i m m mrtam mftv* •à«tfaH»*«tv». Mv
«4 M «^nvlitai ét k«r pro4uclr*to.
Thl«	i*
»• iIm inttrMit of lK« working «k«. Work-•ra ar« mNiM i« all what lH«y
PAZITE'
naétovllko vokUpi|«. kl m naha|a p«Ug va*
4«f« naolo va. v i iUpl|«-
nrttnct^kV (52S)
t% ftftvtlk* . . t Mal vam • prihod«! • èiovilkonaftog* Ilots toé« ntroéolM, Hroêém ril« !• IftkU.
Stev (no.) sai.
slovensko glasilo jugoslov. socialistične zveze.
chicago» ill., dne 4. septembra, (september) ltlt.
leto (vol.) xii*
Predsednik Wilson in papež.
v Ko «m» pisali zadnji čhwiek o papeževi mi-rovni noti, nam ni moglo hiti znano mnenje predsedniku Wilsona in stališče ameriške vlade sploh, ker nimamo stikov z Belo hišo v Washingtons Tudi drugi slovenski listi jih nimajo, dasi se nekateri izmed njih radi poslavljajo, kakor da jih prihaja predsednik vpraševat za svet, preden stori kakšen korak.
Kaj poreče Wilson papežev predlog, ni menda vedel nihče razun nekaterih oseh, ki imajo po svojem uradnem položaju dovolj tesne stike s prvim eksekutivnim uradnikom te dežele. Časopisje je moglo soditi le po splošnem položaju in j>o tem, kar se more javno opazovati. Prav na podlagi tega smo dejali, da ne daje papeževo posredovanje mnogo upanja za mir.
Ni bilo treba dolgo čakati, pa je prišlo potr-dilo. Ameriška vlada je dula papežu odgovor, ki k ga je sestavil Wilson aam. Ta odgovor odklanja mir v tistem zmiKlu, v katerem ga je predlagal papež, in s tem je vsa Vatikanova akcija takore-koč pokopana.
Amerika spada med zadnje dežele, ki so vstopile v vojno, torej med tiste, ki bi še najlože u-vaievale miroven predlog, če bi bil ta sam na sebi primeren. Povrh tega so Zedinjene države vaaj 1$, sedaj le z Nemčijo faktično v vojni in tudi vsled tega glede na mirovna posredovanja v ugodnejšem položaju, kakor dežele, ki se bojujejo že dolgo in imajo vojno z vsemi državami nasprotne koalicije.
Ako zametu je Amerika papežev predlog, se « tega brez težave lahko izvaja« da ga tembolj
gotovo zavržejo njene zaveznice; ne vemo, če se je ameriška vlndn kaj posvetovala in dogovorila z ostalimi zavezniki glede na odgovor, toda naj se je ali ne — j>o odklanjajoče»» stališču Zedinjenih držav se lahko sklepa, da ho atališčc ostalih zaveznikov enako.
S Čim pa utemeljuje Wilson svojo odklonitev?
•f
Predsednikov odgovor,
podpisan in odposlan od državnega tajnika Lan-I rings, se glasi:
■jI£ Njegovi svetosti, papežu Benediktu XV.
!K Potrjujoč poslanico Vaše svetosti vojskujo-An se narodom, datirano z dne 1. avgust« 1917, m« poziva predsednik Zedinjenih držav, da Vam fttočira sledeči odgovor:
Vsako srce, ki ni vsled te grozne vojne zaslepljeno in zakrknjeno, mora hiti ginjeno od tega gorečega apela njegove svetosti papeža, mora Ču-titi dostojanstvo in moč človečan.vkih in plemenitih nagibov, ki so vodili do njega in mora. vroče želeti, da bi mogli nastopiti pot miru, Ki jo tako «govorno kaže.
Toda bilo bi jo blazno nast«piti, če ne vodi v resnici do cilja, ki ga ran predlaga. Naš odgovor mora biti utemeljen v resnih dejstvih in v ničemer drugem ne.
Cesar si papež želi, ni le ustavitev orožja; on itli stalen in trajen mir. Tivke ogonije ne sme svet še enkrat preživeti, in to, kar nas more zavarovati proti njej, mora biti stvar zelo trezne razsodbe
Njegova svetost predlaga v jedru, da naj se vrnemo v status quo ante bellum (v položaj, ka-. Men je bil pred vojmO, in da sledi potem splošno odpuščanje, razoroženje in sporazum narodov, fcmovan na principu razsodišča; da bi se s podobnim sporazumom uvedla svoboda nt^rja in da M se teritorijalne zahteve Francije in Italije, zamotani problemi balkanskih držav in obnovitev Poljske prepustili takim mirovnim ustanovam, ki bodo morda mogoče ob novem razpoloženju takega miru, pri čemer naj hi se jemal dolžni ob-*ir na aspirae.ije narodov, za katerih politično u-*odo ln pridružitev gre.
Očhno je, da se ne more ne en del tega programa uspešno izvesti, ako ne poda obnovitev sta-tum quo ante popolne in zadovoljive podlage ta j.
Namen te vojne jc, da se rešijo svobodni narodi «veta grožnje in dejanske sile velikega vojaškega aparata, obvladanega o<l neodgovorne vlade, ki je s tajnim namenom, da nadvlada svet, nastopila izvršitev tega načrta brez obzira na posvečene obveznosti pogodb ali na davno uvedeno prakso in dolgo spoštovana načela mednarodnega ravnanja in časti; ki si je izbrala dobo za vojno; ki je izvedla udarec naglo in brutalno; ki f se ni ustavila pred nrabemo zapreko zakona ali usmiljenja; ki je poplavila ves kontinent z vele-tokom krvi — ne le krvi vojakov, temveč tudi krvi nedolžnih Žen in otrok in brezmočnih reve-*ev, in ki stoji sedaj, uatanovljena ali ne poražena, kot sovražnica zoper štiri petine sveta.
Ts «ila ni nemški n«rod. Ta sila je brezobzirni gospodar nemškega naroda. Naša stvar ni, da bi preiskavsli, kako je ta veliki nsrod prišel pod njegovo kontrolo sli se t začasno vnemo podvrgel nadvladi njegovih ciljev: pač -pa je nr.ia »t v ar, da poskrbimo, da ne bo ostali del sveta nadalje prepuščan njegovemu postopanju.
Ako bi se s t«ko silo ravnalo na podlagi načrta» ki g« predlaga papež, bi to, kolikor moremo *P°«uavati, obsegalo obnovitev njene moči in njenega nastopanj«; to M povzročilo potrebo, da bi
/
se ustanovila trajna sovražna kombinacij« narodov proti nemškemu ljudstvu, ki je njen instrument, in bi imelo aa posledico, da bi se prerojena Rusija prepustila intrigam,.vsakovrstnim splet-karskim vplivom in gotovi p rot i revolucij i, katero bi poirkušal ves tisti zlokobnl vpliv, katerega je nem&ka vlada zadnje čase navadila svet.
Ali se more osnovati mir na obnovitvi njene moči ali na kakršnikoli častni hrsedi, ki bi jo mogla dati v spravni pogodbi t
Odgovorni državniki morajo videti danes povsod, ako niso videli nikdar prej, da ni noben mir varen in stalen, ako se sklene na podlagi političnih ali gospodarskih omejitev, ki bi koristile nekaterim državam in potlačile ali zadrgnile druge; mir ne. more biti zanesljiv, ako sloni na maščevanj» kakršnekoli vrste ali nameravanem poškodovanju.
Ameriško ljudstvo je pretrpelo neznosne krivice od nemške cesarske vlade, toda naše ljudstvo ne želi zatiranja nemškega na^nla, ki je sam pretrpel vse mogoče v tej vojni katere ni hotel. Ameriško ljudstvo veruje, da mora biti mir osnovan na pravicah narodov, ne na pravicah vlad — na pravicah velikih in majhnih, slabotnih in nujnih, na njih enaki pravici do svobode in samouprave m na udeležbi pri gospodarskih zadevah sveta ob pravi6nih pogojih — vštevši v to seveda tndi nemški narod, če sprejme enakopravnost in ne bo hrepenel po nadvladi.
Preizkušnja za vsak mirovni načrt je torej ta: Ali je mir utemeljen v zaupanju vseh prizadetih narodov, ali le v besedi slavohlepne ln splet-karske vlade na eni strani in v skupini narodov na drugi? To je preizkušnja, ki sega do jedra, in to je preizkušnja, katere se je treba poslužiti.
- Oilji Zedinjenih držav v tej vojni »o znani vsemu svetu, vsakemn narodu, do katerega je smela priti resnica. Ni jih trel» nanovo razglašati. Nobene materijalne koristi katerekoli vrsfe ne iščemo. Verujemo, da se morajo neznosne krivice, ki jih je v tej vojni povzročila besneča in brutalna sila cesarske nemške vlade, popraviti, toda na na račun suverenitete kateregakoli naroda, temveč ob varat vu suvereni tete onih, ki so slabi, in onih, ki so močnL
Kazensko odškodnino, razkosavanje držav, ustanavljanje sebičnih in izključno gaspodarskih lig smatramo za neprimerno in končno za slabše nego nepotrebno, za neuspešno za vsak mir, zlasti pa za stalen mir. Mir mora biti osnovan na temelju pravičnosti, poštenosti in splošnih pravic vsega človečanstva.
Besede sedanjih gospodarjev Nemčije ne moremo sprejeti za garancijo česarkoli, kar naj bi bilo trajno, razun če bo izrecno podprta s takin» izpriČevanjem volje in namena nemškega naroda samega, da jo bodo drugi narodi sveta po pravici smeli »prejeti. Brez takih garancij bodo pogodbe za spravo, dogovori za razoroženje, razsodišča namesto sile, teritorijalne uravnave, obnovitev malih narodov, če bodo dogovorjeni z nemško vlado, nezanesljivi za vsakega Človeka, za vsak narod.
Počakati moramo na kakšua novo izpriča-nje namenov velikih narodov centralnih sil. Bog daj, da .bi bilo podano kmalu in na tak način, ki bi obnovil zaupanje narodov v zvestobo narodov in v možnost dogovorjenega miru.
Robert Lansing, državni tajnik Zedinjenih držav ameriških.
TEMELJNI POOOJ MIRU.
Odgovor nosi na sebi vse znake Wilsonovcgj» dela. Eno se mu moro priznati na vsak način: «Ja sen je. in to je več, nego se more reči o mnogih diplomatičnih spisih. «
Wilson je v tem odgovoru celo znatno bolj stvaren, nego v večini izjav, ki jih je podal o vojni. Svojega znanega idealizma, o katerem smo se Že če«to zmenili, pač tudi tukaj ni zatajil in do glavnih temeljev trajnega mini ni prodrl. Tudi sc* daj Wilson še ne razume m najbržc ne bo nikdar razumel, da je ni pogodbe, ki bi mogla zanesljivo zagotoviti trajen mir, dokler je svet kapitalistično urejen in dokler se vodijo vsled tega bo-ji za prof it.
• Idealna je Wilsonova vera vtiemokracijo; toda on vidi vedno le politično stran demokracije, ne pa njenq gospodarske plati, brez katere ne more biti popolna. Wilson zaupa narodom, kar jc. zelo lepo, pa misli, da jih je le treba rešiti političnih avtokratov, in med narodi nastane že nej-lepša harmonij«. Njegovemu pogledu se odteguje eksistenca razredov, iz katere izvira gospodarska avtokracij« na eni in gospodarsko podloftništvo na drugi strani. Dokler je na «vetu tako nasprotje, se ne more enostavno računati z narodi kot absolutnimi enotami. Pač ima vaak narod v gotovih ozirih skupne interese; ali sam v sebi ima tudi nasprotja, ki morajo povzročiti notranje nemire m boje. Vsa zgodovina kapitalistične družbe ps ksŽe, kako lahko porode taki notranji sunki zunanje konflikte.
8 profitarsko konkurenco in z rszrednimi nasprotji uničuje kapitalistični sistem sstn na sebi garancije za zanesljivo trajen mir.
To je prezrl pape* v svojem mirovnem predlogu in to je prezrl Wilson v svojem odgovoru.
Kar se tiče papeža, je popolnoma naravno, da ne želi v temeljih družabnega reda nobene izpre-membe/Katoliška cerkev je v socialnih vprašanjih konservativna v svojem lastnem interesu. Vsi papeži, ki »o izrekli kakšno besedo o socializmu, so pokazali, da ga sovražijo. Drugače niti ne more biti. Ako bi se slučajno našel kakšen kardinal, ki bi simpatiziral s socializmom, .kur je samo ob sebi skoraj nemogoče, ne bi imel niti najmanjšega upanja, da se mu kdaj posadi tjara na glavo. Takega glavarja ne more cerkev potrebovati.
Katoliška cerkev se je razvijala s splošnim družabnim razvojem, ali nikdar ga ni pospeševala, temveč vedno mu je sledila, kadar več ni bilo mogoče drugače. Vselej se je prilagodila novim i razmeram šele tedaj, kadar je prišel vsled vztrajanja na starem stališču njen lastni obstanek v nevarnost. Kadar je pa iz oportunizma sprejela nove okolščine in se vživela vanje, je vztrajala z vso trdovrstnostjo v njih kn se upirala vsaki novi izpremembi.
Katoliška cerkev je sklenila svoj pakt s kapitalističnim sistemom. Prilagodila se mii je tako popolnoma, da vidi svoj obstanek le v njegovem okvirju. Napade na kapitalistični sistem smatra za napade nase. Socializem ji ni nevaren le za industrijalne in finančne kralje, ampak tudi za njeno lastno hierarhijo.
Cc bi Vatikan vedel, da je socializem neizogiben pogoj trajnega miru, ga vendar ne bi predlagal. Vojna je sicer za "sveto stolico" zelo neugodna, ker zmanjšuje njene dohodke; ali deset takih vonj, kakršna je sedanja, je rimskemu pontifikatu še vedno ljubših od socializma.
PREDSEDNIKOVI ARGUMENTI
V Vatikanu ni socializem neznan. Ker ga smatrajo za veliko, da, za nejvečjo nevarnost, gu ie dolgo pridno študirajo, hoteči najti protjstrup proti njemu.
Wilson ga, kakor se zdi, ni študiral in nuj-brže ne ve o njem več kakor katerikoli poprečni študent kakšnega vseučilišča. On ne vidi mogočnih materialističnih vplivov v vseh dogodkih ; * njemu je zgodovina izttv mornfr:"KjPf je na ffvr-tu kaj hudega, tam morajo biti slabi Ijiufje, ki so to pftvzročili.
Tako si razlaga tudi sedanjo vojno. Vse njene grozote imajo svoj vir večinoma v hudobnosti nemškega kajzerja in njegove vlade. To se mu zdi popolnoma jasno; saj prihajajo vsak čas novi dokazi na dan.
Nemčija «e je pripravljala desetletja za vojno. Hinavsko je fahricirala ponarejene, indicije, ki naj bi napravili rtttk, da so drugi zakrivili ves konflikt. Vrgla se je v vojno z brezprimerno brutalnostjo. Takoj v začetku jc poteptala belgijsko nevtralnost. Uprizarjala je zračne napade na neutrjena mesta in ubijala žene in otroke. Potapljala je potniške ladje brez svarila in ne da bi dala "ljudem Časa in prilike za rešitev. Preplavila je ves svet s špioni. Hotela je Mehiko naščuvati zoper Ameriko.
Brez števila je takih primerov. Kako je vse to mogoče? Kdo more biti tega kriv?
Po .svoji logiki najde WilsOn odgovor: Mož, ki ima vso moč Nemčije v svojih rokah, mora biti hudoben, po vseh teh dokazih je hudoben, kajzer Viljem je kriv.
lz tega pa sledi: Ker jc kajzer zakrivil vojno in njene grozote, je nevarnost, da jo povzroči zopet, če se mu ne vzame moč iz rok.
Zato je Wilsonov vojni cilj uničenje avto-krači je na Nemškem..
Kaj pomaga skleniti mir s kajzerjeni? pravi Wilson. Danes se mu ne godi predobro. Ram -bi rad imel mir in zato je nemara pripravljen «podpisati vse mogoče lepe reči. Ali takoj jutri se bo na tihem začel pripravljati za maščevanje, in kadar se bo čutil dovolj močnega, popljujc svoje .obljube, potrga pogodbe in napade vnovič svel. Torej — ne mir s kajzerjem, ampak mir /. nemškim narodom.
DRUGA STRAN.	!
■ ■ i
To bi bilo vse lepo, če ne bi Wilson pri tem i zahajal v skrajen optimizem, misleč, da je to zadnja. vojna na zemlji, ako se sklene mir tako, kakor ga zagovarja on, predvsem ako se poruši av-tokracija v Nemčiji.
Mirovne pogodbe med demokratično organiziranimi narodi, razsodišče, razorožrtije — to so po Wilsonovih nazorih glavni elementi trajnega miru.
A kapitalizem?
Na izpremembo gospodarskih temeljev družabnega aisteina ne misli Wilson. To je tista velika pomanjkljivost, ki se pri njem vedno ponavlja v razmotrivanju velikih svetovnih vprašanj.
Kajzer Viljem bo odstranjen — recimo. Vlada bo odgovorna nemškemu narodu. Ta si ne želi vojne, kakor si je ostali narodi ne žele. Ce so vlade tudi v teh vprašanjih odgovorne narodom, ne bo nobene vojn/» več, ker je narodi ne marajo.
Toda če pade kajzer, ali pade s tem tndi Krupp in Henkell Donnersmark, Rotšild, Morgan, Rockefeller itd. t
Kajzer je gotovo veliko kriv. Tod$ noben cesar ali kralj ni v naših časih tako vsegamo^oif, da bi mogel začeti vojno, Če bi jo zahtevali le njegovi osebni oziroma fainilijarni interesi.
Na NeniAkem je kapitalistična trgovina hrepenela po kratki poti na vzhod. Avstrijska industrija jc iskala kolonije na Balkanu. Take čisto materialistične aspiraeije so gnsle in uililc v boj.
Take kapitalistične sile ne oiwtajajo le na Nemškem in v Avstriji. Ves moderni svet j Lit ima, tudi Amerika; ta ie celo v veliki meri.
Te kapitalistične sile pa bodo tudi po vojni iskale povečan profit, to se pravi nove trge. Na teh novih trgih se bodo srečavali konkurenti. Bojevali se bodo kupčijsko. In kupčijski tekmi sledi utilitaristična tekma. V obeh pa leže zaplodjci krvavih konfliktov in svetovni mir je zopet v nevarnosti.
Wilson naglasa demokracijo. Ali po glavi mu gre le politična demokracija. Na gospodarsko demokracijo, na gospodarsko enakopravnost, ki je le v socialističnim sistemu mogoča, pa ne misli.
Tako «o torej Wilsonovi cilji nezadostni, e- . nostranski in ne dosežejo jedra, dasi upozarja v svojem odgovoru sam, da je treba prodreti popolnoma do jedra razmer.
AVTOKRACIJA.
Predsednikov odgovor papežu bi bil veliko pravilne jši, ako bi Wilson naglašal mir, ki naj bo tako trajen, kakor je v kapitalističnem sistemu sploh mogoče, da je trajen.
Ce se sprejme to pridržek, tedaj so preziden-tovi pogoji, navedeni v Lansingovi noti. vredni vsega uvaževanja.
Ne centralne, ne zapadne vlade se ne bodo pri sklepanju mini potegnile za to, d« se poruši kapitalistični sistem in uvede povsod socialistično gospodarstvo. Socializem ne more priti od kapitalističnih vlad, ampak le od delavskega razreda. Dokler ne vidimo zmage proletariata, moramo torej jemati kapitalističen mir v postev.
S tem je pa spojeno vprašanje: "Kjij «e more storiti v kapitalistični družbi, da se vsaj čfm najbolj zmanjša nevarnost vojne?"
Wilson sicer ne vprašuje tako, toda mirovni pogoji, ki jih navaja, so pravzaprav odgovor na to vprašanje. Stfoboda morja, razsodišče, razoroženje, neodvisnost narodov, demokracija —- to so reči, ki dajo mini lahko boljšo, četudi ne absolutno zanesljivo podlago.
Kakor jo videti, polaga Wilson na demokracijo največjo važnost. V tem oziru mu je treba pritrditi. Poleg kapitalizma saipega je namreč nv-tokracija v Tesnici velika sovražnica in zapreka mir«. Kakor je hrepenenje nemškega kapitalizma po Vzhodu dalo materijalni povod za vojno, tako jo je avtokracija omogočila in pospešila.
Avtok racija pa ima izza padca ruskega car j« še najboljšo oporo in največjo moč v nemškem absolutizmu in njega odstranitev bi bila gotovo velika korist za bodoči mir.
Neki August Lipošek v Stauutonu, lil., ki jc tndi taka- luč, za katero je treba porabiti polno škatljo vžigalic, preden se vžge. maha v M Slovenskem Svetu" kakor blazen na vse strani in je tam napisal tudi sledeče:
"Urednik 44 Prolctarca" je pred dvema letoma na Vse načine pobijal trditev, da skoro.nl jezikovne razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi. Danes pa piše pod naslovom "brez odnehanja za republiko" med drugim tudi tole: 41-Resnica kaže ne le starohistorično, ampak današnje dejansko sorodstvo, ki se predvsem izraža v jeziku. Kajti razlike med bolgarščino, srbščino, hrvaščino in slovenščino res niso večje, kakor med pruskim, hanoverskim, bavarskim, saksonskim, egerland-skini, štajerakim ali švicarskim narečjem nemiči-ne; manjše so kakor med benečanskim, toskrn-skim, neapolitanskim ali sicilskim narečjem italijanščine". O! «i sic omnia 1 Nadalje pravi ta g. urednik med drugim: 44Lahko bi se torej reklo, da jrovore Jugoslovani en jezik s precej številnimi narečji". Tako torej. Kakor že rečeno, je ta gospod pred dvema letoma trdil ravno nasprotno. In kaj bi naj Človek rekel na to? Pridi žimo ostro obsodbo. Videti je, da je zapustil sloko, zveriženo pot in nautopil široko cento, kjer je dosti prostora za vac poklicane faktorje, da skupno korakajo v boju za neodvisnost in svobodo Jugoslovanov."
Na to odgovarja urednik 44ProletarcaM junaku Lipošku, da se čisto navadno laže. Kristan ni nikdar pobijal trditve, da so jugoslovanski jeziki ined seboj sorodni, ampak je to pravil ne le pred dvema letoma, temveč že v času, ko jc Lip« Šek še mislil, da je jugoslovansko vprašanje kakšna jed ali pijača. Ce hoče domišljavi Lipošek nastopati v časopisju, pa si ne more zapomniti, kaj jc kclsj čitsl, naj vtskne svoj nos v prejšnje letnike "Pro-letarea" — ampak kadar je trezen — in če zna še čitati, se potem lahko postavi pred ogledalo in pove tistemu, ki ga bo notri videl: 4*Lažnivec si!" Za ns-s pač ni to nič novega. Pred dvema letoma je t« Lipošek tudi že stresal laži po čnsopi-*ih. Mol je na tem polju — konservstiven.

s
PHOLETA KEC
Slovensko repu^Hčansko združenje.
SEDEŽ v CHICAOI, ILL: IZVRfiEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Konda, Rtbiu Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovee, Jožo 'Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Anton Zlogar, Matt Benedikt, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
Anton Zlogar, Matt Pofonii, Anton Mots, Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank Aavs, Frank Udcrvich, Joseph Stebla j.
(Opomba. Zastopniki orgauizactf in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo ¿lani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, P. O. Box No. 1, Cicero, lil.)
Kksekutivu "Slovenskega Republičanskega Združenja" je pričela z delom, ki ga ji je naložila ustanovna konferenca za pridobitev jugoslovanske republike, ua koAeri so bile zastopane slovenske kulturne, podporne organizacije in slovenski listi.
Za izvrševanje dela so potrelma srecbtva, kajti brez sredstev ostane delo mrtvo, ker ga je nemogoče izvršiti. Zaradi tega sneliramo na centralne odbore kulturnih, pflllpornih in političnih organizacij in liste, ki so se pridružili "Slovenskem Republičanskem Združenju", da izdajo poki v na svoje člane in narod v obče za prispevanje prostovoljnih prispevkov. Vsi prispevki so prostovoljni. Kdor podpira z denarnimi sredstvi gibanje za jugoslovansko republiko, ga podpira prostovoljno i neprisiljeno. Za enkrut priporočamo, da tajniki kulturnih, političnih in podpornih društev pobirajo prostovoljne darove pri svojih članih. Vsakdo lahko prispeva, kolikor hoče, kajti vsak dar je prostovoljen. Lahko se združi tudi po več društev skupaj in napravijo veselico, od čistega dohodka pa lahko del ali pa vse dajo v podporo gibanja za jugoslovansko republiko.
Odbori kulturnih, političnih in podpornih organizacij naj našega navodila ne smatrajo za u-kaz. Vsaka organizacija lahko sklepa, na kakšen način bo najiožje nabrala proatovoljne prispevke. Omenjena navodila so le sugestija, vsaka organizacija sklepa polnomočno za delokrog svoje organizacije.
Kasneje se bodo prostovoljni prispevki mogoče pobirali na drug način, ko -bo "Slovensko Republikansko Združenje" že bolj organizirano, toda prispevki bodo ostali vedno le prostovoljni.
Apeliramo na odbore kulturnih, podpornih in političnih slovenskih organizacij, da gredo ta*koj na delo in pomagajo tako eksekutivi S. R. 'Z. izvršiti delo, ki ga ji je naložila ustanovna konferenca.	v
Priporočamo vseui slovenskim listom, ki so se izrekli za jugoslovansko republiko, da podpirajo odbore kulturnih, podpornih in političnih organizacij in eksekutivo S. R. Z., da dajo stvari najširšo publicistiko in oi>euem pobirajo tudi prostovoljne prispevke za stvar.
Ce bomo složno in vztrajno delali, ¡»tem pride čas, ko tudi nam Slovencem in drugim jugoslovanskim bratom zašije svobode zlate žar.
Vsi prispevki in korespondeuca naj se naslovi na tajnika.
Z bratskim pozdravom
Anton J. Terbovee.
Položaj v Avstriji.
\
Iz Londona poročajo: Londonski listi še vedno pretresajo papeževo noto v antipatičnem duhu. Londonski list "Times" pravi, da dela papež krivico katoličanom v zavezniških državah, ker jih spravlja v veliko zadrego. Njim je draga zavezniška stvar in zato jih boli, da jih papež ne razume. — "Daily News" piše, da jc nota "slab in površen dokument". V splošnem vlada velika nezadovoljnost, ker je papež proti vsaki povrnitvi škode. To pomeni, da postavlja napadovalea in napadcnca na eno in isto stališče, kar jc krivično.
Ko je Amerika prekinila diplomatlČne atike z Nemčijo, jih je t odi Avstrija kot "zvesta zaveznica0 prekinila zAnteriko in poslanik Penfield
se je vrnil z Dunaja. Ker je preživel tam skoraj
tri vojna leta, je lahko opazoval marsikaj zanimivega in sedaj jc podal v javnosti poročilo o nekaterih njegovih vtiskih. ,
Z njegovega pripovedovanja jc posneti: Dunajsko prebivalstvo se je tabo privadilo vojni, da se se vse javno življenje razvija tako, kakor <hi bila vojna trgovinu. Ne vidi se mnogo žalovanja v javnem življenju. Gledišča, kavarne in druga zabavišča so prenapolnjena, kakor da ni država v najfinejši vseh vojn. Nekuj nerazum-ljivegu je psihologija tega ljudstva v Avstriji.
Akoravno se je na vseh straneh delalo nu to, da bi se dosegel boljši pridelek na poljih, bo znašal vendar to leto pridelek saum okrog 50 odstotkov od tega, kur se je pridelalo druga leta. Največ jc tega krivo, ker se jc vzelo o*em Juiljonov najboljših mož v armado, medtem ko so pustili za delo samo žene in otroke, ki pa ne morejo izvršiti tega, kar je prej moška moč. Sicer jc pol mi-Ijona vojnih v jetnikov ^ a kmetijah, toda od teh se ne more pričakovati, da bi storili tisto delo, kakor ga store v mirnem času domačini.
Sedaj v tretjem letu vojne je v Avstriji kvečjemu se polovica, najbrž po niti toliko goveje živine in konj na razpolago, kakor jih je bilo pre/* vojno. To pač najbolje dokazuje cene, ki se sedaj plačujejo za živino. Par volov stane sedaj najmanj 1200 dolarjev. Konj, ki se jc pred vojno kupil za 150 dolarjev, stane sedaj najmanj $600: Dobra krava se ne proda nikdar izpod $600.
Takoj v začetku vojne se je ustanovila v Avstriji družba pod imenom "Allgemeine Vieh-v e r w e r t u r\tfsgese 11 se h a f t".
Ta drudhn, ki kupuje po vsej državi živino in zalaga z mesom javni trg in armado, je v privatnih rokah in le eno petino delnic ima država. Prvo let«) vojne je družba napravila 10 odstotkov dobička. Zadnje dve leti, ko je postala živina čimdalje bolj redka in ko je prišla ceno mesa na ali.v avstrijskem denarju na pet krou, se je
pričel dobiček družbe zviševati in koncem pre-tečenega leta je naznanila družba, da je napravila 3S0 odstotkov dobička, to je, vsaka krona, ki je bila vložena v to podjetje kot kapital, je
priiiesla K 3.50 čistega dobička na leto. Tako so posamezne osebe bogatele na račun revnih množit*.
•Petrolejske družbe so si nt^ronutdile ogromna bogastva. Fanto Co. je naredila pretočeno leto 75 odstotkov dobička, toda to je še malo v I »rime r i z onim, ki ga je dosegla Kolin Co., ki je prevzetno naznanila pretočeno leto, da znaša njen čisti dobiček dva mlljona kron. Založeni kapital te druf.be pa je samo poldrug miljon kron, kar pomeni, da je družita nuredilu nad l.*M odstotkov čist ca g dobička.
Medtem, ko delujo nekatere družbe ogromne dobičke, ko rastejo miljonarji kot gobe po dežju kar če/, noč, propadajo drugi d$li industrije in delavci stradajo in umirajo od gladu. *tako na primer je predilna industrija uničena popolnoma, ttčipkariju je popolnoma mrtva; delavci so si morali poiskati drugo delo. Na stotine malih in velikih podjetnikov je propadlo in mnogi so danes berači, ki so bili še pred nekaj meseci veliki bogatini. V teh tovarnah bi izdelovali sicer imuii-eijo, toda ni mogoče dobiti strojev; tako stoje tovarne popolnoma prav.ne.
Vojna je povzročila čudne razmere. Mnogo je aristokratičnih rodbin, ki danes stradajo in so na beraški .palici. Mnogo pa jih je takih, ki so bili poprej največji reveži in so sedaj bogatini. Na tisoče vojnih naročil vseli vrst je napravilo mnoge čez noč bogate, medtem ko so drugi, ki niso bili pred vojno vajeni skrbeti in delati, sedaj največji reveiži. Ta usoda je zadela posebno vse one plemenit aske rodbine, ki niso posedovale nobenih tovarn ali drugih podjetij. Ako so imele velika posestva, jim danes ne koristijo nič. Tako jc danes v splošnem v tej državi, da se vidi razmetavati denar ljudi, ki gn poprej niso imeli niti za potrebo.
Zaradi tega pa se tudi kupujejo dragulji in zlatnina v veliki množini. Potratnost ni bila še
nikdar tolika v tej državi, kakor je sedaj. Ljudstvo, ki ima kaj denarja, ne vpošteva njegove vrednosti in ga rzunretuje, kakor da bo že jutri konec sveta. Seveda ni pri tem govora o zlatu ali bofrje rečeno o jfravem denarju, ki ga predstavlja zlati denar, temveč dela se le s papirjem,, ki pa ni niti daleč dovolj založen z zlatom in sre-broni v avstro-ogrski banki in v državni blagajni, kakor mora biti v državi, ki posluje pravilno. To priča, da je države popolnoma bankerotna in da mora slediti finančni polom po vojni, ako tudi bi država zmngala v tej vojni.
V Avstriji je cena živil neverjetno visoka. Po večini vsa živilu so štirikrat tako draga, kakor so bila preti vojno. Prodaja je tako urejena, tla ne pomaga človeku, tudi če ima v žepu velike vsote denarja, ker ne more kupiti tega, kar bi rad in kolikor bi hotel.
Mnogo jc stvari, katerih ni mog<*čc kupiti za nobeno ceno. Tako je surovo maslo in mleko skoraj neznano. Ravnotako tudi »lunina, jajca in perutnina. Premčg in drva so draga kakor zlato in tudi za visoko ceno je zelo težko dobiti kaj takega.	1
Takoj s početka vojne se je pričel upor širiti meti raznimi nartsli države. V Trstu so Italijani javno nastopali zoper vlado. Mnogo mesecev so izvrševali svoje uničevalno delo, ne da bi bila posegla vlada strogo vmes. Drugače je bilo s Slovani. Takoj, ko je bila napovedana vojna, je pobegnilo na tisoče Slovanom čez mejo. Oni. ki so ostali, so delali zoper vlado, toda le kratek čas. Vlada je nastopila trfkoj strogo in vojno sodišče je obsodilo na smrt na tisoče inteligentnih mož in žen. Najhujše je razsajalo vojno sodisče med Jugoslovani, posebno v Bosni in Hercegovini, kjer je hjlo obsojenih na smrt vsak dan na stotine oseb obojega spola.
Posebno zadnja točka Pcnfieldovego poročila, ki nani seveda že davno ni neznana, lahko ¿budi "ljubezen" Jugoslovanov do Avstrije. Kdor ne more živeti brez korporalske palice, ima pri tem najlepši povod, tla jo poljnbuje.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Razen kosa in zajca jc bil polh med gozdnimi živalmi ena prvih, ki me je zanimala. Nekdaj je imela tudi Sopožeška loža — tako se imenuje gozd, ki pripada k senože&ki grajščini — svoje velike bukve in tudi take, da je samo ena dala pet voz drv brez vej! Polha je bilo torej v tem goadu dovolj. Vendar jaz ne pomnih, ko so ontlod |>olhe lovili še na iitave. Za mojega časa se je po tem gtrzdu le "duplafo". Temu smo sc bili privadili tudi otroci. Okrog tega gozda, in po lazih je bilo še obilo starih bukev ni hrastov, ki so imeli votline, in tako votline so bile, kadar je bil polh, malokdaj brez njega. Rekel sem, kadar je bil polh; zakaj t To razložim pozneje. Ako si v tako votlino ali duplo z ravno ali nckotiko zakrivljeno «i-bico ali paličico -potireza), odzval sc tr je prebivalec takoj: "drgen, drgen". Ako si ga le nadlegoval in, ako je bilo treba, tiidi s kljukco nase vlekel, dobil si ga iz t^ipla. Pravi duplarji, ki so se v jesenskem času pečali z lovom, so pa krneli s seboj tudi sekirico in železno žico in s to pripravo so hodili (m gozdu in po lazih in so polhe du-plali. Sekirica jc služila prvič v to, da se jc ž njo, ako drugače nt bilo mogoče polha regnati, luknja povečala, drugič pa tudi za to, da se je ž njo po drevesu, v katerem se je bilo polha nadejati, spodaj dobro potolklo, potem pa uho na deblo našlo* nilo in poslušalo, ako se jc že vsled potresa polh oglasil. Za duplanje sta se zedinila navadno po dva lovca. Prvi je drezal, drugi je imel roko pred izhodom nastavljeno, da je jmlha takoj zagralril, aH l>olje rečeno, stisnit, ko je z naglim skokom hotel pobegniti. V ta namen je obkrožil luknjo s palcem in kazalcem, da je takoj stisnil za glavico
Načrt al dr. H. Dolenec.
ali vrat; kajti kdor je polha bolj zadaj prijel, tega jc neusmiljeno ugriznil. Pravi nastavljači rok so bili imlenatui tudi radi tega, da niso izpustili polhu, ako jih je še tako v prst ugriznil. Tak lov seveda ni bil izdaten, pa vendar si v jesenskem času, posebno ob uetlcljah nahajal obilo polharjev ki so prehajali po gozdih in lazih.
Gozdov in starih dreves mi več po Krasu in tudi polharstvo je v teh krajih že doumlega ponehalo. Silno dosti polha je bilo nekdaj na Nanosu in v Vipavskem gozdu. V kolikor sem jaz poskušal ta lov, najbogatejši plen sem domov prinesel iz tega kraja; mogoče, da radi tega, ker Vipavci sc s polharstvom niso nikdar pečali. Na Nanos in v Vipavski gozd pa je speljal mene in msojega tovariša mlinar, ki se je preselil iz Ribniške doline v naše kraje.
Polhovo leto ali "kadar je bil polh" ni bilo in še sedaj ni brez pomena za naše gozdne kraje. Polh daje dolicr živež, dosti masti in s kožicami tb*ber zaslužek. Polh pa je le takrat, kadar bukev rodi, to je, kadar iina žir. Polh gre tudi za sadjem, fnoscbno za kostanjem in za lešniki; ali to ni merodajno za množico, kakršne je treba za polhovo leto.
Polh se pokaže kasno spomladi, kadar se drevje in posebno bukev imiži. Takrat objeda lubje, da#pride do sika in ga liže. Kakor hitro pa bukev jame c vest i, onda je polh za poletje preskrbljen; cvet in sad bukovega drevesa ga preživita. Ako pa cveta ni na bukvi, potem polh izgine. Kam? O tem ne vedo naravoslovci ničesar povedati. Čital sem več naravoslovnih knjig, posebno Brehtna, in izreči moram trdo obsodbo, da
ti'gospodje vedo dosti več povedati o ameriških in avstralskih živalih nego o nekaterih omačih, med katere spadata tudi polh in medved.
Spomladi pridejo na dan iz prva sami samci, kasneje pa samice, a oboji toka tolsti, kakor so jeseni, ko izginejo. Ko se pokaže cvet, sc začne ženitev in polhi •mahoma shujšajo. Bukev pa rodi konraj vsako tretje leto. Vprašanje tore jnssti-ne: Kje so pa polhi dve in tudi tri leta in kako, da ves ta čas ohranijo svojo tolščo? Dosti seni povpraševal in govoril o tem tudi s knezom šneptr-skim, ki ga je stvar zelo zanimala. On je trdil, da se polhi umičejo, kadar ne najdejo živeža v kakem kraju, vedno naprej, dokler ne pridejo do cvetočih bukev in tako do svoje hrane.
Sam sem bil dosti po gozdu in povpraševal sem najstarejše in izurjene gozdarje, ali nihče "ni vedel povedati, da hi bil on kdaj zapazil kako selitev polhov, bodisi že po dnevi ali po noči. In to bi se moralo opaziti, kajti selile bi se trume in to ne le par ur daleč, ampak iz cele Kranjske in h sosednje HrvaŠke. Kajti žir, kadar je, je navadno povsod, le po posameznih krajih je malokdaj. Kaj je torej s polhi, kadar ni žira, in odkod se zopet prikažejo, kadar je žir! Ali se plodijo ali ne, kadar ni žira, in kako je to, da so vselej tolsti, kadar se zopet prikažejo?
(Dalje prihodnjič.)
Ruska vlada je sporočila državnemu oddelka, da drže Nemci ruske ujetnike pri dela v zakopto, ki so pod ognjem ruskega topništva. Ujetniki, ki so pobegnili nazaj na svojo fronto, pravijo, da so jih »Nemci pretepli in izstradali.
Etbin Kristan.
Savičev pesimizem.
—	Saj je vse zastonj. Kar je mrtvo, ne vstane več iz groba, kar je slana pomorila, ne zave-leni več.
Po njegovi mirni tugi so zasklele stare, hude bolečine in vsi spomini so se mu dvignili preti oči. Nekaj dni mu je bilo prav tako kakor tedaj, ko j.e dobil ono usodno pismo s tistim kratkim slovesom.
&ele četrti dan sc je odločil, da ji je pisal. Njegov odgovor je bil skoraj popolnoma resig-niran.
- Ne vem pravzaprav, kaj naj bi se povrnilo. Pretrpel sem toliko, da ne morem več verjeti v usta jen je starih čuvstev. In kdo ve, za koliko časa bi se povrnilo, kar je nekdaj bilo? Kakor je enkrat vse zamrlo, hi lahko tudi drugič propadlo . . . Nekda j sem upal, upal sem ost roško. A odvadil sem se. Bojim se novega raz<s"ara-nja. l*rvo me je potrlo, drugo bi me utegnilo uničiti . . . Sicer pa razmislite dobro položaj. Ali mislite, da bi se moglo povrniti, kar želite? Morda sc sami domislite pravega. . . .
Hladnokrvno je oddal pismo na pošto. Ko je bil pisal, se mnroka ni tresla. Sedaj se ga je polotila razburjenost.
—	Kaj mi odgovori . . . Morda so res tuje razmere vplivalo na njo t
Trepetaje je čakal tslgovora, a ni ga učakal.
Dolgo ni slišal ničesar več o njej. I*e redkokdaj je. Še mislil nanjo. A postajal je oddnedob-ne bolj teman.
Imel je mesto snplenta na gimnaziji. Točno, je izvrševal svojo dolžnost, a čutil je, tla opravlja evojo službo mehanično. Sicer se ni zanimal za
nobeno stvar na svetu razun za astronomijo. Neprenehoma je čital zvezdoalovne knjige, iskal s svojimi aparati po nebeškem svodu, risal je in računal.
Njegovi znanci so majali z glavami. Čudili so se, kako se je mogel tako iapremeniti.
—	Bes ga plentaj! je klel Rakež; pravi veseljak ni bil nikdar in nihče ga ni mogel izvabiti, tla bi šel ktlaj krokat. A da postane tak puščav-nik, tega vendar ne bi bil nihče verjel.
—	Kli, zvezde so mu šle vedno po glavi in ktlor sc je zagledal v te svetle pike, je že izgubljen za svet, je modroval Kremen, v
Zupan pa je zagodel svojo;
—	Kajpada! Vinea ne pozna. Komur vino ne ogreva krvi, dobiva vselej tako suho dušo.
■ Sicer pa so se le redkokdaj menili o Saviču, Smatrali so ga za društvenega mrliča.
—	izgubljen, rzgifbljcn.
Savič se pa ni zanimal za vse to. Včasi je še vzel Schinpenhauerjt v roko; tudi moderne pesmirste jc čital in koljinlbolj se mu je dozdevalo, da so vsi zajemali iz njegove duše.
Tudi moderni misticizem je mogočno vplival nanj — Ibsen, Maeterlink, Ola llansson so mu povedali stokrat več nego drugim čitateljem.
Zvezde so sc mu zato tako omilile, ker so bile spojene z nočjo. In y noč se je skoraj zaljubil. Po dnevi ni bil niti prav živ. Dokler je bil v šoli, ni prav opazil, ali je jutro ali tlan ali večer. Sicer je podnevu skoraj samo sanjni. Najrajši je šel r Z mesta, kjer se je širila nepregledna ravan. Skoraj nikdar se ni obrnil na oho stran, kjer so se v ozadju dvigale gore. Samo v daljavo
je zrl in tedaj mu je bilo, kakor bi gledal v ve-soljnost. Včasi je legel v travo, roki je prekrižal poti glavo in tako je gledal — gledal v neiz-mcnitrst. Navdušen špiritist hi bil dejal, da se mu je duša ločila od telesa in zaplavala po vsem ir ju.
Brez misli tudi nijegov razum ni mogel biti. A nikdar ni mislili naljudi, s katerimi ni niti občeval. Misli so mu plesale po zraku s praški, ki so se zibale po solnčnih žarkih, letale z metuljčki, ki so se vrteli po cvetlicah, potovale so v neizmerne, nedomišljene višave in tam so sanjale. In vse njegove misli so bile nekam nejasne, nedoločena kakor one barve, ki so se prelivale nad široko ravnino, kakor ono šumenje, žu-borenje, ki je prihajalo od daleč do njegovih ušes.
— To je življenje nezavestnosti — edino pristm» življenje. Vse drugo je domišljija. Ljudje mislijo, da so nekaj, kar niso. Človek niti ne more vedeti, kaj je. Zato tudi ne more imeti ciljev in jih ne more dosegati. Kar živi v nas, v teh solnčnih žarkih, v cvetličnem cvetju, v vonju posufte-nih trav, v mrmranju potočnih valčkov in zopet v nas, v naših možganih in živcih, v srcu, to nismo mi, to je nekaj nezavestnega, nekaj tajnega, kar obuja sanje v naših dušah in sartje so naš edini namen, naš edini cilj . . .
Tako mu je postalo popolnoma ravnodušno življenje, ki ga jc oddnedodne manj zanimalo in naposled čisto nič. Bilo je že tako, kakor ne bi več živel na tem svetu, temveč hi saimo nje-gova senca padala na zemljo, v tem ko je on daleč, daleč nekje v sanjnvih sferah neznanega vsem i rja.
Kadar je večer priplaval na zemljo, je oživel. Prva zvezda, ki je zatrepetala na nebu, ga je vsak večer enako globoko dimila.
Noč jc ljubil.
—	Moja duša je tudi tlel noči. To sorodnost čutim, zato me oživljuje noč. In zvezde so hčerk* noči, zato jih ljubim.
V njem ni bilo nič logičnega. Tisto znanost, ki izkuša v zvezdah Čitati usodo ljudi, iz kon-stelacije nebeških teles prorokovati bodoče dogodke, kateri je nočno nebo orakel, je Savič preziral. Svoje zvezde je Ijtllbil drugače; Kako — tega ne bi bil mogel povedati. Bile so mu šifer tudi simbolj in včasi mu je bilo, kakor da se rst-govarja z njihovimi trepetajočimi luč i rami. V kakšno zvezdo modre svetlobe je bil včasi ksr z* maknjen.
A to je bil poseben misticizem, ponekod bolan z avgurstvom pa ni imel ničesar opraviti.
Skratka: Savič jc postal pravi čudak.
Samo v šoli je bil navaden človek. Tam * ni mogel nihče pritožiti radi njega. Dijaki so imeli radi, ker je bil čudovito blag. Niti najvrednejšemu fantu ni rekel žalbescdc. Od njega j' izhajalo nekaj tako milega in blažilnepa, da bili v njegovih urah pridni tudi največji razpo-sajenei. Z naukom j edosezal vedno lepe uspehe, vsi raznatelji in nadzorniki so soglašali o test' Tudi njegovi tovariši so se sčssoni privadili njegovim čudnim posebnostim.
In on sani sc jc temu tako privadil, da nj nikdar več razmišljal, kakšen je, kako je posla' tak in nikdar več ni vprašal:
—	Kako se je to zgodilo?
Tako je — kaj pomagajo premišljevanja i»
vprašanja ?!
Ljudje «o taki, kakršni morajo biti, ker ne morejo biti drugačni . . .
(Dalje sledi.)

Balkansko vprašanje
4 Srbski sod i* u g Ilija Milkič je napisal ilanek o balkanskem vprašanju, ki je našel pot v iihio-goštevilne ugledne časopise. Sestavek we obširno bavi z razmerami na Balkanu, iz katerih izvaja \. pisatelj, kako je na edini racionalni uucin mogoče rešiti balkanski problem.
Kdor pazno prečita ta Članek, spozna, da se Milkičevi argumenti popolnoma vjemajo s tistimi, ki jih vedno nagla&a "Prolctarec." In vjemajn» se tudi z nazori socialističnih strank na Balkanu.
Članek tudi kaže, da se balkanski sodrugi — med katere spadajo v širšem pomenu tudi jugoslovanski socialisti v Avstriji — resno bavijo s teiu vprašanjem. Ni torej ras, kakor bobna jo ne-kiuteri utopisti, ki iiuajo o socializmu somuumbuli-stične nazore, da odklanjajo balkanski socialisti taka vprašanja sploh, češ da so to nacionalna vprašanja, ki se baje socializma ne tičejo. Sodrugi na Balkunu predobro vedo, da je od razumne rešitve teh vprašanj v veliki meri odvisen uspeh socializma in socialističnega dela.
Socializem se mora uresničiti na zemlji. To je pa zelo pisan svet, na katerem preizkuša priroda # vso svojo iznajdljivost, da ustvari čim več oblik, čim več raznoličnosti. Življenje na tem planetu je pestro, in ni ne opisano ne označeno s tem, da se' povdarja nasprotje med delom in kapitalom. Socializem tudi nikdar ni trdil, da je razredno vprašanje edino na tein svetu. Astronomija in so-rializem na primer gotovo nista v nobeou odvisnosti drug od drugega, pa vendar ima astronomija sama številna še nerešena vprašanja.
Socializem ni niti sam sebi cilj; on je le sredstvo iza višje cilje, za ložji, uspešnejši razvoj in naprede': človeštva. Kadar bo socializem po vsem svetu popolnoma uresničen, tedaj se preneha socialistično gibanje, Hfcr ga ne l>o več treba. Nova družba, ki jo ustvari socializem, pojde pa zn novimi, višjimi cilji, kajti človeškega strcmljf-nja ne bo kraj, dokler bo kaj človeštva.
Tudi socialistična družba pa ne bo enolična kakor ogromna kasarna, ampak njena pestrost bo še veliko več javprašan je kruha ne bo njeno edino niti ne njeno glavno vprašanje; kadar bo socializem dodobra utrjen, tedaj ne bo kruh ta-korekoč sploh nobeno vprašanje več, ampak le kos normalnega upravnega dela.
Kruh je danes veliko vprašanje, ker je družba tako nerodno in nesmiselno organiziraiMt, da prav tisti ne dosežejo zadostnega kruha, ki ga sam! pridelujejo. Socializem ima zgodovinsko nalogo, da reši to vprašanje. To g« pa ne dela slepega, da bi smatral kruh za edino vprašanje sveta; tudi ne zahteva od svojih pristašev in bojevnikov, da bi se brigali edino in izključno «a to vprašanje. Kajti socializem je stvar razumna, ne pa nesmisla, a bilo bi nezmiselno zahtevati otl ljudi, da naj prezirajo, kar resnično obstaja.
To bi bilo tembolj nczmiselno, ker so na svetu reči, ki leže na poti socializma kot nerodne zapreke. Vprašanja, ki :<ama na sebi niso razredna, so vendar spojena s socializmom, bodlo da ga ovirajo ali pa pospešujejo. Med tistimi, ki mu delajo napoto, je narodno vprašanje. Če že ne l>i bilo nič <lruizcga, je za socializem važno to, da za-slepljujejo nerešena nacionalni vprašanja oči množic in jim branijo spoznati globlje ležeče socialne probleme. Nerešena narodna vprašanja so pa tudi element večnega vznemirjanja, večno u-grožavanje notranjega in zunanjega miru, torej silna zapreka socialnega napredka In rešitve socialnega vprašanja.	»
Socializem se torej mora baviti s temi vprašanji — se v svojem bednem interesu, za'to da si napravi prosto pot, da pospeši svoje delo in svojo zmago. Socializem mora gledati, da se rešijo ta vprašanja kolikor, mogoče v njegovem zmi-shi; zato nc sme glede na take reči ostati indifc-raiten ob strani, ampak mora aktivno posegati v ta vprašanja; drugače pada nanj odgovornost, če se rešujejo problemi proti njegovim initere-som.
Tudi 'iiaitHkio vprašanje spada sem. Narodi so na svetu; to se ne da tajiti. Kdor poskusa to utajiti, ni modrijan, ampak norec. Narodi Imdo tudi v socialistični družbi še na svetu. Ne vemo, kaj bo čez iniljon ali čez pet miljonov let; taki jasnovidci nismo. To je pa gotovo, da se v dobi, v kateri smemo pričakovali uresničenje socializma, nc flretopč vse rase v ono, da nc izginejo vsi jeziki razun enega, da ne dobi Esparaints ali fdo svetovne veljave, da "tic bodo poz^ljenc vse narodne tradicije in šege.
To tudi ni nič hudega in pravzaprav je čudno, zakaj so nekateri kosmopolitski fanatisti tako nesrečni, ker ni na svetu vse skupaj le en narod. Ravno tako bi sc morali čutiti nesrečne,, da ne obsega vsa l>otanika le ene edine trave in vsa mineralogija le enega edinega kamna. Nesreča ni v tem, da je na svetu mnogo narodov, ampak v tem, da žive narodi v razmerah, ki ovirajo njih sporazum iu omogočil je jo, da se izigrava narod proti narodu, z drugimi liescdaoii, da ko narodna vprašanja nerešena.
Seveda je zelo enostavno reči: "Narodna vprašanja nas ne brigajo.' Ampak s tem jc lo nekaj rečem», nič pa ni storjeno, (lin manj s*» brigamo za taka vprašanja, tem bolj nas bodo tepla.
Enostavno je tudi reči: "Ne priznavamo narodov." Ampak pogostotna je to, kar je najlmlj enosavno, tudi najbolj neumno. Saj tudi lahko pravim, da ne priznavam strel«; Če tisti trenotek zagrmi in tresk ne, postane moje "neprizna vanje" lahko bolj tragično kakor komično.
Narodna pripadnost nima sama po sebi nič o-pnsviti a socializmom. Narodnost in socializem sta različna pojma, s ne križata se. Ca slišimo človeka, ki prav ponosno »adeklamira: "Ja nišam lir-v*t, ja sam socialisti»," te<laj vemo, da sta mu Pojma narodnosti In socializma oba enako neznana. Kajti socializem ne pomeni nobene narodnosti, ker je član vsakega naroda lahko socialist. ^QJ>a ne izgubi svoje narodnosti; temu ali one-uarodu pripada, pa če to stokrat utaji.
v
<e bi nazadnje U1 mogoč čudež, da se postavi «a svojo osebo izven naroda, kar je seveda prav tako absurdno, kakor če bi se mandril hotel postaviti izven mandrilskegn aji orel izven orlovskega rod¥, bi bilo to vendar le donkihotstvo; kajti s tako smeAnoatjo vendar nc bi bili odprav-1 jeni narodi.
V scadnjih razmerah jm nimamo le narodov, temveč tudi narodna vprašanja.
Ne glede na vse druge sitnosti, katerih je cele kupe, ovirajo nerešena luicionalna vprašanju socialistično delo in socialistični napredek. C'c že uc bi bilo nobenega drugega razlogi, bi se torej morali baviti z narodnimi v p rušenji že zaradi tega, da okrajšamo pot do socialistične zmage.
To razumejo socialisti povsod, kjer praktič-no delajo in se ne zadovoljujejo s frazami. To razumevajo tudi na Balkanu in zato niso nikdar odvračali oči od narodnega vprašanja, temveč »o mu vedno posvečevali največjo pažnjo.
Vsakemu socialistu, ki gleda rc*oični svet, pa ne poskuša klatiti «vezde, je to zelo razumljivo, ker je ravno narodno vprašanje na »Balkanu posebno kočljivo in ker jo bil Balkan žp davno smodnišnica Evropa. Že Marx, ki ga mi še vedno smatramo za «lóbrega socialista, je upozair-jal na veliko važnost balkanskega vprašanj« in zahteval njega rešitev. Kar je 011 pfeial o tem vprašanju, jc !*lo tako, da bi ga bili naši znwii prijatelji od "Radničke Straže" gotovo razglasili za "zavezniškega agenta " Marx je označeval Balkan aa prirodno nase I jeva I išče Jugoslovanov in v tem zmisiu je zahteval tudi rešitev balkanskega vprašanj«; on je ceh» smatral (Carigrad za mesto, ki gre po pravici Jugoslovanom •
Od njegovih časov pa do sedanje vojne je bil potem Balkan vedno viharni kot Evrope. In če ne bo to vprašanje uspešno rešeno, mora ta kot zemlje ostati leglo večnih nevarnosti.
Rešitev tega vprašati ja je torej potrebna, ne le da dosežejo prizadeti narodi kos svoje pravice, ampak tudi zato, da se reši svet ene največjih nevarnosti. S tem se pa reši tudi socializem ene največjih zaprek.
Ampak če hočemo, da se vprašanje reši v našem zmisiu, moramo delati za to. Izrekati svoj indiferentizem pomeni le pomagati, da se reši vprašanje tako, kakor hočejo drugi. Prav tako, kakor jc greh, če ostanejo delavci pri volitvah pasivni, ker pomagajo s tem nasprotnikom, je tudi greh, če ostanemo pasivni v takih rečeh, kajti
tudi to je le pomoč za nasprotnike.
• • •
V uvodu omenjeni članek sodrnga Mil kiča se glawi:
"Balkanski problem je med drugimi tudi posreden in neposreden vzrok sedanje svetovne vojne. Marsikdo je prepričan, da se vodi vojna zaradi Balkana oziroma Vzhoda. Kdor tako misli, go.
tovo ni navskriž z resnico. Toda balkanski narodi niso tega krivi, dasi .se skuša po Evropi razširiti to mnenje. Ravno narobe je! Balkanski narodi ui žele miru bolj od kateregakoli drugega. Toda kakor so hoteli živeti v miru drug poleg drugega, tako so evropwke velesile kovale med posameznimi narodi intrige in ščuvale drugega proti drugemu, kakor delajo še dandanes. Kajti dobro so vedeli, da bodo same imele tem večjo «korist, čim bolj se bodo balkanski narodi sovražili. Dandanes ni nobena tajnost več, da je hotela Nemčija s pomočjo Avstrije dobiti Solun in tako priti do Egejskega morja, odkoder ni več daleč do Male Azije. Ravno tako si jc želela stara caristična Rusija dobiti Balkan pod svoj vpliv in zaraditeira je vedno in vedno zahtevala Carigrad zase. Na enak način si je želela in še dandanes zahteva I-talija Jadransko morje zase in zaraditega išče posesti na Balkanu, ker si le na ta način zasigura svoje gospodstvo «na Jadranskem morju. Njene zahteve po Trstu, vsej istrski in dalmatinski o« bali in še dalje, do Goriške nam to najbolje izpri-čujejo. I11 ravno radi tega so evropske velesile vedno gledale na to, da ni bilo 1111 Balkanu nikdar iniru in so še na umeten način podžigale prepire, kar se jim jc žal vedno posrečilo. Kot sred stvo za to so sc posluževali vedno balkanskih despotov.
Ako pogledamo le nekoliko nazaj v zgodnjo zgodovino in prcmotrimo sedanje razmere, dobimo takoj brez števila dokazov za te trditve.
Leta 1885. je srbski kralj Milan napovedal vojno Bolgarski, in sicer proti volji naroda. Bila jc pa neka lajna zveza z Avstrijo in ta jc srbsko vlado toliko Časa ščuvala zoper Bolgarsko, da se je Srbija vdala in napovedala vojno. Toda srbski kralj we ni upal vpoklicali cele armade. Opiral se je saino na aktivno vojaštvo in je vsled tega bila srbska armada poražena. Tri leta južneje se jc moral valed tega odpovedati prestolu v korist svojega mladoletnega sina.
Leta 1913 je bolgarski kralj Ferdinand napadel Srbijo,.naščuvan od Nemčije, Avstrije in I-talije. Srbija je bila prej zaveznica Bolgarske in ji jc pomagala osvojiti trdnjavo Odrin iu 1111 ta način premagati Turčijo. Toda pri prvih volitvah za sobranje, ki so sledile tej bolgarsko-srbski vojni, je bilo izvoljeno veliko število kinetskih poslancev na Bolgarskem, ki so -bili vsi veliki sovražniki monarhije, dočini je imela ta stranka prej v sobranju enega samega poslanca. L. 1915 je| kralj Ferdinand zopet ponovil ta zločin. Da bi le bil zadnji!
Evropske velesile so v prvi vrsti krive vseh zločinov, ki so we godili na Balkanu, v drugi vrsti prt balkanske dinaidlje oziroma vlade. Te dinastije in vlade ter diplomati so povzročili krvo-prelitje na Balkanu, ne pa balkanski narodi.
Ali se sme sedaj |w> triletni najkrvavejši Vojni, odkar svet obstoji, v kateri je bilo poklanih in pobitih na miijonc in miljone najbolj čvrstih mož in fantov, v kateri je bila uničena civilizacija in na stotine miljard mednarodnega bogastva, vsled katere prenaša na stotine miljonov ljudi največjo bedo, — tux bc sme vsled vseh teh grozot dati
v roke odločitev bodočega miru samo nekaterim kronancem in njihovim zastopnikomf Ne, tisočkrat ne! Narodi morajo 0 vsem tem odločevati, in v prvi vrsti seveda narodi na Balkanu. Balkanski narodi morajo sami odločevati o svoji »adaljni bodočnosti.
Zaraditega se morajo razpravljati sledeča nuj važnejša vprašanja:
1. Velika Bolgarska; 2. Velika Srbija; 3. Balkansko ravnotežje.; 4. Balkuuska konlcde-racija.
1. Bolgarska in v nekaterih gotovih mejuh njeni zaveznici, Avstm-Ogmka in Nemčija, ki hočeta s pomočjo Bolgarije uresničiti svoje načrte, se potegujejo za prvi način rešitve, namreč da se ustanovi Velika Bolgarija. Toda Velika Bolgarija, ki naj bi imela okrog deset miljonov prebi-valcev, se more razširiti ediuo lo na škodo Srbije, liumiuiije, Grške in Albanije. Tako si predstavljajo položaj vsi in tudi nekateri bolgamki šovinisti. Toda taka velika Bolgarija bi zopet razcepila srbski narod v tri dele, in sicer bi en del pripadal Bolgariji, drugi del bi ostal v saim.-.itoj-nl državi, tretji dol bi pa pripadal Avstro-Ogr-ski. To bi ravnotako izgledalo kukor poljska država, ko je bila na ta način razdeljena. Kazven tega bi prišlo še tri miljone Romunov pod Avstro-Ogrsko in pot k Črnemu morju bi bila zaprta za Kumunijo, kolikor bi jc še ostalo kot uamostojna država. Raditega bi se prej ali slej ti zvezali s kakšno drugo velesilo, ki bi bila zainteresirana na Balkanu in bi nastal nov požar.
2. Srbija in v nekaterih ozirih tudi Francija iu, Rusija, prejšnja caristična namreč, ki bi *ade s pomočjo Velike Srbije zaprJe pot nemško-avKtrijakemu "Drang naeh Osten," so za Veliko Srbijo. Toda temu ne nasprotujejo le Nemčija, Avstrija in Italija, ampak tudi Anglija. «Prve tri radi tega, ker hočejo svojo nadvlado na Balkanu povečati na škodo Srbije, Anglija pa radi tega, ker ve, ako bi se ustanovila Velika Srbija, da bi bila popolnoma pod vplivom Rusije, in ker želi, da bi ostala kot protiutež Avstrija, ki bi jo potem izrabila proti Rusiji in Nemčiji. Ako se načrt Velike Srbije uresniči, «bi ta država obsegala vse one pokrajine, kjer žive Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so takorekoč en narod — in to sc po mojem mnenju Jabko izvrši, — bi nikdar nc imeli trajnega miru na Balkanu in sicer iz sledečih vzrokov :
v,'„ ¿JéLÉL . . L l^kiáftfc-1
V balkanskih državah jc toliko narodov, cla je nemogoče ustanoviti eno narodno državo, nc da bi bil drug narisi zatiran. Na primer Velika Srbija, v kateri bi bilo 15 miljonov prebivalcev, kakor bobnajo nekateri šovininti iu oficielni patrioti, bi bilo poleg Srbov, Hrvatov in Slovencev še kake tri miljone drugih narodov, in sicer Bolgarov, Grkov, Albancev, Rumunov itd. V slučaju, da se v resniei ustanovi Velika Srbija, bi imela ta nova država lvizven Avstro-Ogrske in Nemčije še Bolgarijo, Grško, Rumuiiijo in Albanijo za sovražnike. Vsled tega bi nastali na Balkanu novi konflikti in dosledno tudi po vsej Evropi. ,Z Ru-munijo bi bilo enako, dasi je njena zemljepisna lega nekoliko ugodnejša. Mejila bi ob Bolgarijo v Dobrudži, ot> Srbijo v Bauatu in ob Ogrsko na Sedmograškem.
Tretja rešitev, balkansko ravnotežje, bi bila enako ponesrečena rešitev. Ako so nc motim, se je zadnja balkanska vojna samo radi tega vnela. In kaj smo doživeli! Bolgarska sc je pritoA ževala napram Turčiji radi Odrina, Rumunija napram Bolgariji radi Dobrudže, Srbija in Grška sta zahtevaJi Macedonijo. Bolgarska je raditega zahtevala povratek svojih pokrajin. Toda iz ekonomičnih in nacionalnih razlogov je zahtevala Srbija in Grška Macedonijo zase, Turčija Traeijo, in Rumunija Dobrut&o. In ako hočemo biti pravični, moramo reči: Vsi imajo prav.
Ako bi se balkansko ravnotežje tako rešilo, kak or nekateri mislijo in si predstavljajo, bi prišli vsi Jugoslovani in Rutnuiu proti svoji lastni volji pod Avstro-Ogrsko vlado. Mkdim, da še ni pozabljeno, da je bil ravno raditega večen konflikt na eni strani med Avstro-Ogrsko in Srbijo, na drugi strani pa med Avstro-Ogrsko in Rumuiiijo.
Ako bi se torej vsled balkanskega ravnotežja Ustanovilo štiri ali pet enako velikih držav, bi ne bil nikd^a^ir na Balkanu. In sicer zaradi nacionalnih aspiracij in gospodarskih potreb. Iz gospodarskih razlogov potrebuje Rumunija Dobrudžo; toda tam žive Bolgari. Iz gospodarskih ozirov potrebuje -Bolgarija Traeijo in obal Egcjukega morja, ampak tam žive Grki in Turki. Iz ravno teh razlogov mora Srbija imeti dolino Vardarja in obrežje Jadranskega morja. Toda na tem obrežju žive Albanci in v dolini Vardarja Bolgari in Grki. In ravno tako je tudi v drugih krajih, ki bi prišli v pošte v pri tem problemu.
Po tem se spozna, da bi balkanski narodi rte dobili nikdar stalnega miru in blagostanja, ako bi sc balkanski problem rešil po kalerem izmeti omenjenih treh načinov. Vsled tega nam ne preostaja nobena druga rešitev tega zavozlanega vprašanju, kakor le še konfederacija balkanskih narodov. Preglejmo še to.
4.) Četrta rešitev je konfederacija vseh balkanskih narodov. Toda da se to zgodi, sc morata prodvsem izpolniti dva predpogoja in sicer radikalno, stalno in jasno. Ta dva pogoja sta pa:
1.) Vse velesile sc morajo odpovedati vsem težnjam in vsakemu vmešavanju na Balkanu. V* Avstro- Ogrska, ne Nemčija, ne Rusija, ne Italija ali katerakoli država ne sme zaidedovati nikakršnih atpi racij, bodisi političnih ali teritorialnih.	•
Radi tega mora biti Bospor odprt vsem državam na svetu pod enakimi pogoji in za balkanske produkte mora biti prost ityof( in prevoz vsepovsod. — Oboroževanje mora biti prepovedano na Balkanu in njegova nevtralnost, mora biti ga-rantiraua od vaeh držav. Boapor iu Dardanele mo-
/ i
•■ k' '.i.! ;h
1
J
I
M
rajo biti internacionalne, da ima Rusija prost izhod. Ruvnotako se mora intcruacionulizirati Trst, da Avstro-Ogrska lahko izvaža ali uvaža uvoje produkte.
iNa ta način bi se ustanovila nevtralna balkanska konfederacija ki l/i obsegala vae jugoslovanske dežele, sploh ves baikanski polotok od Ljubljane do Aten, od Zagreba do Soluna, od Öer-novic pa do CarigTada. V tej balkanski konfede-racijski državi morajo biti vsi Slovenci, Srbi, Črnogorci, Hrvati, Bolgari, Rumiiui, Albanci in Grki, <ki bodo uživali narodno avtonmnijo in politično svobodo. Nu ta način se prenehajo vse narodne legitimne aspiracije vneli balkanskih narodov. Srbi in Ruiuuni dobe Banat, Srbi, Bolgari in Grki dobe Mucedonijo v narodnem iu -gospodarskem oziru, Rumuuci dobe Dobrudžo za svoj gospodarski razvoj in Bolgari kot svojo prosto pokrajino za narodni razvoj. Albanci bodo lahko .poljudno živeli ua obrežjih Jadranskega morja po svojih starHi, narodnih običajih, Srbi pa dobe prosto pot do morja. Na ta način bodo odstranjeni vsi prepiri, bodisi v gospodarskem, političnem ali narodnem oziru. Konfederacija ne bo dala balkanskim narodom samo politične ali narodne «vObode, ampak tudi gospodarsko svobodo.
Medtem, ko niso bile male države doslej radi vcčniii »nemirov in prenialoštevilnega prebivalstva sposobne, da bi bile same razvijale industrijo in so bili vsi ti narodi izkoriščani od tujega kapitala, bi bila ta konfederacijska drŽava zmožna povzdigniti svoji) industrijo in produkcijo do maksimalne višine. Njena industrija doneŽe v kratkem času druge države, kajti na tem polotoku ne manjka podjetnih in marljivih ljudi, nc naravnega bogastva. Onim, ki trdijo, da je zveza med balkanskimi narodi nemogoča, sc lahko po- . ve, da mislijo le 11a dinastije in njih vlade. Leta 1910 so imeli bolgarski, srbski, hrvaški in slovenski socialisti v Belgradu konferenco. V teku te konference so .oklenili prvo skupno zahtevo, da se ustanovi balkanska federativna republika, kot e-dino sredstvo, da morejo narodi živeti v miru in blagostanju. Dogodki, ki uo sc odigali zadnje čase, nam to še bolj potrjujejo, in ncoporckljivo je, da poznamo razmere bolj kot pa oni, ki opazujejo eamo tek dogodkov od zunaj. Toda nc le socialisti, ampak večina ljudstva in cclo kapitalisti zahtevajo federativno republiko vseh balkanskih narodov. Kljub vsem intrigam in kljub vsem umetnim konfliktom, ki so sc kovali na Balkanu, kljub brezštevilnim morit vam, ki so jih j»ovzročile razne dinastije in vlade med narodi, kljub vsemu temu hrepene vsi balkanski narodi po skorajšnji zvezi. In bodo jo dosegli proti volji vseh dinastij. Oni, ki tega še ne vidijo, naj Jc predlože to vprašanje samo prizadetim narodom na svobodno splošno glasovanje!
Ideja za federativno republiko jc zn uresn> čenje bolj zrela, kot si marsikdo midi. Temu uresničenju se protivijo samo velesile iti balkanski despoti. Mednarodni Proletariat in velike mase ljudstva, ki žele mir, bodo odstranile prvo ovi- % ro, to je imperializem velesil, socialisti-in balkanski narodi pa prevzamejo odstranitev druge ovire, to je naših dinastij. Vedeti sc namreč ruora, da niso tc dinastije vkorcninjeiie v ljudstvu in da nimajo narodi sploh nobenega čuvstva za monarhijo in jih trpe le kot nekakšno potrebno zlo radi zunanjih nevarnosti.
Edino združitev vseh balkanskih narodov v federativni republiki je zdrava rešitev balkanske-ga problema. Vsi, ki žele pravičen in trajen mir na Balkanu in v Evropi, morajo zahtevati to konfederacijo. Vsako drugo sredstvo bi bilo samo delno, začasno, minljivo in bi dajalo povod novim konfliktom in vojnam. Ali nimajo evropski narodi še dovolj morije T Ali si še žele novih v prid interesom nekaterih velekapitalistov, nekaterih dinastij in militarističnih klik?
Ilija Milkič, član srbsko socialne demokracije.
V zadnji številki "Radničke Straže'* je tudi ona objavila Milkičev članek. Na začudenje vseh, ki rit a jo 1a list, je "R. S." dejala, da se strinja s člankom; pri tem je seveda zopet nioltnila po slovenskih socialistih, kajti brez tega že ne more Cvetkov mirno zaspati..
RudniČka Straža torej očitno sama ne ve, kaj piše, s čem sc slaže 111 s čem ne. Pred par številka nu je strašim zabavljala, ker so Slovenci potegujejo za federativno republiko, češ da jc republika ali monarhija vseeno, da to republika ne bo socialistična i. t .d. Zdaj sc naenkrat "slaže"! In vendar tudi po Mil klic vem članku republika šc ne bo socialistična, in vendar naglasa Milkič potrebo, da sc odpravijo dinastije, in vendar povdarja Milkič, da nc zahtevajo federativne republike le socialisti, ampak celo kapitalidi!
Prav tirko je čudno, da se "R. S." strinja z Milkičevi m člankom, ki naglašn, da jc balkanski problem med drugimi tudi posreden iu nc)>o«reden vzrok sedanje vojne. Kadar smo mi to dejali, je Cvetkov prezirljivo zamahnil z roko: zdaj se —-slaže. In Milkič frnže, da se morajo tej repbliki pridružiti tudi atstro-ogrske dežele; nemara se strinja s tem sedaj celo tfikič. Kako dolgo?
i
"Petit Varisien" povdarja, da predsednik Wilson ne diskirtira o papeževih nasvetih, temveč je brez ovinkov povedal, da jc mir nemogoč, do-kler ne prodre demokracija tudi za Reno. Mi-rovno pogajanje z absolutizmom, ki bazira na oligarhiji, je potrata časa in eneržije.
V splošnem je Wilsonov odgovor našel zob» entuzijastičen odmev v Franciji.
Začasna ruska vlada je izdala naredbo, da smejo žene v Rusiji opravljati javne službe vsake vrste ravno tako kakor moški in z ermkimi p^oji Grofica Paninova, ki je nekaj «asa službovala kot pomočna ministerka za socialni pouk, je zdaj imenovana aa mkiisterko javnega pouka.
á
m
v
i J
ú ■s

. • i .
PROLETAREC
UST SA IMTSBSlS DELAVJKSGA
ljudstva.
IZHAJA V84 Kl TOMU.
— LMtaik im ¡wU^Uii« -
Jimlmatki áili*U tiikwu Alibi v Chilli«, I Minil.
Naloga delavskega razreda.
llai»¿nina: Za Amiriko 11.00 »calo lato. $1.00 aa pol lota. Za Evropo gib ga calo lelo, $1.M sa pol Uta.
Oglasi pa degevetu. Pri spremembi Hvaliti* je pele g navega naznaniti tudi tiari nasUv. ta^BH
fes pri tot bo slede nerednega poèiljanjj Jsta ia drugih nerednoeti, je poAiljsti predsedniku druibe
Fr. üdovic^lMi S^Racine Ava.
PROLETARIAN
•ta?	kf
iHtk Slavi« Virfiii i hkitkiif Giapiiy Ckieifo, Mliaaii._
gubecription rate«: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half Foreign oountriee $2.60 a year,
ES
for half year.
Advertising rates en agreement.
MA S LOY (ADDRESS):
«PROLET AREC
esss w. si. shiest, chicago. Illinois
lz San Frančiška poročajo: •"Policijski komisar Roche je po svaril Van Puhla, glavnega rav natelja cestnoželezniške družbe zaradi profesionalnih pretepacev in ubijalcev, ki jih namerava družba importirati, da straiijo stav -kokaze. V človeških nižinah New Yorku, Chicagu in drugih velikih mestih so nabrali najbolj brezobzirne značaje in jih prive dli sem, da širijo strah in grozo, uprizarjajo izgrede in zlomijo stavko. Policijski komisar meni, da ugrožavajo profesionalni pretepači in ubijalci javno varnost in da bodo krivi, da bo tek'a kri. Policija v San Franciseu — pravi — ne bo služila za razbijanje stav-
• ke. Stavkokaze importira.jo iz Los Angelesa in New Yorka. Prevažajo jih preko Chieage po Southern Pacific in Santa Fe železnicah. 1/ verojetnega vira je došla vest, da stane prevoz stavkokazev ^70.000 Javna tajnost je, da je Van Publ plačal $9800, da pripeljejo 800 motornianov iz Los Angelesa Doslej so pripeljali štirje izredni vlaki 800 stavkokazev in potni troski so znašali 150,0001 Za vseh 7.080 stavkokazev je bilo plačane 1,000 voznlne. Dr.tiba z vsenji sredstvi nasto pa proti svojim uslužbencem, k se bojujejo za povišanje mezde in osemurni delavnik, medtem, ko meče proč denar nu debelo, da ? stavkokazi zlomi stavko in prisili uslužbence, da se vrnejo pod sta rimi pogoji na delo. Rajši vrže tisočake za prid*niče, kot ris svo jim uslužbencem prizna, da ljudje in imajo pravico do ¿love skega življenja. •
Kako se stavka konča, je dan** .še nemogoče povedati. Uslužbenci so solidarni in podpirajo jilr za vedni delavci, ki rajši hodijo peš kakor da bi se vozili na voze h, k jrli vodijo stavkokazi, katere čuva izvr/.ck iz človeških nižin.
so
».. !z Pittsburgha poročajo: Petro lejski kralji so povišali surovo olje,za 25c pir .sydu. Sedaj stain sod surovega petroleja $3.50 na debelo. Kapitalistični listi poroča jo, da je to najvišja cena, katero je dosegel surovi petrolej v enc^i četrstolctju. To je gotova resnica ampak najbolje bi naredili, ako h sporočili tudi vzrok, zakaj se je tak podražil. Ako se bo tako dra žil, bomo kmalo na teui, kakor st na Reki, v stari domovini, kjer ji poraba petroleja v privatne svrhr prepovedana. Tukaj pa vlada nc bo prepovedala, ampak prepove dano bo rabiti petrolej vsled viso kih cen. Toda upamo, da bodo žt tudi tem "oljnatim veličanstvom navili uro, kot so jo premogovni škitu baronom.
Vojni industrij al ni svet v \Vashingtonu je razpravljal o produkciji .jekla. Svet je določil $6.r; za tono jekla, vendar pa čaka še na potrdilo iz Bele hiše.
Produkcijski t roški za tono jekla znašajo $40 in vojni industrija! ni svet meni, da $25 profita za dostuje pri toni jekla.
Zdi se nam, da je to bolj preveč kakor premalo.
Socializem ima nalogo, da preustroji človeško družbo. Njegov prvi cilj je čim popolnejša harmo-nija v svetu človeških bitij. Seveda se ne sme misliti, da ne 'bo bojev v socialistični družini, oziroma da uči socializem kaj takega, Boj je načelo pri-rode. Boj opazujemo povsod, kamorkoli se obrnemo. V klimo ga v svetu, ki ga imenujemo živega, mi v onem, ki ga imenujemo neživega, Ravno boj je tisto, kar vzdržuje svetovni red v neskončnosti in utemeljuje napredek. Boj je na primer med privlačno silo ftolnca in centrifugalno silo zemlje; in rezultat tega boja je pravilno sukanje zemlje okrog solnca. Korenine hrasta in maha se bojujejo, da pridobe iz zemlje sokove za svoje rast kine. Bela telesca v krvi se bojujejo zoper tujo snov, ki pride v telo in ga ogroža kakor pošteni policisti zoper vlomilca.
Ali kakor je v prirodi vse raznovrstno in podvrženo razvoju, tako tudi boj ni povaod in vedno enak. Čini nižja je stopuja, na kateri stoje živa bitja, tem surovejni je boj. Tudi Človek na nizki stopnji razvoja je divjak, in najbolj opravičuje to ime njegov brutalni način boja, v katerem se obnavljajo vsi instinkti roparske zverine, ki ga vodijo celo do kauibalstva.
Toda že pri divjaku ne igra fizična sila izključno vlogo v boju, ampak kolikor toliko se ji pridružuje tudi duševna moč. Celo živali se poslužujejo zvijačnosti v boju, v napadu in v obrambi, da izravnajo z njo škodljivo jim razliko fizične moči. Î'imbolj se pa človek razvija, tembolj prodira duševni element tudi v boju. Vpliv du-ševnosti se pričenja s tem, da oboroži čloVek svojo golo roko, in nadaljuje ne s tem, da neprenehoma popravlja zboljsava hi izpolpolnjuje svoje orožje in zamenjava stara sredstva z novimi iznajdbami.
Duševni element v človeku se pa ne zado-voljava s tem, da izpopolnjuje materijalno orožje, ker je samo ob sebi tudi boj, temveč gre neodvrat-no za višjim ciljem. Da izpodrine materijalno orožje in materijalne boje sploh in jih popolnoma nadomesti z duševnimi.
Tak stadij doseže svet, če postane socialističen ,to se pravi, če se vse človeštvo organizira v eni enotni družbi, v kateri izginejo materijalna nasprotja, ki se rešujejo v zadnji instanci z inate-rijaluim orožjem.
Socialistična družba je svetovna organizacija ljudi, ki imajo skupne interese in jih spoznavajo, kar ustvarja voljo, da jih skupno zasledujejo. V taki družbi izginejo razredi in s tem tudi razred-na^nasprotja. V njej se ustanovi .skupnost go?po-• darakih interesov in odpadejo gospodarska nasprotja ne le med današnjimi razredi, ampak tudi med posameznimi skupinami sedanjih kapitalistov, med deželami in narodi.
Čimbolj se umaknejo materijalističr.i boji, tembolj pa oživi duševna tekma, kajti na razpolago ji bo nerazmerno več sredstev, kakor v sedanjih razmerah, in udeleževalo se je bo na miljone glav, ki so v sedanji družili obsojene izključno na delo za vsakdanji kruh.
Oe bi bili argumenti tako močni, kakor se THli idealistom, bi zadostovala mala armadica dobro podkovanih, v duši prepričanih in dovolj zgovornih socialistov, da bi v kratki dobi prepričali ves svet o brezprimerni koristi socialističnega sistema in pripravili vse človeštvo za odstranitev kapitalizma. Toda moderni socializem spoznava, da je tako pričakovanje utopija, kajti realni, predvsem gospodarski interesi so močnejši od vseh etičnih argumentov. Za interese kapitalidičnega razreda je v sedanji družbi dobro poskrbljeno in zato ne čuti ta razred potrebe po i spremen rbi. Razun tega ima vse, kar obstaja, v sebi nagon obstanka. Ka-
kor ga ima posamezen človek, tako ga ima tudi kapitalistični razred.
Socializem pomeni konec razredov. Proletariat se lahko sprijazni s to mislijo, kajti zanj ni razred nič drUzega, kakor neznosna odvisnost, bližajoča se suženjstvu. Za kapitalste pomeni njih razred vzvišenost nud ostalim človeštvom in gospodovo.
Od kapitalističnega razreda se ne more pričakovati, da bi se navduševal za socialistično družbo, (jonilni faktor socialne revolucije more biti le delavski razred, ker mu uspeh take revolucije zagostavlja zdrobitev mezdnih verig, gospodarsko neodvisnost enako, pravnost in pogoje za svoboden razvoj.
To je, kar je Karl Marx označil z besedami: 'Osvoboditev delavskega razreda more biti le delo delavskega razreda samega.''
To resnico moramo imeti nepremakljivo pred očmi, ako hočemo razumeti globlji pomen modernega Imja med delom in kapitalom, njegov zaključni cilj in nalogo delavskega razreda v tem boju.
Ako ima kakšen razred tako zgodovinsko nalogo, kakor jo ima delavski razred našega časa, je nujno potrebno, da jo saiu »pozna. Ne le, da jo spozna v obrisih ali pa kot megleno podobo, ampak da razume vso njeno važnost, njen globoki pomen in njeno velikost.
Obstanek delavskega razreda m njegovo razmerje napram ostalim delom človeške družbe, njegova odvisnost od kapitalističnega razreda pogaja boj med razredi in pos/avlja novo, nekapita-lističtio družbo kot neizogiben cilj. Ali obstanek delavskega razreda ni sam na sebi še nikakršna garancija za pravilnost njegovega boja in za njega uspeh.
Padec kapitalističnega sistema je neizogiben — lahko bi rekli — po mehaničnem zakonu družabnega razvoja. Neizogiben je, kakor je minljivo vse. Kakor propada celica, list, individualno bitje, svetovno telo in posamezen svetovni sistem, tako propade tudi razred, ki je nastal kot plod prejšnjega razvopja. Spoznali bomo tudi razloge tega nujnega propada.
Toda s tem fc» nikakor ni povedano, kdaj se umakne kapital i čni razreden kapitalistični sistem, ne na kakšen način se umakne, ne komu se umakne.
Mogočni argumenti kažejo prihod socializma. Prav v sedanjem času, v dobi svetovne vojne, ki je potegnila vse kontinente našega planeta v svoj krvavi Vrtinec, postajajo znamenja prihajajočega socializma vse očitnejša. Odpor vladajočih sil proti delu socializma je le dokaz, da je ta "rdeča pošast" postala sila, ki je niti gospodarji sedanjega sveta ne morejo več prezirati in zanikavati.
Toda socializem ni fatalizem. "Znamenja na i nebu" ga ne napovedo kakor rojstvo Kristusovo in usoda ga ne uveljavi. Prepuščati socialni razvoj "nujnosti*1,' "družabnemu zakonu" ali "usodi" se pravi, prepuščati ga vladajočim silam. Gotovo se fevrij tudi ta razvoj do zadnjega konca po stalnih zakonih, ki jih je treba spoznavati. Ali ti zakoni ne učinkujejo neiiiaterijalno. Izvrševalci razvojnih socialnih zakonov morejo biti v človeški družbi le živi ljudje. &n tudi oni ne morejo biti le slepo orodje zakonov, ampak morajo biti zavedni činitelji, ki delajo siuotreno.
Izvrševalec socialne revolucije more biti le delavski razred. Zato mora jasno spoznati svojo nalogo in cilj, pota, ki drži k cilju in sredstva, ki omogočijo zmago.
Delavski razred je poklican, da izvrši socialno revolucijo; a njegova stvar je, da postane spo-s< kl hui za to gigantično nalogo.
H glasovanju o predlogih
H GLASOVANJU O PREDLO. OIH, DA SE POSTAVI J S. Z. NA STAU6ÛE AVTO. NOMNIH SEKCIJ.
Mehika in Mehikanci.
Jacob Stair, veletrgovec z mešanim blagom, obtožuje Rob. »1 Lewis«, bivšega koivgresnika ir advokata, da si je prid rial ♦óOO, katere je imel Cunningham plačati njemu po sodnijaki razsodbi.
Aleksander pl. Ilumboldt je zapisal: "O zasluži kakšen del sveta ime paradiža, tedaj je gotovo paradiž Mehika s svojimi jezeri, s svojim rastlinskim nakitom, s svojim krajinskim ozadjem, ki ga k rase vulkuiaki snežnik i, s svojim večno jasnim podnebjem in s svojim oživljajočnn gorskim zrakom." Mehika, dežela cvetoče agave, je resnično divno krasna, a le kolikor je ne leži ob morju, kajii ondi divjaita žolta mrzlica in malarija ter je vročina, ki pade redkokdaj pod 21 stopini, uprav neznosna. 1'im vi$e pa se dvi?$* ozemlje, teni lepše in zdravejše je podnebje,
V Mehiki raste sladkorni trs, kakavovec, dragi brsailjski in mahagonski les, do f> m visoka koruza, kavovec, večno zeleni hrast, agava, orhideja, vanilija, tuberoža, banana in se sploh ikoAati tiajbujuejša tropiona vegetacija. Še na 2000 ni visokih gorskih planotah je vročina enaka kakpr v Neaplu. Najboljše evropske žirtne in sadne vrste uspevajo oudi izvrstno. Na obalah morja dežuje preveč in preobilno,zato so tam močvirja in lagune. Više pa je dežja bas dovolj t*r je zrak čist in zdrav. Značilne so za mehikaiinko krajkio mesnate, trnarte kakteje, na katetrih živi škrlatasto rdeča im, košenilja. StotMoč teh uši teb t a 1 kg. Uporabljajo jih za barve. Agava zraste do 12 m visoko in k njenega soka delajo me-hikansko narodno pijano pulgne.
Kakoo* rastlinstvo, je v MehiH bujno in bogato tudi rudniivatvo; ondi so indatni rudniki srebra, zlata, bakra in svinca. O*) Pacifičnnm nabrežju, v Nižji Kaliforniji in v Boliviji je neštcvilno rudnikov. 17 Mehike izvažajo zlato, srebro, baker, svinec, kavo, koduhovine, kože, vanilijo, košeni-ljo, kave in razne živali.
Mehika zrin£uje v enotno republiko 27 državic ter je štinikra* večja od Nemčije. Prebi-valeev pa ima le 13 in pol miljona. Med temi je 5 mrl j on ov Indijancev, K niiljonov meSancev (indijanske, ftpamtke in zamorske krvi), 2 in pol pa Kreolov in b«4ih. Indijanci so razdeljeni v razne
rodove: Mixtcpc, Zapoteke, Azteke, Maye i. dr. Neka^en teh rodov žive stalno na fcrudi, mnogi pa so še divji nomadi. liCta 1900. je govorilo španščino 7 do 8 odntot, rasno indijanske dialekte pa 93 odatot. mehikanskegm prebivalstva, ki Je večinoma katoliško.
Ferdinand Cortes /e z malo četo Špancev o-nrvojil veHko državo Mehikancev (1519 do 1521) ter jo podvrgel španski kroni. Španija je Mehiko nestramno izrabljala kot zakladnico srebra in zlata, dokler ni Hidalgo Ičta 1821 Mehiko osvobo-drl in jo <Kltrga4 od Španije. Mehika jt? nato postala nopubličanska zvezna država, v kateri je bilo že preko 240 revolucij, ki so jih skoraj vse izzvali razni generali. Poizkus francoskega cesarja Napoleona 111., ustvariti v Mehiki cesarstvo pod vlado avstrijskega nadvojvode Maksimilijana, se je zaključil tragično leta 1867., ko so zmagoviti republičani dali v Quercru Maksimilijana ustre-liti. Za njim so bili predsedniki razni generali, med temi Porfirio Diaz, ki je bil izvoljeii šest-krat zapor«! na šest let za predsednika (1876 do 1910) in je v Mehiki avtokratieno vladal. Bil je krut vladar, ki je dal vsak upor krvavo zatretí. A tudi Diaz je moral pobegniti; za njim je bil predsednik general Huerta. Tudi proti Huerti sta se uprla dva generala. Villa in Carranza, In izzvala krute boje.
Mehika fe»a tri večje Inke ob obali Atlantskega oceana: Vera Cruz, Tampieo tn Coatza Ooalcos. Olavno mesto republike Je pov**n moderna in raskoAno krasna Mehika (México), ki leži 2270 in vfaoko in ima okoli 350,000 prebivalcev. Velika mesta so še: Puebla, ki Ima okoli 100,000, San Luis Potosi, ki ima okoli 65.000 in (hiadalajara nad 100.000 prebivalcev.
Iz Londona poročajo: Prejšnji teden so sub-marin ke potopile 16 pamikov a 1600 tonami, to je dve ladji mauj kot predzadnji teden.
iDržanje hrvaških sodrugov pri Radnički Straži (s tem ne misluii na hrvaške sodruge v hrv, srbski sekciji) je rodilo v J. S. Z. občutno krizo, iz katere ni bilo dru-zega izhoda, kakor da se postavi Zveza na stališče avtonomnih sekcij. Vsak drug korak bi bil lahko povzročil, da bi se Zveza popolnoma razkopala in bi vsled tega trpelo vse nase gibanje ne samo za sedaj, ampak tudi po vojni. Zato je gl. odbor izdal in utemeljil svoj predlog za avtonomne sekcije.
Morda bodo nekateri 'člani vprašali, (osebno sem bil že sam vprašan) če res ni nobenega dru-zega izhoda, kakor ta, ki ga priporoča gl. odbor v svojih predlogih. Na to je treba taikoj odgovoriti, da ga ni. Zakaj ne' f Zato ne, ker so prišle zadeve v ožino, v kateri'-ni bilo več prostora za umi kanje, za reguliranje. Zato pe ker so hrvaški sodrugi pri Radnički Straži zavrgli demokratično načelo svobodm* razprave, načelo, ki velja v amer. socialistični stranki v vseh slučajih, ki jih prinaša s seboj čas in potrebe, in so se postavili na nezmotljivo-avto-kratičtio stališče; zato ne, ker se hrvaški sodrugi pri "Straži" boje, da bi jim "sovražnik", ki se poraja v njih razdreti domišljiji, ne pobasal čez noč, ako slišijo nasprotne argumente, njih privržence v žep in bi vsled tega trpel njih sebični *M»gled": dalje zato ne, ker mislijo sodrugi pri Radlii-¿ki Htraži, da je socialistična filozofija nekakšen ► dramatičen tekst, katerega se je treba naučiti avtomatično na pamet, da ga ob gotovi uri in na odbranem o-dru odigrajo "nezmotljivi" socialistični diletantje na komando;
—	in končno zato ne, ker so si u-redniki R. S. vtepli v glavo domišljijo, da so oni logično pokli -cani — ne vem po katoii milosti
—	da izrekajo nezmotljive sodbe in fanatične apatlietne nad vsemi, ki se z njimi ne strinjajo. — To so vzroki, da je vsaka druga izognitev iz krize v J. S. Z. danes nemogoča.
(Nekateri hrvaški, mnogi srbski in gobovi slovenski sodrugi, ki poznajo raamere pri R. S. bodo to potrdili. Potrdili bodo to tudi nekateri člani gl. odbora, ki so i-meli s temi ljudmi opravka. Morda izvedo o taktiki teh ljudi sčasoma tudi člani s'kupne stranke. 01. tajnik Uermer je že imel enkrat priliko slišati te "neznidt-ljivce'' in je lahko ocenil njih kvalitativuost kakor je pač mislil. To je bilo takrat,, ko je bila razprava o "Ijudslki obrambi".
Toda obrntmo so malo nazaj na izvor krize, da se nc Iki reklo, da koga po krivem obdolžujomo, in poglejmo, kakšno vlogo so i-grali ljudje pri Radnički Straži.
Ko je bila na dnevnem redu razprava o "ljudski obrambi", so sodrugi ufcrog Proletarca videli potrebo, da se o zadevi razprav Ija, kajti problem je prinesla i ospredje vojna in je bil torej vsem članom — ne samo Sloven ceni — čisto nov. Kakšno stališče zavzamemo glede tega vprašanja socialisti! Odkod naj zajemamo vire za dokazovanje, kdo ima bolj prav? Ali naj pokličemo na pomoč zgodovino, ustanovitelje socialističnega gibanja, ali besede sentimentalnih pacifistov? Marka ali Tolstoj? ' tiugels ali Bertlia Suttner? «lanres ali Scot Nearing?^ Slovenski sodrugi so odločili, da ostamejo pri Marksu, Kngelsu in Jauresu, poleg tega pa seveda niso izključili časovnih raanicr, ki igrajo v vsaki zgodovi svojo vloigo. In tako se je v Pro-letaren razpravljalo, tkakor se je takrat razpravljalo v večini soci alističnih listov v Ameriki, s socialističnega- stališča, kakor vse druge razprave. Kaj pa pri Straži? Pri »Straži so naenkrat suspendirali vso socialistično zgodovino, vse njene ustanovitelje in so se (postavili na "novo" stališče. Iznašli so "novo" taktfrko in iz te "nove" taktike, so ustvarili celo "novo" socialistično načelo: Kdor odslej naprej ni prisegal na to "novo" načelo, temu je pretilo takoj izlključenje iz stranke. Toda ker je navsezadnje izgledalo vse to vendar klaverno in še-pavo, so dognali, da je najbolje, da se o stvari sploh ne razprav-
lja, ker se to delavstva sploh ne tiče. ( I) V smislu tega odloka so potem romali vsi dopisi in spisi o "ljudski obrambi" naravnost v urednikov koš. Posledica tega je biia, da so se začeli nekateri srbski in hrvaitki člani zanimati za razprave v Proletarcu, medtem ko je (pustUo držanje Straže v vrstah hrvaško-srbakega članstva velike sledove nezadovoljnosti.
Ta nezadovoljnost se je pa še povečala, ko urednik tudi po nalogu gl. in tiskovnega odbora ni hotel priobčiti spisov in dopisov, ki so se nanašali na razpravo o "ljudski obraurbi''. Ampalk to ne pomeni, da se v Radnički Straži ni pisalo o tej zadevi. O, ne: U-rednik Cvetkov je napisal o tej razpravi toliko, da se bogu usmili, seveda vse tako, >kakor ga je bil navdahnil pacifistični duh — kakor navdahne na pr. rimskega papeža avsti duh. Fundamen^ "nove" socialistične "teorije in taktike" je bU s tem postavljen.
Medtem se je pa nekaj zgodilo, česar pri Straži niso pričakovali in kar je bilo z njih "novostjo" čisto v nasprotju. Stranka je namreč sprejela platformo za predsedniško kampanjo, v kateri je bil tudi odlomek, ki se tiče "ljudske obrambe". Kaj sedaj? Ali mislite, da so uredniki Radni-¿ke Straže zapustili stranko; ker se je drziéla sprejeti nekaj, kar je bilo v protislovju z Radnié4co Stražo, — |o, kar so že parkrat sedaj, odkar je sprejeta večinska izjava glede vojne, priporočali, da naj store slovenski sodrugi? Kaj še! Ostali so lepo v stranki, in da se nad njo maščujejo, so vodili napram Bensonu, predsedniškemu kandidatu, politično sabotažo: To se pravi, niso hoteli iti na shode in govoriti in pisati v R. S. v prid Bensonu, vzlic teme, da so jih zunanji klubi vabili, naj pridejo.	»
Če bi bili slovenski sodrugi fa:
JWAJS 0>m«l IBJqBt IIIe! W 'W1*
naznanili eksekutivi skupne stranke in poklicali te "velikan-
ske moraliste" na odgovornost, toda slovenski sodrugi niso fanatiki in drze, da ljudje lahko svoje misli menjajo.
Ka<kor so prej rohneli in bluflp li proti slovenskim m srbskim sodrugom z izključitvijo, ker so se dranili drugače misliti kakor pri R. S., tako so sedaj napadali strartko. Slovenski sodrugi se niso dosti zmenili za vse to rohne-nje in so potrpeli, vzlic temu da so napadi v R. S. zelo vplivali na to, da niso bile seje gl. odbora več tako normalne, kakor preje, in da je prišlo vsled fanatizma, ki so ga gojili hrvaški sodrugi do slovenskih m tudi do srlwkih sodrugov, ker so jim dajali priimke kakor soeial-patriotjc, milita-risti in podobne ,|>«ovkc — do nervoznih prizorov.
Tako se je stvar vlekla mesece, in Straža iu njeni privrženci so se vedno zaganjali v Proletarca in slovenske sodruge. Medtem se je bližal čas za socialistično konvencijo v St. Louisji, da stranka sprejme stališče z ozirom na vojno. Ker ni bila nobena tajnost, da sta v Zvezi dve sJruji, je gl. odbor zaključil, da poda vsaka sekcija glede na to stališče svojo izjavo. Tako se je tudi zgodilo. Sedaj bi človek mislil, bo^Stra-ža zaigovarjala svoje stališče, Proletaroc pa svoje — odločujejo naj pa argumepti in končno vse ¿lanstvo potoni splošnega glasova« nja. Toda pri Straži zopet, niso čakali, 4caj bo reklo o tem članstvo stranke, ampak so kar na svojo pest po stari "nezmotljivi" navadi takoj napadli (ne z ar« gumenti) Proletarca. sodmga .Kristana, slov. sekcijo in pozneje tajnišftvo, posamezne slovenske sodruge, in jim grozili z izključitvijo! — Slovenski sodrugi so imeli sedaj zopet lepo . priliko da obtožijo uredništva Ral-ničko Straže pri stranki, ker je grozilo članom stranke, ki so i-meli po pravilih ne samo pravico, ampak dolžnost, da izražajo svoje mnenje o zadevi, ki je bila na dnevnem redu — tocla ker slovenski sodrugi niso fanatiki, so pri; zanesli tudi to pot. Pa odštejmo vse to, kar so slovenski in nekateri srbski sodrugi prenesli in prizanesli vsled svoje strpnosti ljudem pri Radnički Straži, in poglejmo drugo stran, da vidimo, kako je begala Straža hrveško-srblske sodruge, da so kršili pra-(Konec na 6. strani.)

»'L tj T fl y'
Sumljiva taktika
Taktiku v A. F. of L. je dajala že po ko«, toma prijateljem resničnega delavskega gibanja povod za ostro kritiko. Vodstvo te organizacije, zlasti njen predsednik Maniuel (Jompers iiua o položaju delavstva v sedanji družbi in o njegovih bojih pojme, ki ne morejo nikdar dovesti proletariatd do svobode.
«Ne uiaruiito biti krivični in priznavamo,tla je delavstvo s pomočjo unij. organizacije doseglo raz ic /boljšave. Ali to ne zadostuje, da bi sc s tem moglo odobriti vse, kar počenja A. F. L Kajtf kljub vsemu, kar.se je doseglo, ostaja vprašanje : Kaj bi se bilo doseglo, čc bi stala organizacija na drugačnem stališču iu se posluževala drugačne taktike?
V*aka organizacija je boljša, kakor nič. Al! s tem ni rečeno, da je vsaka organizacija dobra, iu prav o A. F. of L. m ne more trditi, da je dobra. Struja, v kateri plove, ni le konservativna, ampak naravnost nazadnjaška, medtem more priti delavstvo do zuiage le po najuap:cdncj*i smeri.
Ce ne bi poznali besnega sovraštva, ki «;a gojč voditelji ameriške federacije dela napram socializmu in Roeialistom, bi lahko mislili, da izvirajo njih zgrešene metode iz napačnega razumevanja delavskih vprašanj in iz nepoznavanja socializma. Ali še to bi bil slab izgovor, kajti ljudje, ki stoje ns čelu delavskega gibanja, se morajo poučiti o vseh važnih socialnih strtijah. torej nedvomno tudi o socializmu.
Kardinalna napaka omenjenih delavskih voditeljev je ta, da se v temeljnih soeiahih nazorih nič ne razlikujejo od kapitalističnih strank. To se pravi: Družabni red je zanje prav tako nepremakljiv kakor za buržvazijo. Delavci so delavci, podjetniki so podjetniki — to je zanje kakor pribito. Ntlunaga poizkusa ne napravijo, <ia bi se to izpreiuenflo .tistim, ki pa delajo za to, da bi to razmerje odpadlo, pa nasprotujejo na vso moč.
Toda v toh razmerah je osvoboditev delav-
1
stva kratkoiualo ueuiogoša. Zakaj podjetniki niso le voditelji dela v svojih podjetjih — navadno to niti ntio, ampak to oskrbujejo ravnatelji, superintendent! 1.1, d. — ampak lastniki so. To je uiero-dajuo, zakaj to jiiu daje najvišjo moč: Ako lu>če-jo, se dela, ako nočejo, se za pro tovarniška vrata. Da določajo mezde iu ceno blaga, da ustanavljajo delovni čas, da dajejo lahko enemu boljše, drugemu slabše delo, da lahko vpeljujejo Tayloi jeve in podobne sisteme, da dobivajo na delavce vpliv, ki sega n. pr. tudi na politično polje — vse to »o le posledice dejstva, da so oui lastniki proizvajal* nil» sredstvih.
Iz tega pa sledi, da ostanejo delavci odvisni od njih, dokler so delovna sredstva v rokah privatnih podjetnikov. Organizacija, ki ne gre za teui, da odpravi privatno lait produktivnih sredstev, ki kvečjemu lahko pridobi nekaj vpliva na določauje plač in delovnega časa, ali s teui ne more delavstva rešiti iz mizerije, ker ne more določati vrednosti denarja.
v Že davno kaže izkušnja delavcem, ki niso slcpVda sledi zboljšanju mezde vedno podražitev življcnskih potreliščin, in sicer je podraževanjc navadno vedno večje, kakor zvišanje plač, tako da prihajajo delavci kljub vsemu navideznemu zboljšanju iz dežja pod kap.
Toda če je A. F. of L . vedno gušila s tem da ni priznavala razrednega boja zu odstranitev razredov, je večinoma vsaj v danih razmerah delala na to, da .>e položaj delavstva oziroma njenega članstva /boljša. Zadnje čase pa se kažejo sumujiva znamenja, da opušča njeno vodstvo celo to dHo in da stopa na skrajno nevarno pot.
Zadnji teden se je v Jamcstownu, N. Y.. sc-šla konvencija State Federation of Labor države New York. H svojo navzočnostjo jo je počastil tudi glavni predsednik A. P. of L. Samuel Goia-pers. Toda bolj značilno je to, da je bil na tem sestanku delavskih organizacij navzoč tudi Carlton l'hase kot zastopnik "Merchant* and Manufactures Association of New York".
Le mimogrede bodi omenjeno, da spada ta gospod med najbolj namazane protidelavske hujskače in je v državi New York najbolj srdito »n-trigiral zoper vse tudi uajskrouincjše socialne zakone. Toda to ni najvažnejše za to slučaj, kajti značilno je že samo ob sebi to, da sedi na konvenciji delavske organizacije zastopnik podjetniške organizacije kot časten gost.
Ta gospod je seveda tudi govoril na konvenciji. In to je naravno najvažnejše.
(Jospod Carl tea Chase se je dejal: "Veui, da hočete kot delavci tako dobro živeti kakor uii, pod jetniki. Toda ne napenjajte strune preveč, ker bi se sicer vse z vcli'rim trudom /grajeno poslopje prosperitete lahko porušilo rad Vami . . . Če vidite prvič zastopnika organiziranega podjetništva med saba, je to po mojem mnenju najboljši dokaz za izpremembo, ki se je izvršila zaslugi Vaše nove administracije. Vaš predsednik je vedno polagal važnost na prijazno prijateljsko občevanje z našo organizacijo, tako da nam je bih) omogočeno sodelovati z Vašimi zastopniki. Da se to razmerje dovi-ši, takt» tla se ne bosta dqlo in kapital več bojevala drug proti drugemu, ampak skupno zoper skupnega sovražnika dežele in njenega blagostanja, je glavni namen moje navzočnosti.*'
Da se more na konvenciji organiziranega, dela tako govoriti, je že samo na sebi dovolj kočljivo. Ali Še bi sc nekako razumelo, če bi bili delegati iz uljuduosti dovolili nasprotniku, da tako govori, pa bi bili ostali hladni ob njegovih besedah. Tod.» pri tem ni ostalo.	,
Predsednik državne federacije Holland je takoj vstal bi v skrajno prijaznem odgovoru na-glašal, da se trudi, odkar je ur čelu organizacij, da bi se razmerje med dolom in kapitalom Jim pri-jazncjc razvijalo,* da he bi ta d vi» 4'za društvo enako p »trebita reda" troxila svojih moči v vzajemnem bojni
V tem tonu so se nadaljeval? razprave in skoraj odveč je omenjati, tla ni manjkalo napadov na socialiste.
Kljub vsem svojim napakam ni A. R of L. še nikdar tako globoko zabredla. Iu ker se ne more tajiti, da je to najmočnejša organizacija dela v Ameriki, in ker ne veje tak duh le v državi New York, je to zelo nevarno znamenje.
•Nobena uljudnost ne sme *egati tako daleč, da se govori neresnica. Velika neresnica je pa, če pravi Holland, da sta podjetniški in delavski razred za družbo enako potrebna. Ne le, da ni podjetniški razred enako potreben kakor delavski, resnica je, da je sploh nepotreben. Kar )h»« trebil jo družba s te strani, so proizvajalna sredstva, ki jib poseduje podjetniški razred. Ampak družba bi lahko imela ta sredstva tmdi brez eksistence razreda, ki jih poseduje. Če bi bila sama njih lastnik, bi bila neodvisna od Capital ¿stičnega razreda in šele tedaj bi se lahko govorilo o svobodni družbi.
Toda delavski predseduik Holland se ne zadovoljuje' stem, da dela kapitalistom iu njih zastopnikom nepotrebne in na neresničnosti osnovane komplimente. On gre veliko dalje in zagovarja takozvano slogo med delom iu kapitalom, o kateri ve v se k zaveden delavec, da jc le tedaj uiogoča, ako sc delavstvo enostavno podvrže kapitalu.
Marsikaj sc lahko opraviči z vojno v Ameriki. Delavstvo v Ameriki gotovo nima naloge, da bi pomagalo nemškemu knjzesju do zmage. Ampak organizirano delavstvo tudi nima naloge, da bi kapituliralo pred podjetništvom in prostovoljno nastavilo roke, da mu jih podjetništvo uklene.
To pa je tisto, kar se je hotelo v Jauics -townu. Ce se delavstvo odreče svobodni akciji in sprejme za geslo "harmonijo me^l delom Iu kapitalom", je izgubljeno. Kajti v taki hanuo-niji bodo vedno podjetniki na konju, delavci pu v nevarnosti, da pridejo pod konja.
Kar *c zadnje ča.*a javlja v A. F. o L., ni nič manje kakor izdajstvo delavskih interesov. In zelo potrebno je, da se postavi delavstvo na stražo; kajti če se da enkrat zapeljati v goljufivo "harmonijonajde zelo težko pot is nje.
Ustavne pravice in pacifisti
Časopisi poročajo, da je illinoiški governer Lowdcn prepovedal vsa zborovanja pacifistov i i iz Springfielda je bila poslana državna milica v
Chic&gj, da eventualno ,s silo izvrši gove, nerjo> ukaz.
Ce so poročila točna — in -zdi sc, du so — ti'daj je Lowden odločno prekoračil svoje pravi-t. ce in kršil ustavne garancije. Ameriška konstitu-cija jamči svobodo govora in zborovanja in ne dela v tem nobene izjeme. Če >e govori o ameriški demokraciji, ae ne sme |»oz»biti, da je baš svoboda bfsede eden njenih najmočnejših strelov, in če se parušijo take konstitucionalnc garancije, sc lahko razvali vsa demokracija.
Proti takemu zubranjevanju shodov sc mora protestirati popolnoma brez obzira i a to, kdo jili sklicuje, kdo govori na njih in kakšen namen ima' jo. Svobodno zborovanje je pravica vseli in javne oblasti iiuajo nalogo, da varujejo pravice državljanov, ne pa da jih ovirajo. To jc njih dolžnost i i s to dolžnostjo jc združena nepristrr.ic*t, brez katere je vsako pravično uradovanje nemogoče. .
• Kakor je mogoče posneti iz poročil, opravičuje Lowden svoje postopanje s tem, da širijo pi-cifUti nepatriotično propagando. Toda konstitu-etja govori le o svobodi /'»orovanja, ne pa o patriotih iu nepatriotih. Povrh tega -t» pseifMi sami lahko prepričani ravno o nasprotnem s oni lahko smatrajo propagando za najin» I j patriotičtio delo, in gotovo sc med njimi vsaj nekateri res takega mnenja.	,
Patriotizem, paeifizeni iu druge take reči so predmeti nazora. Nobena postava pa ne prepoveduje nazorov in jih ne more prepovedovati, čc ni utemeljena na prosti despociji. Zakoni prepovedujejo zločine iti le proti zločinom imajo oblesii nastopati .
Ako bi stopilo v veljavo, da se amejo preganjati nazori, bi izgubilo javno življenje vsako pravno podlago in na njeno mesto bi prišla anarhična tiranija. Vladajoča stranka bi tedaj lahko izrabila svojo politično uioe brezobzirno proti vsem nasprotnikom. Če vladajo v državi republi-kanci, bi tedaj lahko pripravili demokrate, socialiste. pr^gresiste in vse druge tb .sjih ustavne pravice; posledice pa bi bile brezmejno kaotične in bi izzivale na vseh koncih in krajih konflikte in revolte.
Varstvo ustavnih pravic je skupna zadeva v<eh državljanov. Če je njih kršitev danes naperjena proti enemu delu, zadene jutri lahko drugi del. Varnost za vse je edino v tem, da sc varuje enaka pravica napram vsem.
.S tem nima prav nič opraviti vprašanje, kak<» kdo sodi o teorijah in o počenjajo pjicif? tov. Mi fino n. r. nasprotniki rcpuhličanske In demokratične in prohibicionistične strsnke.Kljub temu gre »ljiiu pravica svobodne besede prav tako, kakor je zahtevamo za se. Prav tako gre tudi pacifistom.
Simpatičen nam pač ni tiste sorte pacifizcm, ki <e jc začel razvijati v Zedifljenih državah in ki postaja od dne do dne bolj otročji. Mir je lepa in velika reč: ali na tak naičn, kakor "delajo** zanj tukajšnji pacifisti, se mir ne poveličuje, temveč zavlači se v •smešnt»st. Vzemimo le en zgled: Wilson jc govoril o vojnih ciljih Amerike v kongresu, označil jih je v znani noti, ki je bila poslana ruski vladi: spisal jih jc v odgovoru na papežev posredovalno predlog. Vse to so znane reči in absolutno morajo biti znane ljudem, ki hočejo delati politiko in celo tako visoko politiko, ki ima mir za svoj cilj. Kljub temu romajo še vedno pacifistični otroci po Ameriki in monotono deklami-rajo: "Predsednik naj pove, kakšne vojne cilje ima Amerika."
Tq ui doslednost, to ni politika, to ni niti n i-gsjivOst, ampak čisto navadna otročarija je.
M#f Bila bi tudi velika zmota misliti, da so ljudje i v pacifističnem gibanju enega kova. Nasprotno je to mešanica, ki nima sploh nič druzega «kupnega, kakor l»esero "mir" — besedo, ne pa njenega po-mena. Med njimi so gotovo idealisti, ampak večinoma taki, ki so preveč idealni in se jim, medtem ko štejejo zvezde, izpoduiikajo ali pod nogami: „»potem ljudje, ki nič n« poznajo razmer v K v ropi, in vsjed tega tudi na razumejo te vojne in njenega pomena; potem pridigarji, ki mislijo, da sc .vet lahko ravna z lepimi besedsmi; potem ljudje brez lastne sodbe, ki gredo vedno tja, kjer sc jim zde fraze najlepše; nadalje moški in ženske, ki iščejo j senzacije iu druzega nič, taki, ki upajo, da pridejo njih imena v časopise, da se bodo morale vlsolc oblasti pečati z njimi i. t. d.
Iz vse te mešanice se je ustanovil takozvani "Peoplc's Kouncil of America n Deniokraey and Terms of Peace". Po svojem naslovu bi bila to •ahko resna organizacija; po svojem počenjanju' jc otročja. V njej jc tudi nekoliko socialistov; toda kdor bi iz tega sklepal, da jc organizacija socialistična ali da ima sploh kaj opraviti s socija-lizmom, bi se kruto motil.
Ves ta "Council" bi bil ostal zelo neopazen, čc mu ne bi bile ravno nekatere oblasti s svojo nestrpnostjo pomagale do nepotrebne slave. Hotel je prirediti zl»orovanjc, najprej v Mliuieapolisn. potem v drugih mestih, a povsod so mu to preprečili. Naposled so zborovale! prišli v Chicago in so tukaj imeli en shod, nadaljne sestanke jc pa prepovedal Lowden.
Ne glede na to, tla se s takimi prepovedmi res rušijo temelji demokracije, tudi ni lahko izmi-
slit i večje nerodnosti. S temi prepovedmi in pro-goni se šele daje pomen stvari, ki ga sama na sebi pravzaprav nima.
Ako kakšna stvar ni resna, tedaj se mora to tem prej pokazati, čiui bolj se ji dovoli, ds se prosto izraža. Tu je na primer med večinami tega Couuecla židovski rabiti dr. Magnus iz New Yorks. Ta mož je dal med drugimi «sledečo modrost od sebe: 44Pred^xlnik je v svojem odgovoru na papeževo noto sprejel ruske mirovne pogoje. Zakaj se torej ne guide mirovna konferenca ?"
Dr. Magnus je velika Rio med pacifisti, in če govori take zabitosti, se lahko sodi, kako "resna" je vsa ta agitacija. Vraga! Rusi so že davno prej razglasili svoje mirovne pogoje; zakaj se takrat ni seSla mirovna konferenca t Menda pač zato ne, ker ni dovolj, da ima ena stran lepe poboje, čc ima druga stran popolnoma drugačne.
Kajpada, pristaše dobi lahko tudi nr :smc-šnejša smešntst. To je tako in bo še dolgo tako. Ampak če se smcšnost pomaga, da si natakne resen obraz, sc s tem gotovo ne uniči.
Prav z nobenega stališča sc take prepovedi ne morejo opravičiti. Svoboda je svoImkIs in mora veljati za vse enako, .sicer jc vsakdo v nevarnosti da jo izgubi Billy 8ud«y klepcčc na svojih "po-bočnih" sestankih take gorostasno neumnosti, da se človeku želodce obrača. Vol h'a iz Zion Citv strupi poslušalce s tako oslovskimi pridigami, kakor da živimo petdeset tisoč let pred Kristom. Vse to nam jo strašno; toda svoboda je svoboda in mora veljati zanje tudi. Tako mora veljati tudi za pacifiste. In če ni pametno, kar pridiga, naj se izpodbija s pomctlicjšim. Ustavne pravice pa morajo biti svete.
Ameriška vojašku uprava na zapadui fronti bo poskrMa. da dobe nemški vojaki Wilsouov odgovor rimskemu papežu v svojem jeziku, ker j" akoraj izključeno, da bi nemška vlada dovolila objavi jenje note v celoti, (klgovor bo tiskan v obli-, ki okrožnic, ki jih !>otlo avijatiki raztrosili p» ueiu.š!iih zakopih in krajih v Nemčiji.
Iz gtrvora drja. I.aginje v avstrijskem držav--nem zboru posnemamo;
Preti vsakim drugim razpravljanjem si štejem v sveto dolžnost, da razjasnim težko stsli -
*če, v katerem se nahaja narod zlasti v zadnjem letu. Naš narod povsod strada, bi to brezprimer-no: I/rka, Dalmacija, IstVa, primorski in kranjski okraj pa naravnost propadajo v vsem: nsrod u«
luira, njegova živina, kolikor je je š« ostalo, crku-je od gladu. Kar je bilo in kar ui bilo «posobno «a orožje, vse je bilo vzeto v vojsko; veliko žensk, »tarčkov in otrok je odpeljanih v tuje kraje; hra-»o, katera bi bila v prvi vrsti potreima «a narod, •o pokupili v druge namene, ker smo najbližji ▼elikim masam, katere jo istotako potrebujejo. Tako se tudi za časa te svetovne vojne uresničuje ono, kar se je prej že pogostokrat dogajalo, da trpe namreč južni kraji države breyprimerno '»olj, kakor pa srednji, in da se stavijo našemu narodu zahteve, ki so veliko večje, kakor bi smele biti po pravici, i i ki so veliko težje, kakor one, katerim M mogel naš norod ugoditi. Na naše pritožbe, predloge in prošnje ne obrne nikdo niti flz^e; kar se tiče našega naroda med Triglavom in Drino, vadi zanj m za vlado pognbonosnö po-titiko brezdušna čreda uradnega aparata, ki opiraje naš poloiaj kot dotier, dasi je tak, da na mo-
re biti hujši. Ker siuo bili še od nekdaj prepričani iu se učili, da ni za nas življenja brez narodnega združenja in samostojnosti, smo dsnes tolik » bolj dolžni, ko nam pripravljajo težke verige centralizma, v imenu nove Avstrije, ponoviti našemu narodu od Mure, Drave in Donave do obalo sinjega Jadrana, da čutimo vsi tukajšni njegovi poslanci čut njegove duše, da zahtevamo združenje Slovencev, Hrvatov in Hrbov v samostojno državno telo po zakonu, da uredimo saini svoje pra -vice in potrebe, svoje dohodke in izdatke, z zakonitim svojim vladarjem iz habsburško-lotarinške dinastije, in da nam ne bo v tej skupni domovini zapovetlal noben tujec, ne Nemec, ne Madžar. Ko bfcnio sami gospodarili v naši skupni domovini, bo imel naš Srcm in naša Slavonija dovolj hrane za nas in za naše brate, katerim bomo mogli dajati naše delavske sile, ki se sedaj izgubljajo po vsem svetu za dom in narod ; /a vse naše brate in za vse narode, ki bodo hoteli biti naši prijatelj, bomo čuvali svobodna in odprta vrata v beli svet, naše sinje Jadransko morje. Vsled tega s tega mesta srčno zahvaljujeuio našim bratom, ki so nedavno tega sprejeli v hrvatskem Saboru soglasno predlog, da naj *e vlade d< govore, tla se preskrbuje Dalmacija, Istra in po možnosti tudi Bosna s hrano iz Hrv.lSInvoiiije. Zahvaljujemo se .iiok zato, ker je ta predlog izliv krše. in bratske ljubezni, kei ,ie redoljuben, ter iz ekonomskih razlogov popolnoma opravičen.Z oziram na današ-nie Pretežko stanje pa mora tudi naš mladi vladar, ki je obljubljal, da bo vsem svojim narodom pravičen in ljuheznjiv oče, v katerega imenu pa pobirajo hudobni služabniki po naših krajih davke, razpihujejo državna posojila, jemljejo brez vsake
mer® od našega naroda ono, česar niti som nima dosti — tudi naš vladar mora, ponavljam, slišati klic narodnih zastopnikov: Kje naj vzame zlato oni, ki ga nima T Kje naj vzame kruha oni, ki nbna moke? Kruha, kruha, vladar! Že dolgo nismo videli kruha?
Dunajska "lleichspost" je objavila obširen članek o knjigi Francoza deana Finota 4*Civili-ses contre Alleniands" (Civiliziranci proti Nem-?.e,ll4' l;mot precej dobro pozna razmere v Avstriji. Knjiga je polna napadov na Nemčijo in Avi-tri-jo. Kar se tiče plačila odškodnine, pravi Finot: Pustimo Avstrijo na strani. Ako se ta vojna konča logično, ji odpadejo vse njene krono vi ne, razven «"-isto nemških delov. Ker je Avstrija tudi v brezupnih Kospodsrskih in finančnih razmerah, bo njen delež pri plačilu odškodnine v primeri z nemškim jako neznaten. Nemčija, nijbogatefšn zemlja na svetu, bo mogla in morala plačati t n znesek, zavetniki pa bodo držali najbogatejše nemške pokrajine tako dolgo, da bj plačaš zadnji novčič. O led c Avstro-Ogrske nravi, da izgubi Sedmograško (Trs mi Ivani jo), msruiaroška žnpe-nijo (feomitstl b BnWiiw Vntere sc priklopih» HumurM. (iled^ Hrvatrke, Slavonije in Dalmacije nai se reši vprašanje pripadnosti potom plebiscita. CešVa postane ssmostalns. Končno rnzlsga F*not. ' ai r«tane Avatriil; Ako «c Avstrija ne odcepi od Nemčiie, bo mogla ^csiti h katastrofe samo natl-vo j vodim» Avstrijsko s kakšnimi .12,000 kvadratnih kilometrov.	r
Razume se, tla je "feeichpost" besna /jtratli te knjige in preklinja Finota v dno pekla.
Zveznj zakladničar McAdoo jc naznanil, da jc ameriška vlada posodila Rusiji nadaljnih sto nuljonov dolarjev. Doslej je Amerika posodila Rusiji $275.000,000. Denar bo porabljen za nakup 200<) lokomotiv, velike množine železuiških tračnic in drugega matcrijala, ki ga Rusija najbolj potrebuje /.a gradnjo železnic. — Vse grozeče vesti, ki so prihajale zadnji teden o "kritičnem položaju" v Rusiji, so sc razkadile v dim, ko je državni tajnik Uusiug izjavil v soboto, da vlada popolnoma zaupa v stabilnost sedanje pro-vizorične vlade v Petrogradu. Ruski poslanik je zanikala vest, da jc Rusija Stiskah za niunicijo. Bojnega matcrijala jc dovolj, edino, kar potrebuje republika, je železniški materija! in kredit.
Druga vest pravi, da je Japonska mobilizi -rala v Mandžuriji več armaduilt zborov, ki so pri-pra v I je ni za odhod na ruaW> fronto. Vest pa ni potrjena.	^
V ameriških uradnHi krogih se posvetujejo o načrt ta gigantične ofenzive na vseh frontah, ki se ima izvršiti prihodnjo spomlad. Pni, veliki in direktni utilitaristični udarec zada Amerika obenem r angleško-franeoakimi, italijanskimi in ruskimi navali.
Tukaj računajo, da prične Amerika lahko z važno vlogo na bojišču, čim ima 2^0.000 mož na f»*onti. Z gotovostjo trdijo, ds bo smerišks armada med vsemi zavezniškimi silami najbolje oskrbljena « strojnimi pušksmi in drugimi pripravs-mi. Vrhutega bo iuifla Amerika na bojišču večje število croptannv, kot .katera dmga vojskujoča se država.

AnvKKT|8lSMKVT
SLOV. DELAVSKA
4M M. HfMU
PODPORNA ZVEZA
lakwHriiwa «
v 4rfcvl P»»»
PRglKTAHŽC
Posamična glasovnica
j v pogledu /.druženja Slovenskega podpornega Društva Sv. Harber«
j i Slovansko Delavsko Podporno Zvezo.
I DIM MB I
Združeiijc S. P. Dr. Sv. Barbare s S. D. I». Z. izvrši na podlagi zgoraj navedene pogodbe
naj se
_i.
Sedet: Conemanflh. P«.
GLAVNI URADNIKI:
I 'lan društvu
.št.
podpis člana
*
PRKDSKDNIK: Ivan Prostor, 6120 8t Clair Ave. Cleveland, Ohio. IK) I' PK K DSK1 »NI K t J o« p /orko, H. F. D. 8, box 113 Wert Newton, 1»..
dne
1917.
Kapitalisti ip davki.
Če bi besede sanic flu sebi kaj j dokazovale, bi morali .verjeti, d« | sta "kapitalizem" in "patrioti | zem" le dva izraza za eu pojm. j Hvala kapitalističnega patristi-Izuua je tako velika, da sega d<> > nebes, ampak vsa ta veličina ji j enaka napihnjenemu mehurju.
Izguba $18,229,243,
1915	*49,731,^*1 $'27,653,265 Izguba $22,076,270.
1916	$50,616,415 »♦»ti; 1,00;{,2138 Izguba $27,613,147.
Pri obeh družbah skupaj je u-šlo obdavčenju;
1908
1909
1910
1911
Opomba: Vsak posamezni član obeli organizacij je obvezan gla- «»dostuje, da **	popolnoma\m.,
. _............. u _ »vati ZA ali proti zgoranji pogodbi na podlagi katere naj se izvrši Ii4CVttk,H'	191.1
TAJNIK: BI»» Novsk, *u M.in St., Conemaugh, is. združenji omenjenih organizacij 1 ".......""	""i:h ----
Ohio.	*	^ U.uri fUiuje » «a^e. h.	h kri-
ruMOZNl BLAOAJN1K» Krank Pavloviii, b. «47, Forest City, Pa. -	| zeiu (X) v četverokotu pod besedo DA* in kdor glasuje proti ima
zaznamovati s križem (X) | "
NADZORNIKI:
I nadsornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover 8t., Milwaukee, Wie. t! nadsornik: Nikolaj Povle, I Craib 8t., Numre/ Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. 3. uadzoruik: Frsuk Kau£i*. b. 73. Dunlo. Pa.
POBOTKIXZ:
1. porotnik: Aatoa Uvrii, bos 8, Tako«, Pa.
t woroinik: Frank Bardek, «303 OlaeeAve., Cleveland, Oblo. i porotnik: Anton Welly, boi 53, «aperior, Pa.
VSHOTNI EDÄAVKIK:
F, J. Kara, M. D., «202 Bt. Clalr Ari, Cleveland, Oblo.
POMOŽNI ODBOR:
Martin Jager, Conemaugh, Pa.	|
Ivan Graučuer, 546 Roeael Ave., Johnntown, Pa.
btelan Zabric. Conemaugh, Pa.
Ivan Huhadiluik, Bo* 253, South Fork, Pa.
Ignae Pef jak, 287 Cooper Ave., Jobnntown, l»a.
Frane Pristave, Conemaugb, Pa.
GLAVNI UBAD v bili it. 20 Main Bt., Conemaugh, Pa.
Urašae Olaailo: PROLKTAREC, 4008 W. Ilet St., Chicago, 111. Gonje«a dmitva, otiroma njih uradniki, eo uljndno proleal, poliljali *ee HopUe nnrnvnoet na glavnegn tajnika in nikoaar drugega. Den^r u m pošilja a,lino potom ?o*tnih, Expre.nlh. aH Ban*n»h denarnih nakainle. nikakor pa ne dopise nnrnvnost na glavnega Ujnika In nikogar druge«. D*nar naj se pošilja
K torn privatnih iekov. Nakainiee naj se naslovi jn: Bins Novnk, Conemaugh poslt Bank, Conemaugh, Pa., In tnko nnslovljene pošilja s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
T alutada opatijo društveni Ujnlkl pH poročilih gUvnega tajnika kake pomanjkljivoeti, naj to nemudoma naaaanijo uradu glavnega Ujnika, da ae ▼ prihodnje popravi.
IZ GLAVNEGA ODBORA S. D. P. Z.
v četverokotu pod besedo 4MNK'\ H)dglasovane glasovnice posameznih Članov se imajo izročiti društveueuui tajniku, kateri ima iste takoj po odglasovanju nposlati v gl. urad svoje organizacije. Glasovnice z tozadevnim poročilom morajo dospeti v gl. urad najkasneje do 30. septembra 1917. Kasneje došle glasovnice in poročila se ne bode upoštevalo.
POSAMIČNA GLASOVNICA
o sedežu glavnega urada S. D. P. Z. po združenju s S. P. Dr. Sv. liar-
Čcdni argumenti za to so prišli zopet na dan v Chicagi. Na ini-eiativo tukajšnje Municipal Ow -neiShip League je bila izvrši m preiskava o plačevanju davkov od strani železniških družb, in po poročilu 11 uga Rcida, tajnika Chicago Single Tax Cluba prihajajo prav zanimive posameznosti na dan.
Po omenjenem poročilu niso
1914
1915
1916
...........$9,537,647
...........11,641 ¿68
...........«1,510,461
...........33,521,280
...........43,718,683
...........52,259,067
...........57,755,316
...........66,339,992
...........79,418,975
i>are.
(	| tu plačali nobenih davkov za
\*ak posamezni član ima glasovati le za »NO imenovanih mest. j lastnino v vrednosti 79,418.925 t tem da naredi križ (X) v četverokotu poleg mesta za katerega gla-1 dolarjev; tekom zadnjih devetih
Skupaj.........$377,702,878
Namesto njih so morali plačuti primanjkujoči' davke mali dav-koplačevalci.
CradnUci Single Tux kluba pravijA, da se je vršilo Uolosalno I HBfPPPHP I ] falsificiranje cenitev, ki je imelp transportni baroni v minulem le j flul||en vkradete mesto za davke,
in da se je to gt/dilo pri trans-portnih magnatih v najvišji do-
sujc.
Predlog št. 1
Predlog št. 2
slej znani meri.
V	slučaju /druženja S. p. Dr. Sv. Barbare s S. 11 P. Z. uaj se sedež gl. urada združene organized-je premesti v Johnstown, Pa.
V	slučaju združenja S. P. Dr. Sv. Barbare s S. D. 1*. Z. naj se sedež gl. urada združene orgunizaci-je premesti v Pittsburgh, Pa.
Cvetkarjanstvo.
Pod gorajšuji naslov »pada go-
da n društva
V
----št. ..
.....dne
•	Podpis člana.
OPOMBA:
Sklepom skupne seje gl. odbora S. I*. Dr. Sv. Barbare in združevalnega mllbora S. 1). P. Z. z dne 20. julija 1917., se ima v slučaju združenja omenjenih, organizacij—sedež glavnega urada združene organizacije nastaniti v .lohnitovvu, Pa., ali pa v Pitt^urgli, Pa.
Sklepom te seje naj članstvo potom splošnega glasovanja dolo č: eno izmed imenovanih mest kot bodoči sedež glavnega urada.
Posamezne glasovnice s tozadevnim poročilom morajo dospeti v
Pogodba izdelana dne 20. junija 1917. med Slovansko Delavsko	^ ......
Podporno Zvezo, korporacija prvega razreda, ustanovljena in ob-1 glavni^T^ajkraneje^To dnriTXobro 19l7
stoječa pod zakoni države Pennsylvania, s sedežem v Kast i one-------„-----
maugh, v Cambria County, država Pennsylvania, kot prva stranka, in Slovenskim Podpornim Društvom Sv. Barbare, korporacija pr
South Fork, Pa.
Društvo ' Združitelj" št. 36, S. vega razreda, ustanovljena in obstoječa pod zakoni dr.žave Pennsyl^ \y |» / v youth Fork, Pa., je na vania, s sedežem v Forest City, v Susquehanna County, zgoraj o-^voji redni mesečni seji z dne 19. men jene države, kot druga stranka.	avgusta sprejelo sledeči
Svedočba: Sporazumne skupne obljube in pogoji so merodajni	PROTEST,
za izpoijevauje istih za obe stranki. Tem potom jc odločeno Zavedamo se potrebe in koristi med obeuia strankama, da se obe imenovani organizaciji združite, da i združenja slovenskih naprednih *c vsa lastnina druge stranke prenese na ime Slovanske Delavske podpornih organizacij v Zedinje-Podporne Zveze v sporazumu sledečih pogojev:	i nih državah.
... .. . ......., , .„„ . |HJi<*gu, »u uruiiii' ujn uMeem' nt* j-	...... .
doseglo s temi do 5 ^totkov užitka od svojega j"Kadničke Straže", sodrug Milan icijami je bilo! kapitala, ki ga ocenijo nadzorni «lumac-Jurišič. Bolj očitno so pa «trnv uL v^v.o inženirji vselej pred določitvijo či-	kazati svoje rove zadnje
Priznavamo, da sta glavna o<|» bora S. D. P. Z. in S. P. D. Sy. Barbare storila kolikor je bilo m<{-
Ta pogodba naj se smatra kot temeljna podlaga nameravane izvršitve med strankama, ampak ta pogodba in vsi dostavljeni pogoji in amendmenti naj se uveljavijo nad strankama, kadar so isti .sprejeti z dvetretjinsko večino članstva obeh organizacij (razume naj goče za rešitev te velevažne ideje, se dvetretjini glasujočih članov). Obe stranki se strinjate k tem, da Ker se pa po večletnem dclova-s pod vzetim glasovanjem na podlagi pravil posamezne organizaei- j nju za združenje naprednih orga-jc, je isto veljavno in obvezno iste združiti potom glasovanja in z uizacij ni moglo doseči združenja obvestilom o zadevi, s čemer postavi v dbveznoet vsakega člana gla-j kakor bi članstvo želelo, odobra-Kovati za ali proti združenju in kateri član se n®^udeleži glasovanja,1 varno podvzeti korak glavnih od-smatrati za priznanje odglasovauja glasujočilu/	borov imenovanih organizacij, ka-
V slučaja, da potrebna večina odglasuje v prid združenja, naj I ^ Priili sporazuma za se to zgodi pod sledečimi pogoji:	združenje teh dveh organizacij.
Ker s tem priznavamo energi • čeu korak do združenja slov. naprednih podpornih organizacij
imenovanih organizacij) za članstvo obeh
organizacij koristen;
Protestiramo proti podlemu javnemu napadu nekaterih čla • novnov društva "Planinski raj'* št. 35 v Lorain, Ohio, na glavne
X. Združena organizacija naj se začasno imenuje Slovanska Delavska Podporna Zveza, katere pravila postanejo z dnem združenja pravomočna za vse člane združene organizacije. Ime organizaeije *M,UI,,M	"»«« v
F	..	- . , • , «,	* i • ipodvzet po gl. odborih
s: na zahtevo članstva po zdruienju lahko spremeni potom apIoane-'vr	1
g? glasovanja ali potom konvencije.
2.	Združena organizacija posluje v Conemaugh, Pa., Cambria County, toliko časa, dokler se potom splošnega glasovanja ne določi drugo mesto za sedež glavnega urada.
3.	Glavni odbor S. D. P. Z. ostane kot začasni gl. odbor združene organizacije, kateri se pa ima izpopolniti iz obeh gl. odborov, j odbore prizadetih organizacij — Skupna seja oibeh sedanjih glav nih odborov razvrsti gl. odbornike ] kateri vrši s tem delom le svojo obeh organizacij kot kandidate za stalni gl. odbor združene organi- (j0tfn(mt. — (Olcj Glas Naroda zacije, izvolitev pa odloči splošno glasovanje.
4.	S. D. P. Z. ustanovi s časom1 združenja poškodninski sklad in spremeni pravila v toliko, da more izdati članom S. P. Dr. Sv.
liarbare, kateri so že pred združenjem člani D. P. Z. iu se jih ne more uvrstiti v noben obstoječi oddelek S. D. P. Z., novi certifikati n skupno zavarovalnino ooeh organizacij.
5.	Članom S. P. D. Sv. Bartbare, ki so pred združenjem člani S. D. P. Z. in zavarovani pri prvi za -1*250 iu drugi za .t200, se izda pc, združenju certifikat za $500, brez zdravniške preiskave iu plačujejo mcscčniuo za $500 po N. F. C. lestvici in pravilih S. D. P. Z.
6.	S. D. P. Z. razpusti odbstoječi oddelek določajoč t^OO smrt-ninc, katerega nadomesti z oddelkom določajoč $250 smrtnine ter v pelje plačevanje mesečninc za ta oddelek po N. F. C. lestvici in j pravilih S. D? P. Z.
7.	Članom, v starosti do 45 let, ki so pred združitvijo zavarova-j ni pri obeh organizacija1!] skupaj za maiij kot $1000 s m rt nine, naj sc dovoli potom pravil združene organizacije, izdati certifikat za naslednji višji obstoječi oddelek ali razred, brez doplačilu vstopnine zu zvišanje, toda prestati mora zdravniško preiskavo. Dovoljeno pa jim je zavarovalnim» znižati v nižji obstoječi oddelek ali razred brez zdravniške preiskave.	\
8.	Vse člane, katerim sc izda certifikat izven obstoječih oddelkov S. D. P. Z., se po združenju uvrsti v posebni oddelek, v katerega se po dovršenem zdiiženju ne sprejema novih in ne starih članov.
9.	Vsi člani S. P. D. Sv. Barbare plačujejo mesečnim» po združenju od zavarovalnine, za katero so pri isti zavarovani od starosti, v kateri so k isti pristopili, v zmisln 'N. F. C. lestvice in pravil S. D. F. Z.
10.	Člani S. P. Dr. Sv. Barba re, ki so pred združenjem člani S. D. P. Z., in zavarovani pri obeh organizacijah za bolniško podporu, ostanejo po združenju zavarovani za skupno zdravniško podporo obeh organizacij, IzvzeinM onih, ki prostovoljno odstopijo od dela skupne bolniške podpore.
11.	Glavnemu odboru združene organizacije se t)a polno moč
let pa niso plačali davkov za 377,-' 702.878 dolarjev.
Preiskava jc dognala, da se vrši cenitev davku podvrženega i-i metja v Chicago na dvojen način.
Odkar jc bil transportnim druž-1 tova skupina ljudi, mešanih poj-jbaiu izdan zadnji privilegij, je lino v. V marsičem so podobni ver-cenitev družb zelo nizka v pri - j skhn sektam. Med seboj grdo gle-meri s cenitvijo lastnine navad- dajo tiste, ki si upajo piti kaj dni-nih občanov, zlasti nralili davko-jzega kot pa vodo ali pa lizati aia-j plačavaleev. Kjer gre za plače-j doled. Očitno zelo po strani gle-vanje dividend, kjer je treba do-{dajo ženski spol, kako je m ^ i kazati, da «o transportni magna-1 skrivnem, se pa ne ve. To njihovi ti opravičeni do višjih dividend j logiki ko posebno ve'iki hudodcl-in kjer sc ima mesto drugič prea- ci tisti, ki pušijo tobak. Kkzistcu-varati za prispevek v transportni ca te skupine ni stara in za slo-
fond, je cenitev veliko višja. ' venske socialiste prlfv nič nevar-Po privilegiju, s katerim se iizrodek bolne domišljije po-iransportuim družbam dovolju- *aiiicznikov je, ki m» precej hudo je prevažanje oseb v t^iieagi hi' mlarjeui na glavo. Ta skupina se jim dajejo mestne ulice na raz- J<' pričela polagoma kazati v l>oiago, so družbe u|navičene ne ¡javnosti, ko je umrl bivši urednik
žira T? Kar sc je fanatičnimi resolucija
to, da se je pooetrovalo 'sovra- i »»«iiirji vaelej pred določitvijo šiva aned člani gl. odbora — to *te*a dobička, od katerega gre kar je urednik Cvetkov menda m v »»«Htno blagajno, želel, da se zgodi in da pozneje Le,a 1916 ¿c bila razlika med v*o krizo zvrne na slovenske n, davčno cenitvijo in cenitvijo nad-srbske člane v gl. odboru. Med |*op«ih inšenirjev taka, da je zad-tem je pa naravno trpelo vse dru- "j® večkratno presegla prvega. KO delo, ki bi imelo v resnici kaj *>»včni cenHci so ocenili imetek pomena za Zvezo. To je bil edini | Ulrica go City Railways Co. na sad deuiagogičnega hujskanja u-1 lh»J,4, (W7 dolarjev, kar je tretji-rednika Cvetkova! In ta človek MH	cene; cenitev nad-
je sedaj povrh še tako predrzen1 «««»k »nšenirjev je pa znašala in nesramen, da se sklicuje n« 136,243.088 dolarjev, nekakšno višjo moralo, katero!	,et,, 1011 Ukazuje unetje
baje poseduje, mesto da bi molčal j Chieago Railways, in od leta 1912 hi obudil svoj kes.	imetje City Railways padanje
Pravici na ljubo moram koti- i davčnih ocen, medtem pa raste-štatirati — s posebnim ozirom na|i° <**ne nadzornih inženirjev, le to da se ubije enkrat za vselej da bi transportni magnati dobili dasira v no so zaslužili, da bi leteli Cvetkova invencija, da je vso kri-	P™fita iz grošev pre bi -po poprej iz stranke kot pa Viktor
zo pripisati na rovaš slovenskim valstva.	Bergcr, katerega so z vsemi štiri-
članom gl. odbora - da ni bilo ^ta 1911 je znašala popolna |«« ■•»nI tirali iz stranke, v U. 8. o<i sloveirskih klubov, vzlic temu i ocenitev obeh sistemov cestnih '*! 29. av gusta pa ravnoistcmu da jih je skoraj še e.wkrat toliko I železnic 75,806.575 dolarjev, do- \ Hergerju z(»pet delajo pok Ione. kakor hrvaških, ne ene resolucije Je lani, leta 1916, padel na Ako stoji R. S. na stališču, da m m ali predloga, v katerem bi se za- 56,824,113 dolarjev. V enakem |«oeialisti ne smejo prav nikjer htcvala kakšna izključitev in za- k cenitev nadzornih inženir-našala zgago v J. S. Z. To govori, J**» k» vrši, da sc dolm-i delež ck pri nas ni nobenih fanatikov in K» morajo magnati | intrigant o v, nol>enih spletkarjev! čistega pr^ifta oddati mestu, Slovcnaki čl. v gl. odboru in narastol od 109,226,854 v letu okrog Proletarca, kakor tudi taj- 1M1. na 136,243.088 dolarjev v
nik Zveze sam so potrpeli in pri- letu 1911. Vsled tega ima mesto K	so potem pred par tedni
zanašali dovolj dolgo. Ali se je	ne le na davkih, ampak priobčili članek, v katerem se tr-
sedaj čuditi, če so prišli po tako I tudi na deležu od dobička. Pri-dolgi poti )>otrpežljivcsti do apo- j krajiano je na olieh straneh. Ka-znanja, da je najbolje, da se raz-'ko *e to vrši. je razvideti iz pri-deli Zveza v avtonomne sekcijcf j merjenja cenitev pri obeli transportnih družbah: Pri Chicago Railways Co: Leta 1908 je znašala cenitev nadzornih inženirjev 32,589.147 dolarjev, davčna cenitev pa 28.-
dve leti, ker so prišli do zaključka, da večina Hrvatov, organiziranih v J. S. Z. že prisega na sekta rizem, dočini so pri slovenskih in srbsikh socialistih vedno imeli smolo. Glavno (»pravilo teh čud--nih patronov jc to, da iščejo .Iu-deže tamkaj kjer jih ni. V javnosti kažejo silno nedolžne obraze, kot 'sv. Janez pri zadnji večerji toda v resnici so vse drug^la'* kar se lahko vidi po pisavi R. H., kjer *e-neprenehoma napada, polemizira iu laže.
Slovenski sodrugi nam bodo gotovo radi pritrdili, da smo pustili te ljudi kolikor mogoče pri miru,
družiti v dosego srojih ciljev t buržoazijo, zakaj potem ne uasto-u(| i pi proti socialistom, ko sc snuiee-jo okoli 44Peoples Councir\ kjer je na mešana vsakovrstna pisan« družba? Ako je H. S. za rcpubli-
č'ru izkl}ttčetije članov, — čujte in strmite! samo zato, ker so vr-^H jBBMBBB	Šil s\i»ju Strankino dolžnost :
reševati v*e zadeve, ki niso jasno označene v tej pogodbi in znajo pri- (Crrdnlk Cvetkov lahko zopet trti s časom, da jih reši v splošno korist združene organizacije.
V POTRDIM) veljavnosti tega dokumneta za obe stranki, ima Mtf potrjeno od <»«beh strank z njih polnim imenom po predsednikih in vtisom uradnih pečatov po r.jih tajnikih.
Tradnl pečat. Blaž Novak, tajnik, Ivan Prostor, .predsednik
z dne 17. avgusta 1917.
Od glavnega odbora pa zahte -vamo, da zadevo temeljito preišče ter s prizadetimi člani (oziroma društvom) strogo postopa po pravilih S. D. P. Z. (glej stran 36).
Sklenjeno da se protest pribbči v glasilih združujočih se organi zaieij ter kopija vpošlje v glavni urad S. D. P. Z.
(Društveni pečat.)
Frank Mršnik, predsednik. •Jacob R upe rt tajnik. Marko Savor, blagajnik, ♦folian Derenčin, zapisnikar.
H glasovanju o predlo
«M».
(Konec s 4. strani.) vila in preplavljali seje gl. odbora z resolucijami, ki so bile poši-ljane vsled hnjfekanja Radničkc Straže.
Odkar se je začela razprava o "ljudski obrambi" pa do večinske izjave o vojni, je bilo poslano vsled Ntražiuega hujskanja na
seje gl. odbora nad sto reaoluclj |	-
iu protestov, med katerimi se jc Pred dobrimi štirinajstimi dne zshtevalo na pravila kršljiv na-, vi je zastavkalo na Gogebičevem |
renču v Miunespti do dva tisoč rudarjev. Za stavko sta dva vzroka: Prvič hočejo poboljšali
Popolnoma nič!
•Mi nismo nezmotljtfvi iu zato tudi ne trdimo, da morajo oetati razmere pri hrvaški sekciji vedno take, kakršne so sedaj. Lahfco je mogoče, da se razmere izpremenc 1103.445 dolarjev, torej za prebi-in da se sodrugi otresejo predsod-1 vatotvo 4,485,(Kri dolarja škode, kov in fanatizma. Če se to zgodi,	liMW £19,007.252 — sf<36.-
tedaj bo Zveza lahko poslovala 9W.724. v tesnejši formi organizacije. Da- Iiguba $2,018,628. nes je to absolutno nemogoče! Za-1 PH0 $51,851,.{26 — 39,905,508. to priporočani vsem slovenskim i Iiguba $11,940,818. sodrugmn, ki imajo zaupanje v 1911 $68,226,611 $48,516,159.
Izguba $19,710,452.
svoje člane v gl. odboru, katere so izvolili, in Proletarca, katerih glasilo je, da glasujejo za vse predloge na glasovnici z Da, in tisti sodrugi, ki mislijo, da so slovenski sodrugi pravilno ravnali, naj oddajo svoje glasove za slovensko sekcijo J. S. Z., na podlagi katerih glasov sc bo delilo tudi premoženje.
Frank Petrich, čl. kluba št. 1.
di, da je republika ali monarhija vseeno? Morda se hrvatski sodrugi še spominjajo, kako so na seji gl. odbora 4. S. Z. kritizirali." h -javo", češ, da se nikjer ne omenja "klasna borba ". Povejte, kje sc v M*i1kičevcm članku? Vbogi razredni boj, če ga bo reševala cvet k arij a !
'Ni še dolgo tega, kar so uredniki R. S. stali pred sodnikom. I -ml ni k je igral* prokleto žalostno vlogo. Izgovarjal se je, da jc tisto 'c prevod iz nekega angleškega lista, in da jc članek pisal Dcbs. To je seveda na sodnika indirekten migljaj, da če je kdo zrel za ječo, da naj sc pošlje stari Debs na ri-čet. Če bi bil urednik R. S. junak dneva, potem bi se ne bilo trel>" izgovarjati 1111 druge.
V Chicagi izhaja hrvatski dnrv-
1914	$80.975,950 $41,549,877.1 nik "Hrvatska Zastava"; i«»!^ Igguba $39,426,073.	noma kapitalističen, srbsko-*vi•
1915	$83,757,957 $39,494,541.1 lic vi iu nam zelo nesimpatičen Izguba $44,263,416.	list. Pri tem listu so posamezna
1916	$85,626,673 $33,820,845 i stavke iz R. S. prestavljali na , Izguba $51,806,828.	gleški jezik in s tem seveda kalil'
Pri Chieago Cit.v Raihvavs Co.: enotno vsebino člankov. Pri R-1908 $29,052,145 $13,033,675 so se vsled tega upravičeno jejj';
in popolnoma pravilno to označili za najnhtkotnejšo časnikarsko lo-po višino. Toda glej! Crodniki pn
19« $74,110,203 H2t699,000. Izguba .$31,411,203. 15M3 $77,488,44)0 $41,826.144. Izguba .$35,622,316.
svoj |>oložaj, drugič je pa pro
Slovanske Delavske Podporne Zveze. Cradni j»ečat. Frsr.k Pavli vie
1 ji
tajnik, F S. Tanchsr, predsednik Slov. Podp. I>r. Sv. Bartuirc.
di, da to ni anarhistično počenja-j test proti deportiranju njih tova-nje). V*lml teh rrsolncij jc bilo rišev na jngozapailn. izgubljenih mnogo ur časa, ¡zre Stavka «c jc razširila tudi ne kr** števila vročih be*cd Cuvuna renč. Najprvo so zastav-a- fesrse zastonj ..kajti doseglo se ka"' rudarji finske in hrvatske ni nič. Kdo naj se pa na podkur-inn« Inosti, ivislski rudarji so za-jrnc in pravila kiAljlve akcije o-lstnvkali kasneje.
Izguba $5,052,145
VMM $36,170,145 $26,547,858 Izguba $9,622,624
1910	$38,507,294 $26,942,652 Izguba $11,564,642.
1911	$41,000,243 $>27,190,416 Izguba $13,810,827.
1912	>M2,897.477 $«0,589,998. Izguba $12,307,479.
T9T3 $45,467.70:1 $28 870.353
Izguba $16,597,350.
1914 $47.480,140	97
R. S. vedno na ravno isti način pačijo članke iz " Proletarca , t«r jih kažejo v tisti smeri, kot se v celoti ne glase. Logično je torjM. če so časnikarski lopovi pri "Hrvatski Zastavi", da so pntfH» neralui žumalistični lopovi P;M "I?adn'ički Straži".
Na zelo orefrigail način fafhsj<»


t« ljudje javnost s neresničnimi
izjavami. Videl nem list, kjer r i ptudi. <tu je bil I'roje tam» lepo p HinHalintKito urejevati, dokler ni prišel KrUtan V Ameriko. Pred
RVistsndm *eni Hi I urednik jax in Jnt je bil mnogo slabši. Na seji gl.
odbora so uie hrvatski člani uapti-dali, da je list preveč a na rh tati. čeu, češ, da preveč zagovarjam lindikalistično unijo I. W. VV pojdite se solit's svojo liecnier* »ko logiko.
* «Napačno tudi v listu poročajo, kaj se govori na sejah gl. odbora. Tako sem videl, ko so poročali, da
*e je Slovence, član gl. odbora iz» javil, da mi (to je Slovene)) pri. ■MIHO, da je tO pravi in čisti so e i a 11 / • ni, kot ga propagira H. S. V resnici pa pem podpisani rekel, da kadar pridejo hrvatski člani do zaključka, da socializem ni tak, kot se razklada v li. S.,-da bodo naročnici pri ' Straži" začeli česati kot muhe. Enkrat nam je tudi na s\ji Ž i kie razkladal, da moramo hiti tam, kjer je večina. Opozoril sem ga, če je tako, da moremo potem iti k republika n • eeiu ali pa demokratom, ker tum je večina. Oh, no, je rekel Žikie, jay. mislim socialistično večino. Vprašali smo ga, če je res tako,
da zakaj se potem v Nemčiji Lieb-kneehlova manjšina ne pokorava
Scheideiuannovi večini, in zakaj so bili hrvatski sodrugi pioti platformi, katera je bila potoni splošnega glasovanja »prejeta z veliko večino. Kavno isti večer je vprašal H. K. Savi«'-, kaj so hrvatski sodrugi. ¿ikié mu je odgovoril, da so socialistični pacifisti. Savič ga dalje vpraša, kaj to pomeni. Ži-kič pravi, da ne zna. Savič mu potem pojasni da pomeni socialističen pacifist «isto, kot ' socialističen pop \ Vsega tega in še več sličnih stvari nismo videli v H. S. Sploh pa tisti, ki v hrvatsko-srb-ski sekviji nekaj zna, ni Cvetkov, temveč B. B. Savič. Cvetkov sani sebe farba, ko trdi, da se Srbi z njim strinjajo. Vsi inteligentni srbski sodrugi ravno tako ljubijo Cvetkov«, kot zločinec električni stol. Da ne morejo v listu povedati svoje mnenje, je vzrok v tem, ker jim uredniki pri K. S. e-nostavno vse zmečejo v koš, kur se ne strinja s evetkarjanstvom.
Kar aertiče llorvatovega popravka, so odgovorili že drugi. Iniciativa je sestavljena tako, kot je gl. odbor neroči! in potem soglasno odobril. Nesramnost Horvata se blišči v tem, ker je rav-
no on na seji gl. odlrnra čital in i eiativo, ko je bila po Kristanu že stilizirana. Kant je tak kot divji petelin predno se spomladi zelenega perja naje. Kadar poje, nič ne sliši. Sploh pa, če ste tako pro-kleto smart, čemu pa letate za! Kristanom, da vam popravlja va-| še slovnične kozle? Seja je bila še mirna, če se pomisli, kakšne osla-; rije so stresali Hrvatje. Slovenskega denarja je pri J, S- Z. več tisočakov, toda Mavrič, član gl. odbora se je prevzetno izjavil, da smo Slovenci njim, to je llrva -toni. še dolžni $400,00. Hrvatje so tudi vedno na shodih, sestankih in listu prežvekovali, da je " l*ro-ietarec "deličarsko podu sere''. Nam je pač vseeno, če je korpora-eija ali ne. Sitnosti imamo še m", če je, ker moramo delati zaprise • žene račune za državo. V na • sprotnem* slučaju pa so slovenski sodrugi bolj zavarovani pred za kotlom, če je korporacija. Ce pridemo z zakonom navzkriž, bi se -daj držali korporacijo, ki ni dru-zega kot ime na papirju. Če bi pa ne bilo korporacije, bi se pa članom lahko prineslo kaj stičnega, kot se je danhuryskini klobučarjem. Toda. da *e enkrat veudar že naredi konec tistemu čivkanju

V delu je in začetkom oktobra
družinski
za leto 1918
Trije letniki tega koledarja so izšli. Slovenska javnost v Ameriki ga pozna in za četrti Jetnik nam ni treba peti slave. Da se je ta izdaja priljubila ameriškim Slovencem, nam dokazuje nje rastoča naklada.
Uspeh koledarja v prvih treh letih je bil izdajateljstvu v vzpodbujo. Uredništvo in upravništvo sta se potrudila, da podata Slovencem v Ameriki knjigo, ki jih bo veselila. Uredništvo polaga važnost na to, da bo vsebina raznovrstna, ter pride leposlovje prav tako do veljave, kakor poljuden pouk, resnoba prav tako kakor šala. Naročniki najdejo tudi v novem letniku imena pisateljev, ki so s? jim prikupili. Originalne prispevke imamo od Etbina Kristana, Jožeta Zavertnika st., Ivana Moleka, Franka Šavsa, Jožeta Ambrožiča i.t.d. Koledar obsega pesmi, ki bodo razvedrile čitatelje in deloma služile tudi potrebam organizacij po deklamacijah. — Uvrščeni so prispevki slovenskih pisateljev iz stare domovine in literatov drugih narodov. Drugo gradivo je raznovrstno, kolikor le more biti v taki izdaji.
Skrbno urejen je
ilustrativni del
Tudi v tem oziru bodo odjemalci opazili napredek. Koledar bo imel več celostranskih lepih slik, povrh pa veliko število manjših ilustracij. Med prvimi bomo imeli nekoliko originalov.
Splošno je znano, da so take izdaje v sedanjem času zelo otežčane, ker so se vse tiskarske potrebščine nezaslišano podražile, zlasti pa papir. Obljubovala se je odpomoč, vodile so se preiskave. Toda pri preiskavah je ostalo. Namesto da bi se bil položaj zboljšal, se je še poslabšal in draginja postaja le se večja.
Kljub temu je izdajateljstvo sklenilo, da ne poviša cene. Tudi letošnji koledar velja
50 centov,
ker računa izdajateljstvo s tem, da bo slovensko delavstvo seglo po njem in ga pokupilo, tako da ne nastane škode iz preostajanja izdaje.
Kakor po navadi, bo tudi letos
Koledar trdo vezan.
/
Vso vsebino objavimo, ko bo koledar dotiskan.
Upravništvo prosi, naj se društva in posamezniki podvizajo z naročili, da se more določiti naklada. Z ozirom na draginjo vsega, od papirja do vezave, bo le toliko tiskano, kolikor bo naročeno. Čim prej pridejo naročila, tem bolje bo. Kdor zamudi, lahko ostane brez koledarja.
Vsa naročila sprejema
PROLETAREC
4008 W. 31st St.
ÜB
Chicago, III.
L^IIIIIMIIPEI^IIIIIIIIIIIIIIIII^
w
E
•i korporaciji, smo sklenili, ds se skušajo dobiti nazaj vse delnice in potem korporacija razpu«ti. Nekateri klubi so zahtevali za del ltice denar, za kar so seveda tudi popolnoma upravičeui. Tudi razpustitev bi nekaj stala. Predložili smo zato gl. odboru J. S. Z., da naj se v ta namen določi svotu #100.00, kar je bil tudi zaključek; zadnjega kongresa J. S. Z. -r in | sodrug Žikie, kateri je vedel ve-1 <1 m» kaj povedati o 'delničarskem I poduzeču' Proletarca, je vstal in se bahato izrazil, da se svota #100 le pod tem pogojeni da, če bo! Proletarec tako pisan, kakor cvet- j karija hoče. Kepo pa je od ured- j nika K. S., ker je pohvalil sodru-| ga Sjuion K a učiva, rekoč, du jej mirau i pristojan čovjek. O, da, seveda je. Zato je tudi on na prvi | seji povedal Cvetkovu, da bo mo-j ra'l še dolgo Živeti, predno bo naredil toliko za socializem kot je j naredil Kristan. Tikli pismo, katerega je poslal Kaitičič na zadnjo sejo gl. odbora je bilo dobro, toda j ko je bilo prečitano, je urednik H. S, vihal nos. in če se ne motim, tudi nekaj protestiral. Ni li res tako ,družc Cvetkov?!
Najlepše pa je šr to, da so te čudne sodruge spoznali tudi če-' ški in slovaški socialisti. Mislim, i da je komaj dva meseca tega, ko je gl. tajnik J. S. Z. na seji gl. od-.bora prečita I pismo, poslano od | čeških in slovaških sodrugov, v | katerem so naznanjali, da so nji-1 hovi izvrševalni odbori sklenili poslati delegata na mirovni kongres v Stockholm, ki naj bi potem šel še v Petrograd in na obeh straneh kolikor mogoče dobro infor -mirni za to poklicane kaj bi bilo j za njihove narode v Evropi naj -1 boljše .po vojni. Povabili so v tem pismu tudi J. S. Z., da naj še ml, to je Slovenci, Hrvatje in Srbi, sodelujemo z njimi in pošljemo enega skupno. Naročilo se je gl. tajniku, da naj se dogovori s češkimi hi slovaškimi socialisti, nakar se potem skliče skupna seja. To se je tudi zgodilo, in češki ter slovaški sodrugi so ae izjavili, da so se soglasno izrekli za IStbma Kristana. Seveda je bil to >.a cvet-karijo preveč mrzel curek, in za-čeli so po svoji stari navadi godr-njati. Češki ju slovaški socialisti pa so jiin na krat ko povedali, da ne potrebujejo nobenih pojasni!, da poznajo Kristana dobro še iz stare domovine, in da morajo Š* dolgo časa travo tlačiti, predno bodo naredili toliko za soela|izem, kot je naredil Kristan. ' Če bi jim to povedali mi, bi seveda bila po-koncu vsa evetkarija, rekli bi, da smo egoisti, govedine in divjaki, no, ker so jim to povedali češhi in slovaški socialisti, jim ni preostalo tfruzega, kot ta poklon lepo spraviti v žep in molčati Mo-jl ja- krivda ni, če si niso izbrali Cvet kova, H ona t a aH na Rirto. Imeli smo potem še eno sejo d. S. Z,, in Hrvatje so zopet soglasno glasovali proti, kljub temu, da so se Čehi in Slovaki izrazili, da oni sami trpe vse finančne stroške.
In s takimi ljudmi naj delamo skupaj? Ne moremo! Slovencev je v J. S. Z, mnogo več ko' pa Hrvatov, toda Slovenci imamo samo tri v gl. uradu, dočim je Hrvatov šest. In ker parne.na beseda nič ne zaleže, potem je edina pomoč olistrukeija. Priporočan vsem slovenskim sodrugom, da vsi do zadnjega glasujejo za avtonomne sekcije. Nikdar prej vas nismo nadlegovali, kot so to delali v hrvatski sekciji. Čutili smo se sami v Chicagi močne dovolj, da smo stopali evetkariji na kurja očesa. Sedaj na •je glasovanje in apeliramo na Vas, da glasujeic. Prav nič me ne bo bolelo^ako kateri izmed slovenskih sodrugov ¿l.isnjr, da želi spadati v hrvatsko sekcijo. Verjame mi pa lahko, da bo kmalu spoznal, da ga je hudo polomil. Kakor hitro se na sekcije avtono-
Idilno milo.
Milo za toaleto, obraz ali kopal j mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora ¿isto» zdravilno, antiseptično in nerazdrailjivo.
Severas
Medicated Skin Soap
(Severovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Cena 25 centov.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
bimi AntiMjMol
je antiseptična teko*-na zs notranjo in v nanjo rabo. Rabiti bi ga morah vft&k dan kot ustno izpiralo. grgralo In irot krajevno nadevalo. Cena S 6 centov.
Severa's Foot Powder
(Severov Praiek zs nogs) ie znan kot an* tiseptidno prepretilo xopsmegs duhs in olsjftilo za potne. ote-kla. peko£e in razpo-ksne noge.
Cena 26 csntov.
PoUc tok m dob» »udi dru«« sdravUa Ib ImIsm pripravke isdeUae !■ kl m prtx1«J«J<> pod Severov» vusoatoo îuiuko Zebte vaiU vwJuo Miuo Severove pripravke Sa prul») v le karnah «Mpuvauti 0« jih a« morete dobiti V vidam kraju, uaroëit* Jib aar»v-
Irl t
3 El ENSE
Na|vet|a slovenska zlatarska Irfavlaa
FRANK ČERNE
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohio 0
Ure, verižice, prstane, bro&ke, zaprstnice, medaljonftke, itd. Popravljamo ure po niski ceni.
Podružnica Columbta Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. S« prodaja na mesečna odplačila.
fes
Piiite po coaik, katari aa Vam potijo brozplačno. Najboljšo blago.	Najnižja cana.
inr==i r=n=iwr
PAZITE I IM ' H RA IM I X E
Narodni izrek pravi: "Pazite nn v«Ä beli denar «a črni» dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazit» in hranite dokler ste Se zdravi in mladi, da honte imeli nekaj za stara in osemngla deta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ko le to je edina pot, ki vas vodi v neodvinnost. Prvi dolar, ki g* dat« nantraa. se lahko eeni kot ¡temeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dolu o je vedno imeti na pumetu narodni izrek ki pravi: "Zrno do fcrnn pogiiea: kamen na kamea palača". NnjteJ.je je poietek ali brez noče tka ni nikslar ničesar. Zatorej pričnite vladati vsi deaar ie dancu, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo In varno bnnko. 7. vlogo enega dolarja dobite vato bančno knjižico.
Mi sprejemam«) denar na hranilno vlogo in plačamo po obresti od njega.
PoAiljamo denar v Italijo, Ruaijo in Franeoako.
Prodajeano prvo posojilne mortgag« (markečo) in dajemo v najem varne hranilne predale.	«
Hprejemo upiae za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Bine Island Avenue, Chicago. Iii *
Kapital, vlogo in prebitek znana nad Sd,000,000.

VABILO NÂ YELKI PIKNIK S PLESOM 8
:
katerega priredijo slov druAtva "Mednarodna Zveza" *tav. 124. S. N. P. J., "Delavec" itev 27. S. S. P. Z. in Jugoslovanski Socialistični klub itev. 10
iz Forest City. Pa. V SOBOTO. DNE 15. SEPTEMBRA 1917 NA PROSTORIH g. JOHN LUKUS A. VANDLING. PA.
Zučetek oh desetih dopoldne lu hode trnjal pozno v nor.
Igrala ho izvrstna linijska godhu; dohra in točiia poatrcftha v vsakem oziru.
Tinti preostanek tegn piknika» je namenjen za fond slovenskeg.n "DOMA" v Forest City, Pa.
Nrtjuljndnejae vabimo vse Hlovem-e iz Forest City in okoliee, da «e mnogoštevilno ndeleie tega piknika, ker gre za spfoino korist in izobrazbo.
Pridite vsi do zadnjega, kliče	ODIlOR!
:
Vprašanje premoga je deloma rešeno in zdaj nadaljujejo z delom, da bodo industrijski produkti pod zvezno kontrolo ml tovarne do koneumenta. Predsednik Wilson je zdaj obrnil svojo pozornost na industrijo in je dal tudi zvezni obrtni komisiji direktivo, da preiiee produkcijske stroške Za jeklo in baker, da ho mogoče določiti cene.
Zdravo spanje.
Mnogokrat ljudje
vražjega posla
Frank Savs, član gl. odbora.
a
M
Kapitan Joseph A. Baer v Platfhburgn je dobil Odredbo o<l vojnega tajnika Rakerja, ki pre -poved nje oficirskim kandidatom Imeti avtomobile, konje in sluge v veibslitfnem taboru in njegovi o-koliei.
nerjevo ameriško grenko vino daje zdrav .spanec. Bčisti mlvs-jalne organe, ustavi torniiaeijo plinm-, pomaga prebavi in učvrsti ves swtem, — "Kadar uživam Trinerjevo ameriško grenko vino, se počutim izvrstno in vsakdo hvali zdravila," pine Mrs. Ana ( halunka, Newark, N. .1. — ('ena ♦1.00 po lekarna ¡v. — Trinerjev
Izšla je knjiga Monlzem
Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah. To velezanimi-vo znanstveno razpravo, tičočo se svobodnega nazirauja in misli, bi moral citati vsak rojak, vsaka rojakinja. Vsak slovenski svofmdo-mislec in socialist bi moral imeti to knjigo v hiii, morala bi biti v vsaki slovenski čitalnici, nocijali-aticnera klubu in drugih kulturnih društvih.
(1ena 35e poitnine prosto.
Naročite še danes pri:
ERAZEM GORSHE, 4964 Pearl St., Denver, Colo.
Adv.
M	- linnnent je potreben v vsaki hiši.
.Kapitan Baer je dejal : 41 Ta od- Ozdravi revmetizem, nevralgijo, redl>a pomeni, da morajo vsi ofi- napet je, poživi utrujene mišice in eirski kandklatje èiveti v enakih noge. Cena 2't in 50e po lekar razmerah v taboru in izven tabo- nah, po |x»šti in «(le J os. Tri-rs tsko «laleč, kot sega moč vlade, ner, kemist, 1$J3—19:1!) ?4o. Ash-ds uravna to livljenje."	land Ave., Chicago 111.
* PH prehladih
▼drgnit« vrai Im prsa, kakor tudi stopala e O Dr. Rte litar-|evem
PAIN-EXPELLER
Učinkuj« Ukoi nlajAljivo \n yrtjataa.
ledlse pravi e varstveno znamko slSrs.
IV Ir» a le e lekarnah la naravaoat ed F. AO. SICHT RR * CO. tS-SS Wa»Sla«toa Street. New Yerk. N. t.
Central Hotel
Conemaugli9 Pa.
Fred. Motebarger,
lastnik
t

mimmmmmimmmim
; Stran Ka |
immmmmmmmmmmm
TAJNIKOM KLUBOV J. S. Z. V UVA2EVANJE
Tajnike jugosl. socialističnih klubov prosim, naj uvažujejo v izvrševanju dolžnosti napram «I. S. Z, in klubu aamemu sledeče točke.
1. V slučaju ako klubov tajnik
. i • ljajo po vrati in kolikor mogoče klub, ki je kršil 11« ta načbi pra-ldtro. Včaaili nastajajo tudi pri gl. vila, lahko obtoži radi kršenja tajniku zapreke, ker ne- nakopiči pravil. Ravuajmo ae vat po pravi-slučajno kakšno drugo delo, In lih, ki jih je sprejel naš zbor in valed tega se odpošlljatve za p*jr potrdilo naše članstvo potom dui zakaan«»; /ato-ni odlašati na- splošnega glasovanja, " ročil, da se na ta način ne savle- U. Ne zamudite poslati vsak mečejo kluhove seje, ali da ne dobe se« mesečno poročilo za prejšnji člani kluba v čl. knjižice oh Času sli pa tekoči mesce
svojih zuaiuk itd.
2. Zadnje čase se dogaja, da sprejemajo nekateri klubi resolucije in predloge, ki se nanašajo no akoijo, bodisi da ae tiče ta akeija ne sprejme v 'Teku desetih dni od sprememb pravil, kar pomeni gl. tajnika naročenih stvari, bodi-1 splošno glasovanje ali drugače —
in jih cirkulirajo, to je raspoli ljajo na ostale klube, češ naj podpro njih akcijo. To je popot noma nepravilno, kajti 'doktor o takih resolucijah, ki vsebujejo predloge za akcijo, ne razpravlja gl. odbor J. S. Z. na svoji seji o njih zsključuje, je vsaka taka re solucija neveljavna. Točka 50
si Članske znamke, čl. knjižice, pravila itd. naj nemudoma na-zuani tajništvu Zveze, da nI sprejel naroČil«. Zadnji čas se namreč dogaja — odkar je Amerika v vojni — da se včasih kakšna po-šiljatev izgubi na pošti, in če gl. tajnik ni obveščen v teku desetih dni (v tem času so navadno odpo-
slan« vsa naročila) se lahko zgo , zveznih pravil *e glasi: "Vsak
di, da čaka klub eel mesec na naročilo, misleč, da gl. tajnik ne vrši
klub ima pravico predložiti inci-eiativo gl. odboru v odobren je. V
svoje dolžnosti. Vsa naročila soj slučaju, da gL odbor odkloni pri-razposiana po vrsti in sicer nsj- občitev iniciativnega predloga v pozneje v roku desetih dni, odksr glasilih, tedsj gl. odbor poslani jih tajništvo sprejme.	¡iniciativni predlog klubu, ki ga je
Dogaja pa se sledeče: Pride na poslal, vrne naznajajoč, v čem se pr. pismo, v katerem se pravi:, gl. odbor z iniciativnim predlo-
Prosim, da mi pošljete takoj znamke in čl. knjižice, če Je mogoče po Special delivery, ker Imamo v soboto ali nedeljo sejo, pa
gom ne strinja. V tem slučaju lahko klub išče pomoč na svojo roko, in če dobi od šestih klubov, sestoječih v treh raznih državah
Vse tajnike klubov prosim, da to blagohotno vpoštevajo in mi na ta način pomagajo pri vršit vi ta j niškega posla. Cim večja točnost, taktnost in kooperacija od strani klubovih tajnikov, tem večji od-me / teli lastnosti bo od strani gl. tajništva napram celi J. S. Z.
Tajništvo J. 8. Z
REC
ZA
začetku glasovanja ni hotfcfct nobena «trauka slišati kaj o kom-promisu. Cen« je z« 20 centov vi: ¿j«, kot jo je kongre« določil m pridelek v letu UM H. .Mlinarjem je dovoljenih 2f> centov kot profit pri sodu moke. I Vi toni krme je dovoljenih 50 centov kot profit, N« trgu v Ohtafu je bila doslej pšenic« prve vrste po $2.35 do #2.40 b ušel j.
Tajnikom jugoslovanskih socialističnih klubov na snanj«.
V kratkem dohe vsi dobrostoje-či klubi glasovnice o zadevi, da se postavi Jugoslovanska socialistična zveza na stališče avtonomnih sekcij. Vsa navodila za glasovanje >o na glasovnici. Rezultat glasovanja je poslati tajništvu zveze najkasneje do 15, novem -bra t. I. Hedaj je odprta diskusija o predlogih in se je lahko vftak član udeleži v naših glasi • lih.	Tajništvo J. S. Z.
nimam na roki čl. znamk. Zgodilo podporo, gre iniciativni predlog se je, da je tako pismo prišlo vina splošno glasovanje.'* petek, za soboto pa hi moral že V tej točki je torej Jasno iz-odposlati čl. znamke na pr. v rečeno, da se lahko vsak klub Ohio ali Penna. To je absolutno obrne za podporo o iniciativnem nemogoče, kajti uprava J. S. Z. ne predlogu na ostale klube šele te-more poslovati na podlagi Special j daj (in ne prej) ako gl. odbor delivery, če ne gre za kakšno bolj predlog odkloni. Vsak tak pred-važno zadevo kakor naročilo za log mora torej priti pred gl. od-zuamke in druge reči, ki jih po- bor, ne pa narobe: najprvo na trebnje klub. Vsak tajnik naj'klube. Zapomnite sit Vsak inieia-torej gleda, da ima za prihodnjo'tivni predlog, to je predlog ali «rjo v zalogi dovolj znamk, in če rcsolm ija, ki vsebuje aketye, mor.i jih nima, naj jih pravočasno (vsaj iti pred vsem na sejo gl. odbora deset dui pred sejo) naroči od g!. J. S. Z, drugače jc neveljaven, tajnika. Vsa naročila se razpoši-, poleg tega pa gl. odbor dotični
Pittsburgh, Pa.
Jugosl. soe. tajničko vijece št. 1 v zapadni Pennsylvaniji ima redno sejo v nedeljo 9. septembra ob 9. dopoldne v prostorih udrn-ženja *t. 3 na 870 So. Canal St., N. S. Pittsburgh. Treba je, da se ndeleže vsi tajniki.
Na newyoritki borzi prevladuje pesiraisevu, ker namerava senat povišati davek na vojni profit. Delnice Anaconda Copper Co. ho padle m eno četritnko, Cnitcd Cigar Store» z« V4t podjetja za in/ dust rij al ni alkohol pa za eno os-minko. Delnic« U. 8. Steel korpo-raeije so «le malo navzgor, ker je družbu v petek razdelila med delničarje 4V4-odstotno dividendo.
Cas
je edina slovenska revija v Ameriki. <4<"as" prinaša lepe pove sti, koristite gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške' slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Ces", 2711 So. Millard Ave., Chicago,HI. v Clevelsndu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
CARL STROVE*
Attorney at Law
Z«tt«M sa ail itditiik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, ftt. sobe 1009 ISSW. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Triefen:
Milwaukee, Wis.
* *
Jugoslovanski socialistični tam-buraški zbor "Nova «loboda " pri-reja v nedeljo 0. septembra izlet s piknikom na Kustjanovi farmi. Chicago-Milwaukee kara do Rant-son Ave., So. Milwaukee pripelje čisto blizo tam. Od tam le par korakov na df^no. Sodrugi so vab -ljeni, da se udeleže piknika'.
J Martinovi*'.
Rudarji o Den ver ju, Colo., predlože Kockefellerju ml. spomenico, v kateri ga opozarjajo, dn
fJeroier zopet pravi: Nisem.napravil izjav, da bi se lahko Izrabile na ta način proti meni Kar
naj prizna rudarsko organizacijo sem rekel, je bil izraz mojih ustsv U. M. W. of A., ker se je njegov j nih pravic, moje besede so pove-industrijalni načrt popolnoma dali narobe in to je napravilo vtis, atnftil.	da sem nelojalen."
Avtomobili v Greater New Oermer pravi, da je bil rojen v Yortiu so ubili 54 oseb v mesecu i Vzhodni Prusiji, toda bil Je vedno juliju in' 1,656 pa runili. Avtomo- jbolj Rus kot Nemec. Njegove sim-bil je postal pravi morilni stroj, j patije so bile vedno z Rusijo.
Premogovniški baroni imajo z! Mnogi trgovci si mučijo možga-mnogimi tvrdkami industrijami-1 ne in ugibajo, kako visoka ho čemi podjetji in mestnimi občinami na pšenici, ki jo določi živilska pogodbe za dobavo premoga. Po- j komisija. Nekateri že vedo pove-godbe za dobavo premoga so na- dati, da bo nad dva dolarja za bn-pravljene skoraj za 20 do 30 od* šelj, dasiravno dr. H. A. Garfield,
stotkov produkcijske množine. Zdaj prihajajo glasovi v javnost, da bodo premogovniški baroni
ki ima določiti ceno, še ni dal od sebe ofieijelnega naznanila in ga v podučenih krogih pričakujejo
zshtevsli, ds se .brišejo te pogod-iše le v prihodnjem tednu, be.	Konferenca zveznih živilskih
Ksj to pomeni?	komisarjev, ki so imenovani na
Prav malo pogodb je napravi je- razne države, je pričela. Nagovor nih po višji ceni, kot jo je dolo- je imel živilski upravitelj Hoover. čil predsednik Wilson.	ki je pojasnil, kaj zvezna vlada
Premogovniški baroni se boje, i pričakuje od sodelovanja držav.
da bodo rudniki zaplenjeni, in ne-j	--
ki operator se je izrazil o situoei-i Iz Washingtona je došla vest, ji takole:	lds internirajo Kari Armguard
na dohodnino in vojne profile, ker naj nosijo po njihovem mnenju težji del davčne butare bogatini in ker nosi največji del vojnih troškov sedanja generacija.
Predsednik VVilson je apeliral, da naj podjetniki za časa vojne! prenehajo z bojem proti delav - ] stvu. Jeklarski trustovei se ne bri-gsjo za opravičene težnje delav -cev in tudi dosti ne dajo na besede 1 najvišjega uradnika, kar se je p«.
kazalo pri sklepanju nove pogod- j Ali veste za letovišče Martin be z organiziranimi pristaniščniuii Potok a rja? Seveda. To je *'VIL-delavei. Jeklarski trust je kriv, da LAGE INN" s prostornim vrtom pogodbo sklenjena z Mednarodnoi za izlete.
unijo pristaniščnih delavcev mi Vodnjak z studenčno vodo na transportnim odborom in vojnim j Martinovi farmi je poznan po vsej departmentoui, ni veljala ttuli za okolici.
organizirane pristaniščne delavec I Ogden Avc., Mizo cestne /<•!< /
Prtrepen po načiau, ki gs 1 « rabil Htar moder menih
S O R O L
j« izkazal čudovito uspešnem s« luri« šal ode u m trebuhu, bole nvrat, aa. d uho, glavobol, izgubo tek«, preklad v glavi, itd. od
Prtradi *a liU kompantja. k* del« slavni "Pain Kx-petter" »Uro vredno aro«!* •tvo ia vdrgnanj«. Pameten ilovek ima aaa ■taklaaieo vedno pri rokak Si« in «ta v v»eh lekar-nak, li pa pri P. AO. kICHTE« CO. 74-SO Waskinaton Streal. NSW YORK
niske postaje, Lyons, 111. Telefonska ¿tevilka 224 M.
v pristanih Velikih jezer. \ ,
llerbert Hoover, živilski upr«___
vitel j, priporoča, da naj vsakd« j
hrani s sladkorjem. Po prvem ok- LOUIS RABSEL
8L0 VENCEV. lEItlMI, VIS.
tobru bo padla cena pri untu za 1 in pol centa.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
SHAJALIŠČE IA 41« 8RAI0 AVE.,
Telefon UM
MODERNA KHIOOVmOA.
Okuano, hitre in rp>in> 4a|g
za privatnik« in društva. 8prej» mamo naročila tudi isv«a
Imamo moderne stroje. In poitena portrsika.
BRATJE IOLAI, 1C8S Hm Umi Avk, (Advsr.l	mnmk m
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL
POD-
Naročite si devnik ''Prosve ta". Lisrt stane za celo leto $3.001 pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 80. Lawndale Ave Chicago, 111.
M je le Am, -fei; «d T
ki__a.
■vvoai
vm bi vila. 1 Urad«je ad 1 da » p. • eveèer levee Ofeéaog Mi «éfteie ate v <
Vojni department je naprosil francosko vlado, naj pošlje zbor oficirjev, ki sA prišli ravnokar iz strelskih jarkov, da nče^nova ante-riSke oficirje modernega bijeva-nja. Drugi rezervni oficirski zi»er in tisti, ki mu slede, bodo vežbali francoski oficirji. Naznanjajo tudi, ds bodo rekrutc, ki so bili p«»-tTjeni v lllinoisu in so izirčeni rokodelstva, razdelili med enajst že-nijkkih polkov. Ravnotako nodo dali \T»em rokodelcem pod 45. le* tom priliko, da lahko vstopijo kn prostovoljci v ženijski zbor za .slu-žbo v Franciji.
Mornariški tajnik Daniels je naznanil, da stopi pred senatni mornariški odsek in priporoči, da dovoli $350,000,000 za gradnjo o -grom nega brodovja razrušcvaleev Priporoči tudi, da kongres dovoli zgraditi ladjedelnice, v katerih bodo gradili razruševnlce, ker so vse ladjedelnice preobložene z na-
"Kaj smo storili? Skočili smo iz i Gravesa, ki je sebe proglasil za	n.	preootozenc z na-
■ j i n	. . , '. * i j T	rocili. Daniels ni povedal, koliko
U>wden-lnsullovc. ponve v ogenj, mednarodnega ogleduha.	razmševalcev zgrade, toda v mor-
ki ga je pripravil predsednik v Graves je bil večkrat v javno-	K .
narekih krogih sodijo, da bodo Zedinjene države imele največje brodovje razniševaleev za Veliko
so pravi
strah za suhmarinke, obenem tudi najboljše varstvo za trasportne ladje.
Washingtonu. Ne, nočem kf^tizi- Isti, odkar je priičela vojna. Obja-rati, ker nočem hiti interniran za; vil je več tajnosti, pri katerih je
dobo vojne; predsednik lahko tu-j sodeloval kot osebni "ogleduh" BriUnV*).'" Ra^iiTevaiei «li zapleni rudnik«, in mogoče nam za nemškega cesarja, jih nikdar več ne vrnejo." I Graves je bil aretiran tukaj v V lllinoisu producirajo 4,500, j četrtek vsleii informacije, „ da je 000 premoga na mesec. Predsedni- Nemčija izjavils, da zastopa dr-kova odredba prihrani ljudstvu žnvni department. Tajil ni, ampak $1,05 pri toni, ali nad $18,000,000 je dejal, da je na potu v Denver «In novega leta.	po spise, da dokaže nelegitimnost
Državne oblasti so sprejele cc-j družine Hohenzollem. Spisi, ki so no,, kot jo je določil predsednik.; jih dobili pri njem, dokazujejo, da Poslale so predsedniku čestitko in je agitiral za obširno saksonsko izjavile, da ne podvzamejo nadalj ' zvezo, ne akcije. Sodnik Carter je za-	.
ključil delo kot državni premo/1 gov ravnatelj in je podal izjavo, v kateri pravi, da se umakne iz pozicije.
Kitchin, predsednik zborničnega finančnega odseka, ceni, da bo vojni proračun zntsal v prvem le-lu $19,:100,000,000 ali petnajst-krat toliko kot v mirnem času. Ce Adolph Germer, tajnik sociali- ,^štejemo od te svote posojilo za-stične stranke j« bil sopet areti- veznikom in troške ladjegrndni -ran. Odvedli so ga pred zveznega, Skl.ffa	tedaj znašajo troški
sodnika Carpenterja, kl Je zanj okoli $10,000,000,000. Posojila za-dtdočil $5,000 poroštva.	veznikom bodo znesla $7,000,00(1,.
Minuli petek so aretirali Oer-1000, troški ladjegradniškega sveta
morja radi govora na shodu paci fistov v avditoriju Douglas Parka: Ko so ga zaslišali uradniki justičneg« department«, je bil zopet izpuščen.
Obtožnica očita Germerju, da je v svojem frovoru širil neresnična poročila, da širi nepokorščino, nelojalnost, punt in da se ljudje npr » preti službi v armadi in mornaric i.
pa $1,000,00,000. (> k tem izdat-kom prištejemo se -navadne troške uprave, tedaj znašajo vsi troški $19,000,000,000. Pi.utnčni odseki menijo, da naj »e tri desetine Jeh troškov krijejo z d«vki, sedem desetin pa z zadolžnicami, tako dn bodo vojni dolg plačevale racije, ki pridejo za nami eionalcl so drugega mnenja Oni zahtevajo, da nalole visok davek
Zedinjene države morajo šteti $156 za opremo enega infanterista za službo v Franciji. Obleka stane $101.21, bojna oprema $47.36; po-seda za jed $7.37; maska proti strupenim plinom $12.00, čelada iz jekla $3.00, puška $19.50.
Cena za bušelj pšenice v letu 1917 je določena na $2.20. Tako je Sklenil pšenični odbor, katere • mu predseduje dr. H. A. Garfield, in predsednik Wilson je odobril sklep. Temeljni vrsti bosta st. 1 severna pomladanska, rdeča zimska pšenica in štev. 1 trda zimska pšenica, poslani v Chicago. Vladni uradniki izjavljajo, da sorazmerno znižajo tudi ceno za moko in da bo sod moke stal od $9 do $11. Odbor se je zedinH, d« Itodo prodajali po 5 centov kruh, ki tehta 14 unč. Odbor je izdelal ceno z« vke vrste pšenice. Najnižja cena za pšenico prve vrste je $2.10, naj-višja cena pa $2.24. Zastopniki farmarjev so glasovali za $2.50, rastopniki delavcev fta z« $1.84. Po večumem glasovanju so se ze dinili na temeljno ceno $2.20. Ob
•ANDOV ČLANEK O NADSOROVA-
WTU BANKE SV ANE "C LE AR ING HOU8E". Kaj te pomeni aa ljudstvo, če je bank» psd aadeorotvom "Oleailag Hoaaa".
Vse baake, ki ime jo cveto • Chicago Cleeriag Hoase, so podvrieee strogemu Mdzorovaaju od oradeikov trga savo fa. Pregledovan jo računov ia imetja ee mora vrttti aajmaaj enkrat na leto. IsvMesH natančno preiščejo stnnjr < vaeke baake. Vso gotovino preitejejo, prsfl«d«je vse note, varftčiae, vknjižbo in drage vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v dragih bankah is pregledajo knjige ia račune, če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listino, ne te n« it«j«jo več kot iaravina banko. Ako se je skrčila vrednost baačaega premože »j«* mora hanka kazati pravilno vrod-Sost v svojik knjigah. f'e banka drxao špekulira i« ee ji pride na sled, mora to takoj op«etiti. Vse, kar je slabo, rt-shirano, se mora takoj udstraniti in na-domestiti s boljšim, če vnega tegn banka hitro ne popravi in stori, izgubi vie nadaljnje ugodnoeti in pravice, ki jih vživnjo banke, katere no zdrnžeae v Cleariag House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti sli če ni sprejeta v Cleraing Houss ima slednja za to dober vzrok. Na dragi ntraai pa je o banki, ki jo llaniea te svete, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imoviao, da je njen kredit dober ia da vodi svoj denarni promet po predpinih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od hatorega časa nu proj ni bankrotirala niti ena banka, ki' je bila v cveti s tem tleaciag Housom. Ako je ftlo na ali drugi banki slnbo vsled panike ali vojske, so ji takoj pri skotile na pomoA druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niao povrnile zopet normalne razmere. Tn Clearing House nadzorovalni načrt sel je pokazal tako vapeJten, da so povaod, kjer koli se nnhaja kak Clearing Rouse, sprejeli ta načrt.
Američan State Banka je v zvezi s tem Clearing Hoasom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vaako leto pet popolnih računov.
American 8tate Banka pa je tudi pod državnim aadeorstvom in odda vmho leto pet detajliranih rs ionov o atanju Banking Departmenta države Illinoia.
Napravite NA&O banko za VAŠO banko i« Val denar bo varen in ga lahho dvignete, kedar ga želite.
Vpreftajte sa seznam nnAih First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500,00 zlatih hipotečnik bondov.

Naiveč" «invaitska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
Islam« Avcaae, Chlcage, II«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
teeee»eeeee$eeeeee»ee»eeee»eeeeeeeeeeeee$»eeeeeee
J£ADAR potrebujete društvene potre bičine kot 2«st«ve, kape, re-£«lij«, uniforme, pečste ia vse drugo obrnite s« n« svojega rojaka
F. KERŽE CO*,
4711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
CeniUc-prejioete zastonj.	Vse delo gerantiraiie.
eeeeeeeeeeeeeeeee«e»eeeees$$$i$$$$iisise$stt«iiMi$$i
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAi STREET Ttl\ 1475 JOHNSTOWN, PA.
AMBBIAKB
predsednik. DRŽAVNE BANKE
Rlue Ialnnd Ave., vofnl Loomis ia rests.
IS
V teli dnevih
velike draginje
hi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatkc za hifco. Popolna resnica je v pregovoru.44Forewarned is Forearmed". Slaha prebava glavobol, zguha okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozomjejo, da išeete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Triner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slneajih. Isto izčisti ('reva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in mnoie razni baeili, pomaga prebavi, povrne okns in ojavi kri in želodec, ki so potem vstann braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-raembe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. lato je dobro tudi zn najbolj občutljiv želodec. Cena *1.00. V lekarnah,
Trlnerfev Uniment
vam prinese v hifo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene miSice po težkem <Mu ali dolgi hoji. Cena 25 in 50c v lekarnah, po poiti 35 in 60e.
Trlnerfev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hrips-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagršde na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna—San Francisco, 1015, Grand Prix—Panama, 10lf>.
JOS. TRINER
(Meaf.. a
kealk lxdelovslec,
1UJ-13J9 Ss. Ashlaad Ave.