Poštnina plaCana v gotovini. Posamezna Številka 3 dl a. Leto IV. TRBOVLJE, 9. marca 1951 Štev. 10 Trboveljski okraj pred volitvami v Ljudsko skupščino LRS Priprave! na. volitve v I -judsko gkup-Sčino republike Slovenije dne 18. mar. Ca so v trboveljskem! okraju v polnem razmahu. Takoj po okrajnem zboru OF Trbovlje ob koncu meseca januarja so bila povsod krajevna zboro. Vanja volivcev- Na teh sestankih so se obravnavala politična in gospodarska Vprašanja, napravili pa tudi sklepi o kandidatih, ki jih je predlagal okrajni zbor Fronte za volitve v Ljudsko skupščino. Predlagane kandidate so Volilci pozdravljali in sprejeli, saj kandidirajo v trboveljskem okraju haši najvišji predstavniki: predsednik Vlade LRS, tov. Miha Marinko, organizacijska sekretar CK KPS, tovarišica Lidija Sentjurčeva^ minister za izvoz pri vladi LRS, tov. Janez Vipotnik, podpredsednik Sveta za energetsko in ekstrativno industrijo LRS, tov. Alojz Ribič, prvoborec revirjev in sekretar OK KPS Trbovlje, tov. Viktor Kovač, rudarski inženir Ivo Pinterič, v spodnjih Trbovljah pa delavec iz cementarne, tov. Ivan Voje. V Zagorje kandidira prvoborec revir Sev, tov. Frane Klukej. rudar, pa tudi direktor rudnika Zagra Je, tov. Lojze je s svojim dekan in uspehom na ru (kriku Senovo in sedaj na rud. biku Zagorje dokazal, dla bo znal va. covatr interese volivcev, ki so ga spre. Jeli kot kandidata v 7. volivnl enoti- Na vseh večjih zborovanjih in meni. •ih krajevnih in vaških sestankih so razpravljali o delu in nalogah Ljud_ •če skupščine, obravnavali politični položaj doma in v svetu, povsod pa je bilo skoraj največ govora o gospo, darski politikL Pa ne samo na zborih Volivcev to vaških sestankih Fronte, toarveč tudi ostale organizacije in društva, tako Zveza borcev, AFZ, •uvtčksrti itd. so razpravljali o blii. njih volitvah ter sprejeli razne sklepe in tekmovanje. Tako je Fronta mesta Trbovlje napovedala tekmovanje Za. Borju, Hrastniku in Radečam glede Priprav na volitve, okrasitev volišč in Blede udeležbe in izida volitev. Gasil, ci so se na svoji okrajni skupščini Obvezali, da bodo vsi volili 100-odatot-**> in med prvimi. Sindikati bodo or. tanlzirali tcdonovamja po kolektivih ®a sam dan volitev- Dramska sekcija SKUD »Lojze Hohfcraut« v Trbovljah bo n* predvečer volitev priredila slav-Pvstno predstavo Cankarjeve Igre »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki bo hkrati jubilejna, predstava 30.1 et-heg» odrskega dela tov. Leopolda Od-lazka. Tudi rudarji »o sprejeli v počastitev volitev tekmovanje, ki bo hkrati tekmovanje za predčasno do. šego polletnega plana. Vse te priprave so razgibale volivce trboveljskega efcraja, ki so na volitve Pripravljeni. Poleg manjših volitve-**ih sestankov so se vršila v preteklem mesecu večja zborovanja volivcev, kjer so kandidati obravnavali vsa ^ažna gospodarska in politična vprašanja. Tako je bil kandidat prve vo-livne enote, predsednik vlade LRS. lov. Miha Marinko v Trbovljah že dvakrat, prvič na sindikalni skupščini rudarjev, dva dni pozneje pa na veli. kem predvolivnem zborovanju v trboveljskem Delavskem Domu. v nedeljo 25. februarja pa je tov. Miha Ma. rfriko govoril na votivnem zborovanju v Zagorju. Tudi tovarišica Lidija Sentjurčeva je imela širši sestanek e •voji volivni enoti y Hrastniku. Mi- nister Janez Vipotnik je prišel pred kratkim med svoje volivce in imel z njimi sestanek v Mlinšah in na Trojanah. Prav tako je obiskal tov. Alojz Ribič svoje volivce ter imel z njimi zborovanje v Loki pri Zidanem mostu in na Bregu ter na Gorelcah, KLO Vrhovo. Tudi kandidat 6. volivne eno_ te v Radečah, tov- Viktor Kovač je bil z volivci na sestanku v Dolah pri Litiji, Podkurim in v Radečah. V načrtu so sedaj nadaljnja večja volivna zborovanja, prav tako pa bodo še manjši sestanki po vseh vaseh in naseljih, da bodo tako vsi volivci poučeni o vseh notranjih in zunanjih političnih vprašanjih. Na dan volitev, 18. marca, bo vsak volivec v trboveljskem okraju glasoval za kandidate OF, kar bo stOTil z globokim zaupa, njem v pravilno politiko naše Partiji in Fronte. Glasoval bo za izbrane kandidate v prepričanju, da je naša politika res politika miru, ki nam bo zagotovila našo neodvsnost in nadaljnjo izgradnjo socializma v naši državi. Kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik med najboljšimi v državi Prehodno zastavo si je priboril ie tretjič Za izredne uspehe v drugi polovici leta 1950 je dobil kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik častno priznanje s podelitvijo zastave Sveta za energetiko ekstraktivno industrijo FLRJ in GO ZSJ. Zastavo so si ti rudarji priboirlf že tretjič. To je častno priznanje, saj so z izvršitvijo lanskoletnega plana iz. bojevali eno svojih največjih zmag od obstoja tega rudnika. Zmaga in uspeh v letu 1950 sta še toliko večja, ker sta delala rudnika Trbovlje in Hrastnik do lanskega 1- oktobra ločeno, s tem dnem pa sta se združila, — z združitvijo Pa že lansko leto pokazala velik uspeh. Pred združitvijo je bil rudnik Hrastnik za 12.5% pod pianom, vendar se je združenim trboveljskim in hrast niškim rudarjem posre. čilo, da sto ta primanjkljaj v zadnjih mesecih minulega leta nadoknadila in s tem izvršila letno nalogo obeh rudnikov- V drugem polletju je bil plan rudnika izvršen s 102,9%, po aeorti-maiui s 109 %, po vrednosti pa 100. odstotno. Zelo važno je, da je rudnik kljub pomanjkanju kvalificiranih rudarjev izvršil lansko leto poleg produkcijskega plana tudi vsa jamsko in. vezticijska dela, ki bodo omogočila rudniku dosego pričakovane proizvodnje v prihodnjih mesecih in letih V' odločilni bitki za dosego lansko, letnega plana je prišla da izraza velika zavest trboveljskih in hrastniških rudarjev, ki so se v kritičnih dneh rudnika odločili, da so se pričeli iz-1 menjavati na delovišču, s čimer so mnogo pripomogli h končnemu uspe. hu. Prav tako so bile prostovoljno delo in investicijske obveze dragocen prispevek k zmagi, saj so z njimi pokazali in dokazali, da je mogoče z vztrajnostjo, voljo in požrtvovalnostjo premostiti največje težave. Svojo veliko ljubezen do svoje socialistične države so pokazali s tem. da so v prostem času nakopali 22.850 ton pre. moga. Za dosego letnega plana je bilo prevzetih obvez za 25.030 Um premoga. Z izrednim delovnim poletom in požrtvovalnostjo pa so rudarji te obveze dvignili na 49.000 to« premoga. Rudarji pa niso delali samo v produkciji, marveč so Izvršili pri raznih drugih delih lansko leto še 162.977 prostovoljnih ur. S ponosom glede kolektiv rudnika tudi na svoje udarnike, ki jih je bilo lansko leto proglašenih 2459, med katerimi jih je 35, kj delajo še za drugo petletko. Priznanje, ki so ga dosegli rudarji tega rudnika, je velika čast za vso Zasavje, ki je lahko na kolektiv rudnika Trbovlje_Hrastnik ponosno. Prepričani smo lahko, da bodo trboveljski in hrastniški rudarji dali tudi za dosego letošnjega plana in za izvršitev svojega petletnega načrta vse iz sebe, s čimer bodo dokazali, da zmorejo vse svoje planske naloge kljub vsem težavam hi oviram, ki nam jih delajo naši sovražniki. Vsem našim voiilcem moramo predočiti, da pri bližnjih volitvah taki momenti kot nezadovoljstvo zaradi obveznih odkupov, zaradi pomanjkanja tega ali onega, nezadovoljstvo zaradi takih ali drugačnih nepravilnih individualnih upravnih postopkov, kakor tudi delni pomisleki o pravilnosti gospodarske in demokratično-sociallstične smeri našega razvoja, ne bodo smeli biti razlog za negativno opredelitev pri volitvah, če se nekdo noče postaviti na stran naših nasprotnikov, ki groze naši neodvisnosti, ki ogrožajo mir. Vsakemu volivcu bomo morali predočiti to jasno in nedvomno alternativo. Da bi slehernemu olajšali to opredelitev, prikazujoč stvarni interes vsakega posameznika, v katerem so rodoljubna čnstva, v katerem je želja za mirom, ki ne ogroža naše neodvisnosti, moramo napeti vse sile, vse nase sposobnosti, da množicam pojasnimo današnjo zelo živo notranjo in mednarodno politično problematiko. Iz govora Mihe Marinka aa seji Glavnega odbora OF Slovenije Cestno priznanje lastniškim steklarjem Že petič so si osvojili ] prehodno zastavo Kolektiv steklarne v Hrastniku Jč ■•ned onimi zaslužnimi delovnimi kolektivi v naši socialistični Jugoslaviji, ki so si za izredne zasluge v izpolnjevanju planskih nalog v drugem polletju lanskega leta priborili priznanje, saj so si steklarji v Hrastniku priborili že v petič prehodno zastavo resornega ministrstva in GO ZSJ. , | Kljub velikim težavam so hrastniški steklarji izpolnili svojo proizvodno naloge v minulem letu z uspehom. 2e polletni plan je ta kolektiv izvršil 14 dni pred rokom in 7 dni pred zadanq si obvezo. Zmaga v bitki za dosega polletne proizvodne naloge je bila teto delavcem vzpodbuda za nadaljnje delo. Svoj letni -dan so opravili predčasno, Obljubili so, da bodo dosegli svoj plah do 18. decembra, izvršili pa so ga že 12. decembra, tako da od tega dne dalje delajo hrastniški steklarji že z4 peto leto Titove petletke. , Kolektiv brastniške steklarne se p4 ni boril samo za količinsko dosego p La. na, marveč tudi za Izboljšanje izd el-kov. V tovarni so se uredili novo peč za hlajenje, s čimer so znižali loto stekla, tako da so postale pritožbe glede kakovosti izdelkov zelo redke. Poleg starih steklarskih izdelkov M pričeli izdelovati v tovarni nove artikle, ki srno jih morali poprej uvažati Tako producirajo v tej tovarni sedaj stekla za aviorurke kompase, sferna ogledala za kamione, stekla za ribiške svetilke, dvobarvne optične leča ter stekla za signale. ' , Da so pričeli v tovarni 2 Izdelovanjem novih artiklov, je zasluga vsega! Kolektiva, saj je iz njegovih vrst izato več novih predlogov za izboljšanje proizvodnje. Z izvolitvijo delavskega sveta in upravnega odbora se je delo v tovarni v marsičem izboljšalo. Tako posvečata upravni odbor in delavski svet izredno skrb novim kadrom, nudita pa pomoč kolektivu tudi v kulturnem pogledu, saj se lahko v tej tovarni pohvalijo, da imajo v njej najbolj razvito kul tumo-pro« vetno delo v; trboveljskem okraju. Prav tako ge bodo številnim udarnikom, ki jih je bilo lansko leto v tovarni razglašenih 1200, pridružili še novi. Kolektiv steklarne Hrastnik bo slavil letos eno svojih naj-rečjih zmag * predčasno izvršitvijo svojega petletnega plana. taiia Hi SeitiBišm m Solo pri Milm V nedeljo. 4. marca je bilo na Dolu pri Hrastniku dobro obiskano pred. votivno zborovanje, na katerem je govorila tovarišica Lidija Sentjurče-va, kandidat II. volivne enote hrast-niškega sektorja. Na zborovanje, ki se je vršilo v zadružni dvorani, so prišli tudi volivci iz okoliških vasi-Tovarišica Lidija Sentjurčeva je v svojem govoru obrazložila navzočim politične dogodke doma in po svetu ter razna vprašanja iz gospodarskega življenja. Ko je govorila o volitvah, je poudarila, da je udeležba volitev naša državljanska dolžnost in da bod« volitve izraz naše moči in pripravljenosti. Vred volitvami v ljudsko skupščino HtS V Zagorju kandidira redar Kinke} Franc Na okrajnem zboru OF v Trbovljah | katere podrobnosti, ki so nas zanL *o izbrali kot kandidata za volivnn enoto Zagorje pri volitvah v Ljudsko skupščino tovariša Klukeja Franca Tov. Kiukej je med zagorskimi rudarji zelo priljubljen. S svojim mo. 4kim nastopom v službi in izven nje si jo pridobil zaupanje in spoštovanje med zagorskimi delavci. Ta tovariš pa ima še neko lepo lastnost — zelo skromen je. Ko smo ga obiskali na domu, smo komaj izvekli iz njega ne- ma le. Tov. Kiukej se je že v mladih letih pridružil naprednemu gibanju. Od leta 1035 je član Partije. Na vpraša, nje, kako je gledal v ilegalni borbi KPJ na položaj, je dejal: »Vsi smo bili trdno prepričani, da bo prej ali slej napočil dan, ko se bo delovno ljudstvo otreslo kapitalističnega jarma. Danes, ko imamo ljudsko oblast in v težkih pogojih gradimo sociali, zem, trdno verujem, da bomo tudi to borbo uspešno končali.« Narodnoosvobodilni borbi se je tov. Kiukej priključil že v avgustu 1941-Leta 1942 je bil v Gubčevi brigadi, nato pa ranjen na Primorskem, Pozneje je bil v zaščitni četi oblastnega komiteja, od leta 1944 dalje pa pri pokrajinski tehniku Meseca avgusta 1945 se je zopet vključil v produkcijo na rudniku Zagorje. O njegovem delu v narodnoosvobodilni borbi pričajo: spomenica iz leta 1941, odlikovanje za hrabrost, odlikovanje za za. sluge naroda 3. stopnje in odlikovanje Bratstva in edinstva II. reda. Po osvoboditvi sodeluje tov- Kiukej v množičnih organizacijah. Zveza borcev v Zagorju ga je izbrala za pred. sodnika. Leta 1949 je bil predsednik KLO Zagorje. Volivci v Zagorju sl zares niso mogli izbrati boljšega zastopnika v Ljudski skupščini Slovenija Dober direktor bo gotovo dober predstavnik liudstva V trboveljskem okraju je bil sprejet kot kandidat za 7. volilno enoto tovariš Dular Alojz, direktor rudnika Zagorje. Tovariš Dulair Alojz je direktor, ki je prišel na odgovoren položaj’ iz ljudstva. Zaradi tega je razumljivo, ris vlada v Zagorju tako dobro razumevanje med partijsko Organizacijo in sindikatom, g katerim se direktor Dulair posvetuje vsak dan o vseh »ponašanjih. Tovariš Dular še ni dolgo v Zagorju. Prišel je na tamošnji rudnik proti koncu, lanskega leta, ko je bila bitka za dosego plana na višku. S pravi), n im vndistvom rudnika in medsebojnim posvetovanjem je direktor Dular odpravil marsikatero nevšečnost v Za-Boruj, kd Jih je zapustil tamkaj prejšnji vodja podjetja. Pod vodstvi >rn tovariša Dularja je rudnik Zagorje že dvakrat prejel prehod.no zastavico lO OF Slovenije za uspehe v tekmovanju ga proizvodnjo, Tovariš Dular Alojz Izhaja iz delavske družine, 'fakoj po okupaciji je pričel sodelovati z OF, leta 1944 pa je odšel v partizane. V tem času je bil v krajih, kjer kandidira, ter ga ljudstvo pozna iz narodnoosvobodilne borbe. V partizanskem gibanju se je zadrževal največ na- sektorjih Cem-ittniške planine, Partizanskega wha in pod Mrzlico. Po osvobiditvi se je vključil v delo V trboveljski cementarni leta 1948 pa je bil postavljen za pomočnika direktorja bivše uprave Zasavskih prejno. govmikov, v letih 1949 in tudi še v leta 1950 pa je uspešno vodil rudnik Senovo, nakar je bil poklican, dn prevzame vodstvo rudnika Zagorje. Tovariš Dular Alojz je dober tovariš in pomagn. rad vsakemu, ki je po. moči potreben. Tudi ni pozabil n*, kraje, kjer je bR v narodnoosvobodilni borbi, in jih rad obišče. Pred dnevi je imel z volivci širše sestanke v CemšenScu in v Kotredežu, ti so prav dobro uspeli. Kakor se je poka- zal dober kot direktor, bo prav tako dober kot predstavnik prebivalstva v Ljudski skupščini LRS. Volivci 7. vo-livne enote bodo volili njega, ki dobro raeume delavca in kmeta in ve, da se je naša svoboda dosegla z združenimi močmi delavcev, kmetov in delovne Inteligence. Tovariš Ribič med svojimi volivci Pred voli vno gibanje v deveti Voli viri enoti OLO Trbovlje, kjer kandidira tovariš Lojze Ribič, je prav ži. vahno. V vseh petih krajevnih odborih sta tedensko po eden do dva sestanka volivcev, kjer razpravljajo o gospodarskih in političnih problemih. Te sestanke vodijo največ domači aktivisti. Zadnje dni se teh zborovanj udeležuje tudi kandidat tov. Ribič. Tako je že imel sestanek z volivci v KLO Breg in K 1X> Vrljovo v hribovitem naselju Goren ki se ga je .udeležilo od 25 hiš 28 volivcev. Ako- ravtno je snežilo kakor za stavo, so volivci vendar z veseljem prihiteli na zborovanja. Tov. Ribič je toplo pozdravljen očrtal zunanjepolitični položaj ter, na. vedel par primerov, kam bi rias pripeljala SZ, ako bi ji naši voditelji slepo sledili. Ko je govoril o notranjem političnem položaju, se je dotaknil tudi odkupa in obvezne oddaje, čemur so navzoči z zanimanjem in pritrjevanjem sledili. Za svoja izvajanja je žel tov. Ribič topel aplavz, pa tudi sam je bil zadovoljen, ker je uvidel, da naši hribovski gospodarji razumejo tok današnjega časa. Nato je tajnik KLO, tov. Maa-tin- šek na kratko poročal oi delu KLO v z-adnjem času ter o razgibanosti in delovanju domačih gospodarskih pod. jetlj. Kmetje so bili zadovoljni, ker so si lahko sami določili čas oddaje prašičev in tudi niso nasprotovali malenkostno povišani oddaji mesa. Eden iz- med navzočih je poudaril, da s«l I kmetje zavedajo, da mora tudi naš delavec živeti. Ob koncu se je razvila živahna do- ; bata o elektrifikaciji vasi, o zajetju vode za primer požara o popravi potov in podobno. ’ B. L. 23 kratiti udarnik Ferdo Burke! j c namestnik kandidata Ferdo Burke) jc Je dobro znan našim rudarjem. Njegovo ime se vedno na. hajai med prvimi tekmovalci za večjo proizvodnost dela. Od novembra 1949 dalje dela že za drugo petletko. V medobratn/em tekmovanju v novembru in decembru lanskega leta si je njegov« brigada častno priborila prvo mesto. Presegla je plan za povprečno 42 %. Tov. Buriceljc ima tudi mnogo zaslug za vzgojo rudarskega naraščaja. V njegovi brigadi so sami mladi rudarji, ki jih vestno vzgaja za rudarski poklic. Tov. Burkeljc Izhaja iz delavske družine. Njegov oče je bil rudar in je padel v prvi svetovni vojni. Tov. Burkeljc je že v rani mladosti izkusil vso bedo delavskega razreda v bivši Jugoslaviji- Postal je rudar kakor njegov oče. Ko je okupator zasedel naše kraje, se je tov. Burkeljc takoj priključil nprodnoosvobdilnisjmu gibanju in sodeloval v OF. Leta 1944 je odšel v partizane. Po osvoboditvi se je vključil v produkcijo ter, se od tedaj politično in strokovno udejstvoval v množičnih organizacijah in društvih, s čimer daje zgled ostalim udarnikom, nikom. Tovariša. Burkeljca so na zboru OF v Trbovljah izbrali za namestnika kandidata za volitve v Ljudsko skupščino LRS. Volivci v KLO Kisovec- Loke, Senožeti, Izlake, Mlinše in Trn. , ja.no bodo z glasovanjem za kandi- j (tata ministra Vipotnika Janeza glasovati tudi za njegovega namestnika tov. Burfceljca, tega požrtvovalnega borca za lepše življenje našega de. lovnega človeka. ___j Sprelet le proračun okraja Trbovlje za letošnje leto 16,200.000 din, r« kulturo in prosveto ter 20,000.000 dinarjev »a socialno zdravstveno zaščito Okrajni ljudski odbor Trbovlje je na svojem II. zasedanju dne 28. februarja sprejel proračun za leto 1951 s 64,470.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Proti lanskemu letu je proračun zvišan za 2,38 %, pri čemer je treba upoštevati, da gre ta povišek na račun bolnišnice, ki jo je okrajni ljudski odbor prevzel v upravljanje- Izdatki v proračunu za letošnje leto kažejo veliko skrb okrajnega ljudske, ga odbora za prosveto in kulturo, sej so ti izdatki za 11,53 % večji kot lani od katerih pa odpade; 1,825.000 din za proračune krajevnih ljudskih odborov. Dvig sredstev za 11,53 % za prosvetne naloge v primeri z lanskim letom je zadostno poroštvo, da se bo. do prosvetne ustanove uspešneje razvijale in zadovoljevale kulturne i>o. trebe delovnega ljudstva. Iz proračuna za leto 1951 pa vidimo veliko skrb okrajnega ljudskega od. bora za socialno zdravstveno zaščito delovnih ljudi. Ti izdatki so letos preračunani na 29 milijonov dinarjev in je proračunski znesek v primeri z lanskim letom za 42,05 % višji oz za 31.87 % .večji kot dejanski izdatki v minulem letu. Krajevni ljudski odbori bodo sprejeli iz te proračunske postavke 4,530.000 din. Izdatki so se po. višali predvsem za splošno bolnišnico, za zdravstveno zaščito in za ustanovitev šolskih kuhinj. Izdatki za kulturo in prosveto ter za socialno zdravstveno zaščito in za ustanovitev šolskih kuhinj. Izdatki za kulturo in prosveto ter Za socialno zdravstveno zaščito znašajo več kot */» vsega proračuna. Stroški as državno upravo so pred. videni na 10.070 000 din ali 29 % celotnega proračuna. Ti izdatki so za 13 % manjši kot v letu 1950- Znižanje te proračunske postavke gre pred-Viuem rja. nmanjšanja prekiomeriiega števila uslužbencev. Število uslužben. cev okraja *e je znižalo za 64 na 123 oseb in se bo po izsledili še zmanj-šalo. Delo zaradi tega ne bo trpelo, prihraniti p* bo mogoče letno 2 in pol milijona dinarjev. V letošnjem proračunu okrajnega ljudskega odbora pa ni investicij ia se skupni izdatki kljub zvišanjiu prou ! računskih postavk za kulturo in, prosveto ter za socialno zdravstveno za. ščito no so [povečali. Vse investicije okrajnega ljudskega odbora se bodo , računale izven proračuna. V načrtu ! je dovršiitev del na šoli v Zidanem mostu, dozidava gimnazije v Trbovljah, nadaljevanje del na cesti Mihe Marinka, Skončanje del pri keramični tovarni na Izlakah, regulacija potoka Boben v Hrastniku in še druga, manjša dela, ki so preračunana na 5 in pol milijona dinarjev. Dohodki proračuna kažejo znatno spremembo. Dohodki iz gospodarstvu so proračunom na 24-313,000 din, do. hodlki od prebivalstva na 13-962 din, dohodki uradov in ustanov pjn na 3,600.000 din. Najvišjl dohodek okrajnega proračuna je tržni dobiček. Va. žen proračunski dohodek je tudi dohodnina kmetov, obrtnikov in drugih, poklicev. Poleg jsprejetjja pronačuaib so na tem zasedanju razpravljali še o delu okrajneg sodišča, o razrešitvi in izvolitvi sodnikov-porotnikov. Sprejet je bil sklep, da se ustanovi okrajna trgovsko podjetje »Servis za oskrbovanje obrtništva«. Ob zaključku je bilo sklenjeno, da se izboljša preskrba prebiva.lstva * mlekom, čuvanje fondov garantira,ne, preskrbe pa bo osnovna naloga naših KIA). Povsod, kjer so šolske stavbe v slabem stanju, se uvedejo krajevni samoprispevki zq popravilo teh zgradb in nabavo inventarja. Poverjeništvo zn lokalno industrijo in obrt bo do 27. aprila v okviru počastitve 10. obletnice Fronte organiziralo »Tede« cest«. 18. marca vsi na volišče za mir, za svobodo, za neodvisnost! g^^^^KlILTtlRA - PROSVETA iS^ass^ IZ ŽIVLJENJA FRONTNIH ORGANIZACIJ» V februarju so v Ravenski vasi doseg!i v tekmovanju še lepše uspehe Na Dolu pri Hrastniku i so zaključili vaški izobraževalni tečaj Na Dolu pri Hrastniku so bili med prvimi, ki so pričeli z vaškim izobraževalnim tečajem in so ga po treh mesecih pridnega učenja dne 24. februarja uspešno zaključili. Zaključek šolanja so praznovali prav slovesno. Tečaj je bil razdeljen na tri oddelke. Poleg predmetnih predavanj go imeli tamkaj še kuharski in prikrojevalni tečaj, ki je trajal dvakrat tedensko od 14. do 18. ure, na. kar so se tečajnice udeležile splošnega tečaja in se tamkaj učile slovenščine, računstva, zdravstva, biologije in še’ drugih predmetov. Kuharski te. čaj je opisovalo 12 tečajnic iz Dola, M .urnega, Brnice, Kovka in Sv. Jurija, enako število pa tudi prikrojevalni tečaj. Medtem ko So v tečaj hodila dekleta iz raznih vasi, so se ga moški udeleževali le z Dola in deloma z Brnice. Vsi obiskovalci tečaja so ob zaključku pokazali pridobljeno znanje, ki je bilo plod pridnega učenja in rednega obiskovanja predavanj. Vsi, ki so se y tečaj vpisali, so ga tudi res redno obiskovali. Ko so se ob zr ključku Učenja sešli tečajniki in predava, telji ob dobro obloženi mizi, za katero ■o poskrbele gojenke kuharskega tečaja, so vsi navzoči izrekli žjljo, da bi se drugo leto zopet sešli in nadaljevali z učenjem. Izobraževalni tečaj v Mtinšah pri Zagorju V nedeljo dne 4. marca so ▼ Mlin. Šah pri Zagorju zaključili dva tečaja. SesOtedenski gospodinjski tečaj pod (vodstvom tovarišice Recnikove je obiskovalo 20 tečajnic, šiviljski tečaj ki ga je vzorno vodila tov. Joger Lojzka, te opravilo 19 tečajnic. Ob zaključku Na korejskem bojišča so ameriške ta južnokorejske čete na osrednjem delu fronte zavrnile severnokorejske protinapade ter napredujejo proti severu. Na zahodnem delu fronte so se .vršili hudi lokalni boji, zlasti ob reki Han. Letalske sile zelo aktivno posegajo v boj. Po sporočilu ameriškega ministrstva fca obrambo znašajo izgube severnokorejskih čet do 20. februarja 624.000 •nož. Sleherni napad na Jugoslavijo bi ogrožal svetovni mir, je pred nekaj dnevi izjavil ameriški zunanji minister Dean Acheson. V Italiji še vedno izstopajo iz KP Italije. Komunistična narodna poslanca Cucchi in Magmani, ki sta nedavno izstopila iz KP Italije, ustanavljata so napravili proslavo z razstavo Izdelkov tečajnic — kmečkih deklet. Na proslavi je govoril član OK KPS tov. Gostiša Milko. Prireditve so se udeležili kmetje in kmetice iz sosed, njih vasi. Z uspehi tečajev so bili zelo zadovoljni. Izobraževalni tečaj, ki ga tudi imajo v Mlinšah, pa ne napreduje dobro, ker manjka predavateljev za splošne predmete. v Godba SKUD »Lojze Uohkraut« tekmuje sGodba na pihala SKUD »Lojze Hoh-kraut« iz Trbovelj je imela minulo soboto zvečer v Delavskem domu koncert v počastitev 10. obletnice OP Slovenije. Koncert je dobro uspel. Ureditev rdečega kotička Pri strojnem obratu rudnika Žagar, je so si uredili vzoren rdeči kotiček. Imajo šah, radio, knjižnico z nad 300 knjigami in časopisi. Člani kolektiva strojnega obrata pridno obiskujejo svoj rdeči kotiček. Zaradi tega se jet kulturnO-prosvetno delo na tem obratu v zadnjem času močno -razgibalo. Nasprotno pa se je rdeči kotiček na največjem rudniškem obratu Kotredež zaradi nedelavnosti bivšega sindikalnega odbora zanemaril in ni igral več tiste vloge, ki bi jo moral- Novoiz. voljeni sindikalni odbor si prizadeva, da ga spet uredi in tako poživi kul-tumoprosvetno delo med delovnim kolektivom. , SKUD »Vesna* v Zagorju tekmuje SKUD »Vesna« v Zagorju je v nedeljo dne 4- marca pri redil koncert, na katerem sta sodelovali pevski društvi »Vesna« iz Zagorja in »Loški gla*« iz Kisovca. Koncert je bil dobro obiskan. novo delavsko partijo, ki bo zajela vse poštene delavec. Nov rekord na progi Pariz—New York je dosegel letalec, ki je to razdaljo preletel v pičlih 7 urah. Potniška letala rabijo za to progo 12 ur, preko Irske pa še več. Ruska iznajdljivost sl je prisvojila tudi že helikopter, ki ga je baje po objavi moskovskega radia iznašel ruski znanstvenik v 18. stoletju, ko o letanju po zraku sploh še ni bilo govora. Sovjetsko zlato se je te dni pojavilo na mednarodnem tržišču v obliki zlatih palic, ki jih Sovjetska zveza po mnenju finančnih krogov ponuja za dolarje in funte šterlinge, odkar se je njena trgovina z zahodnimi državami zmanjšala na najmanjšo mero. V Ravenski vasi nad Zagorjem so pomen tekmovanja v čast 10. oblet, niče OF pravilno razumeli. V januarju je bil ta vaški frontni odbor za dosežene uspehe pohvuljen od lO OF Trbovlje. To jim je dalo vzpodbudo za nadaljnje delo. V februarju so delali na predvoliv-nih pripravah in so v ta namen sklicali dobro uspeli frontni sestanek in zbor volivcev, na seji odbora OF pa so napravili podroben načrt dela. Vršili bodo agitacijo od naselja do naselja, do vsakega člana Fronte Ravenske vasi. Članarino OF so v redu pobirali in odvedli, visoko pa so presegli socialni fond, za katerega so zbrali 300 % več Za škropljenje sadnega drevja imamo še pa-.