednja vprašanja: Kaj predvideva družbeni plan občine za prihodnje leto? Družbeni plan občine Orino/ za prihodnje leto temelji na do- seženih uspehih v preteklih ob- dobjih, predvsem pa na uspehu ki smo ga dosegli v gospodarski in v negospodarski dejavnosti v tekočem letu. Letos so zabele- ženi precejšnji gospodarski uspehi v tovarni »Jože Keren- čič«, pri trgovskem podjetju »Zarja«, v obrtnem podjetni »Pekarna« in deloma tudi v KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož. Precejšen gospodarski napredek je dokaz, da se kolektivi delov- nih organizacij zavedajo svo- jih nalog. Pa tudi sicer so bili doseženi pomembni rezultati, kot je zgraditev mestnega vodo- voda, bencinske črpalke, zdrav- stvenega paviljona, 52-stanovanj- skega bloka v Ormožu, šestorč- ka v Podgorcih in opravljena so bila zemeljska dela pri grad- nji nekaterih cest. Družbeni plan občine za pri- hodnje leto, ki je osnova za se- demletni plan, predvideva na- pram letu 1965 povečanje na- rodnega dohodka za 18 odstot- kov, v obrti za 22,8 odst., v za- sebnem sektorju gospodarstva pa se bo narodni dohodek pove- čal za 5 do 6 odstotkov. Na po- večanje narodnega dohodka v prihodnjem letu bodo vplivali večji fizični obseg industrijske in kmetijske proizvodnje, večji blagovni promet v trgovini, go- stinstvu, obrti, povečanje grad- bene dejavnosti, izkoriščanje ne- izkoriščenih notranjih rezerv in vložene investicije. KOLIKO BO INVESTIRANO, V TRGOVINO IN V GRADBENIŠTVO? Fizični obseg družbene kme- tijske proizvodnje se bo po pri- hodnjeletnem družbenem pla- nu povečal za 26 odst. Ta porast bo dosežen s povečanjem obde- lovalnih površin in z izboljšavo agrotehničnih, agrokemičnih po- stopkov, kot z uvajanjem popol- nejše mehanizacije v poljedel- stvu, v vinogradništvu in v sad- jarski proizvodnji. Investicijske naložbe v občini bodo znašale v prihodnjem letu 1 milijardo 817 milijonov dinar- jev. Za potrebe kmetijstva so v prihodnjem letu namenjena pre- cejšnja sredstva. Za gradnjo go- veje farme v Središču bo upo- rabljenih 644 milijonov dinar- jev, za dograditev vinske kleti in skladišč v Ormožu 681 mili- jonov dinarjev, za nakup zem- ljišč od zasebnikov 115 milijo- nov dinarjev, za obnovo vino- gradov in sadonosnikov 100 mi- lijonov dinarjev in za nakup mehanizacije 81 milijonov di- narjev. Po družbenem planu naj bi se narodni dohodek v kmetij- stvu povečal za 15 odst Prihodnje leto se bo blagov- ni promet v občini povečal od 9 do 10 odst., v trgovini na drob- no za 11 do 12 odst., v trgovi- ni na debelo pa predvidoma od 4 do 5 odst. Prihodnje leto je predvidena gradnja trgovskega paviljona v Podgorcih, ki bo ve- ljal približno 25 milijonov di- narjev, in kupili bodo tovornjak za 5 milijonov dinarjev ter po- trebno opremo za trgovine za 4,900 milijonov dinarjev. Največji porast zaposlenih je predviden prihodnje leto v grad- beništvu, ki bo na novo zapo- slilo 58 ljudi, industrija pa bo na novo zaposlila 59 ljudi. Skratka zaposlenost v gospodar- stvu se bo prihodnje leto pove- čala za 8,5 odst., v negospodar- ni dejavnosti pa za približno 5 odst. Prihodnje leto bodo v mehanizacijo v gradbeništvu vložili približno 9 milijonov di- narjev. KOLIKO SREDSTEV BO PRIHODNJE LETO SLO ZA RAZVOJ INDUSTRIJE, GOSTINSTVA IN TURIZMA? Kot predvideva družbeni plan, se bo narodni dohodek napram letos povečal v industriji ia 57,7 odst. in v gostiustvu /a 9,1 odst. Fizični obseg industrij- ske proizvodnje bo povečan za 72 odst.. Na tako močan vzpon povečanja bo predvsem vplivala tovarna »Jože Kerenčič« in Oljarna v Središču, ki bo pri- hodnje leto vključila v obrato- vanje mešalnico močnih krmil. V gostinstvo bo prihodnje leto vloženo precej sredstev v grad- njo sodobnega gostišča, ki ga Ormož še nima. Ta gradnja je toliko bolj upravičena glede na hiter razvoj turizma, precejš- njih potreb po prenočiščih v Ormožu, istočasno pa bo del no- vozgrajenih prostorov namenje- nih za družbeno prehrano. Za dograditev mizarskega obrata v Središču so namenili 6 in pol milijona dinarjev in za sofinan- ciranje poslovno stanovanjske zgradbe z ureditvijo slaščičarne v Ormožu 6 milijonov dinarjev. Od planiranih investicij 1,817 milijonov dinarjev bo vloženo iz lokalnih virov približno 250 milijonov dinarjev, od tega iz skladov podjetij 160 milijonov dinarjev in 90 milijonov dinar- jev iz sklada občine. Koliko sredstev je namenje- nih za družbeni standard ob- čanov in koliko za komunalno igradnjo? Na področjn stanovanjske iz- gradnje se bo v prihodnjem letu pričelo z gTadnjo poslovno sta- novanjske zgradbe v novem de- lu mestnega centra in pri Toma- žu z gradnjo bloka za potrebe ljudske milice in za učitelje. Za prihodnje leto je predvide- na rekonstrukcija odseka cesti- šča Zerovinci—Ormož in zemelj- ska dela ter asfaltiranje ceste skozi Središče. kaj menite o razvoju Kulturno prosvetne dejavnosti v občini? Res je, da je kulturno pro- svetna dejavnost v občini precej zaostala. Čeprav bo prihodnje leto več sredstev za pospešeni razvoj kulturno prosvetne de- javnosti v občini, pereč problem s tem ne bo rešen. Ta sredstva so predvsem namenjena za ure- ditev knjižnic, čitalnic, za na- kup ustreznih knjig in za dru- ge kulturno prosvetne namene. Vsekakor pa bo treba posvetiti več skrbi izbiri filmov in izobra- ževanju knjižničarjev. Mislim, da bi bilo najboljše izobraževati knjižničarje prek raznih preda- vanj in krožkov. Skratka, kul- turno prosvetno dejavnost v ob- čini je treba sistematično reše- vati in občane kulturno uspo- sabljati, da bodo postali vse- stransko razgledani, vedri in hu- mani člani socialistične družbe. Prihodnje leto bomo tudi ure- dili pod v prosvetni dvorani na Tomažu in organizirali podruž- nici glasbenih šol na Tomažu in v Središču. IN SE ENO PRIVATNO VPRAŠANJE: KAJ SI ŽELITE V PRIHODNJEM LETU? Želim, da bi ob programu za prihodnje leto našli povsod, kamor se bomo obrnili za sred- stva, dovolj razumevanja, da bi lahko uresničili sicer redno po- stavljene načrte. Drago Rizman Stran 4 »TEDNIK« — petek, 2?. decembra 196? Stran 4 Z občnega zbora DPD Svoboda Ptu) VPRAŠANJE PTUJSKE GODBE V OSPREDJU Naš družbeni razvoj je danes prišel v obdobje, ko je šolska kakor tudi strokovna izobrazba izhodišče naše velike poti — po- ti napredka. Zelje in zahteve po vse večji sposobnosti delovnega človeka, po čim hitrejšem tem- pu življenja nalagajo naši druž- bi veliko nalogo: poskrbeti je treba, da človek ne bo postal avtomat, pač pa bosta ostala njegovo oko in uho odprta za umetnost in kulturno življenje. Dvig kulture v naši komuni je predvsem skrb DPD »Svoboda«, Ptuj, ki svoje delo že vrsto let bolj alii manj uspešno opravlja. Na občnem zboru dne 23. de- cembra 1963 je društvo polagalo svoj letni obračun. Dokaz, da zanimanje za dejavnost tega si- cer množičnega društva v Ptuju ni največje, je dejstvo, da se je letošnji občni zbor začel z eno- urno zamudo zaradi premajhne udeležbe; proti koncu pa se je število navzočih povečalo, talko da je zbor zaključil delo ob pol- ni dvorani. Iz poročil predsednika in taj- nika ni bilo težko razbrati, da se področje dela DPD »Svobo- de« nenehno širi, saj ima dru- štvo letos že enajst sekcij, ki pa ne delajo vse tako, kot bi bilo potrebno. Ptujska godba na pihala, ki jo vsi dobro poznamo,' se je zna- šla v težkem položaju: izgubila je kapelnika oziroma dirigenta, močno se je zmanjšalo število članov in ... Novi upravni od- bor je dobil nalogo, da na vsak način poskrbi za izboljšanje po- ložaja; upajmo, da mu bo to uspelo. Vsekakor pa bo treba uresničiti predlog o ustanovitvi mladinske godbe, tako da v bo- doče ne bo primanjkovalo na- raščaja. Dramska sekcija bo po eno- letnem mrtvilu postavila v bliž- nji prihodnosti na oder tri dela. »Spanje« je bilo torej le navi- dezno, saj se je sekcija poleg marljivih priprav za letošnjo sezono ukvarjala tudi z uspe- lim »Prleškim gostiivajem«. Svoje veliko poslanstvo je dobro opravila glasbena šola DPD »Svobode«, ki jo je obisko- valo veliko število mladih har- monikašev in kitaristov. To je bila ena izmed najbolj delavnih sekcij. Plesna sekcija, ki slavi že tri- letnico obstoja, je »postavila na noge« veliko mladih plesalcev v svojih začetnih in nadaljevalnih plesnih tečajih. Delo na področ- ju športnega plesa pa je bilo za- radi začasnega splošnega mrtvi- la v vsej republiki zreducirano le na redne treninge, medtem ko nastopov ni bilo veliko. Se in še bi lahko naštevali: da je prireditvena sekcija dobro opravila svoje naloge, da so se esperantisti znašli v težkem po- ložaju, da je »Svoboda« poleg »Veselih Prlekov« ustanovila novi jazz orkester in tamfeura- ško sekcijo ... Delo društva je torej res za- oralo široko ledino. V tem so si bili edini člani sami kakor tudi predstavniki mnogih političnih in gospodarskih organizacij ter kulturnih ustanov, ki so vsi po- trdili, da je v našem razvoju treba dati kulturi tisti poudarek in podporo, ki ji po vsej pravici pripadata. Čeprav začetek ni bil nič kaj razveseljiv, je pozneje občni zbor vendarle uspešno potekal. Delo je končal v prijetnem vzdušju ob programu, ki sta ga pripravila pevski zbor »Obrt- nik« in plesna sekcija »Svobo- de«. Za še boljše razpoloženje pa so prireditelji poskrbeli s skromno zakusko. D. S. Koledar Slovenske izseljenske matice Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je letos zopet izdala Slovenski izseljenski koledar za 1964. leto. Koledar je uredila Zima Vrščaj s pomočjo Mile Senk in obsega 251 strani kole- darja in teksta ter nekaj strani oglasov. Knjiga je natiskana na finem papirju in opremljena s številnimi prelepimi fotografi- jami. Koledarskemu delu sledi tekstovni del, ki vsebuje novo- letno pismo urednice, zunanje- politični pregled za leto 1963 Draga Košmrlja, kratke zgodo- vinske preglede, sestavek o no- vi jugoslovanski ustavi dr. Jože- ta Vilfana, sestavek o katastro- fi v Skopju iin vrsto drugih, aktualnih, zanimivo pisanih se- stavkov, ki opisujejo razne pre- dele slovenske domovine in razna področja dejavnosti v njej: jezik in umetnost, indu- strijo in obrt, telesno kulturo in obiske izseljencev v domovini. Skratka, koledar je za Slovenca v domovini zanimivo branje, kaj šele za izseljenca na tujem. Za- to toplo priporočamo vsem, ki imajo svojce v tujini, da jim pošljejo oziroma naročijo kole- dar. Proslava dneva JLA na Ptujski gori V nedeljo, 22. decembra 1.1., so tudi na Ptujski gori priredili proslavo ob obletnici ustano- vitve naše armade. V pretes- nem razredu se je zbralo toliko ljudi, nekdanjih borcev in dru- gih, mladine in pionirjev, da je bil prostor zaseden do zadnjega kotička. Mladina in pionirji so pripra- vili program, ki so ga prisotni toplo sprejeli. Po prireditvi so se bivši borci in mladina v bližnjem lokalu malo poveselili. Tudi ta prireditev dokazuje, da imajo občani tudi na Ptujski gori veselje do dela na kultur- no-prosvetnem področju. Vse- kakor bi ga imeli več, če bi imeli za to primernejši orostor, kakor je šolski razred. Mladina se na Ptujski gori nima kam dati, pa naj se potem kdo čudi, da začne zahajati v gostilno. Vendar na Ptujski gori je pro- stor, ki bi, vsaj začasno, rešil to vprašanje. V občinski hiši bodo nekoč opremili poročno dvorano. Ali ne bi bilo mogoče odstopiti ta prostor mladini, da bi v njem pripravila še kakšno prireditev? -o- Zimski motiv z Desternika Vrsta problemov pred mladinsko občinsko konferenco v Ormožu V občini Ormož je 16 mladinskih aktivov z 980 člani — mladina nima prostorov za sestajanje — Mladini je treba po- skrbeti več ideološko-političnih. predavanj — Vsestransko raz- gledanih mladincev za vodenje aktivov v občini primanjkuje, zato je treba tem nuditi primerno znanje — V nedeljo ho ob- činska mladinska konferenra, na kateri bo nakazana vrsta problemov, pomanjkljivosti in uspehov dela mladine v občini, kot je v razgovoru povedal sekretar občinskega komiteja ZMS občine Ormož Feliks Vernik. Čeprav je še pred kratkim mladi sekretar slekel vojaški suknjič, se je poleg redne za- poslitve v tovarni »Jože Keren- čič« temeljito lotil zahtevnega mladinskega političnega dela. Pred konferenco je potrebno se- staviti temeljito poročilo, za vr- sto odprtih problemov je treba poiskati rešitve in mladino usposabljati ter usmerjati v du- hu socialističnega razvoja. V občini je 980 mladincev članov ZMS, ki so vključeni v 16 aktivih, kar je glede na šte- vilo mladine v občini premalo. Zato je treba v bodoče priteg- niti v mladinske vrste več mla- dincev in mladink, predvsem takih, ki so vdani našemu druž- benemu razvoju in ki so pri- pravljeni delati v mladinskih vr- stah. Posebno pereč problem mla- dine je v tem, da nimajo aktivi primernih prostorov za sestaja- nje, zato je njihovo delo toliko bolj otežkočeno. Bilo bi mogoče ta problem rešiti v tistih kra- jevnih centrih, v katerih so osnovne šole, če "bi se lahko mladina sestajala v razredu ali pa v kulturno prosvetnih kotič- kih, kjer je to seveda mogoče. V občini se opaža, da pred- vsem mlajši mladini primanj- kuje politično-ideološkega zna- nja, zato bomo morali v bodoče več misliti na izobraževanje mladine. To vprašanje postaja toliko bolj kritično, ker boljša mladina odhaja na šolanje ali pa se zaposli v večjih industrij- skih centrih izven občine. Zato je treba v letošnji izobraževalni sezoni mladini omogočiti več političnih predavanj in po po- trebi ustanoviti seminarje. Tudi na letnih konferencah mladinskih aktivov v občini, ki so biile od 28. oktobra do 5. de- cembra, je bilo nakazanih mno- go problemov. Zelo pomemben je problem mladine, ki ne do- konča popolne osemletke in se zaradi tega ne more vključiti v uk in v nadaljnje šolanje. Bilo bi najboljše, če bi tak mladinec nadaljeval s šolanjem ne glede na šoloobveznost vse do časa, da dokonča popolno osemletko. Na letnih konferencah aktivov je mladina izrazila željo po več- jem številu političnih predavanj ter predavanj iz kmetijstva in industrije. Posebno živahna raz- prava je bila na letni konferen- ci aktiva v Ivanjkovcih, kjer nameravajo mladinci pritegniti k delu mladine vse neaktivne člane ZMS. Štipendiranju mladine v obči- ni se posveča precejšnja skrb, čeprav štipendije niso povsod dovolj visoke. Predvsem neka- teri srednješolci imajo nizke štipendije. O občinski mladinski konferenci, ki bo v nedeljo 29. decembra t. 1., bomo še po- ročali. epidemija difterije v leskovcu V okraju Leskovac so zabeležili 20 primerov difterije. V občini Medvedja je zbolelo 14 otrok. Po mnenju zdravnikov so še vedno v življenski nevarnosti trije otroci. Vzrok epidemije v Medvedji je v tem, ker niti letos niti prejšnja leta niso cepili otrok. Zavod za zdravstveno zaščito v Leskovcu je storil odločne ukrepe, da bi preprečil nadaljnje širjenje Te nevarne bolezni. požar na ladji »zemun« Gasilci z Reke in Bakra so s pomočjo posadke lokalizirali po- žar. ki je izbruhnil na motorni ladji »Zemun« med plovbo iz pri- stanišča Bar v Bakar. Požar je izbruhnil sinoči v prvem skladi- šču, kjer je bil bombaž, ki ga je prevažala ta 1500-tonska ladja. Vzrokov požara še niso ugoto- vili, prav tako tudi ne škode, do- mnevajo pa. da bo le-ta i?redn velika predvsem na tovoru. DOSLEJ NiUM&NJŠI ZNESEK POMOČI TUJINI PREDSEDNIK JOIINSOtf DOBIL PRAVICO, DA ODLOČA O PRO- DAJI KMETIJSKIH VIŠKOV SO- CIALISTIČNIM DRŽAVAM VVASHINGTON, 26. dec. (Tan- jug). — S formalnim glasovanjem v senatu o zakonu o pomoči tuji- ni, ki ho v ponedeljek, se bo kon- čalo eno najdaljših povojnih za- sedanj ameriškega kongresa. Hkra- ti bodo izglasovali tudi enega naj- bolj spornih zakonskih osnutkov z najmanjšim zneskom za ekonom- sko in vojaško pomoč tujini v zadnjih šestnajstih letih. Predstavniški' dom, ki je vztra- jal pri prepovedi prodaje kmetij- skih viškov »komunistjčnim drža- vam« v okviru zakona o pomoči tujini, je sinoči končno odobril višino pomoči in diskrecijsko pra- vico predsednika, da odloča o smo- trnosti takšne prodaje. Dol^a razprava v kongresu je zapustila težak vtis, poudarjajo komentatorji, ki sprejem tega za- kona ne ocenjujejo več niti za zmago niti za poraz administra- cije. »Washington Post« sprašuje, kako bodo po vsem tem delovali republikanci v kongresu, ko bo le-ta razpravljal o zakonu o dr- žavljanskih pravicah. enotna turistična organizacija Na področju celjskega okraja delujeta dve področni turistični zvezi, to sta celjska, ki zajema ves nekdanji celjski okraj, in do- lenjska, ki zajema še nekatere na novo priključene občine. Zaradi koordinacije in pravilne propa- gandne politike bi bilo najbolje, da bi obstajala samo ena področ- na zveza, v tem okviru pa naj bi bilo nekaj medobčinskih turistič- nih zvez. Ta reorganizacija turi- stičnih organizacij je potrebna, zahteva pa seveda temeljite ana- lize. z. czp »pomurski tisk« pro- slavil deseto obletnico obstoja v. soboto je praznoval CZP »Po- murski tisk« v Murski Soboti de- seto obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so priredili pro- slavo s kulturnim sporedom in razdelitvijo^ nagrad in diplom ti- stim članom kolektiva, ki so v podjetju že deset let. Na proslavi je govoril direktor CZP »Pomur- ski tisk« Štefan Antalič. d. b. Feliks Vernik Stran 4 »TEDNIK« — petek, 2?. decembra 196? Stran 5 Z zasedanja v Cakovcu TEDEN NAS VSEH V so^jV^i. 21. decembra t 1. ie | bila v Cakovcu prva redna seja medobčinskega odbora bratstva in prijateljstva Cakovec—Ptuj— ! Varaždvo. Na prvj seji so izvo- lili sedemčlansko predsedstvo in žsčrtali osnovne smernice za program tretjega tedna, bratst. va in prijateljstva, ki bo v ob- čini Caikovec od 23 do 29. pipri- la 1964. Za predsednika medob- činskega odbora je bil Izvoljen Franjo S?>"ičar. predsednik Ob- činskega sindikalnega sveta Ca- kovec za p^nr^dceHnika Alojz Levp "ič Ohč,!i""|,'"vrvi bajeslovni letalec. 33. stara anglosaška površinska mera, 34. žensko ime (Nina), 37. moška >seba iz Verdijeve opere »Ai- la«, 39. vrsta spolne celice, 41. nogoono gor^o na Balkanu, 44. )rofesor slovenščine na ptujski jimnaziji (Ivo), 49. rokodelstvo, troka, 51. znamka nemških av- omobilov, 53. Vpiši ČŠ, 54. »krajšava za »ekranizaciia«, 57. »blika pomožnega glagola. Sestavil Klasinc Edi Stran 3 »1LU.MK« — petek. 27. decembra Stran S Novoletne čestitke iz jLA Vsem prijateljem in prijate- ljicam želijo srečno in uspehov polno novo leto 1964 vojaki: Cuš Lojze, Murko Otmar in Pukšič Lojze iz V. P. 2175, Sla- vonska Požega. Ob novem letu 1964 želim svo- jim dragim staršem, sestri in sorodnikom kakor tudi vsem prijateljem in prijateljicam ter znancem in sodelavcem pri gradbenem podjetju »Drava« Ptuj mnogo zdravja in uspehov ter srečo v 1964. letu! * • Rotvajn Zvonko, V. P. 8115/17 Zemun, želi vsem prijateljem in prijateljicam z Dravskega polja srečno in veselo novo le- to 1964 in jih prav lepo po- zdravlja! * Vsem sovajščanom ter kolekti- vu trgovskega podjetja »MER- KUR« Ptuj želim srečno in uspehov polno novo leto 1964 Zože Zajšek, V. P. 2724/33, Stru- mica, Makedonija. Svojcem in prijateljem ter članom društva »Partizan« in članom mladinskega aktiva v Gorišnici želijo srečno novo le- to 1964 Toplak Mirko, Znidarič Vili in Bratušek Peter iz V. P. 3065, Sombor. * i Svpjim domačim in prijate- ljem želita vse najboljše za novo leto 1964 Rado Turnšek in Ja- kob Bratušek iz P. P. 6105, Pri- ština. V Fantom in dekletom ter osta- lim prebivalcem ptujske občine ter prijateljem iz Maribora že- lijo srečno in veselo ter uspehov polno novo leto vojaki Franc Vidovič, Jernej Hernec in Janez Grešnik iz V. P. 3124-1 Knjaže- vac. * Stanko Zamuda iz VP 6537/3 in Franc Koderman iz VP 5607, Zemunik-Zadar, želiva svojim sovaščanom iz Formina in iz Pobrežja ter vsem svojim bivšim so- delavcem in sodelavkam iz podjetij Strojne delavnice in TAP srečno in uspeha polno novo leto 1964! Osebna kronika z območja Matičnega urada Ptuj Rodile so > Podgoršek Kristina, Sedlašek 73 — Sonjo, Vidovič Frančiška, Krčevina 102 — Ja- neza: Marin Roža, Polenci 31 — Albina: Piilinger Roza, Spuhlja 47 — Frančeka: Kelenc Marija, Ob Dravi 2 — dečka; Veršič Marija, Sobetinci 28 — Branka; Kirbiš Marija, Draženci 78 — Vilija; Seruga Ivana, Cesta Olge Megli č 9 — Stanka; Krajnc Ma- rija. Hrastovec 53 — dečka; Je- POZIV Pozivam tistega, ki je zvečer, 24. decembra 1963 odresal vrh smreke v vrtu Štuki 3, da se zglasi pri lastniku, ker je in- dentiteta ugotovljena. Kolikor tega ne stori do 31. decembra 1963, sem ga prisiljen ka- zensko preganjati ali prek . časopisa javno ožigosati. Šte- fan Vertič, Ptuj, Štuki 3. len Angela, Stročja vas 23, Lju- tomer — Renata: Muraja Šte- fanija, Levanjci 2 — dečka; Br- lek Gabrijela, Ljutomerska cesta 13 — deklico; Ščavničar Marija, Veščica 11, Ljutomer — Vlada; Karnipl Frančiška, Grajenščak 12 — Branka: Zibrat Terezija, Cerovec 1 — Tanjo; Klajnšek Rozina, Kidričevo 33 — dečka; Ceh Rozalija, Spuhlja 42 — deč- ka; Kramberger Terezija, Tr- novski vrh 46 — deklico: Miklo- šič Bronislava, Naselje bratov Reš 6 — Jerneja. POROKE Ilešič Ivana, Draženska cesta 8, in Cuš Marija, Na postaji 10. SMRTI Zemdjič Marija, Pavlovski vrh 40. rojena 1888 umrla 14. dec. 1963; Šprah Julijana, Slovenski trg 3, rojena 1884, umrla 19. dec. 1963; Prevolšek Darko, Cermoži- še 4, rojen 26. avg. 1963, umrl 20. dec. 1963; Mahorič Frančii- ška, Ljutomerska cesta 14, roje- na 1894, umrla 23. dec. 1963.