Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 10%
Katoliški
Leto XXX. - Štev. 15 (1498)
Gorica
četrtek, 13. aprila 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Kdor še more, naj kriči!
Dostojanstvo človeške osebe ni bilo morda še nikoli v zgodovini tako teptano kot v zadnjih desetletjih. Združeni narodi so sicer sprejeli listino o človeških pravicah, v Helsinkih so jo potrdili, toda dejstva govorijo, da »pravice so zapisane, izvajajo se pa ne«. Cel kup pričevanj nas v tem potrjuje.
-MODERNI NABUHODONOZORJI
Najprej polom konference v Beogradu.
0 marsičem so se na konferenci zedinili, v enem se niso mogli: da bi znova potrdili pravice in svoboščine, ki pritičejo slehernemu državljanu zgolj zato, ker je človek.
Potem je tu Amnesty International. Tudi v našem listu objavljamo primere z vsega sveta, ki govorijo o državljanih, katere režimi preganjajo, zapirajo, sodijo zgolj zaradi tega, ker so kritizirali režim svoje države, povedali svoje mnenje. Imamo namreč na svetu malike, ki so nedotakljivi; smeš jih samo moliti. To se pravi, smeš jih samo hvaliti.
Nekoč je živel neki kralj po imenu Nabuhodonozor. Dal je postaviti svoj kip v prestolnici Babilonu in ukazal, da se morajo vsi državljani pred tem kipom pokloniti in ga moliti. Trije judovski mladeniči lega niso hoteli storiti v zavesti, da se sme nioliti samo Boga. Zaradi tega jih je zadela kraljeva jeza in so jih vrgli v ognjeno Peč.
Danes take oporečnike, ki nočejo častiti modernih malikov, vržejo v samico, pošljejo na prisilno zdravljenje v umobolnico, Jih izženejo iz države in odvzamejo državljanske pravice, pošljejo na prisilno delo, največkrat pa jih na tiho likvidirajo. Mrtvi namreč ne morejo oporekali.
ČLOVEK ZAMENJEVALNO BLAGO Poleg režimov imamo še razne revolucionarje in gangsterje. Zanje je človek bla-8°, ki ga lahko zamenjaš za denar ali kako drugo odkupnino. Pri belem dnevu streljajo na svoje žrtve kot lovec strelja na divjačino; obstrelijo jih ali tudi ustrelijo, k°t pač kaže. Ugrabijo človeka, potem ga Priklenejo na posteljo za tedne in mesece, da z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi čaka, ali se ga bodo sorodniki usmilili in Plačali zanj odkupnino po starem izreku: ®lago za blago. Toda v tem primeru je blago človek.
Pa pravijo, da smo sedaj bolj napred-> ker nimamo več sužnjev! Ali niso omenjeni pojavi hujše kot nekdanje suženjstvo?
zadržanje politikov in množic
Kar človeka najbolj žalosti, je pa zadr-zanje množic, posebno še politikov. Ljudje slišijo o pokolih v Kambodži, v Ugandi, v Salvadorju, pa so tiho, kakor da bi ne sl° za človeška bitja, temveč za opice. Ko Pridejo voditelji takih držav na sedež Združenih narodov, se jim vsi klanjajo v uPanju, da bodo lahko navezali trgovske stike z njih deželo.
1 judje slišijo o oporečnikih, ki živijo Ctu In leta v umobolnicah, ki so preživeli ^setletja po ječah, na prisilnem delu, pa
v,,lijo tiste režime, prižigajo svečke v čast lakih voditeljev. Potem slišijo, da so za ',S°k° odkupnino izpustili tega ali onega Ugrabljenca, in so vsi srečni. Ce se pa l®°di| da sorodniki plačajo odkupnino, grabljeni je pa že mrtev, potočijo solzo Potein gredo gledat nogometno tekmo.
^n vendar vsi prisegajo, da je človek najvlšje bitje in da se vsi borimo za nje-8°V° srečo in svobodo.
STRAH IN EGOIZEM ( J,",*l‘1j srno ljudje tako pasivni spričo nasilja, teptanja človeških pra-./ za,'ikanja človeškega dostojanstva? člo °ri*a	s,rahu. Strah je nekaj tako
kotVe5ke«a In mnogi se rajši potuhnejo,
da ne vidijo in slišijo. Vendar nočejo Prizna n,
lin	se Mijo, temveč pravijo le-
so pa trgovina, dobiček, vojaška varnost. Spričo teh interesov je človek v tuji državi ničla.
Pri množicah je kriv egoizem. Kaj me brigajo ljudje v državi X ali Y? Tudi če jih nekaj milijonov postrelijo ali pozaprejo, da le pri nas ni tega.
Morda je še hujše, da delajo politiki in množice razliko med terorizmom in terorizmom. Če prihaja ta z določene strani in z določenimi nameni, ni terorizem, če prihaja z nasprotne strani, pa je terorizem. To je silno nevarno početje, ker terorizem je kot kužna bolezen, ko nič ne veš, kje se bo pojavil in kdo bo njegova žrtev. Da je vse človeštvo v isti barki, se vidi iz tega, kako se nasilje širi. Njegova posledica je zmeraj smrt svobode in demokracije, s tem nastanek novih totalitarnih režimov in kršenje človeških pravic.
OPOREČNIKI — ŽIVA VEST
Ali ni čas, da kdo zakriči? Tega gotovo ne bodo storili ne politiki ne množice. To delajo redki oporečniki v Rusiji in v mnogih drugih državah s totalitarnimi režimi. In teh je danes že velika večina na svetu. So rdeči, so črni, so rjavi, vseh barv so, a imajo isto lastnost: s terorjem so se prikopali na oblast, s terorjem se na oblasti držijo.
Oporečniki so živa vest v takih državah. Toda kdo je danes med oporečniki v totalitarnih državah? Včasih je bilo med njimi veliko škofov, duhovnikov, krščanskih vernikov. A danes? Iz Češkoslovaške je prišlo pismo, ki je v tem pogledu silno pesimistično. »Krščanska sol se je spridila. Molimo malo in se malo stavimo na razpolago Sv. Duhu in zato nimamo več kaj povedati sedanjemu svetu.«
MORALI BI KRIČATI
To je napisal češki duhovnik, ki potem prosi: Vsaj vi kričite, ki ste še svobodni. Zaradi tega je naša dolžnost kot kristjanov in svobodnih ljudi, da pred nasiljem ne molčimo, da nas ne zadene prerokova beseda: »Gorje vam, mutasti psi!«
Te dni obhajamo desetletnico nasilne smrti Martina Luthra Kinga, neustrašenega miroljubnega borca za pravice črncev v Severni Ameriki. Tudi njegova kri vpije, da ne smemo molčati.
K. H.
Tri neovrgljiva dejstva
Ugrabitev Alda Mora, ki je v rokah svojih ječarjev že četrti teden, nudi neka spoznanja, mimo katerih se ne da iti, čeprav si mnogi pred njimi zatiskajo oči. Ta spoznanja so: 1. za rdeče brigade je glavni sovražnik Krščanska demokracija; 2. teror, ki ga rdeče brigade izvajajo, je sad razrednega sovraštva, ki ga je italijanska partija skozi desetletja podpihovala; 3. italijanski sindikati so nasilju dolgo časa nudili svojo moralno oporo.
UNIČITI KRŠČANSKO DEMOKRACIJO
V prvem sporočilu, v katerem so rdeči brigadisti potrdili, da so oni ugrabili Mora, je tudi rečeno, da je »DC podružnica mednarodnih družb, ki so človeštvo omadeževale z zločini«. Imperializem multinacionalnih družb z njihovo politično in gospodarsko močjo je za rdeče brigade tisti sovražnik, ki ga je treba streti.
Resnica je precej drugačna: po-litičnodružbena organizacija za-padnih držav s kapitalističnim sistemom, v katerem pride do izraza svobodna gospodarska igra — dostikrat še preveč svobodna in brezobzirna — je kljub vsemu najbolj napredna, kar jih pozna zgodovina človeštva; nasprotstva, v katera se ta organizacija zapleta, so tudi rezultat sindikalne akcije delavcev, ki nikjer drugod niso tako močni in svobodni kot v zapadnih kapitalističnih deželah.
Če je po besedah rdečih brigad Krščanska demokracija »podružnica« tega sistema, zasluži pohvalo, ne pa graje. Seveda zasluži DC tudi grajo: kot kristjanom nam ni všeč italijanski način kapitalističnega sistema, ker prihaja do mnogih zlorab. Vendar moramo pri tem biti pošteni in videti še večje zlorabe v drugih sistemih, npr. v marksističnem. Poleg tega se je italijanski človek skozi tri-
Kristjani iz oči v oči
niu
Pot,
“Previdnost in pametnost«.
Pri ^ lu ln,ercs in egoizem. Interes 1))n	in	diplomatih, egoizem pri
heti°?'Cafl ^“HHki pravijo, da morajo skr-Za Interese svoje države. Ti interesi
Tržaško škofijsko zborovanje razpleta svoje življenjske niti v delu desetih komisij. Kar nam slovenskim vernikom daje največ moči za sodelovanje, je prepričanje, da je to zborovanje vzniknilo v Cerkvi sami in ker je občestveno, ga na poseben način vodi Sveti Duh. In prav ta Duh nam vzbuja zaupanje in optimizem, da bomo v skupnem in odkritem razgovoru in iskanju v globini Kristusovega veselega oznanila našli smernice za današnje krščansko življenje.
Skof Bellom! je v pomembni tiskovni konferenci 20. decembra 1977 poudaril, da mora »tržaška Cerkev izoblikovati nov načrt, ki naj velja kot socialni vzorec življenja po evangeliju in odziv na pričakovanje sveta«.
Škofijsko zborovanje nam je dokaz, kako se Cerkev trudi, da bi v luči evangelija služila vsem ljudem in kako skuša sodelovati pri celotnem človeškem napredku. Samo v Cerkvi se bomo slovenski verniki lahko udejstvili v vseh in najglobljih naših težnjah.
Mislim, da je prvič v zgodovini, da se slovenski katoličani, povezani v cerkvenem občestvu, gledamo iz oči v oči: duhovniki, laiki in redovnice In da skupno rešujemo iste dušnopast Irske probleme. Postopoma odkrivamo in bolj objektivno vrednotimo dosedanje delo naših duhovnikov, ki so prek meja človeških zmogljivosti ohranili in hranili duhovnost v naših župnijah. Naši laiki se udejstvujejo na sejah z izvirno podjetnostjo in prizadevnostjo ter nam odkrivajo nove poli sodelovanja. Redovni-
ce pa se zavedajo, da bodo ob novih izkustvih globlje doživele svoje redovno posvečenje, včlenjene v cerkveno občestvo, kjer odkrivajo nova znamenja časov.
V	četrtek 30. marca smo se slovenski verniki, ob navzočnosti našega škofa Bel-lomija in škofovega vikarja dr. Škerla, zbrali pri molitvenem srečanju v kapeli in nato v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta. Prišli so skoraj vsi Slovenci, ki aktivno sodelujejo pri raznih komisijah.
Med drugim je škof Bellomi osvetlil svetopisemsko misel o »Izraelovem ostanku«, kateri je kvas, ki lahko duhovno prenovi ostalo testo. Zanimiva so bila poročila posameznih udeležencev v različnih komisijah. Dušan Jakomin je kot zastopnik slovenske cerkvene skupnosti skušal vsklaja-ti vse nove sile, ki so jih poročevalci posredovali vsem prisotnim.
Slovenski verniki se zavedamo, da nas mora to zborovanje privesti do duhovne prenove. Msgr. Marjan Živic vodi srečanja ožjega odbora za prenovo, da bi ta nujnost pognala svoje korenine.
Na tem zborovanju se vedno bolj živo zavedamo, kako nam manjka novih duhovnikov. Šele ko si bomo res želeli novih duhovnih poklicev, bomo tudi skupno iskali, in to v družini, v šoli in na delovnem mestu take pogoje, v katerih lahko zaživi in se razvije duhovni poklic.
Prihajamo do spoznanja, da vodi razdiralna politika v mrtvi pesimizem, splača pa se vsaka žrtev za edinost naše cerkvene skupnosti.
S. G. KONCILIJA, Trst
Moro v ječi »ljudskega sodišča«
deset let opredeljeval za sistem, katerega nosilec je DC, ker se je v njem čutil najbolj prost, najbolj svoboden, najboij blizu izpolnitvi svojih želja in potreb.
Ni bilo do sedaj primera, da bi se kak narod zavestno opredelil za komunizem. Zadnji dokaz za to so bile parlamentarne volitve v Franciji. Od 491 poslancev jih samo 85 pripada komunistični stranki. Francija je pokazala, da je politično zrela država.
O Italiji se tega že deset let ne da reči. Volivci so svoje nezadovoljstvo nad DC, katera je kot vse vodilne zahodne stranke verjela v brezkončni napredek gospodarstva, ki sloni na nekontrolirani potrošnji, izrazili tako, da so ji umaknili glasove in jih podelili PCI. Poleg tega so nekateri vodilni možje DC ob opravljanju svojih javnih služb zagrešili nepoštena dejanja, ki jih je radikalni, laicistični in levičarski tisk krepko napihnil in temeljito izrabil. Sad so poželi komunisti, ki so tako prevzeli upravo mnogih občin, pokrajin in dežel, čeprav sadovi njih upravljanja še daleč niso tako blesteči, kot so to volivcem obljubljali.
Pobalinski napad na Kulturni dom
Med nastopom tržaške folklorne skupine »Stu ledi« v soboto 8. aprila v Kulturnem domu v Trstu je skupina štirih pobalinov z debelimi kamni razbila štiri velike zunanje in notranje šipe glavnega vhoda. Medtem ko se drugod po Italiji izživljajo v napadih na osebe in ustanove člani skrajne levice, ima pa Trst še vedno žalostno prvenstvo mesta, kjer nekateri kar naprej podžigajo narodnostno mržnjo in s tem ohranjajo v Trstu vzdušje, ki ga je ustvaril fašizem v obdobju svoje strahovlade.
Pobalinski napad so odločno obsodile razne slovenske politične in kulturne organizacije, med njimi tudi izvršni odbor SSk v Trstu. Izjava pravi, da SSk z obžalovanjem ugotavlja, da se v zadnjem času taki izzivalni napadi vse prepogosto ponavljajo, saj še ni minil teden dni, odkar so fašisti pomazali pročelje slovenskega muzeja v Skednju. SSk ob tej priložnosti izreka vso solidarnost prizadetim ustanovam in odločno zahteva, da oblasti izsledijo in primerno kaznujejo krivce ter tako v kali preprečijo nove fašistične in protislovenske izpade v tem težkem političnem trenutku, ki ga preživlja država.
Vse to so imeli rdeči brigadisti pred očmi, ko so hoteli z ugrabitvijo Mora udariti vso Krščansko demokracijo, ki da »že trideset let izvaja nasilje nad ljudstvom«. Kakšno je to »nasilje«, se vidi iz tega, da še danes štirje Italijani na deset volijo to stranko vedoč, da to lahko storijo brez strahu, da bodo za to izbiro trpeli kake posledice.
SADOVI SEJANJA MRŽNJE
Italijanska komunistična partija se od ugrabitve Mora zares vzorno vede: postala je glasnik demokratičnega reda, voditelje DC poziva k pogumnemu zadržanju, vse stranke bi želela strniti okrog sebe v obrambi republiških ustanov. Na vsak način bi se rada javnosti predstavila kot nosilka »socializma s človečanskim obrazom«.
Toda še ni dolgo, ko je ista partija vzpodbujala k razrednemu sovraštvu. Saj drugače tudi ni moglo biti. Marxov »Manifest« jasno poziva k razredni borbi in zato se ji noben resničen komunist ne sme in ne more odpovedati. Pred kratkim je dnevnik »L’Unita« zapisal, da rdeče brigade niso otroci komunizma. Čigave pa potem?
Skozi trideset let je komunistična partija predstavljala DC kot stranko meščanstva, kapitalizma, Severne Amerike. Ni čuda, če so te obtožbe pustile v dušah mnogih Italijanov svoje usedline, ni čuda, da so marsikje po šolah in tovarnah ploskali ob novici, da je bil Moro ugrabljen.
Prav je zapisal Ronchev v »Cor-riere della Sera«: »PCI še ni nikdar opravila avtokritike o terorizmu. Nikdar še ni dokončno obračunala s stalinizmom, nikdar ni obsodila integralizma stranke. Partija se je opredelila od terorizma le iz političnega oportunizma.«
To je razumljivo. Kar je te dni zadelo Mora, lahko zadene tudi Belinguerja. Kajti s tem, da je PCI dala roko Krščanski demokraciji, ji je pomagala, da še naprej ostane na oblasti. Po mišljenju radikalnih levičarjev je to izdaja nad samo partijo. Vodstvo PCI se tega zaveda, a upa, da ji bo uspelo tisto, kar že nekaj časa zasleduje: združiti okrog sebe vse demokratične stranke, sama pa postati vodilna sila italijanske družbe.
TEŽKA ODGOVORNOST SINDIKATOV
Ce je Italija danes v težkem gospodarskem položaju, nosijo krivdo tudi sindikati. In oni so tudi v mnogočem sokrivi za razmah rdečih brigad. To je jasno povedal komunistični poslanec Pecchioli. Dejal je, da v nekaterih bolnišnicah, uradih SIP in ENEL neovirano delujejo celice rdečih briga-distov, ki jih krijejo sindikalne organizacije.
Seveda so voditelji vseh treh sindikalnih organizacij te trditve ogorčeno zavrnili. Oni da nimajo za nastanek rdečih brigad nobene krivde. Res ne? Vodja komunističnih sindikatov CG1L Lama je na zborovanju v Rimu 16. marca takoj po ugrabitvi Mora dejal, da nekatere sindikalne organizacije sodelujejo z brigadisti. Komu služi zapirati oči pred dejstvi? Manj solz bi se bilo že prelilo, če bi odgovorni imeli odprte oči. Sedaj nihče noče biti kriv, posledice pa plačuje vsa italijanska družba.
70 let goriške Marijine družbe
tem 00 nam
NEDELJA DUHOVNIH POKLICEV 16. APRILA 1978
V dobi sekularizacije je težko govoriti o duhovnem poklicu na tak način, da bo ta poklic privlačen. Človeštvo je trenutno zagnano v graditev takega sveta, v katerem naj bi tehnika in politična organizacija zadovoljivo rešili mnoge do zdaj nerešljive probleme.
V takem svetu so duhovni poklici skoraj kot nekaj vrinjenega, tujega, nadležnega. Vendar mnogi, vsaj globlji in bolj osveščeni, bolj in bolj čutijo, da bo treba najti še kak višji pomen življenja. To pa je ravno sodelovanje s Tistim, ki mlada srca kliče v svojo posebno službo, danes kot včeraj in kot bo jutri.
Na splošno ljudje neradi prevzemajo obveznosti. Če se že kani pridružijo, se samo za tako dolgo, dokler jih veseli. Če so razpoloženi, jih pride množica. Ko razpoloženje mine, ni nikogar. To doživljajo voditelji prosvetnih društev, pevskih zborov, dramskih odsekov. Čeprav je danes možnosti mnogo več kot nekdaj, je prireditev manj. Le malo pobud dozori v sad. Zakaj tako? Sodobni človek je naveličan vsega, povrh pa dostikrat razočaran. Zato se najraje zapre v kak ozek krog in ne mara sodelovati nikjer.
Ali prej ali slej se tako življenje izkaže za prazno. Kdor živi samo za to, da bo ob čim manjšem naporu prebil svoja leta, živi za nič. Životari tjavdan in kmalu se ga polasti občutek brezmiselnosti takšnega življenja.
Zato se danes v svetu vedno bolj poudarja, naj bo naše življenje zavzeto, nekam usmerjeno. Bolj kot obilja potrebuje človek vrednot, za katere je vredno živeti.
Največjo zavzetost je oznanjal Kristus. Sam je bil do konca zavzet za svojega Očeta, za božje kraljestvo, za človeštvo. In to možnost — živeti zavzeto življenje — je omogočil vsem, ki mu sledijo, in to v vseh poklicih. Nekatere je še posebej povabil, naj vse drugo pustijo in gredo za njim.
Tudi danes jih vabi. Svet danes prav tako in še bolj potrebuje Kristusa. Njegove resnice, pravice, ljubezni, bratstva, njegovega sporočila. Duhovni poklici so naši dobi nazorna pričujočnost Kristusove ljubezni in dobrote.
Duhovnik je daleč več kot neki »predmetni« učitelj. Jc predstavnik Kristusove ljubezni med nami. Ljudje naj bi spoznali, odkrili in začutili, kako jih ima Kristus rad, kako jim daje isto, kar je Jezus dajal svojim rojakom.
Misijonar oznanja bratom in sestram, da imajo v Kristusu brata, v Bogu očeta; katehistinja vodi otroke k Tistemu, ki jih ljubi bolj od staršev; usmiljenka se sklanja nad bolnika in se pri tem zaveda, da nadomestuje Jezusa-zdravnika; dušni pastir vodi vse občestvo, stotine, tisoče, da ostanejo na poti k Bogu ali da jo najdejo. Oznanjati resnico, izžarevati luč, gojiti ljubezen, darovati se, življenje napolniti z dobroto, kakšna čudovita zavzetost, kakšna življenjska naloga, vredna človekovega smisla!
Kdor čuti željo, da bi v svojem življenju naredil nekaj velikega ter se čuti za to sposobnega in povabljenega, naj se odzove — ne bo mu žal.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiNiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii
Ko smo leta 1958 obhajali njen zlati jubilej, je izšla posebno tiskana številka družbenega glasila »Vijolica«. Imeli smo tudi akademijo v Katoliškem domu. Od takrat smo postali -vsi za dvajset let starejši, številne družbenice pa so med tem časom odšle v večnost. Novega naraščaja je v tem času bilo malo. Razmere so se pač tudi pri nas v Gorici močno spremenile, nekaj na boljše, nekaj na slabše. Dejstvo je, da Marijina družba nima več tistega velikega pomena, ki ga je imela prvih 50 let. Toda zaradi tega ne bomo objokovali časov, ki so bili. Rajši poglejmo, kako je bilo in kako je danes.
V 70 letih obstoja je v družbo bilo sprejetih okrog 860 deklet, v zadnjih 20 letih tudi žena. Trenutno je v družbi vpisanih še kakih 140 članic. Vendar nekatere od teh so se poročile in se niso več priglasile, druge že dolgo ne hodijo k shodom, tretje so doma bolehne. Tako smemo ob 70-let-nici računati na kakih 90 do 100 rednih članic.
Družbo vodi odbor, kateremu je sedaj na čelu Minka Žvokelj, tajnica je že mnogo let Zora Piščanc, blagajničarka pa Karla Mihelj. Družba ima redne shode vsako drugo nedeljo v mesecu, kolikor mogoče redno vsak mesec. Izhaja tudi družbeno glasilo Vijolica, ki ga pošiljamo tudi odsotnim družbenicam. Ker zadnja leta ni mogoče imeti zaprtih duhovnih vaj, imajo članice v septembru enodnevno duhovno obnovo. Marijina družba in njen misijonski odsek sta še vedno duša vsega dela za misijone med Slovenci v Gorici, čeprav je zadnje čase težnja, da bi se to delo preneslo na slovensko župnijo.
Svoj sedež ima družba že 30 let na Pla-cuti, v hiši, ki je last Katoliškega tiskovnega društva, shodi pa so že več kot deset let v stolnici. Marijin vrtec je prenehal, ker se sedaj mladina bolj ogreva za skavte in skavtinje. Upajmo, da bodo tudi iz njih vrst zrasli dobri kristjani, kar je bil končni namen Marijinega vrtca.
V preteklosti je dekliška Marijina družba bila v Gorici edina organizirana slovenska cerkvena ustanova. Predstavljala je slovenske vernike v mestu. Zato je v preteklosti veliko dušnopastirskih pobud prihajalo prav od nje npr. udeležba pri procesijah sv. Rešnjega Telesa, šmarnice, adventne maše v stolnici, prvi petki in prve
Ko se je prejšnji teden razširila vest, da bo v nedeljo 9. aprila prvi mladinski deželni kongres SSk, se je marsikdo radovedno ali celo skeptično vpraševal, kaj bo to. In to povsem upravičeno, saj je bil kongres prva večja mladinska manifestacija na deželni ravni.
Priredila sta ga Mladinska komisija SSk iz Trsta in Mladinska sekcija SSk iz Gorice, ki je bila ustanovljena šele lani novembra. Kljub nekoliko prelepemu pomladanskemu popoldnevu se je zbralo v go-riškem Avditoriju v ul. Roma veliko število mladih iz Gorice in Trsta. Med nami je bilo več vidnejših predstavnikov SSk, delegacije raznih italijanskih strank, predstavniki Mladinskega odseka pri SKGZ, predstavnik SSO, predstavnik sekretariata SZDL iz Slovenije. Prvi del kongresa je snemala Alpe-Adria.
Najprej so pozdravili in spregovorili predstavniki raznih delegacij. Začel je predsednik deželnega sveta dr. Andrej Bratuž; za njim sta v italijanščini spregovorila pokrajinski predstavnik ZKMI Oliviero Furlan in deželni tajnik ZSMI Enore Casanova. Predsednik Mladinskega odbora pri SKGZ Igor Komel je poudaril pripravljenost Mladinskega odbora za skupna srečanja z mladinskimi organizacijami SSk; dr. Damjan Paulin pa je pozdravil v imenu SSO. Za pokrajinsko mladinsko gibanje DC je nazadnje še spregovoril Alberto Bergamin.
Na prošnjo mladih je podal deželni svetovalec dr. Drago Štoka nekaj misli, ki jih je mladina sprejela z burnim odobravanjem.
Sledil je delovni del kongresa, še prej pa je Marko Bukovec prebral protestno resolucijo v zvezi z atentatom na Kulturni dom v Trstu; resolucijo je odobrilo predsedstvo kongresa.
Osrednji poročili sta imela za Mladinsko komisijo predsednik Ivo Jevnikar, za Mladinsko sekcijo pa tajnik Mirko Špacapan, ki sita orisala glavne smernice in delovanje obeh mladinskih organizacij. V diskusijskih posegih o svojskih problemih, s katerimi se stranka spoprijema, so spre-
sobote, duhovne vaje, razna romanja, tri-dnevnice.
V	hudih letih pred zadnjo vojno in takoj po njej je bila tudi pobudnica kulturnega udejstvovanja, saj je prva imela svojo dvorano na Placuti. Do ustanovitve slovenske župnije pri Sv. Ivanu je bila pravzaprav Marijina družba tista, ki nas je predstavljala pred cerkvenimi oblastmi in pred javnostjo.
Sedaj so se razmere spremenile. Imamo svojo župnijo, ki polagoma širi svoj dušno-pastirski delokrog in prevzema dejavnosti, ki jih je prej imela družba. Tako je tudi prav in v soglasju s časom. Toda eno ostane Marijini družbi: duhovno oblikovanje njenih članic in skrb za slovensko službo božjo v stolnici. Pri tem slednjem ima glavno vlogo pevski zbor.
Zgodovina priča, da je po prvi vojni začela pokojna učiteljica Pavla Makuc s slovenskim petjem pri slovenskih mašah v Gorici. Začetki so bili v cerkvi pri kapucinih. Tam je začel peti pevski zbor Marijine družbe. Ko so za silo popravili stolnico, so družbenice začele peti v stolnici pri slovenski maši ob 6. uri. Zbor je vodila prednica Pavla Makuc, orglal pa Emil Komel. Ko je leta 1921 prišel v stolnico za vikarja dr. Mirko Brumat, ki je bil dober glasbenik, je on prevzel vaje v zboru, orglal je pa še naprej Emil Komel, dočim je dr. Brumat maševal.
Leta 1926 je postal voditelj Marijine družbe dr. Mirko Brumat. Tedaj se je Pavla Makuc kmalu umaknila in je vso skrb za zbor prevzel sam voditelj. Vaje so imeli v cerkvici sv. Antona. Ko je fašistično nasilje postalo prehudo, so pevske vaje imeli na domu msgr. Brumata ob zaprtih oknih, da se ni slišalo na ulico. Tako je ostalo še pozneje med drugo svetovno vojno in po njej do smrti msgr. Brumata leta 1950. Po njegovi smrti oziroma že za časa njegove bolezni je orglanje prevzela Lojzka Bratuž. Ta ima po Brumatovi smrti celotno skrb za zbor in orglanje v stolnici ob slovenski službi božji in shodih.
Po letih sodelovanja pri zboru ima prvenstvo Mira Brajnik. Začela je peti leta 1931, ko ji je bilo 16 let in je ostala zvesta do danes. Njej sledijo Tinčka Živec, Vanda Jerkič in druge, ki jih vsako nedeljo in praznik lahko poslušamo v stolnici. Hvala jim za njih trud in požrtvovalnost, posebej še prof. Lojzki Bratuževi.
govorili: Ileana Sirk (SSk in italijanska stvarnost), Alenka Legiša (Šolski okraji in povezovanje univerzitetnih študentov), Goran Rustja (Mladi in volitve), Boris Čok (Globalna zaščita in zakonski osnutek SSk), Marija Brecelj (Stiki s političnimi strankami in manjšinami); Franka Fer-letič pa je na oseben način orisala dilemo med mladim človekom in politiko.
Nato je bil izvoljen deželni koordinacijski odbor, ki ima nalogo, da povezuje Trst in Gorico v skupnem delovanju, da izpelje krovno deželno mladinsko organizacijo SSk in sestavi njen statut; končno, da uresniči predlog poletnega političnega seminarja. Odbor sestavljajo: Marija Brecelj, Ivo Jevnikar, Boris Čok, Alenka Legiša za Trst, Milan Jarc, Milenka Rustja, Ileana Sirk, Mirko Špacapan za Gorico.
Po odmoru je bil krajši kulturni program, kateremu je prisostvovalo tudi več starejših. Pod vodstvom Hermana Antoniča je najprej nastopil dekliški zbor iz Devina, nato Trio Mavrica iz Trsta, nazadnje pa še mladinski zbor »Kekec« iz Gorice, ki ga vodi Ivo Bolčina.
Po končanem kongresu je bil še družabni večer z zakusko v mali dvorani Katoliškega doma. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel TAIMS z Opčin in mladina sama s ploščami.
Če sedaj potegnemo črto, ugotovimo, da je kongres vsestransko uspel. Prvič, ker se ga je udeležilo precejšnje število mladih, kar pomeni, da ne ždi vse v stoični apatiji; drugič, ker so pri njegovi izpeljavi aktivno sodelovali mladi ljudje, ki jim ni vseeno, kateri stranki bodo oddali svoj glas; in končno, ker se začenjajo rušiti dogme, da je pač politika nekaj umazanega, stvar maloštevilnih izvoljencev.
V	naši slovenski stranki ima lahko vsakdo prostor in besedo v smislu vedno večje družbene demokratizacije in pluralizma.
Ileana
•	Frančiškanska verska šola z gimnazijo v Visokem ima letos 126 dijakov iz Bosne in Hercegovine. V njej uči 15 profesorjev frančiškanov ter dva laika.
9	Ugrabitelji poslanca Mora so vrgli v javnost novo Morovo pismo. V njem predsednik DC ostro polemizira z bivšim notranjim ministrom Tavianijem. Očitno hočejo rdeči brigadisti doseči razkol v demo-krščanskih vrstah, Mora pa politično onemogočiti, če se bo vrnil v javnost. Peto sporočilo rdečih brigad ima tokrat naslov »Proces proti Aldu Moru. Moro jasno odgovarja na vprašanja ljudskega sodišča«. Seveda so voditelji DC zaradi poteka Mo-rove ugrabitve zelo živčni in zaskrbljeni. Izgleda, da bo glavni tajnik Zaccagnini odstopil. Komunisti pa s svoje strani pozivajo demokristjane, naj ohranijo mirno kri, kajti kar prihaja s strani rdečih brigad, ni verodostojno, saj je jasno, da so Moro ve izjave posledica nečloveških pogojev, v katerih živi.
H Na štiridneven obisk v Bonn je prišel češkoslovaški partijski voditelj Gustav Hu-sak. Češkoslovaška je svoje odnose z Zah. Nemčijo uredila šele leta 1973. Obe državi druga do druge nimata ozemeljskih zahtev, pač pa so dvostranski gospodarski odnosi na precej nizki stopnji. Tudi sosedsko vzdušje (352 km skupne meje) je bilo doslej vse prej kot toplo. Poslabšalo se je zlasti po odstranitvi Dubčka leta 1968, ki ga je potem nadomestil prav Husak.
■ Predsednik francoske republike Valery Giscard d’Estaing je odlikoval nemškega kardinala Josepha Schrofferja z velikim križem Legije časti. Kardinal je odlikovanje prejel v prvi vrsti za zasluge pri delu za sožitje med Francozi in Nemci po drugi svetovni vojni.
91 7. marca je bil v Antvverpnu '(Belgija) ugrabljen 63-letni baron Charles Victor Bracht, premožen industrijec in predsednik številnih gospodarskih družb. Njegovo truplo so sedaj našli v nekem smetišču, kjer so ga odložili ugrabitelji. Zdi se, da je kmalu po ugrabitvi podlegel ranam, ki jih je dobil v borbi z napadalci.
■ Samo dve uri je trajal poskus državnega udara, ki so ga nekateri nezadovoljni častniki uprizorili proti somalskemu predsedniku Barreju. Ta je prišel na oblast prav tako z udarom pred devetimi leti. Barre je za izpodleteli udar obtožil »tuje sile«. Mislil je pri tem na Sovjetsko zvezo in Kubo.
M Senegalski predsednik Leopold Sen-ghor je dal zanimivo izjavo o odnosu države do Cerkve. »Ko govorimo, da smo laiška država, pomeni, da ne delamo razlikovanja med verskimi skupnostmi, nikakor pa naš laicizem ne pomeni brezbrižnosti ali celo sovražnosti do verskih družb. Svetno področje je zadeva države; duhovno področje, ki spada v svet kulture, pa pripada verskim skupnostim.« Kako bolj zdravo in spravno pojmovanje laicizma kot ga zasledimo pri nas v Italiji ali v sosednji Jugoslaviji!
■ Na Filipinih so bile po petih letih zopet parlamentarne volitve. Vladna stranka predsednika Marcosa »Gibanje za novo družbo« je prejela 70% glasov ter 116 od 165 poslanskih mest. Opozicijska stranka »Ljudska moč« je po volitvah izvedla v prestolnici Manili mirno demonstracijo zoper rezultate volitev, češ da so bili potvorjeni.
■ Novo kitajsko državno vodstvo je napovedalo, da bodo Kitajci, ki živijo po svetu in jih je kakih 20 milijonov, mogli obiskati svojce v domovini, Kitajci, ki so doma, pa bodo lahko obiskali sorodnike v tujini. Ko se sedanja Kitajska previdno odpira navzven, je pa še vedno nedostopna za stike z Vatikanom. Apostolski sedež si že več kot deset »let zaman prizadeva, da bi mogel pričeti pogovore tudi s to državo. Zunaj po svetu živi 1.300.000 kitajskih katoličanov, od katerih jih je 300.000 na Formozi, 95.000 pa v Singapurju.
RAZNO
• Nadškof avstralskega mosta Brisbane, Francis Rush, je zastopnikom gibanja za krščansko pojmovanje družine izjavil, da je najboljše zdravilo zoper sodobno zlorabo spolnosti osebno pričevanje prave ljubezni med možem in ženo. Spolnost je sicer za človeštvo dragocen dar, s katerim Bog zagotavlja nadaljevanje človeškega rodu na zemlji. Če se jo pa izkrivi v neke vrste človeško zabavo, poniža najprej sama zakonca.
• Pred 25 leti so v Belgiji ustanovili »Združenje graditeljev« z namenom, da zagotovijo dom tisitemu, ki ga nima. Danes je to gibanje že razširjeno po vsem svetu in ima nad 12.000 članov. V četrt stoletja so zgradili 1.400 hiš, 45 cerkva, 40 šol ter vrsto dispanzerjev, domov za stare in klubov, kjer se sestajajo mladi.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pozdrav novomašniku
Za Dan duhovnih poklicev se nam zdi primerno, da objavimo novomašni pozdrav, ki ga je lani 3. julija izrekla v Mengšu (Slovenija) lazaristu Jožetu Bokaliču njegova sestra Mimi, ki je učiteljica v Slovenski vasi v Argentini. Medtem ko pri nas v zamejstvu slovenske nove maše že dolgo vrsto let nismo doživeli pa v slovenski skupnosti v Argentini še vedno brstijo duhovni poklici. Tako ima Jože Bokalič brata Vinka, ki je preteklo nedeljo v Slovenski vasi opravil prvo sveto daritev. Seveda je bil navzoč tudi njegov brat Jože. Prosimo ponižno in zaupno Gospoda žetve, naj vendar da tudi -nam kmalu doživeti take trenutke milosti in sreče!
Dragi brat novomašnik! Prišel je tvoj najsrečnejši dan, ko nastopaš pot Kristusovega duhovnika. Srečna sem, ker te je Bog izbral za svojega apostola. Srečna se mu zahvaljujem, ker je s tako milostjo blagoslovil našo družino, se ozrl na nas in v naši sredini izbral tebe, da boš svetu oznanjal njegovo ljubezen in dobroto.
Rada bi ti podarila neke vrste popotno palico. Ta kriz našega Gospoda Jezusa Kristusa. Pri tem ti želim, naj te spominja na Kristusovo ljubezen do soljudi, ki se tako jasno izraža na tem križu: Nihče nima večje ljubezni kot tisti, ki da življenje za svoje prijatelje. Samo v skrivnosti te božje ljubezni boš našel dovolj moči in veselja, da boš pogumno stopal na čelu krščanskega občestva in vodil ljudi kakor Mojzes proti obljubljeni deželi.
Ko sprejemaš novomašni križ, pomisli, da bodo prišle tudi ure samote in trpljenja. Takrat boš moral biti močan! Molili bomo, da bi tedaj našel Gospodovo ljubečo roko, ki ti bo pomagala vstati in vztrajati kljub nasprotovanjem.
V	tem trenutku, čeprav daleč, sta najtesneje združena s teboj tvoja mama in ata, ki sta te z gorečo ljubeznijo vzgojila v krščanski veri, ki sta vsak dan molila zate in te spremljala v veselih in žalostnih urah.
Oba te danes blagoslavljata in te z veseljem darujeta Bogu, kot je On tebe nji ma zaupal, ko ti je podaril življenje.
Gospodov Duh naj te oblije z bogatimi milostmi, da boš lahko vsako jutro ponovil svojo obljubo zvestobe in tako postal mnogim blagoslov in rešitev.
UTRIP CERKVE
•	Pred dobrima dvema mesecema je kardinal Lorscheider, predsednik brazilske škofovske konference, izročil nadškofu Helderju Camari iz Recita papeževo lastnoročno pismo, v katerem ga papež Pavel VI. prosi, naj bi se v bodoče odpovedal potovanjem v tujino. Nadškof Camara je sprejel papeževo željo kot ukaz, zato bo v bodoče ostajal doma. Izjave nadškofa Camare so namreč kljub njegovim dobrim namenom mnoga levičarska gibanja izrab-
ljala v svoj prid, kar je povzročilo odpor v tradicionalnih katoliških krogih.
• Pomožni dunajski škof F. Kuntner se je sestal s predstavniki raznih političnih strank. V pogovoru, kakšni naj bi bili odnosi Cerkve do strank je škof Kuntner poudaril, naj nihče od Cerkve ne zahteva, da bo do vseh strank enako razpoložena. Cerkev presoja delo strank po svojih načelih. Ta so zanjo odločilna, ko se opredeljuje za ali proti.
• Policija v paragvajskem glavnem mestu Asuncion je aretirala 27 voditeljev katoliškega kmečkega gibanja, češ da so ogrožali javni red. Dejansko pa so zahtevali le več socialne pravičnosti za ondot-ne kmečke delavce, kar pa seveda veleposestnikom ni bilo pogodu.
Kamenčki
Besede - Dejstva - Vprašanja
BESEDE
V poročilu o obisku NSKS v naši deželi, ki ga je za Katoliški glas sestavil naš so-trudnik, smo brali tudi naslednje misli: »Med kosilom je dr. Stoka... podčrtal delo SSk po celi deželi... ter pozitivno označil dosedanje stike med SSk in predstavniki matične države, zlasti po zadnjem obisku republiške SZDL v naši deželi.« Potem beremo še: »Kot predstavnik matične države je spregovoril generalni konzul Jugoslavije Ivan Renko. Poudaril je pomoč matične države prizadevanjem zamejskih Slovencev, tako na Koroškem kot na Primorskem...«
DEJSTVA
V novembru 1977 smo v Gorici imeli pevsko revijo Cecilijanko. Iz Slovenije sta bila povabljena dva zbora. Eden je nekaj dni pred Cecilijanko svojo udeležbo odpovedal, drugi zbor pa je dan pred nastopom dobil iz Ljubljane izrecno prepoved, da na Cecilijanki ne sme nastopiti.
Ob novem letu so jugoslovanske oblasti ponovno prepovedale vstop na jugoslovansko ozemlje pisatelju Borisu Pahorju.
Na revijo zborov Primorska poje so se javili tudi trije cerkveni pevski zbori iz Trsta. Kot znano, so jih organizatorji zavrnili.
Na Prazniku pomladi na velikonočni ponedeljek v Doberdobu bi moral nastopiti tudi zbor iz Prvačine, ki je svoje sodelovanje obljubil, potem pa svoj nastop zadnji hip odpovedat. Razlogi Za tako odpoved so ostali neznani in do sedaj nepojasnjeni.
VPRAŠANJA
Dejstva se tičejo nas kulturnikov. 7.ato vprašujemo:
Ali moremo ob takih dejstvih, ki se ponavlja, pozitivno označiti stike med zamejstvom in matično Slovenijo? Ali moremo pritrditi generalnemu konzulu Ivanu Renku »o pomoči matične države prizadevanjem zamejskih Slovencev, tako na Ko-roškem ko, na Primorskem«, ko pričajo dejstva o kulturni sabotaži vsaj „ dela zamejcev?
Mi kulturniki sodimo politiko po dejstvih in ne po besedah.	(r	,	r\
  mn  ..............
Prvi mladinski deželni kongres Slovenske skupnosti
Četrti kiraisita i okviru škifiisktii ibaravada Mašite Cerkve
—.	Med desetimi komisi-
jami, ki so se v le-tošnjem januarju spo-prijele z delom, da v smislu začrtanih smernic z različnih vidikov preučijo stvarnost, v kateri živi in deluje tržaška krajevna Cerkev ter v odgovornem prizadevanju izoblikujejo napotke za postopno uresničevanje njene prenove, je četrta komisija prav tista, ki ji je poverjeno preučevanje dušnopastirskih problemov slovenskih vernikov.
Svoj sedež je našla v prostorih Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3, zato gre zakonitim lastnikom omenjenih prostorov za njihovo gostoljubje dolžna zahvala. Tu se članstvo po potrebi tedensko, sicer vsakih štirinajst dni zbira na redne seje, ki se vsakokrat začenjajo ob 20.15 in se navadno zaključujejo po 22. uri.
Sestava komisije, ki sem ji na željo članstva moderator, šteje sedaj skupno 28 članov, od katerih je 16 Slovencev, 12 pa Italijanov. To so ljudje najrazličnejših stanov in pokliceiv: od duhovnikov, profesorjev, zdravnikov do preprostih laikov in upokojencev. Slovenske duhovnike zastopata gg. Jakomin in Štuhec, italijanske pa gg. Cividin in prof. Zovatto. Moderatorjev namestnik je visokošolec Ivo Jevnikar, tajnica prof. Rita Corsi, tehnična tajnica, ki skrbno zbira in hrani razno gradivo pa je upokojena učiteljica Felicita Vodopivec.
Da je ustanovitev posebne komisije, ki naj bi se v okviru škofijskega zborovanja tržaške Cerkve bavila izključno z dušno-Pastirsko problematiko njenega slovenskega dela, važna zadeva, dokazuje med dru =nn razmeroma visok odziv v večini dokaj kvalificiranih italijanskih organizira-r,ih katoliških laikov, ki se srečanj večinoma redno in dejavno udeležuje.
Sej je bilo z zadnjo vred sedem. Prisotnost obeh komponent je v skupnem sestavu povprečno 70-odstotna. Zapisniki o de 'u komisije so za vsako posamezno sejo dvojezični, kakor je v ostalem redno poskrbljeno za prevod v en ali drugi jezik vseh listin in prispevkov, ki imajo za na dalj
nje delo in kasnejše zaključke določeno važnost.
Ozračje, v katerem se delo odvija, je še kar zadovoljivo in tudi debate so v glavam konstruktivne, kar dokazuje, da so tudi naši italijanski sobesedniki iskreno zainteresirani na tem, da se za mnoge in Pereče probleme, ki na versko-cerkvenem Področju že leta tarejo slovensko narodno skupnost, poiščejo ustrezne pravične rešitve.
Dosedanje seje smo v glavnem posvetili Poučevanju tistih cerkvenih listin, ki v tam ali onem oziru zadevajo življenje in ra*voj narodnostnih manjšin. Sem sodijo Papeške enciklike, dokumenti drugega va-t'kanskega cerkvenega zbora in sklepi sled-nJ*h same tržaške škofijske sinode iz leta 1969.
Naravno je, da je ob obravnavanju tako tehtnih in moralno obvezujočih smernic riaJvišje cerkvene oblasti prav kmalu pri-
'o ^o nujnih primerjav s preteklo, polpreteklo in sedanjo stvarnostjo, v kateri so siveli slovenski verniki nekdaj in v kateri živimo danes mi. Resnici na ljubo moram Pr>znati, da je tudi tu prišla do izraza Urnerjena in trezna presoja, ki je spričo sedanjih dolžnosti in odgovornosti mogla Premostiti začetne težave in pospešiti tvor-
no sodelovanje v naporih za dosego zastavljenih ciljev. Hkrati je to dokaz več, da sta obe komponenti, ki komisijo sestavljata, vzeli stvar kar se da resno.
O	njenem delu je v dveh zaporednih člankih izpod peresa zdravnika dr. Favot-lija prva spregovorila tržaška »Vita nuo-va«, prav toliko pa jih je v zadnjih dveh številkah priobčil »Katoliški glas«, za kar naj gre poročevalcu g. Dušanu Jakominu iskrena zahvala, saj bosta obveščanje in osveščanje naše javnosti v primernem trenutku tudi obrodila svoje sadove. V ta okvir je možno vključiti tudi oddajo radia Trst A, ki smo ji lahko prisluhnili prejšnji petek med 14. uro in 14.30.
S sedmo sejo se je prizadevanje naše komisije usmerilo na široko področje konkretnih vprašanj kakršna so napr.: umestnost (ali neumestnost) prirejanja skupnih liturgičnih slovesnosti za določeno število izrednih priložnosti, ki jih lahko nudi cerkveno leto; dušnopastirska oskrba slovenskih vernikov v mestu in posebej v njegovem središču ter urejanje obrobnih zadev, ki bi s to problematiko mogle stopiti v kakršno koli zvezo.
Poleg navedenega bo za našo komisijo dokajšnjega pomena tudi njeno delovanje navzven, to je sprotno seznanjanje z delom ostalih komisij, ki ga bo na enem ali drugem področju možno aplicirati na naše razmere, še posebej pa z zaključki, ki bi na daljšo roko utegnili postati obvezujoči tudi v merilu tržaške slovenske Cerkve.
Vse to bo obenem moglo koristno vskla-jevati napore naše in ostalih komisij v doseganju končnih smotrov, ki naj bi bili izraz in sad skupnih prizadevanj. Pri vsem delu nam bodo brez dvoma v veliko pomoč in oporo delo in izkušnje odbora za prenovo slovenske Cerkve, ki ga vodi msgr. Marjan Živic in s katerim želimo slovenski člani še posebej sodelovati, saj ga lahko upravičeno smatramo za svoje naravno zaledje.
Ker so vsa vprašanja v zvezi z duhovno oskrbo naših ljudi izredno važna, deluje naša komisija v celotni sestavi in za enkrat ni smatrala za potrebno, da bi se, kot druge, razdelila na razne podkomisije.
Naj ob zaključku tega zapisa povem, da nas je med šesto sejo prijetno presenetil nenajavljen in zato nepričakovan škofov obisk, ki smo ga bili vsi iskreno veseli. Njegove tehtne in vzpodbudne misli ob zaključku pravkar Omenjenega srečanja so v nas utrdile prepričanje, da nam ob neizo gihnih težavah, s katerimi se ob tej za nas nekoliko nevsakdanji in ne vedno prijetni nalogi srečujemo, stoji ob strani, za kar smo mu resnično hvaležni.
Tone Kostnapfel
Ekumensko potovanje po Jugoslaviji od 25. do 31. avg.
Naše običajno vsakoletno ekumensko romanje nam nudi letos ogled Vojvodine in samostanov Fruške gore po sledečem sporedu: 25.8. Gorica, Trst, Reka, Karlovac, Slavonski Brod; 26. 8. Slavonski Brod, No-
vi	Sad; 27.8. Novi sad, po Vojvodini v Ruski Krstur in nazaj v Novi sad; 28. 8. Novi sad, po Fruški gori in v Sremske Karlovce, Novi Sad; 29.8. Novi Sad, Subotica; 30. 8. Subotica, Osijek; 31. 8. Osijek, Djako-vo, Zagreb, Ljubljana, Trst, Gorica.
Cena potovanja in podrobni program bosta pravočasno objavljena. Vpisovanje: v Trstu pri dr. Angelu Kosmaču v Ricma-njih; v Gorici pri Arturju Koshuta, ulica Mameli 8. Vabi ACM Trst-Gorica.
V	Marijinem domu pri SV. IVANU v Trstu bo v nedeljo 16. aprila ob 17. uri
nastopil
ANSAMBEL TAIMS
Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav bo g. Tone Bedenčič predvajal barvne posnetke »Pot na Triglav«.
■	Posebni odbor OZN za boj proti rasnemu razlikovanju je v New Yorku počastil spomin borca za civilne pravice Martina Luthra Kinga ob deseti obletnici njegove nasilne smrti. Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je v govoru pred omenjenim odborom poudaril Kingovo vlogo pri prizadevanjih OZN za odpravo rasne diskriminacije v Južni Afriki ter dodal, da bo treba politiko tamkajšnje vlade oibr-zdati, ker da ograža mednarodni mir. Umorjenega črnskega voditelja so s tihimi pohodi počastili v vseh ameriških zveznih državah. Dva tisoč demonstrantov je prehodilo pot od cerkve, kjer je King poslednjič govoril, do motela, kjer ga je 4. aprila 1968 najeti morilec smrtno Tanil.
Društvo slovenskih izobražencev in Združenje »Most« vabita na predavanje Tarasa Kermaunerja
»NAŠ TUJEC«
O	Slodnjakovem, mojem in Cankarjevem Cankarju
ki bo v ponedeljek 17. aprila ob 20.15 v
dvorani Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, Trst.
Bralci pišejo
Nadškof Santin — 60 let duhovnik
1. maja bo nadškof Anton Santin praznoval 60-letnico mašništ.va. Zunanja slovesnost bo v nedeljo 7. maja ob deseti uri v stolnici sv. Justa v Trstu.
Nadškof Santin se je rodil 9. decembra 1895 v Rovinju, mašniško posvečenje je prejel 1. maja 1918 v samostanski cerkvi
v	Stični na Dolenjskem, kjer so bili tedaj nekateri bogoslovci goriškega bogoslovja. Novo mašo je daroval na Dunaju.
Dolgo let je bil župnik v Pulju, 29. oktobra 1933 je istotam prejel škofovsko posvečenje. Pet let je bil škof na Reki, od septembra 1938 do junija 1975 pa tržaško-koprski škof. Od leta 1963 ima naslov nadškofa. Čestitamo!
Antične tragedije na tržaškem radiu
Na radiu Trst A bo 15. aprila stekel nov ciklus dramskih oddaj, posvečen starogi*-ški drami. V tem ciklusu se bodo zvrstile najlepše tragedije antičnega sveta, ki do danes niso izgubile svojega čara. Eksistencialna vprašanja, ki so mučila grške tragike — zvestoba večnemu Zakonu-Noanosu, zazrtost v Pravico, vprašanje zla in človekove razklanosti — so blizu tudi modernemu človeku. Poleg idejne osnove pa ostaja glavni mik teh tragedij: njihova visoka poetičnost. Izbor tragedij je pripravil in tragedije za radio priredil prof. Alojz Rebula. Poleg tega je za vsako napisal ze-
lo	globok m temeljit prikaz. Tragedije bo-bo pod vodstvom priznanih režiserjev iz Ljubljane igrali člani Radijskega odra.
Najprej bo na sporedu Ajshilov Zvezani Prometej v režiji Mirča Kraglja v soboto 15. aprila ob 18.05. Ostale tragedije se bodo zvrstile vsako drugo soboto ob isti uri.
Seja upravnega sveta SSG
Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je na svoji redni seji razpravljal o vprašanjih umetniškega delovanja v tekoči sezoni, o pripravah in programu gledališke sezone 1978-79 in o finančnem položaju ustanove v okviru no-
vih državnih pobud, ki stremijo k dokončni rešitvi perečega vprašanja ustreznega podpiranja SSG. Upravni svet je tudi podrobno analiziral polemični poseg predsednika Stalnega gledališča za Furlanijo-Julij-sko krajino Guida Botterija.
Da je bilo umetniško delovanje SSG v tekoči sezoni uspešno, potrjujeta splošno zadovoljstvo občinstva in pozitivne ocene kritike. Gledališče je izvedlo 115 lastnih predstav, ki jih je obiskalo 29.772 oseb, obenem pa organiziralo dve gostovanji iz Jugoslavije z 11 predstavami. V pripravi je komedija Daria Foa »Sedma zapoved: kradi malo manj«. Premiera bo v drugi polovici maja. Zagrebško gledališče »Komedija« bo gostovalo 27., 28., 29. in 30. aprila z glasbeno komedijo »Dundo Maroje«. Poleg tega bo SSG konec aprila uprizorilo recital o Otonu Župančiču, ki ga pripravlja v okviru posebnega programa za šole in društva. Besedilo je pripravil Marko Kravos skupaj z režiserjem M. Uršičem.
Kar zadeva priprave in program za naslednjo sezono, je upravni svet priporočil umetniški komisiji, da upošteva vse pozitivne postavke iz letošnje uspele sezone. Upravni svet je za prihodnjo sezono tudi priporočil uprizoritev dela iz gledališkega opusa Miroslava Krleže, enega najpomembnejših hrvatskih piscev, čigar 75-letnica rojstva se letos proslavlja.
umnim i  ............................
Praznik v Poreča
Onesnažena Timava
Gre za hud problem, o katerem pa se skoro nikdar ne govori ali piše. In vendar obstaja. Ugotavljamo ga vsi, ki ulivamo v Trstu vodo iz vodovoda. Ta voda prihaja iz Timave. Polna je vonja po kloru, s katerim jo čistijo ob zajetju. Klor ne samo da povzroča raka, temveč oblikuje na stenah žil usedline, ki so vzrok srčnih bolezni.
Ko so sklepali Osimske sporazume, se je mnogo govorilo o Soči. O Timavi nič. Kajti Timava teče v glavnem po jugoslovanskem ozemlju in je postala velika greznica, kamor tovarna »Lesonit« v Ilirski Bistrici pošilja svoje odplake. Kdor obišče Škocjanske jame se o tem smradu lahko v polni meri prepriča. Pravijo, da bo tildi umazanija iz prihodnje industrijske cone na Krasu šla v Timavo. Poleg tega ima Jugoslavija v načrtu postavitev električne centrale na Timavi.
Uboga Timava! Iz čiste vode so napravili greznico, Tržačani pa naj bi si s pomočjo klora gasili žejo iz nje. Takih sadov Osimskega sporazuma res nismo veseli.
Lučana Fontana, Trst
V	soboto 8. aprila popoldne je bila v poreški popolnoma restavrirani baziliki uradno in slovesno priključena poreško-puljski škofiji pazinska apostolska administratura, ki je obsegala dekanije Kršan, Pičan, Buzet, Oprtalj in Umag (ki so pripadale tržaški škofiji) in jo je vodil pore-ško-puljski škof dr. Dragutin Nežic.
Ta priključitev je bila razglašena med slovesno »sjednico« istrske duhovščine, ko so prebrali papeževo listino, s katero se dokončno urejajo meje med škofijami Gorica, Trst, Koper, Reka in Poreč-Pulj. Prisotni so bili apostolski pronuncij v Jugoslaviji msgr. Cecchini, več nadškofov in škofov, duhovniki in številni predstavniki civilnih oblasti. Predsednik komisije za verske zadeve iz Zagreba je izročil škofu Nežiču in msgr. Božu Milanoviču visoko priznanje in odlikovanje predsednika republike Tita. Nastopili so razni govorniki, ki so izrazili svoje veselje in čestitke. Kot zadnji je spregovoril predstavnik tržaškega škofa dr. Lojze Škerl:
Prinašam vam pozdrave, čestitke in voščila tržaškega škofa Lovrenca Bellomi-ja, ki je službeno zadržan nekje v Vicenzi.
Prinašam vam pa predvsem pozdrave slovenskih duhovnikov tržaške škofije. Ob tem razveseljivem in težko pričakovanem dogodku, ko vidimo po bridkih, a junaško preslanih preizkušnjah, združeno v eni škofiji hrvaško Cerkev v Istri, vam iskreno čestitamo in se z vami veselimo.
In voščilo, kakšno naj bo? Naj bo kar kratko povedano: Bog z vami! Njegov blagoslov naj spremlja in krepi molitev vašega g. škofa, vseh duhovnikov, redovnikov in redovnic ter laikov.
Vaš škof dr. Dragutin Nežic je v svojem pismu za to slovesnost napisal željo, da se zberemo v Poreču z namenom, da »osjeti-mo Ijepotu onih riječi duhovne pjesme: Združila nas je u jedno ljubav Kristova.
Gdje je ljubav, prijateljstvo, Krist je lamo.«
Naj torej hrvaško Cerkev v Istri spremljata in podpirata Kristusova ljubezen in naše medsebojno prijateljstvo.
Še lep pozdrav in iskrene čestitke msgr. Božu Milanoviču, ki je bil toliko let v Trstu in ki je bil toliko let duhovnik tržaško-koprske škofije. Današnjega dne se on med vsemi prav gotovo najbolj veseli. Pa saj ga je tudi zaslužil. In še enkrat: Bog z vami!
Dolgi program je popestril z umetniškim nastopom zbor »Matko Brajšan Rašan« iz Pulja.
V	nedeljo 9. aprila ob 11. uri je bila v nabito polni poreški «10111101 slovesna maša, ki jo je vodil apostolski pranundj msgr. Cecchini, somaševali so pa nadškof-je, škofje in nad sto duhovnikov. Mašna liturgija je bila v glavnem dvojezična, enako tudi govori pronuncija, domačega škofa, pridiga metropolita reškega nadškofa Pavlišiča in pozdravi laikov. Čudovito je bilo petje in sodelovanje vernikov.
V	Marijinem domu v ROJANU bo v nedeljo 16. aprila ob 17. uri
AKADEMIJA za družinski dan
Akademijo pripravita rojanska osnovna in srednja šola »Fran Erjavec«. Vabljeni!
Pri kosilu so prišli do izraza predvsem pozdravi civilnih oblasti, ki so nekako dale ton vsemu praznovanju, ki je tako izzvenelo kot pravo prijateljsko srečanje. Pri kosilu sta izrazila svoje čestitike in voščila tudi pravoslavni škof iz Karlovca in koprski škof dr. Jenko.
Bog daj, da bi ta slovesnost dala novega zagona i>n veselja istrski Cerkvi! - l. š.
"""""MIHIH Illl II Mlllllllll   Ulil I Illllllll   Illtllllllll   IIIIIIIIIMIIIIIIII   Iltlll ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
AL£KSEJ GORIŠKI
Povest uboge Nadice
(3)
v.
M b koncu maja je vsa naša gimnazija ^ na izlet. Nagnetli smo se na vlak in tnalu po prehodu solkanskega mostu so ’ ateri razredi že pričeli izstopati na po-s *Jah soške doline.
je SC*ta*cor Je bilo res čudno naključje, da ' naš H, razred izstopil na isti postaji t maturanti ter da smo celo dober del
1	imeli v isti smeri. Tako smo se skoro --0 Pomešali in Janko se je priključi^, L'd°ri in meni. Moji sošolci so kmalu
1	eli naprej, maturanti in oba razredne-? Za	a	tudi Fedoro je nekam za-
čak° Zbiran'e cvetlic. Tako sva se nepri-^ °Van° znašla z Jankom sama. Nekaj ZaJjUl sva niolčala; ko pa sva pred seboj cdala ob poti leseno razpelo, me je
°Pozoril:
1», i
ne Kako lepa slika! V ozadju mogoč-antne, pred njimi pa znamenje odre-
šenja. Ali nas to ne spominja na veličino božjo in ponižanje ter ljubezen Zveličarje vo?«
»Tudi v tvoji sobi sem videla tako lepo razpelo,« sem se spomnila in prostodušno dodala: »Upam, da ga nimaš samo za okras?«
»Ne, pomeni mi mnogo več,« je odvrnil iskreno. »Predstavlja mi Tistega, ki je meni pot, resnica in življenje.«
Nisem niti poskušala zatajiti, kako se mi je težki kamen odvalil od srca in sem celo priznala: »Oh, kako zelo so me te tvoje besede razveselile.«
»Kako, da ti je toliko do tega, kakšno je moje versko prepričanje?« se je nekoliko začudil.
»Ker te imam rada,« mi je zdrsnilo iz ust, da sama ne vem, kako. Ni se pa več dalo pogoltniti besed, ki so mi ušle in vsa kri mi je od zadrege udarila v glavo.
On je bil očitno nemalo presenečen, vendar se je hitro znašel ter me prisrčno objel. »O, moja Nadica,« je dejal nežno, »tudi jaz te imam zelo rad; samo se ti tega nisem upat odkriti. Ker si še tako mlada, sem se bal, da me ne bi razumela
in da bi te le zbegal.«
»Pusti me, Janko!« sem se mu izvila iz objema. »Zares sem & preotročja za pravo ljubezen.«
»Nihče ni ne premlad ne prestar za pravo, čisto ljubezen. Za zakon sva seveda še oba nezrela. Ne dvomim pa zdaj več, da bi prav midva spadala skupaj in složno hodila skozi življenje.
»Za sedaj bi te hotela imeti samo kakoi dragega brata.«
Medtem sva že slišala vrišč naših izletnikov in jih kaj kmalu zagledala ležati na travniku. Ločila sva se brez besede, da ne bi vzbujala pozornosti. Ponovno sva se srečala šele zvečer na postaji. Pogosto sva se spogledavala, kakor bi se hotela prepričati, ali je tisto, kar se je med nama zgodilo, bil le sen ali živa resnica.
V	Gorico smo dospeli pozno zvečer. Na kolodvoru je Fedoro in mene čakal oče, vendar ni bilo prav nič čudnega, da se nam je pridružil še Janko. On je očetu največ pripovedoval o izletu in, ko smo se pred našo hišo poslovili, je oče rekel: »Res je prijazen ta fant in prav malo podoben svojemu strogemu očetu.*
VI.
Samo nekaj dni zatem je prišlo pri nas doma do hude nevihte. Očetu so povedali na Izini šoli, da ona v nobenem primeru razreda ne bo izdelala, ker je vse predmete zanemarila, da pa je tudi njeno vedenje vse prej kot primerno. Ob koncu pouka jo redno pred poslopjem čaka njen fant, s katerim potem verjetno pohajkuje. O vsem tem so njeno mater že pred nekaj meseci opozorili, a se prav nič ni spremenilo.
Razburjen, ogorčen in hud na obe je prisopihal oče domov ob najmanj prikladnem času. Naletel je namreč prav na šiviljo, ki je merila Izi novo obleko, kar ga je tako razkačilo, da je naravnost zbesnel.
»Ali nima ta tvoja frklja že dovolj cunj?« je vpil na mačeho. »Zdaj potrebuje najbrž še paradno obleko za slovesno razglasitev, da je padla! Zakaj ji te slavnostne obleke ne priskrbi njen kavalir? Na moj račun se ne drzni niti vinarja porabiti! Ne priznam nobenega dolga za mojim hrbtom! In tudi to naj bo obema jasno: S šolanjem je konec. O kakem ponavljanju ne more biti niti govora. Naj se za-
posli v kaki prodajalni ali pri kaki šivilji, ko jo toliko zanimajo obleke. Jaz je več ne bom vzdrževal! Dovolj je odrasla, da si sama pomaga. Ali pa naj zanjo skrbi njena lahkomiselna mati, ki ji daje potuho in prikriva njene grehe!«
(Drugič naprej)
•	Znana misijonarka m. Terezija je konec marca prišla na obisk v Skopje, kjer je bila rojena. Glavno srečanje je bilo v kapeli sv. Jožefa. Misijonarko sta pozdravila oba škofa, Herbut in njegov pomožni škof Prela z duhovniki in verniki. Govorilo se je v srbskem in albanskem jeziku. Po evangeliju je spregovorila m. Terezija. Ni govorila o svojih uspehih, temveč o božjem Duhu, ki mora vse prerajati. Opozorila je na važnost molitve in družinske verske vzgoje. Skopska RTV je snemala njen prihod na letališče in srečanje v kapeli. Zvečer so jo v škofijskem domu ponovno obiskali časnikarji s TV snemalci in se z njo dolgo pogovarjali. Čisto drugače kot nekaj dni prej v Zagrebu, ko so bili predstavniki sredstev javnega obveščanja značilno odsotni.
Stran 4
ANSAMBEL »L. HLEDE« IZ ŠTEVERJANA vabi na
KONCERT
OB DESETLETNICI SVOJE USTANOVITVE
Koncert bo v Sedejevem domu v Števerjanu v nedeljo 16. aprila ob 17.30
Draga Ahacieeva gost gorišhega SKAD-a Pastirček št. 7
5. in 6. aprila je SKAD v okviru tečaja za pravilno izgovarjavo priredil dvovečer-no srečanje z Drago Ahačičevo, priznano igralsko umetnico, vzgojiteljico in avtorico številnih dramskih kritik in gledališko-vzgojnih tekstov.
Prvi večer se je Ahačičeva ustavila pretežno ob razlagi tradicionalne oznake gledališča. Gledališče je namreč tista umetniška zvrst, ki zahteva zase celotnega človeka, njegovo fizično, psihično in duševno prisotnost. Igralčevo zavestno podajanje mora prek njegove podzavestne interpretacije prevzeti občinstvo in ga popolnoma pritegniti v dogajanje na odru. Pri vsem tem pa se igralec nikakor ne sme popolnoma prepustiti svoji vlogi, ne sme se s svojim junakom tako istovetiti, da bi ostal popolnoma nedostopen za vse, kar se dogaja okrog njega. Svoj višek doseže igralec tedaj, ko je zmožen takega podajanja, v katerem istočasno podoživlja svojo vlogo in pa samega sebe kritično presoja ter sledi odzivu, ki ga njegova igra vzbuja pri publiki. To je sicer nekaj silno težkega in tak vrh lahko dosežejo le najboljši igralci.
Tudi pri diletantih ne gre prelahko jemati gledaliških nastopov. Velikokrat so namreč naši diletanti postavljeni pred nalogo, ne da bi za to imeli zadostnih pripravljalnih vaj, bodisi bralnih, teoretskih ali vaj v izvajanju. Pri vsem gledališkem delu pa je bistvene važnosti prisotnost režiserja, ki nosi največji del odgovornosti tako za pristop k avtorju in delu, ki naj bi ga ansambel prikazal, kot za odnos, ki ga skuša vzpostaviti z občinstvom in ne nazadnje tudi za svoje oblikovanje igralcev v dovršene gledališke osebnosti. Ob koncu večera sta dva obiskovalca tečaja improvizirala vsak po en prizor iz vsakdanjega življenja, tako da so prisotni s pomočjo predavateljice lahko konkretno analizirali način podajanja, težave, ki pri tem nastajajo ter vse pozitivne in negativne točke nastopa.
Drugi večer je bil v glavnem posvečen govorni umetnosti, katero tu pri nas vse preveč zanemarjamo, ne da bi se zavedali,
kakšne važnosti je za celoten človekov osebni razvoj. Govorno izobraževanje zahteva dolg in težaven proces, v katerem sta nujno prisotna tako gledališki kot pedagoški moment. Ce hočemo, da bo katero koii izvajanje uspešno, moramo predvsem paziti na to, da izvajalec besedilo v celoti dojame; šele ko si ga popolnoma prisvoji, ga lahko analitično presodi in si ustvari do njegove vsebine oseben odnos; sedaj more besedilu poiskati tudi osnovni ton in na tem graditi različne variante.
Prav pri tem procesu pa pogosto prihaja do usodnih napak. Vzgojitelji namreč postavijo otroka pred tekst, ki je njemu popolnoma nedojemljiv. V takih pogojih je nemogoče, da se bo otrok z njemu prirojeno sproščenostjo in igrivostjo vživel v dogajanje besedila in nam ga prepričljivo podal.
Prava govorna umetnost ne sme pri izvajanju nikakor izstopati; njeno bistvo je prav v naravnem izrazu, v sproščenem podajanju, v pristni življenjskosti in končni učinkovitosti. Ta prava umetnost se popolnoma razlikuje od umetelnosti, pa naj bo ta še tako kultuvirana; v svoji nepristnosti in neresničnosti je namreč umetelnost naučljiva in nima v omenjenih pogojih nobene možnosti za ustvarjalnost pa je ena bistvenih otrokovih lastnosti, ki ga naredi izredno sprejemljivega in dostopnega za vsako pravo umetniško izražanje.
Tudi za to predavanje je Draga Ahačičeva pripravila konkreten primer, saj so lahko prisotni sledili v raznih posnetkih napakam mnogih vzgojiteljev in pomanjkljivostim, ki se tako nazorno kažejo v nastopih njihovih učencev.
Predavanje Drage Ahačičeve je bilo izredno učinkovito; za celotnim njenim nastopom in v njeni živi besedi, ki je vse prisotne tako naravno pritegnila v gledališki svet in jih navdušila za njegove vrednote, je bila jasno vidna dolga pedagoška izkušnja, velika spretnost izražanja in predvsem ljubezen do gledališke umetnosti, v katero se stekajo in v kateri se izražajo vsi najpomembnejši momenti človeškega življenja.
V tej številki je veliko govora o živalih in ptičih. 2e takoj na začetku je zgodba Tončke Curk »Marko Pingvin«, ki se bo zaključila prihodnjič. Nato pride pesem S. Gregorčiča »Lastovkam«. Za 3. razred je spis o jazbecu. Sledi bolgarska ljudska pripovedka »Medvedka in mravlje«. O živalih (enodnevnica, hišna rovka, hrček, potočni rak, tuatara) piše Sara, o ujedah Aleksander Gorkič. Pesem »Pikapolonica« je prispevala Ljubka Šorli.
Leposlovni del sestavljajo pesmi Z. S. »Ali je res?« in »Pomladanska« ter zgodbica Anemarije Zlobec »Ples na livadi«. Nanizanka »Beli žarek« vsebuje pravljico o Nedili in Kamarju. Iz prirodoznanstva so sestavki »Savinja in Savinjska dolina«, »Med vročimi pušščavami« ter »Še o Triglavu« (S. Z.). »Goriški sprehodi« nas to pot peljejo na Placuto, kjer je cerkev sv. Vida in v grad grofov Coroninijev. V literarnem delu se srečamo s pesnikom balad Antonom Aškercem. Objavljena je njegova pesem »Anka«. Na počitnice že vabi naše otroke kolonija v Dragi pri Bazovici. Po
Za 01ympijo so igrali: Pavletič, Lavrenčič, Cotič Štefan in Marko, Tommasi, Špacapan in Černič.
Prihodnjo soboto 15. aprila odpotuje 01ympia na težko gostovanje v Čedad, kjer domači ASFJR še vedno računa na eno boljših mest. Poleg tega utegnejo domači gledalci po svoje vplivati na izid. Zato bo morala biti 01ympia ob tem srečanju zelo koncentrirana. - P. T.
OBVESTILA
V soboto 15. aprila ob 20.15 bo v mali dvorani Katoliškega doma predvajanje zadnjega filma iz ciklusa Oblast in čustva v moderni družbi »Nick Mano Fredda« režiserja S. Rosemberga.
Goriška Mohorjeva družba obvešča vse naročnike knjižne zbirke za leto 1978, ki živijo izven Italije, da znaša cena 12 USA dolarjev.
V okviru radijskega pristopa bo v petek
14. aprila ob 12.50 na radiu Trst A oddaja Janini pošti najdemo še pesem Otona Žu-	posvečena Slovenski skupnosti. Govorili
pančiča »Ples kralja Matjaža«, ki jo je	bodo: Albin Sirk, Rafko Dolhar in Aleš
uglasbil Zorko Harej. - j k
Rupa
Vso našo vas je pretresla žalostna novica o smrti Ivota Tomažiča, starega komaj 29 let. Zadnje čase se je precej slabo počutil. Verjetno ga je med vožnjo z avtom obšla nenadna slabost, ko je v domači vasi tako nesrečno trčil v obcestni zid, da je zaradi notranjih poškodb izdihnil v torek 11. aprila zjutraj.
Pokojni Ivo zapušča mlado ženo z nekaj let starim fantkom. Mama pokojnega Ivota, Berta, poje pri mešanem cerkvenem zboru v Rupi že vsa povojna leta, zato izreka domači pevski zbor ob tej tako težki izgubi občuteno sožalje njej in vsem ostalim sorodnikom in svojcem.
Števerjan
Seja občinskega sveta. V petek 31. marca se je sestal števerjanski občinski svet, kateremu je predsedoval župan Klanjšček, ki je najprej ostro obsodil podli atentat in ugrabitev poslanca Alda Mora, pri katerem so izgubili življenje »policijski agenti, ki si služijo vsakdanji kruh«, kot je dejal župan ter dodal, da če bi ljudje spoštovali »deset božjih zapovedi, bi v njih našli zadostno mero zakonov, da bi lepo na svetu živeli«. Za manjšino se je obsodbi pridružil svetovalec Franc Komic.
Svet je nato prešel k razpravi o proračunu za leto 1978. Proračun je bil namreč že odobren decembra lanskega leta, a ga država ni sprejela, ker je 29. 12. 1977 izdala dekret, ki je bil pozneje spremenjen v zakon, ki pravi, da občinski proračuni razen za obresti, ki jih plačujejo občine za posojila, ter za plače uslužbencem, ki se ravnajo po vsedržavni pogodbi, ne smejo presegati primanjkljaja v višji meri kot 7 9o od lanskega iproračuna. Primanjkljaj pa, ki bo nastal, bo država krila s podporo občinam in ne kot do sedaj s posojilom. Občinski proračun je bil soglasno sprejet.
Nadalje je občina sprejela sklep, da bo najela za dobo dveh let geometra in uradnico za reševanje prošenj za obnovo po potresu. Prijav je bilo namreč okrog sto in je zato potrebno novo osebje. Vse stroške za novo osebje bo povrnila dežela. Za prva popravila je občina že prejela 78 milijonov lir, tako da se dela lahko začnejo.
Svet je nato odobril podporo dijakom nižjih in višjih srednjih šol in sicer v znesku 314.000 lir.
Usad pod Tejo. Te dni so se končala dela na usadu pod Tejo, tako da je pot za Števerjan čez Bukovje spet odprta. Dela so stala nekaj čez 35 milijonov lir, ki gredo v breme deželne uprave. Tako je rešen tudi ta problem, za katerega je občinska uprava zastavila veliko napora. Ostane pa še vedno odprta utrditev in ureditev ceste z Bukovja na Jazbine, ki je na nekaterih mestih še vedno nedokončana.
m V Turinu so rdeči brigadisti izvršili atentat na 36-letnega ginekologa Ruggera Gria. Skupina nasilnežev (med njimi sta bili dve ženski) je vdrla v zdravnikovo am-bulantko, pacientke zaprla v stranišče, ginekologa privezala na stol in nato nanj streljala. Krogle so ga zadele v noge in ramena.
Slovensko romanje v Sveto deželo od 11. do 18. julija 1978
Prireja ga Duhovniška zveza v Trstu, vodita pa ga gg. Albin Germek iz Doline, tel. (040) 228129 in Stanko Zorko iz Rojana, tel. (040) 414646. Vpisovanje se zaključi 30. aprila. Vpisujejo slovenski dušni pastirji na Tržaškem, na Goriškem pa uprava Katoliškega glasa. Ker je število mest omejeno, ne odlašajte z vpisom za zadnji dan.
Program romanja vsebuje tri dni bivanja v Galileji (Nazaret, Kana, Galilejsko jezero) in štiri v Jeruzalemu z izletom k Mrtvemu morju. Cena 430.000 lir. V to ceno je vključen letalski prevoz iz Ronk prek Rima v Tel Aviv in nazaj, potovanje z avtobusom po svetih krajih, hrana in prenočevanje.
Lokar.
Gobarska družina - Trst bo imela ustanovni občni zbor v petek 14. aprila ob 20. uri v prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: 1. kratko poročilo pripravljalnega odbora, 2. razgovor in sprejem pravilnika Gobarske družine, 3. volitve odbora in razno. Vabljeni ljubitelji gob!
Na državni praznik 25. aprila prirejajo tri tržaške župnije romarski izlet v Motta di Livenza, Treviso, Feltre in Longarone. V tretjem avtobusu je na voljo še nekaj prostorov. Kdor želi, naj se takoj vpiše v knjigarni Fortunato v Trstu, kjer dobi potrebne informacije.
Šport
Fatimska Marija bo znova romala
Svetovno gibanje fatimske Marije je sklenilo, da bo kip fatimske Matere božje znova obiskal številne narode. Romanje se je začelo 7. aprila in bo trajalo do 14. maja. Na svojem potovanju po svetu se bo Marijin kip ustavil na treh celinah in nad dvajsetih deželah.
Glavne postaje bodo: Nevv York, San Francisco, Honolulu (Havajski otoki), Hi-rošima, Seul, Hongkong, Bangkok (Tailan-dija), Bombay, Damask, Araan (Transjor-danija), Jeruzalem, Nazaret, Atene, Rim, Dunaj, Berlin, Pariz, Lurd, Fatima. Na Koreji se bo kip ustavil na Mostu svobode, ki loči Severno in Južno Korejo, v Berlinu pa ob Zidu sramote. V Rimu bo kip od 30. aprila do 3. maja. Prvi dan maja bo gost v romarskem svetišču Divino Amore blizu Rima, 2. in 3. maja pa v baziliki sv. Janeza v Lateranu.
Letošnje romanje kipa fatimske Marije bo v spomin na 60-letnico Marijinih prikazovanj v Fatimi in na 30-letnico prvega romanja, ki se je začelo 1947 in je trajalo več kot deset let. Takrat je Marijin kip obiskal tudi Gorico in Trst. Kopijo kipa so kasneje postavili v cerkvi Marije Kraljice narodov na Vejni, kjer se časti še danes.
Poslanstvo fatimske Marije je zmeraj isto: poboljšanje ljudi, molitev, pokora in mir na svetu. Vsega tega potrebujemo danes prav tako kot v preteklosti, morda še bolj. Kakor prvič bo tudi to pot zabranjen vstop fatimski Mariji v dežele onstran Železne zavese.
1. ODBOJKARSKA DIVIZIJA
Olympia - Cus Trst 3 : 0
(15 : 7, 15 : 12, 15 : 9)
S stisnjenimi zobmi in brezpogojno voljo je 01ympia v domačem krogu slavila zmago nad tržaškimi vseučiliščniki, ki velja trud cele sezone in ki je tako tehnično in taktično nad vsako kritiko. Pri tem so naši goriški predstavniki dosegli dvajseto točko in se priključili Cusu na drugem mestu, vendar pa z boljšo razliko v setih. Od Olvmpijinega uspeha ima še največ koristi prav Kras, ki se je znašel sam na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti. Prvenstvo je kljub temu še zelo odprto, saj napredujeta dve ekipi in je še cela vrsta zanimivih dvobojev na sporedu.
Važnost srečanja se je seveda zrcalila tudi na igrišču, vendar ni moč mimo ugotovitve, da je tekma potekla kljub napetosti v izjemno korektnem vzdušju, k čemur je bistveno pripomogel zelo dober sodnik.
0!ympia je našla v Tržačanih enega najboljših nasprotnikov, ki jih premore letošnji zbor ekip, toda niso mogli vzdržati pritisku enotne 01ympije. Najlepši in odskočna deska do končnega slavja je bil drugi set, ki ga je slovenska šesterka izgubljala že z 12 : 8 in nato osvojila, ne da bi prepustila eno samo točko več nasprotnikom. Neobičajen dokaz volje in tudi izkušenosti, če upoštevamo medli nastop teden dni prej. Zmagovito orožje v rokah 01ympije je bil vsekakor blok dn poleg njega seveda napad s Špacapanom in Černičem v prvi vrsti, ki sta lahko izkoriščala tokrat točne podaje obeh Cotičev. Ne gre naposled pozabiti deleža obrambe, ki je	do 20. ure na valovih 98 megaherzov; tel.
imela nemalo dela zaradi dobrih tržaških	32828. Zaradi tehnične okvare so odpadle
tolkačev. Skratka, ekipa je delovala v vseh	oddaje v petek 7. in v soboto 8. aprila,
svojih sestavinah in rezultat tega je najboljši letošnji nastop.
DAROVI
Nabirka za katoliški tisk: Sovodnje ob Soči 36.000 lir.
Za sklad Katoliškega glasa: Vinko Gulič in Jurij Eržen, Kanada, 29.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Soban, Trst, v počastitev spomina msgr. Rudija Klinca
25.000 lir.
Za Katoliški dom: M. K. 10.000; Marijina družba v Gorici 20.000; M. M. 10.000; N. N. 8.000; O. M. 5.000; Kristina M. 20.000 lir. Za dijaško obmejno srečanje v Gorici:
starši in učitelji osnovne šole v Pevmi 111.000; Andrej Košič 50.000; Pavel Lutman 25.000; Mira in Mirko Cubej 20.000; družina Frandolič, Doberdob, 15.000; Milče Makuc, Vilma Vižintin, Milče Pavšič in prof. dr. Oskar Simčič po 10.000; Andrej Jarc
5.000 lir.
Kristina M. je darovala za Sv. goro 50.000, za cerkev sv. Ivana v Gorici 30.000 in za Alojzijevišče 20.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Imelda Decleva v spomin pok. Ede Krapež Obersncl 10.000; družina Krapež v spomin pok. Ede Krapež Obersnel 35.000 lir.
Za Dobrodelno društvo v Trstu: Nini in Olga Pertot, Barkovlje, ob 30-letnici društva 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: N. N., Sv. Križ, 20.000; N. N. 5.000; N. N., Trst, 5.000; Albin Lovrečič, Domjo, 30.000; družina iz Domja, 30.000; družina iz Domja 10.000; družina iz Domja 5.000; N. N., Trst, 50.000; N. N., Trst, 50.000; J. V., Trst, ob tretji obletnici moževe smrti, 50.000 lir.
Za žrtve potresa (po g. Gorkiču): prijatelj beneških Slovencev, 15.000 lir.
Za slovenske misijonarje: K. Ušaj 50.000 Matilda Mihelič 10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa, 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mn Trst A
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 16. do 22. aprila 1978 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Praprot.
11.05 Mladinski oder: »Tonček in suša«.
11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.05 Pevci in ansambli. 9.30 S kuhinjo po svetu. 10.05 Koncert. 10.30 O ženski stvarnosti v literaturi. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenski zbori. 14.10 Ciril Kosmač: »Pomladni dan«, roman v nadaljevanjih. 15.00 Glasbeni ping pong. 16.30 Mladi izvajalci. 17.05 Simfonični koncert.
18.05 Čas in družba.
Torek: 9.05 Glasbena kronika. 9.30 Naši nepoznani znanci. 10.05 Oddaja za šole.
10.15 Koncert. 10.35 Pisma M. I. Marenzi.
13.15 Zborovska glasba. 14.10 »Pomladni dan«, roman. 14.30 Kulturna beležnica.
15.35 Top lestvica. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Simfonični koncert. 18.05 Pra-vorečje.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Sreda: 9.05 Lahka glasba. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 12.10 Pojmo po naše. 13.15 Naši zbori. 14.10 »Pomladni dan«, roman. 14.30 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Mladi izvajalci. 18.05 »Misijonski teden«. Izvaja Radijski oder.
Četrtek: 9.05 Vam ugaja jazz? 9.30 Mali oglasi. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole. 11.05 Družina v sodobni družbi. 13.15 Primorska poje 1978. 14.10 »Pomladni dan«, roman. 14.30 Kulturna beležnica. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Deželni koncerti. 18.05 Slovenska književnost v Italiji.
Petek: 9.05 Tuji pevci v Sanremu. 9.30 Iz beležnice Borisa Pahorja. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša naših velmož. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 12.00 Opera. 12.45 Pristopanje... 13.15 Primorska poje 1978. 14.10 »Pomladni dan«, roman. 14.30 Kulturna beležnica. 15.35 Mladi in glasba. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi.
Sobota: 9.30 Pregovori tedna. 10.05 Koncert. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 »Pomladni dan«, roman. 14.30 Gremo v kino. 15.00 Tekmujte s Petrom. 16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Hiša«, radijska igra. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi
Ede Krapež Obersnel
LJUDSKI RADIO GORICA
Program od 17. do 22. aprila
Ponedeljek: Mladinska oddaja. Torek: Problemi delavcev v podgorski predilnici. Sreda: Iz zamejskih revij in časopisov. Četrtek: Desetletnica ansambla »L. Hlede«. Petek: Razgovor o delovanju SKAD-a. Sobota: Cerkvena glasba.
Oddaje so vsak dan razen nedelj od 19.35
Zato bo oddaja o delovanju SKAD-a v petek 21. aprila.
/J\ I
se toplo zahvaljujemo gg. Zupančiču in Zorku za pogrebne obrede, pevskemu zboru »Marij Kogoj« za občuteno petje, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se udeležili pogreba in se na kateri koli način spoin-nili pokojnice ter nam bili v tolažbo.
Mož Mario, mati Viktorija, brata Boris z družino in Ed* vard, sestra Adrijana s sinom Danijem in sorodniki
Trst, 10. aprila 197H