St. 47. V Gorici, 22. novembra 1889. „8oia" ishsja tsftk petolc in vclja po poitiprpjomnn* nlW Gorki na Umo poiiljana: ,V*e leto.....f. 4.4f Pol leta.....„ 3.2t Cetvrt leta . . , . „ 11*1 Pri ozauulih in tako tudi pri „;'f. slanfotA" se pUcuj* za nwdnci trtsMj. , o» mto: 8 kr. «c se tislcft I krat ' » » •» " r, ,; 6 » T» 1* »l •* V Ztimbe irk* po jiffusioi-ti SOČA Posamozao SU vUke -«« Jobivajo po H kr. v toi.akaruirali n« Stiirom irg» nr v Niinski uJi^i in v prodajalnici G« Likurjft v Scm.eni.skih ulicah h. it. 10. I'opt.M naj so po&iljnjo uradniStvu, naiofriina pa opravuiku ,.So nauku sv. Pavla sinibol kaznujoce pravice, ki pri pad a kralju; od tega jo dobijo vojaki, da z njo v njegovem imenii odbijajo krjvifine napade zunanjih in no-tranjih sovrainikov, Ne rcmo sicer, ali bodo profesorjt ravno se sabljo v Solo hodili, vender dtjakr, videfii profesorja v polnvojaSkl uniform! pred seboj, se tie bodo Miogli znebiti misli, da je s profesorje?o ujiforao priSlo v Solo uekaj vojaSkcga, Vojtika, lendtrja se pa vsak eJovek nekako boji, ne kcr je slab eiovek, ampak kcr je brezozireit branitelj prrvice, raatcovalee hu« dobije. In ako he premialiiQO, kako je mladina v svojem naziranji odvisna «d zunanjosti, stnewo pac prerokovuti, da uniforma ne bo v u&encih poviSala all gojila Ijttbetni in zaupauja do uci-teljev- Id kaka i-azlika bo to — mcj iolo in do-maLo hiSo! Vzemiwo n«2n«ga ric^ka, ki ga je mati doma ne^no boiala m poljubovala, ves je v njo irtcpljen, najralikjli ^utl mu polnijo sree -------sn glej. iz Uruziue pripeljejo ga v §olo pred TOJa§ko uniformiratiega it^itelja! Jojuienc, ga ne bo strah zloml I Mi vsaj se spomiujamo, ko srao kot otro6aji na cesti igrali, kako snio jo pobrisali, kakor bitr«j se nam jc iz daljine zabliskala svitla ^endarjeva kapa ! USTEK. Drugo poglavje. Vtera se pripove-dujo o rojstvti krraroga atcgna, iu kajje vgaajato v «\oji mladosti. Zvedeli smo od pap^a, da je krvavu stegno Btaro via sto iu petdeset let. Tako tnoratoo teduj iakoti njegov pocetfk v^e v prvi polovici oseranaj-st«ga stoletja. Fa to je vfe preaceoo za lo misltti: Mi sojo ua zealjij 3og je v uebesib. Mej l-u--------Us In ljubezni, prave, srfine, ljubezni, kako maio je splob vze zdaj ˇ drzavni Soli. Ne fcu-dimo se temu; saj drLava je nezmo^na se svo-jimi sredstvi vdilmiti uciteljem ljubezen do mladine; kaj takega je vstani )e cerkev; ako pa nfiitelj nima ljubezni, ne more je tudi v ufcncik obuditi. Kar pa nelno mlade^ Se bolj odtujuje dizavnirn vzgojevalcem, je neverski all versko indifercntni dub, ki tolikokrat veje v krogih drzavnega ucitcljstva, V tern zapazi dijak knialu nasprotje mej Solo in druzino, in to je, kur ga od Sole odvraca, kar zaduSuje v njem zaupuost, ljubezen, spoStovanje do uclieljev. Uniforma n& bo gotovo v okoni priSla temu zlu. Splob se nam pa zdi, da se namerjava z uniforrno v Solo vvesti vojaSko prealico, ali vsaj ufiitelje pofiasi privaditi na vojaSko pokor§cino, dijake pa na vojafiko disciplino. Knkor da bi v iialow iolstvu preslico vze dovolj, prevefi ne bilo 1 Mi mislimo tu na leseuo preslico ampak na znani pedantidtti mebanizem, pod katerim trpei uci-telji i dijaki. Ucitclji so scrvilni slugc svojih nadzor-nikov, nadzorniki visih nadzornikov, ti vsi pa sluge miaistrovi. Ako pogledamo v naSo ljudsko in srednjo solo, se mora mo pac cuditi, kako jc na paragrafe in odlokc in uacrle vse navczano, tako da ne bo ucitelju knialu mogocc se naloge ne dati dijakom, §e stavka ne spregovoriti, ki m bil prej potrjen in dovoljen z vise strani! Kaj, ali niso vze od vlade doloceni kosi, katcre se iinajo dijaki v visih razredih na paniet uciti! In ali se ne doloCuje vze gimnazijskemu ucitelju za eel tecaj naprej dan in ura, kdaj mora dati dijakom pismenc naloge! Ne manjka skoro vec, nego da bi minister o zacc'iku solskega zeraljo in nebesi je pa straSno volika daljava, tako, da Bog h nebos nid ne villi na zeinljo. Saj pa tudi mu ni treba; on je gospodv sro6on, tnogoGen, on ima aamjga sebe prav dovolj za ?so vcfioe 6aae. Cesa bi tedaj iskal na zeralji ? In pa tako viaok gospod, da bi ao ponizeval do vmazano zemlja!! In bi »e brigal za to, kar 61ovek tu zdolej vginja ? 1 K»j so ! Tu arao prosti, noodviaiii, delamo, kai' nam ljubo, iiv'mo po svojih postavab, boljih m patrebujemo? Vora, posebuo pi krsfinQaka, je brezp jtrobaa, neumaa; odino bozinstvo na zcmlji je 61ovoska pamot; adino prav in dobro jo to, kar se more> slab a pa, 6osar se ne more. Vsi tisti, ki ao imonujejo zastopinke Bozje, kakof so duhovni in kralji, so z.itiravci 51a-veak© proatosti; zatorej bi bilo najboljse, raj§e danea nego jutre vso podaviti. Tako so mislili ooetje krvavega stegna, tiko modrovali. In glej, k> je prSal ti*ti das, sililo jo atogno h uoonih glav na dan; tu je zaoelo kazati noge, tarn roke tain spot rogovo itd., dokler ni bilo ceio rojeno. OSeije so se njogovega rojstva modno veselili. II krstu ga pa niso hoteli nikdar nesti, ker so vodeli, da segakratna voda no prima; tudi b>tra bi ue bill mogli dobiti. Vender ao uiu dali veC iin.'ii, tudi imena svetnikov. OSetje so novorojeuo deto skrboo peutovali in skrivali, ker vedeli ao, da kralj ia njegovi miuistri bi hitro poslali po krvavo ate^no in je vmorili, ko bi zanje zvedeli. Zavili so ju pa v veliko bukve, velike, kakerSnih Se nikdar nisi vidol. Tom bukvam so rekli eiwklopedija. Spet nera^am Ijtva beseda za te. Pa liudir raziagaj ti vse! To b«kve so poslali po svetu ; in tako je krvavo stegno, skrito pod crkami, preroaialo vze kot malo dete tnesta ia deiele celo Bvrope, oe da bi ga bil kdn leta z Dunaja postal zapisano vse Btavke, kijih bodo morali ucitclji po vseh fiolah govoritl, in misli, ki jib bodo imeli ucitclji z dijaki vred skoz leto mislili! K temu cilju, zdelo bi se, zna uniforma blize pripcljr^i nnSe Solstvo, Da bi vender tudi Stvarniku priznali malo pravice! Ta je stvaril ljudi v najvedi razlifinosti, encga tako, drugega drngaCe, fie dva nista ena-ka, pravi prigovor. In vender drzavna Sola hofie i ucitelje i dijake vse po enom kopttu vkrojiti, vsem siloma vliti eu dub, eno naguenje, one lastnosti! 8 kratka: uniform bo iolo, bo ucitelje in dijake, Se bolj podrzavila, povojacila. Povojacllal Imamo vze posilno solsko postavo, imamo Vze dcloma ali ccloma obligatno gimnastiko, imamo v Soli vojaftko pedantovstvo, za iolske predmeto kmalu same realije; vro to, zdelo bi so, da meri na to, da se iz ljudstva rekruttrojo samo vojaki; zdaj pride Se uditcljska uniforma! Dm-zega ne bo ostalo, kakor da omislimo tudi na-Sim dijakom uniforrno s kapo in puSo, kakor jo resnifino vze zncela francoska republika snovati — dijaSke legije in bataljonel Prevcliko, mehanicno uniformiranje jc za cloveka uodostojno; kcr Llovck ni zival, ampak razamno, prosto bitje. Pa tudi pogubno je; ker po njem se zaduSi v Cloveku iiidividuc.ini nagib, se zavira prosti razvoj duSevnih sposobnosti in pos bnosti. Dusevno zivljenje se vlenobi, vduSi; namesto samozavestnih, razumnili iu znaLajnih moz bomo iz take Sole dobili servilne, plitve, brezumne in brezvoljne sluge, uicle, s katerimi ne more nikdo racuniti. S tern si drzava sama sebi koplje grob. zapazil. Najprej so je spoznali v Bimu, Toda ko je papei Klemoat XII. svetu jo ovadil, meniS, da mu je hotel kdo verjeti ? Kaj pa da I ,Ni res toko 1" rekli so vsi — in krvava stegno je lep> dalje ro-malo v tisti knjigi. In kdor je bral iz te knjige, mis lis li, da je je raogel spozoati? Kratko nikarl Obracalo jo ocem Iepo strao, navduSeno govorilo o svobodi, o onakoati, o bratovstvu; tudi Jezusa Kri-Musa jo hvalilo, 6es, on da je najvefii prijatelj ia dobrottiik trpe5ih ljudi, najblaii filovek. Kazalo jo po>ebao ljubezen do delavcev, do podlo^oikov, od druge strani pa biLaio kralje in bogatine, o<5ttalo jim zapravljivost, in vse grehe, katere so dopriuesli in ne. Kdo bi ga tedaj ueposlusal, IjabdznivegastegoaP! Ko je pa taslo krvavo stegno :o zafielo stega-vati mb, mu je bila tista kujiga, akoravna volika, kmalu prcmnjhaa. In tako so spoznali njegovi pri-jatli, dx mo ujo prinesti Se ve6 papirja, da sakrijejo krvavo ,st<*gno, in mu ne bo videti udov. In prin&li so casnikov, in knjiiic in knjig vseh vrst, ter so zncoli pridno in skibno odevati krvavo stegno. Vse pa, kar se je telesa prijelo, je bilo opisano 8 cud-nimi nauki od krvavega stegoa, katerih pa ni mogei nikdo raztolmaditi kakor tisti, ki mu je stegno samo o poloott razlagalo. Drngi so papirja prinesli in se z ujim le dotakniii kr?avdga etegaa; in ko so dobili zegen od njega, so Sli in pisali, kakor so vedeli, da je vsec krvavemu stegnu. V noarsikatero knjigo jo gtopilo presneto stegno in jo okrvavilo; Se oe!6 v solske knjige. Da, ko bi ti znal kaj cemSkega, bi ti pokazal knjigo, ki so je brala v Gorici v latinskih Solah in se Se drugod bero, v kateri se krvavo stegno meni n\6 tebi Bid pogovarja in priporoda svojo dio-dro^ da bi oeskuto mlafiew6B zvabUo v svojo mcetel Zatoref jpNP&f Sole s iablono, pro6 z mootaro! Pftfitf^ neodvisoo razvijaj se, razcvi-taj se SoW^iip pa driava vidi, da ne more Solstva drugade vodiU. kaker « vojaskim ko-mandom, tedaj raj tndi prizaa, da splob ©na ni sposobna za sohko vodst?o; naj tudi prizaa, da je nekdo drag v prvi roti od naravc po-klican, da vodi javno Solo: cerkev. Tej naj to-rej drzava vrne, kar ji je po krivem iatergala. Deielni zlaor gori&t 711. toja, 14, nofembw IB89. Pradno ptttde del zbor k daloeeaewa doer-nema radtt, nazni d*;s. glavar, da iti so nm naxoan;li dve interpeUciji, ki «e iraati itaviti do visoke o. kr. vltda. Prti interpsluja posl. Dal Torre ¦« ¦vojiaii lalktarf tovariii vwd, «U at misli c, kr. vlada pre*; •ttojiti poduka oa Ijadikih iotaa tako, da bode bolj vgajal otrokoin, ki so vaeinoata la knwckih staritev, ali ona ne miili odttraaiti w iol pa woji vaebiiii ie za-aiawlih ufinih knjig, ikrbeti za boljao izobr«\zbo ljudakih uciteljav ia ali je oi volja prestaviti pri pravnice ta ljadska ucitelje is Kopra v Goiioo, kjer se nahaj* kraea>k» to.,* in bi bil* pripnvuikom daoa tttdi prilika prejeti teoretidoi poduk t raznih •trokah k»etij*tva, Posl. dr. Venuti pa je interpelo* Ul aarad cckih nedottatkor, ki se nahajajo am dri. cesti iz Ajdoviclaoˇ Goricoin radi tmimajais FurUiije p-eko Gorice do Tipave. (Potem del. glavar naanani, da ma je iarocil dr. Pajer samottaleo predlog giedc proioje do o. kr. vlade, da bi se zgradila SelezniSna proga iz Ronk oe* Cerviajaa do St. Jurja pri Nogaru ob booeaki meji). Na to vtemeljuje dr. J. Toakii svoj in avojih tawnier predlog, katerega amo vie zadnjifi omeoili. Cell gOTor prinaiamo na drugem mostu. Predlog ae tprtjaie soglaiao ia izroei fiaanoaemu odaeka. Na predlog poal. dr. Yanuti-a ae >oatavo' oacrt glede vravaave zdravstveae sluibe aa AVi-Ii odatopi del odbora % nalugom, da pozve ia ptiblj&aje pre-raiuni, koliko atrolkov bi icvraitev te poatave mla-gaU obfilnam ia deieli, tor da ta nafirt v prihodnjem zasedanji xopet predlost iboru. Froinja politiinega draUva ,Z*vcduoatu t Pod-raclcu, da bi ae akladovna cesta iz Podnielea Lex Hum in Poljnbin ˇ Tolmin opustila iz vrstila akla-dovnik cest in mesto nje zgradila ae ona foz KIav2e in BaLo, odatopi se doz. odbora, da naj poizve, kaj raenijo o tej namerovaai novi coati vdeleieoc^ ozi-roma ceatoi odbor Tominski. Prav ttko se odatopi del odbora proiuja ceatnega odbora za goriako oko-lico — to prosojo smo objavili — da bi se po po-htaTodajaloi poti Kanalski ccatni odbor prisilil k zgradbi ceate fez Gradec. Dei, odbora se je oaro&lo, naj se eakrat poakaaa poravnavo a cestniro odborom Kanalskim, ker druga6e, bi ae morala za zgradbo dozdovae ceste edino Ie premeaiti ali dopoloiti do- Najbolj imenifieo oauk pa, ki ga je nnd\o kr* yaro ategoo iu a katerim 89 bah.i, da si bo stvarilo novo kraljestTO, je naak, ki ae imeouje koouaizem ali soGijalizem. Poalusaj, kaj je to. TJ6i namrec krvavo t*tegno, da nibfio ne ve, kaj uaa caka in ali naa kaj 2aka po cem zivljenjt; kakor ae zdi, daje najbolj prav tistim, ki pravijo, da po smrti ni mi. Kakor je pa prihodnje iirljeoje negotoro, tako je gotOTO aedaoje oa zerolji. Di nam tedaj ae aide vae Teaelje, maramo ae tukaj veaeliti. Mi kakor nam kaie skuSaja, ni mogofc rsem ae veseliti, ker niujajo obdera, dvsti je vbozih; ali od drage strani je dosti takih; ki imajo preved. KrTtivo ategoo tedaj u5i, da bi se morala bogatim Tzeti in vse eoako mej vboge razdsiiti, tako da bi nihtie ne imei ne vec ae maaj. Alt prav za prav bi morala driava vse imetje bogttinom zase^i, ona Cez tbo goapodariti in aama mej ljudi deliti, koliker bi Taak zelel in potreboYal. Po tern takem, uoi krvavo stegao, bi aeh&lo to, kar sc navaduo pravi amojett ia stvoje"tTde bi bilo akapno Tseh ijodi. To je komaaizem. Pri tern bi pa ne oatalo Se krvavo stegno. Potem ko bi bogatine podavilo in vae razdelilo, bi na-dalje podaiilo vse kralje in cesarje, papeia, ikofe m dahovne. Vse gradove, aamostane, cerkve bi za&galo ali pa u dinamitom v zrak pognalo. Tudi vsa mesta, vasi bi podrlo. Zdaj bi pa rabilo zidarje, zato so, kakor ai sli&il vze zadnjid, nekateri siniabnike krva-vega ategna imenovali proste zidarje. Kaj bi pazida-lo? Zidalo bi relike delavoice, ua vsako tolikc pro> atcra eno; po teh bi dela'i Ijadje bras iftzlike a tana ali krvi. Potem bi zidalo akopne jedilcice, skapoe apaloice, akapne u5ilnice itd. Sploh vae bi bilo skup* no, vse javno po mislih krvavega ategna. Kar imeou-jeoio mi aveti zakoo, bi ?ec ae bilo, tudi droame okolu domacega ognjigfii bi krvavo atcgno ne trpelo; stroke ja bi materaia hiito yo jrojatva odaeaio ia jib iiooa dafeloa posUva o eeaUb. 0 obeb tab proiojak je porocal dr. N. Toakii. Med akiadovae ceste ae aprejmeti dbvozni cesti k ieleznieaima postajama v Triieo ia t Boakah. Na to slede ie tri poto&Ia finaacaega odseka o treh raeanakib aklepib za I. 1888 ia proraeanib za 1. 1889, katera ae tadi odobre. Stadaji6 poroea poal. dr. Abram r imena peti-cijakega odaeka o doslih pro^ajah razaib cestnih od-boror id obcia z;t cestue ia drage javoe atavbo. T daielnem zbora velja ie od nekdtj naielo, da se dovole podpoie ceatnim odborom ia sicer za akiadovae eftste, » oWiaske poti pa le iijctnao, ia aieer ted J, ae ima ce.*tai odiror ie k.iko skladovno ee^to v ia^tnem oskrbovaaji in L« doti6ai ckraj 12°/o da-klad k nepo^rednira davkotn phfuje sa zgradbo ia vzdrifvanje eat. Stedefim eeatnim odborom ao ae l-odelile polpore iz deie!neg» ?afoga v teb Ie zae-•Will: Tominski projroe 1200 gld., odbor za g«>ri§ko okolico 1200 glfi.; Komenski SOD ^!i.; Seianski 8O0 gld : Ajdovaki 600 gtd.; Cerkljanaki 800 g!d.; Bolski 800 gld.t ob&tia G»}.\1& vdobi izjemno 400 (rid. za idehoje in popravo poti v Trn-vaki go/d. Tako se je riizdelila nvota 6800 gid., ki je bila ua-rneojena slovenskim eftttuim odf>or»tn za popravo. oziroma sa novo prajenje cest. S tt*m je bi! tudi koncan dnevni red. (Zarttd pomapikanja prostora pr'mesemo porofiito o Vlfl. in IX. sejf v prthodt.ji Stcvrlki). Vtemeljenje D.r J. Tonkli-jevega predfcga v seji dne 14 tek. m. Lata 1881 naatala je bila zrarad airline, vee me.ieeev trajajofe »»ie vrfika rrva^ina v og^oai^i ve-Lini naie deiele. Da bi se bilo prtilo t portiod ruve-iein, nabirati so se miloarSrtt darowi po posebnetn odbora fa podala se je bila od dezetnega odbora na sklep vN. dei, zbora od 20. decerubra 1887 p«tieija do visoko vlade v doeegt podpore iz drzavnib zaiogo?. Nabrnla se je bila prav zdiitna svota milodarov in tadi vtsoka (*. k. vlada podolila je bila svoto gld. 80 tiloc t podgoro revelom aplobf 20 tiioft gld, pa Ua te otneji »traioa bolezon pekgca. Ker jo v poro^ila odieka, ki je bil za to izvo lien, t prilogi 5. atenografifaih zapianikov Iota 188? dei. zbora, ialofttui ataa nale delete nastikao v pr&v iivib, a zalibog retnigrtih ;barvabr se tukaj posebso nz Istega sklicujera, da no bom vLe zabiljeie tib stvari pc-navljal. Pa tudi letioa 1888 se je glade vinakega pri-delka t nasi deieli prav slabo obitesla, ker zarad porono^pore, ki je bila z neza^li^an> moejo napadli no le irtiio perje, ampak eel 6 grozdje, da ni moglo dozoieti, bilo je viua sploh jako malo, in so to je bilo tako alabo, da ni bilo za kupfi'rj >, kar spriduje eeaa, ki je bila v Furlaaiji padl i na 7t ceb na 5 gld. od hektolitra, in ravno tako v vipavski doliai. Ker je vioo v okrsjib riaogradnib, posebno na Tipavskern in v Brdih, glavoi pridelck, kateri sluii y plaCilo davkovy obresti za dolgove, za predkibljenje skapno dojilo ia vzgajalo. tako da bi ne mog'l mhee I poznati oieta in matere. To je socijaltzem krvavega stegna. In pa ie dosti ve6 bi ti lehko povedul; pa via to vem, da ti bo moigane ineSato. Slednjig ti morata h>. povedati, da krvavo stegno je v mladosti tadi pesai kro2iio; ker splob ono zna vse, s kratka vac, kar znajo u5eni in tiati, ki pisejo. J Poaebuo rad) pa poje, ko hoio svoj zo!6 iziiti nad 1 papeia, dubovne ia uieaihe; takrat pa zato rado poje, da ljudi leie premami in spravi na avojo stran; tadi I marsikatero Iepo in poboioo vplete rmes, da bi ma prej verjeli. Bilo je nekdaj, ko so Ijadje od da>eL r Bim priali po papeiev 2egen. In ta zlodej od krvavega stegna ae je kar v sredo mej nje privalilo, da oi oihee vedel odkod. Ia odprlo je asta in zapelo: Ak' res po iagen ste papezev prifili, meicant I In kmelje vi tukaj vsi zbrani, Nikdar vas pape2 zvelifial ne bo, Ak' ne iivite po veri zvest6. Vraze pustite, neumnosti drage eauke, la strezaite se: to je za bedake. Nikar se ne bojte rere zgubiti, Nobeden ne more cerkve ruSiti, Ce tadi v meniSki kuti ga ni, Da pridga ram, spoveda, skropi. ) Aposteljne zbral je Gospod, uce da rodove; Heaibi 6einu? ki v avete gradove, Kar kmetu ao vnesli, vzivat se zapr6: Ka dcuzih td iu'je pjj6 in jedd. Presneto stegno, kako zna obrekovati! Ako bi bilo praviftno, bi vsaj povedalo, da meoihi a krubom, ki si ga priberacijo okol kmetov, redijo tiste vboge ljudi, kateri in jo ravuo ono snelo vae premuzeoje! Pa kaj to, 83 bolj debelib ti bom povodal o krvavem I etegait obleke in celo iiveia, oslabeli so posetaikt vie zarad izpadka tega pridelka v letu 1888 in le iivotanli so v tekoLem letu, So aiabejse se je obnesla pa letina letos glede vinskega pridelka, ker v tekocem letu je zopet v celi deieli napadla z veliko ailo peronospora trte. Ker so bile trte oslabele vie zarad peronospore preteklega leia, rodile ao le maio, in Se ta picli zarod ni dose-gel zrelosti, tako da o letosnjem pridelku se komaj govoriti more, a v postov se 6a ne more jemati. Od kod naj jemljejo posestGiki potrebuega de-naija, da bi poravnali prelmje dolgofe, v pla6ilo davkov, velikih raznovratnth doklad, in za presk'bijenje obleke in ce!o potrebnega vsakdanjega kruba/ Ne d4 ae sicer tajiti, da f$o bill ittoi pridelki ** precej vgodni, ali na vipavski strani, na Kraau in potubno v Brdih so ti pridelki tako pi^lt, da ne za-doatnjejo ae za eno Setrt Icta, in t.H'ba je preskrbett se z naknpilom iiveia za ostale tri cetrtiae let*. Ker so pa poaestniki aadotieni 5e od prejlajtb let in le-tosnji vinski pridelek nikaktb dohodkov dati ne more, ioga vaem straina pofiaat bede ia lakote. Kdo naj bi pa pri&e! na pomufi tej bedi? ObS'r/ie same si ne morejo pomagati, ker so obcinaiji mm) revni; de^ela ne more pomagati, Jker ntma uikakih ^alogov in pokriva opravne deielno stroSke le iz dok!ad na drzivne davke. Pa tudi tr so bodo zdatno zmanjstlo zarad ndpisovanjadivkov glede akode, ki jo je v5inil;i peronospora. Veodar pa se bo od loci la. svota 10.000 f. cestnim odborom V podporo, in dutje doiela segati ne more. Drag torej ne more pomagati, kot le vitoka o. k, vlada, in na to oiari ravno moj predlog. Pa tudi od visoke vlade ne zabtevam, da bi deltla deaarje mad posfimezne reveie, ampak da bi dovoltfa primerne av'oto za javna dela. pri katerlh bi •i rcYno Ijudstvo prisluiiio vsaj potrebnega iiveia. Med temi naj omenjam zgradbo skladovno eeste od Kojskega cez G.adec do Plavi, obfiitiske ceste od iiii'cnbt rgi po ltranici do kraojske rooJD proti Yipavi, in zgradbo potrebnih nasipov ob niiji So6i in drugih voda, ki se v njo stekajo, da bi se s tem zabranilo poplarljcuje zemljiiS, katero pMVzrocujo leto /a le-torn velike Skodo dotiSnem obdinom in pottestnikom, %rnjeoje skladovne ee#te eez Gradoc je pre* raSunjeno ni gld. 27 tdoL in #si nadrobni ni*5iti in pnvitarki Ht.u.skov so vie izdoliini; ^grajenje cesto po Hianici je preragunjeno na gold. 20 tiSoS, in iz-delani so tadi vsi podfobni nacrti, ki se hranijo od poteboega za to sestavljencga odbora. Tadi nacrti za nasipe v farlanskt niiavi mjcajo biti vie pripravljeoi, ker m je vie tiekaj dela vriilo ia ako bi jib no bila, ne bo to deb nsti vclikega trada nit', velkih stroikov vzrocevalo. Vai ta dela bi se torej lehko nemiidomi priccla in s tem bi m data pnltka revn^niu Ijudstvn prialuiiti si potrebn«g* ii-ve/a, dela suma pa bi bila vstrajne koristi dezeli in dtZAvi. Pri zgradbt ceste po Branici bi se dela vde'e-iilo Ijadstvo z Tipavskega in Kraaa, ceste cez Gradec ono ias Brd ia s Kamalakega okraja, nasipov pa Ijod-atvo aa§e Furlanije. Obe navedeni cesti sti jako potrebni zajavni pro-met in ce!6 v strategidnem oziru, ker za cesto pa Branici so celo njegovo Velicanstvo preuvitli cesar darovali svoto gld 1000, kateri se ie hranijo pri vis. e. k. namestnistvu. Ker se vsa ta dela ne morejo izvrsitt niti od posameznikov niti od deiete zarad dokazanega pomanj-kanja porrebnih sredstev, ker so potrebna in koii.ttna za deielo in drzivo, in bi se z xgrajenjem tstih tudi zdatno pomagalo r«-vnemu, da, prerevnemu stanju ua-sega ljudstva in zabramtu preteca beda, tako: upam, da tudi visoka vlada b<> to spoznala in dovolila po-trebne svote iz driavuih zalogov. Priporofiim torej visokemu zboru, da moj predlog sprejeti izvoli. _______ Politidni razgled. Letosnje zborovanje raznih deielnih zbo- I rOV je nenavadno dolgo. Ldni izmed njih so I imeli le bolj po redkem, pa toliko bolj dolge ! scJeT pn drugih pa se je bilo toliko raznovrst- i uega dela nakopicilo, da ga ni bilo koj zmofii; I venderle se prieakuje, da se prihodnji teden vsi I razidejo in sktcnejo, ker potem se ima sniti zo- I -jut drzavni zbor. V tern nas potrjaje tadi ta I < koliscina, da se ze te doi snide kazenski cd- J sek drzavnega zbora v nadainje posvetovanje o } novi kazenski postavi. Kar zadene delovanje vseh dei. zbor, bile so Yse razprave, ki so se v njih vrsile, je bolj krajnega ali dezelnega po- mpna in vefrnoma je §Io — vsaj r javnih zbo- rovih sejah. ali tudi y odsekih, se ne ve — vse I bolj labko izpod rok. Le v eesketn zboro so ' hotelt pokazuti Mladocehi svojo aofcj ooi so sestavili, kakor smo o svbjehi 6asii poro6ali, adreso do cesarja, ki pa ni bila sprejeta, pred-lagali so tudi premerabo voliln^ga reda, ki je pa tudi v resnici krivicno sestavljen za 6esko narodnost; tudi dr. Rieger, voditelj Staro<5ehov, je v seji 18. t. m. stavil predloga da hnj se cesko vseucili§6e v Pragi spopolni s tem, da se vvcde tudi na eeskem vseSiliscu bogoslovska fakulteta, ker je zdaj za obedve vseuCilisci le cdna, in da bi se na tej novi fakulteti ne poducevalo vec v latinskem, ampak le v ceskem jeziku. Ali bodo tudi ta zadnji odstavek predloga sprejet. si ne vsojamo trditi, ali to pa iabko povemo. da, 5c je bil predlog v resnici tako stavljen, tudi dr. Rieger ne pozoa velikega pomena latinskega je-zika vsaj za nekatere bogoslovske vede. V g a I i § k e m dez. aboru se tudi prito-zujejo rusinski poslauci ccz pritisk, prcganjanje in ovajanja od strani Poljakov; zato so tudi stavili do vlade interpelacijo, ali more ona pre-vzeti odgovornost za tako pregaujaujc Itusiuov in all ze ne bode enkrat konee storila temu vecnemu tlaccnju njihovoga naroda, ko to ni v intcresu niti dezele niti drltve. Rushit so natures nekako na sumu, kakor da skilijo dez av-strijsko aiejo v Rusijo in kakor da bi biii celo vneti za razkoi. Iz druzih dczel avatrijskiU in tudi iz dru-zili drzav evropskih nam za ta ted ui ni nic po-menljivega poroeati, ali zabi'eziti nam je vest, ki je neprifiakovano do§la iz Amerike, ter izne-nadita in pretresla vse drzavntke. V j u z u i Aineriki je obiirna dezela z imenom Brazi-lija; ta je bila do I. 1822 proviueija portugal* skega kraljesta, a ono leto se lodi od Portu-salskega, proglasi se kot neodvisna dr&ava, njej stopi ia Celo kot konstitudjonalcn vladar Don Pedro I.y sin piirtugalskegu kralja, in ni dA na-slov cesarja. Ali ko ta I. 1820 vmrje, se je moral prvi I. 1831 braziijskemu prestola vsled nastalega punta odpovedati in kot naslednika mu proglasijo miadolctnega sina ujegovega Bon Pe« dra IL Leta 1840 postane polnoleteti in od tedaj je vladal kot samostalen vladar veliko ce-sarstvo Brazilijy. In kar naenkrat prinejje pre* tekli tedeo telegratidna ziea vest, da je cesar Don Pedro po skoraj 50 letnem vladanji od-stavljen, njegovi mintstri vjeti, in da je v Bra*. ziliji proglaSena federativna r e p u b 1 i k a ; cesar jo je se svoja druzino cez morje potegnil v Evropo, na Selo Ijudovladi pa je stopil general Fonseca, ki je vojake pripeljal in zvabil do tega, da so cesasju dano obljubo prelomili in spuntali se proti svojemu viadarju. Da bode pa nasim Sitateljem vmevno, kako je moglo do te-ga priti, naj jim tudi povemo, da jc ni skoraj drzavc na svetu, v kateri bi imeli pre-kucuhi in framasont toliko tal in v kateri bi se bilo liberalccm daja!o toliko potulic, k cemur je br2kone tudi mnogo pripoinogei H-beraluo navdibnen cesar Dan Pedro II. sam. Francoska revolucija obhaja tedaj stoletnico v Ameriki. _______ Dopisa. Ren5e 19. novembra. — Dopis „Sofii* iz Go= riake okotice 12 dot. pordarja veliko koriat ia po-trebo risarske (zimske) sole za zidarje tcr naraja po-aeboo Trie reoike ziiarje, ki valed pomaujkanja izuf-jenoBti vsaj v poclavitnih stavbarakib pravilih osta-nejo Tedao podloisi delavci tujih mojstror. Dovoljujem si p. d. g. dopisniku r tern oztru nastopno pojasoiio podati: C. k. okrajno glafarstvo Gori§ko je z dopiaom 10. febr. 1887 5t. 16142 vpraSaio leaako 2apan«tvo, ali bi Be dala vpeljati nsarska sola za tukajSoje zidarje ah zimakitn tefiajem, in s dim bi obdina tej pripomogla. Tukajsuo iupanatvo je vsled alaresia-venega aklepa od 17. maja 1887 odgo?or«Io, da ?pe-ljava take Sole je 20 vecletaa zelja obfiinskega za-stopa in zidarjev, a ob6iaa da ne more prevzeti stroS-kov za Tzdrzevaoje iste, ker ji njeno fiuandno stanje tega ne dovoljuje. Na ta odgovor do§el je od c. k. okrajnegi gla-varatva drugi dopis od 19. oktobm 1887 at. 12895/1, a katerim narooa iupanstvu, naj bi ono pmkerbelo le sobo ter prevzelo v iati stroSko za kurjavo, sna-zenje in razsvitljavo, vae drugo bodo kompeteotne oblustnije vkrenilo. z^upanst.vo je na to, z ozirom m <»MAglasa: sta-reginstvcni nklep od'27, uovembm 1SS?, sporocilo, da radovoijno prevzame stroSke ze prostor, kurjavo, razvetljavo 111 :ina2enje, ter da so so tudi oglasili zidarji in ponadtli, da bodo vai, ki bi to Sol) obiar Jcovali, meseCno placevali primeron zriesek. Od tega 6asa je pteteklo 2e dvo leti, u r*-nSki zidarji ^akajo Se vedno to Solo, dotifini spisi pi reSitve — Bog vedi kjoJ_____________ Z ozirom na to, da je v tukujSnji oboini okoli 400 zidarjev, kateii «o (razen pri B»gUUcji to povdanaaji aaiel, katera bode vreiaiitfo Bpetnalo kot pimva, potredao avaljeita alt mjam tudi keka oseb«. Da bi p« dr. M, kakor prari „No#a 8o2au v tadnji kieT!lki,B«di!To^BJ tobejzaesebe alidabise dal xlorabit od katerekolt %tnmt je goto, tieTtemeljco snmai-ieaje, katorSno prittoja I« nXori Soiv1 ia ki men po prego-Tora: „difida et impe?a^ le mi toT da bi se dr. M. ostrasilo, if*, da Tenderle o» kodi za droge koaranje prbirat iz ogoja. Vaak, kedor le kolickaj dr. M. pozaa, %&t da on je aaj nwnj ¦poiobea -a tak pesei. Pa we to, kar zadaja „NoTa Sofs-- o lei ttfari piie, je i«bs popwaajo «*stPfaT kar jt en gospod, katcreaa smo t predzadaji i»teT(lki oxnait-Ui, preteklt tedea na wa, mala priperedovsJ in **ro Uavo pripraviti ! Pazite dobro na to, da m ra^iirjetii ZABOJI & ZA-VTEEI, kateri niso pravi „FEANO K% OVI,a goljufivo ponarejefll I — Hocete Ii okusno pijaco in tccno kavo iineti, zahtevajtc pravo „FR ANCKT ovo4i kavo, katera pa je le prava s temi registriranimi liiarkami: CAuU-Marka. Schuti-Markt, in s tim podpisom: Sehutz-Marki, ^' Erivo je misliti, da se „dobra kava" ie iz saniih kavi-nih zrne pripravlja, ne — kajti dober pristavek povikSa kavino moc, njeno barvo in njen okas. — To je resnieaot preprieajte se blagovoljno s p^skusom prave FRANCK' OYE kam Za 5mo kavo: z 4 ilicami kairinili srnc — 1 0ico Pranck' ove kaYQ. » vahBao „ : ,; ^ n „ — i n Franok1 ove „