PLANINSKI VESTNI l< LETNIK LXXX 1980 GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE planinski vestnik glasilo planinske zveze slovenije IZHAJA OD LETA 1895 Miha Potočnik Marijan Krišelj Jure Ulčar Janko Arh Franček Knez Lado Cvetko Lučka Sodja Danilo Cedilnik-Den Dr. Anton Zuntar Beba Jenčič Jožica Vogrinec Moj spomin na Krištofa Sinteza razmišljanj ob Planinskem Vestniku Pamir 79 Pik Jugoslavija (5741 m) Sončni žarek — Špik-S Na Kajnik — 802 m, od motela v Rižani prek Podpeči Na Škrlatico Ovca in krokar Ljudski pesnik izpod Rogatca Valentin Hodnik, planinski slikar (1896—1935) In memoriam Marka, Janeza in Mirana zdaj ni več ... Kočna je zahtevala novo življenje Društvene novice Varstvo narave Alpinistične novice Razgled po svetu 73 75 77 89 92 92 94 95 99 101 104 105 106 107 117 119 122 Glasilo Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki Naslovna stran: -el(KÄi!mÄ Bele zgodaj julija'ko cveti ncgn°' Notranja priloga: 1 ÄÄSL&desno Vog,i nad Lazom> - 2 vzponaSna°Trlgtav«)9'— Foto^FrTn^Sluga6'^8 "°b Poštnina plačana v gotovini imfniiin/nni?Ska fVeZa Slovtini^ Ljubljana. - Glavni urednik-Prof T,ne Orel. naslov: 61111 Ljubljana - pošta 11, p p 38 od™ prof' Hribr-r Uredniški o^or: Ing. iom^ž lanoJTo. prot. Marijan Kriselj. prof. Evgen Lovšin, dr. Miha Potočnik Janp? pr0f A,iank0 Ravnik. Franci Savenc. Franc VogelnTk dr Tone ^ven ,iem9Rinn, TtKS,UŠnik- Jan6Z Bizjak - Naslov: Planinska zveza onJ ci1 ' 001 Ljubljana, Dvofakova 9, p. p. 214 - Tekoči račun ni kima vsak ^mesec^ iT™ ^ ~ ^"inski'vest^izh^^ : nhmUh ' Letna naročnina 200 din. plačljiva tudi v dveh inozemstvo 360 din (20 US S). Oglase vodi Rado Lavrič -Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke Spremembe naslova jav jajte upravi glasila, navedite vedno tudi stari naslov s tiska Švedi'do ?dT'\med let°m.ne s>— Upoštevamo p smene odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto, — RokoDisov in slik n« vračamo. - Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna .Jože MosPS I L^ljan! LETO LXXX j ŠT. 2 LJUBLJANA FEBRUAR^I980 trimo Trebanjska industrija montažnih objektov n. sol. o. 68210 Trebnje Jugoslavija Telefon: (068) 83 321, 83 125. 83 072 Telex: 33735 yu trimo TRIMO projektira, izdeluje, montira, na željo prevzame inženiring. Gradi objekte doma In v tujini: industrijsko-proizvodne hale, skladišča, garaže, servisne in tehnične delavnice, športne in rekreacijske objekte, objekte za kmetijstvo, razstaviščne dvorane, trgovske objekte, upravne zgradbe, bivalne prostore. (SI PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE LETNIK LXXX MOJ SPOMIN NA KRIŠTOFA (Odlomek iz radijskega cikla Zlata naveza, ki ga objavlja oddaja Odmevi z gora.) Popotovanja po gorah so kakor sprehodi po odprti knjigi narave pa tudi zgodovine, saj navsezadnje ne hodimo tja gor sami, zaprti v svojo školjko, ampak vedno in vselej s srečnimi prijatelji. Vse to navidezno bivanje, ki je ob poteh našega pogovora z naravo, je v resnici del vseobčnega in neprestanega spreminjanja, del krutega zakona narave, ki mu ne uide niti najmanjša celica niti en sam naš korak niti ena sama naša misel ... In včasih se nam dogodi, da se znajdemo vendarle na gorski poti sami, na gorskem vrhu sami, sami z vsem briljantnim razgledom in modro nedoseženo višino ... Nenadoma sami... In tedaj zaslišimo tisti skrivnostni šepet narave, ki se pretaka nekje v nedrjih pod našimi nogami, ki preliva barve in obliko pred našimi očmi... In v teh trenutkih, kljub vsej lepoti razglednega dne, ni v nas niti nikjer drugje nobenega vedrega odmeva, ki bi nam zazvenel, kot vedno zazveni v takih primerih... Kot neznana struna tistih prijateljskih srečanj, ki so oplajala naše življenje, mu dajala smisel in globoko vsebino ... Ko bi priklicala zven nekdanjih srečanj, ki smo jim bili priča, pa so onemela ... ?«ft«ipin e • Pac ostaPe 2 nami utrujena planinska torba, popotna palica, kot ostanejo s teboj vsega vajen, in shojeni kvedrovci... Tako kot ti predmeti, z vsako gubo posebej, razpoko, odrgnino silijo vate, da razmišljaš o njih, o rečeh, ki jih dobro poznaš, pa te misli odganjamo in se jih otepamo... Prav tako ne moreš mimo praznine ki ziia poleg tebe, za teboj, pred teboj... Misli lahke, kot je lahek puh gorskih trav v vetru prinašajo pomine na prijatelje, na srečne planinske tovariše... Na Krištofa čopa Hafnerja, Tominska, Jesihovo, Debeljakovo, Borisa... Poslovili so se od nas'in od'gora tovarna Pn/i? Qua «L V- lj'ub,J?n° Bo.p,s. Z,l?erL ,Tako sem dobil nove9a planinskega p7 t S -SeSrecala pn 0tv°ntvi neke P'aninske koče, ne spomnim se danes iLf nlL uSreC-T,-f je pozneje sprevrglo v pravo planinsko tovarištvo, ko sva skupaj prehodila nje koliko kilometrov planinskih poti. Vsako soboto, vsako nedeljo zmeraj drugam Zmeraj skupaj. Tako dolga leta. Razvilo se je med nama res pravo planinsko tovarištvo ki je skupaj z nama merilo predvsem shojene planinske poti, na miriovoi SVa S:efVaIa SteVllne planinske prijatelje, znance in na katerih so nama ! E ni5, pra.ve P aninske ure- ki iih č'ovek ne more pozabiti, kot da bi bile i^pna povezane z neko skrivno vezjo z vsem, kar je v nas romantičnega, zanesenja skega, kar poraja gorski svet, vzbudi v tebi in ne odženeš več, pa če bi se trudil Tako dr \7 SZ°Ju0 hr,bovstv°.}f ninogočem potekalo prav v moji druščini, v kateri so bili dr M Brecelj pa Boris Ziherl. Prav prek Marjana in Borisa sem dobil zvezo tudi n ™ Edvardom Kardeljem. Priložnost, priti z njim v stik, se mi je ponudila na sprejemih tujih državnikov v Ljubljani, na Bledu, na Brdu. Pravzaprav ni bilo težko LrJ'iP m!nnZailSt 0V' flje bil izred,no Vstopen in rad je tudi govoril o tistem, za raH L i ' ? Z-n'ua tudl sogovornika... Kardelj, to je splošno znano, pa je izredno rad hodi po planinah, zato ni bilo težko najti skupne stične točke v pogovorih med nama Bil sem z njim na Spanovem vrhu, na Črnem vrhu, Velem polju — tja je izredno Ljubljane ~~ V SiC6r P3 im6' Karde'j SV°j° družb° iz Beograda in iz Kadar sva se pogovarjala, se je pogovor zmeraj zasukal na gore. Pa ne na lepote gora, mnnTr^0 , atSp^ 2redvs~erTl na probleme. Vendar pa je tudi iz teh pogovorov bilo Fnt hi ^ razbrat'.Dda Kr,stof ljubi gorsko naravo, da ga boli. če v njej ni vse tako, kot bi moralo biti Bil je predvsem navdušen častilec gorskih rož. Nisem videl bolj navdušenega človeka nad to gorsko lepoto, kot je bil ravno Krištof. Svoj gorski »alpi-netum« je imel tudi v Vikrčah. Tako na tiho in »šverc«, kot smo mu radi v šali »naprej metali« je gorske roze prinašal z gora in jih presajal v nalašč za to pripravljeno okolje kjer jim je skusal urediti približno iste pogoje kot v naravnem rastišču. Mnogo tega truda je bilo poplacanega, mnogo pa ga je seveda šlo tudi po vodi. Ljubezen do gorskih cvetic pa je v njem ostala... Tudi žilica, da jih je v »ilegali« prinašal z gora SiJ!' ",kdar.Pus.t'la. dokler je bil zdrav Za 60-letnico, ko je bil sprejem na Planinski zvez, Slovenije kjer so slavili svoja dolgoletna sodelovanja planinski staroste iz vse Slovenije, je Edo dob,I tudi pismeno dovoljenje, da sme to svoje veselje do rož poslej gojit, tudi javno, n.c vec na skrivaj kot dotlej... Tedaj, bilo je to leta 1970, je bil Edo fuh?lanil nnorfzp,0l0zen- Pos|usa' je doživljaje, ki so jih pripovedovali drugi planinci-jubilanti, posegal v pogovor in bil skratka ves v tistem prijetnem vzdušju, ki je za take priložnosti, ko se zbere starostna vrsta planincev, običajno. Sredi leta 1978, ko je bil skupni posvet o Triglavskem narodnem parku in o varstvu narave m okolja, je Kardelj predvsem poudaril, da je treba govoriti o zavarovanju vseh lepot v Sloveniji, ne samo Triglavskega parka, govoril je o tem, da je treba urediti predpise, k. bi ta problem urejali na splošno, za vse take primere pri nas . Tu so še Karavanke Kamniške... V vseh teh regijah je videl velike možnosti, da bi našli ustrezne oblike varovanja lepot, ki jih še danes izkoriščamo tako. kot da so neuničljive Tedaj je b,lo sklenjeno da se lotimo zakona o narodnih in kulturnih in krajinskih parkih' iz katerega naj bi ,zsel skupščinski akt o razširjenem Triglavskem narodnem parku Tedaj smo tudi pisali, da je sprejel pokroviteljstvo, predsedstvo častnega odbora ob n?cmn F™®93 VZp°na na THgIav- Sprva se Je branil in potem je sprejel. Tudi ga ZnrilZ9LPreg0V?r,tl P°temi k° H Sprejel P^dsedstvo, da bi na slovesnosti spregovoril. Nazadnje je le pogojno privolil, vendar je dodal, da bo govoril kritično o varstvu DarriH7mprnn kn ^ P?č!tniških biš v nezaščitenem in izpostavljenem, vendar TT g°rskJem 0k0lJU• Predvsem na Pokljuki, o neurejenem poseganju L ii l LT0, °k0lje' °dn°SU d° takega oko,ja' kot 9a kažejo posamezniki v veliki Pn-LtniJ3dovolje svoje lastne ambicije, ne zanimajo pa jih obči narodni blagor in volja. 21 V P^tor brez vsakega smisla ga je bolelo, da je čutil, kako bi moral o tem venda S-PreCJOVOri|tl''" Toda tedaJ tega ni mogel več. Mislil je do zadnjega, da bo Še 26. avgusta se ni natančno vedelo, kako bo, čeprav sem imel ze njegovo pismo v žepu in sem slutil, kako ga bo moral prebrati nekdo drug ... .... ,„ Naročeno mi je bilo — če ga ne bo. naj pismo preberemo. Prebral ga je Marjan In tedaj se mi je. kljub velikim slovesnim besedam, ki smo jih izrekli ob tisti priložnosti, utrnila žalostna misel. Edo ne bo mogel več v gore In besede, ki so zvenele iz njegovega zadnjega pisma planinski javnosti, so bile takorekoc njegova planinska °P°ro, iioy h pobud za delo vnaprej. Vsega tega je na tej gor. se veliko; veliko je takega, kar ponuja da bi odkrivali, veliko že znanih poti. marsikatera panorama nam je doma.=a ko ob istem trenutku ta gora ponuja še nešteto oprimkov, k. jih bo treba preiti da bi se mogli, skupaj z vsemi, ki jih te steze vežejo, dokopati do novih spoznanj in novih razumevanj planinske besede, misli in stvarnosti... In te »planinske vsebine« se mi spet in spet ponujajo kot nove vsakdanjosti, kjer se zrcali naše nagnjenje do gora, v katerih je mnogo veselja, in se to vesefjeskriva v neprestanem hrepenenju - biti v bližini gora, da bi tako mogl. zajemat, novih moči iz teh neznanih virov, ki jih je v naravi še in še in vedno manj_... Ali je to potreba? Je to stiska, v kateri se kdaj pa kdaj znajdemo in ne vemo vec naprej pa gremo tja, da bi si pridobili nova spoznanja o svojem bitju in žitju, o svoji prazvezi z naravo, ki nam je to trdnost že tako hudo razrahljala? Je to pa tudi ni Beg v naravo n. beg pred nečim, kar nam daje življenje pa če je to v dobrem al. v slabem. To Je j^anje popol. nejšega razumeva na svojega lastnega življenja ki ne more najti svoje celovite odmevnosti brez prave povezanosti z vsem tistim, odkoder pravzaprav življenje izhaja. Prelistavam Planinski Vestnik. Stare številke, nove in najnovejše . Razrn.sljam s finim sitom stroge objektivnosti in mi ob prelistavanju ostajajo na situ tehtna dejstva k. jHi je v dolgih letih življenja tega glasila porodila tradicija ... h to spoznanje rlemudoma poraja nova in nova dejstva, ki jih je v temle trenutku mogoče zgnest. v cisto drobceno kepo k? naj bi rabila za testo izkušenj v prihodnosti In kolikor bo to testo naraščalo, toliko bolj bom prepričan, da bo iz vsega tega tudi dober kruh ... Kadar bi želeli nekaj imenitnega ugotoviti, tedaj radi rečemo: Zdi se nam, da smo na nekakšnem razpotju, ko bo treba prebresti kup duhovnih rek se trdno oprijet veje ki veže s trdno korenino naša družbena gibanja in se spoprijeti tudi s problemi, k. s. jih ustvarjamo sami, ali pa so logičen nasledek napredka, ki mu vsak dan s proti dodajamo novih izkušenj, novih spoznanj in je tako temelj k. smo ga dogradil, z naso revolucijo, z vsakim dnem še bolj trden, nepremakljiv... Ko smo pa v resnici ze na druqem bregu in je torej treba le, da gremo po tak. pot. tudi naprej. Ko govorimo o vsebinski orientaciji, ki naj bi na straneh lanskega vnaprej, ne moremo torej mimo tradicije. Ne tradicije po vsej sili. ampak trad.c. e v tistem pomenu besede ki naj bi označevala izkušn e m ves proces ^.scevanja najrazličnejših zamisli in poskusov, ki so dolga leta iskala svojega prostora na straneh Planinskega Vestnika, dokler se niso izkazali za pravilno vsebinsko najstarejše revije. To je pravzaprav proces dograjevanja m ga bo vsekakor treba negovati tudi v prihodnje. Prav gotovo je treba ob tem razmišljanju upoštevat, tudi sto d je v Sloveniji že blizu 100 000 članov-planincev da ne štejemo zraven se tistih dolgih vrst, ki jih srečujemo poleti na katerikoli gor. al. vzpetin, v Slovemj.. V teh planinskih vrstah je skoraj polovica mladine. Prav tem mladim so prav tako odprti listi našega glasila, ne samo za to, da bi izpisovali na njih potopise, čustvena kf nii hï n^?XwnT,rarfVnem 0ku jU; odprt? 30 zat0- da ^ mogli brati take zapise. L,JI i Pfem leva 11 ta al. oni problem, ta ali oni poskus literarnega uveljavljanja in nfncl 11 ®iapise' kl bi odkrivali osebne odnose do gorskega sveta in do pla ninstva kot množičnega pojava sedanje dobe. P firf^h TialVLaT P-rl mladini je že tu tudi množica, ki planinstvo razume po svoje. sestavni del sodobnega življenja, del dragocene prostosti; nekaj takega, Si B'„i™3ljav|JanJe na ^ugacnem življenjskem odru, ki je širok, brezmejen in ima Si« ti«ïSihSffc™"18, <0Ve m Vijuge planinskih Poti- ln P™ v tem, v tej množični ¡p toi fn Si tt il"®?* fe,n°men °uar!j ki pa ga ravno 9ora dobro zdravi. Z a î° zdraYllovemo, hodimo ponj in ga tudi v veliki večini primerov - najdemo. Ali ni to dogajanje, k. je zelo podobno nekdanjemu, ki so ga radi označe-^ jOmfCn0 občudovanje večerne zarje in velike hvale prelepih pano ram- ko kot odkS Vrfpit'p n«fnptVVfl,j? ^ Pr,fnekater° dušo kot ve,ik0 in Ponovno spoznanje" nï™ï tnÏÏy/?Bt JVU tlSt0' kar Smo nekoč že spoznali in občudovali, narava, TrJnrln J?™ gre,t0r6J »spoznanje. vrednost, ki je v tem primeru ¿kronano rf^io«9 a ii J° vsakogar: kl. t0 vrednost sprejme, jo odnese v dolino in z njo živi vse dotlej dokler mu ne poide m gre ponjo spet in znova in znova. To je množica to ie gibanje .ki preveva sedanji čas y vsem, v pozitivnem in tudi v negativnem In prav Planinski Vestnik ima za prihodnje še eno široko obvezo, priti med nas ' med to množico m nam v razumljivi, vsakdanji vsebini, z jezikom, ki ga mi kot množica qovo-rimo te reci razodeti, počasi sicer, polagoma, vendar pa vztrajno in teSto ter dosledno, tako po svoj, globoki vsebini kot tudi v vabilu samem, ki usml a ljud v gore in v gorsko naravo. Jd ljuai ninaVmln!0n° ^ Pos]ans^t°- ki 9a Planinski Vestnik opravlja na področju zgodovine ie p%TkJraPt zalt^A Nasp|-otno. Ohranja ga v enaki bleščavi, kot ti s ti krat, ko Dlan n,kp 7nnEi/ 3 Jet0 leta meJnikov. najvažnejših za razumevanje narodove fnJ Îl9- 6' Mn0g0 je ze ,vf?ga te9a na straneh Planinskega Vestnika, mnogo oXnoJ HSaehflanjeT?a v-p,redalft in spominih posameznikov in čaka na ugodno nam hi f!iL- \ pre,ll° \crkeJ, sllke in de-istva- Koliko P°glavij še ne poznamo, ki nlTJi 0dkrivalalna P^er dogodke po vojni; koliko podrobnosti se je dogodilo med fi&h nT3"13' k' SPdlJ° V med SJCer znana P°glavja o skalaših, o prvih planinskih filmih, o bojevanju slovenstva pred nemštvom v gorah. Kako malo smo še povedali o delavcu-gormku, k. je tudi tedaj, ko je iskal svojih pravic s štrajki, se prebival skoz gospodarske knze, gledal po gorah in na njih morda iskal nekaj u ehe tudi zase Gora ni bila »najširšim slojem« samo področje, kjer bi bilo mogoče reševati svoje trenutni ekonomske probleme. Gora je bila tudi tisto, kar beremo v zapisih o ifudiki folMorf Pesmi pripovedki... Gora je ljudem dajala tudi take reči, kot je pesem kot Jn™ e.adJJe tUdl Vera,V samega sebe' saJ Je bil° treba njo samo tore goro na pre premagati, da si spoznal svojo moč v naravi, v tisti naravi, ki je človeku tudi potle? tudi po navidezni zmagi, dajala novih moči. prinašala novih neznank in torej zmeraj novo hrepenenje po zmagah, osvojitvah, ne takih alpinističnih, čisto vsakdanjih člove zavolj^ekonomske nuje.S' ^ t0 b nak«a aIi pa zg"j za^ZT^J^ pa ni ?k? zaž,ivela kot Prav v letih PO vojni- zanimanja temino^ i J6 s,"îb?,IzlralaJ občutek svobode, veselje nad premagano navduši Lw7nn množica, ki je še danes. Taka je bila pred tridesetimi leti, Snfirn9a hiteča«, nezahtevna, optimistična... Taka je v bistvu še danes, ïn i -v Pf sodobna ,n - zahtevna. Koliko bo še treba potrpljenja da bomo uspe i izluščit, .z tega pojava vse tisto bistveno, ki je bilo tedaj in je dE prisotno n±J Y ementarili; Preprosti vsem razumljivi obliki, danes v bo ? zapleteni nâ v dez nenavadni, v resnici pa globoko družbeni. Koliko zaokroženih poglavij o vsem tem bo aven dormTL^to^dïL"3^93 ^'tS* bi dobili kar ^ POPolno slTko hî če ninmneî ÎTi-1 ' • s® SLlka. v Pnhodnost menja, dodaja ji čas svoje, potem vsa Kogîa prenehati!"0 J° " d°S'ej P08Vetm ^ P°jaVU' tudi vnaprejJ nePbo smela Včasih imamo vsi skupaj vtis, da smo v mnogočem po vojni bili preveč Dovršni da i ;PTVeîm časa morda P|aninski mladini I iteratu ri, fotograf i jKoTnošom sodobnega človeka do gora, gorske narave, vsem vzgibom, ki so se porod li z nacionalno osvoboditvijo in smo jih vtkali v svoj vsakdanjik, v svoja pota torei di v pota ann^n?! è h if* skratka'.ta ^anekako «"a mirni nas, skorS nezavedno v veMkî apoteozi svobode k, smo jo, razumljivo, vedno postavljali na mesto pred vsem drug m dogajanjem, jo zdruzevali z obveznostmi, ki nam jih je nalagala obnova domovine Vse drugo je nastajalo zraven, takorekoč spontano, skoraj nezaznavno nezaTedno' Danes pa ze bežen pogled nazaj pokaže, koliko smo pravzaprav postorilUudi na druq°h področjih. Recimo v literaturi. Naš planinski prostor je literarno bogat pSnaša se s knjigam, visoke vsebinske, torej literarne kakovosti pa tudi oblikovne Tako se mirno moremo merit, z drugimi alpskimi deželami. Planinska literatura, leposlovje na primer koraka tesno z vsem. dogajanji v planinstvu tako doma kot po svetu Planinska strokovna literatura je založila povpraševanja do potrebnih možnosti. Vse to mmmmmmm mam širši, kot pa ga pokriva v tem T°1slgf^vedanega. Zavedamo pa se, da sodobne široke n v družb, zas.dr ke mi si « ^ ^ ^ »u ITga^ in pobudam, ki bodo priha.ala ^fi^^n^lzTraSotebfia^a gor do devetdesetih let svoje prisotnost, v \j uj «JV « r .....— slovenskem prostoru. PAMIR 79 JURE ULČAR Cilji, člani in potek odprave kTp Kranj", S*?»* riSHSSSSiS je do Moskve potovala tudi lO-clanska ekipa ^ansKti a j, Beogradu se je torej pričakala v Beogradu, do koder stai tudi prispelaizJetal°m. v g Aero- zbrala celotna ekipa, razen Stera, napre pa smo spet potova . Jhodom, ker 77 sr^ - ^ 10 N JAZ (i UL UMSKI HRBET fl ^mmte v x MM 1:100 000 rr^t Preostala tri mesta smo zasedli Maltarič. Mulaosmanovič in jaz ostala desete r ca pa je počakala na popoldansko letalo JAT (to letalo je imelo deset ur zamudet prehodi Vipnas Verv lmnnT° sPreie" (Izognili smo se carinskim Smalnost rsko i' of Z '^P0*81* Persons) in nas nastanili v hotelu Ukrajina. Zanimivo e da so nam takoj ob prihodu hoteli vzeti vse letalske vozovnice, češ da jih »potrebu Xai zaradi že omltenet Pr,S5el°' -Skup?j * *»lml lastniki, šele nasJnj dan takoi uaodm Tn £ Td!,T®9® etalske9a prevoznika in prošnji nismo mogli noo?L ^- J J® ZZ,val° rahle »diplomatske« zaplete, ki so se sami od sebe razrešili naslednji dan zjutraj, ko so prispeli naši tovariši in smo vozovnice lahko izrodi Naslednjega dne (14. 7.) so nas organizatorji (Direkcija mednarodnih alpinističnih taborov pri sportkomiteju SZ) odpeljali na letališče Domemedovo, kUe X Vnukova Glej stran 89: Gorski hrbti namenjeno notranjemu prometu. Od tam naj bi poleteli v Oš v Kirgiziji. Žal pa se je na letališču kaj hitro izkazalo, da ima letalo 13 ur zamude, naša dva vodiča iz DMT, sicer študenta fakultete za mednarodne odnose (oba govorita zelo dobro angleško), pa sta odšla domov, nas pa prepustila neprostovoljnemu počitku v čakalnici. Na smrt utrujeni, prejšnjo noč nismo spali skoraj nič, smo si ob treh zjutraj, skupaj s poljskimi in bolgarskimi alpinisti, izborili brezplačno prenočišče v hotelu Aeroflota. Izkušnja — triurno uspešno prepiranje z osebjem Aeroflota — nas je naučila, da se tudi v SZ da marsikaj doseči, seveda če si dovolj vztrajen in če imaš prav. Toda tega si nismo zapomnili le mi temveč tudi letališko osebje. Pozneje smo izvedeli, da je nekaj dni za nami na taisto letališče prispela skupina alpinistov iz Švice, prav tako namenjena v Os. Tako kot v našem primeru, je imelo letalo tudi tokrat trinajst ur zamude, vendar potnikom tega niso povedali, temveč so vsako uro sporočali, da letalo naslednjo uro še ne bo odletelo. Tako so uboge Švicarje vlekli celo dolgo noč in še dobršen del naslednjega dne. Metoda je učinkovita, ni kaj reči. V Ošu so nas sprejeli z govorom, novinarji in z večerjo, nato pa smo se skupaj s Poljaki in Bolgari odpeljali z avtobusoma proti Pamirju. Spremljal nas je tovornjak z opremo, pred to kolono pa je vso dolgo pot vozil policijski avtomobil s prižgano modro lučjo. . . .. . ,. Vseskozi asfaltirana, sicer pa že precej zdelana cesta, pelje proti jugu cez A ajski hrbet (kraji Ljagari, Bek-žar. prelaz Alaj — 2400 m, Sopu-korgon, Guljdž, prelaz Ak-boso-qo, prelaz Taljdik — 3630 m, prelaz 40 let Kirgizije — 3554 m, itn.) do vasice Sari-tas, ki je 184 km, to je slabih deset ur vožnje, oddaljena od Oša (nazaj grede smo se zaradi ceste, ki ima v to smer manj strme klance, vozili le pet ur in pol) Tod se cesta razdeli in sicer pelje en krak proti vzhodu (50 km zračne črte je do kitajske meje), drugi proti jugu čez Zaalajski hrbet, tretji, po katerem smo se peljali mi, pa po Alajski dolini proti zahodu. Mimo naselij Sarij-mogdja, Karakavak in Kaška-su smo se pripeljali do Daraut-kurgana. Kraj ima letališče, vendar so ga lani zaprli, ker se je na njem menda razbilo letalo. Poleg neuporabnega letališča, premore tudi edini most prek blatne in deroče reke Kizil-su v tem delu doline. Cesta, ki je od Sari-tasa naprej makadamska, se po prečkanju mostu še poslabša in razcepi na vec krakov, katerih eden vodi še naprej po dolini proti zahodu, drugi kraki pa na vse vetrove proti raznim manjšim zaselkom. Cesta, ki pelje približno proti jugo-vzhodu, nas je Jnitro_ pripeljala do kratke a široke dolinice pod Pikom Lenina, do centralnega taborišča Acik-tas. Od Sari-taša smo se do tja vozili dve uri in pol: skupno je vožnje od Osa do Acik-tasa za dvanajst ur, nazaj pa le za osem. Vožnja sama ni bila nič posebnega, z izjemo čudovitih pogledov na vrhove zaalajskega 79 hrbta. V spominu pa mi je ostal dogodek, ki se je pripetil v osrčju Zaalajskega hrbta, kakih 100 kilometrov od Oša. Cesta, ki je sicer asfaltirana, je polna lukenj, tako da je vožnja, ki se vleče v neskončnost, eno samo mučno tresenje. Ti tresljaji ugodno vplivajo na izločanje ledvic ali pa so bili morda temu krivi zaboji popite mineralne vode, ki so nam jih gostoljubni Kirgizi podarili za gašenje žeje med potjo, ni niti najmanj pomembno, pomembno pa je to, da se je v avtobusu zaslišalo sprva plašno in tiho, pozneje pa čedalje glasnejše in obupano stokanje, šoferja sta končno le doumela stisko svojega živega tovora in sta ustavila vozili na primernem mestu. Ponudil se je čudovit prizor: kakih petdeset klenih možakarjev štirih slovanskih narodnosti (prisotnih je bilo namreč tudi nekaj Rusov), se je v medsebojni razdalji meter in pol in v povsem ravni vrsti ob robu ceste složno »olajševalo«. Marička pa je gledala stran. V Ačik-tašu, v zbirnem taboru za alpiniste, ki želijo plezati v Pamirju, so nas po dva in dva namestili v šotore. Popoldne nas je sprejelo vodstvo tabora, ki nas je seznanilo z organizacijo. Za dobrodošlico so nam podarili značke in zastavice ter poslikane lesene sklede. Mi smo se jim oddolžili s kompleti značk »Everest« in z zastavicami. Sledilo je izbiranje hrane. Sovjetski trenerji so nam priporočili, naj vzamemo za petnajst dni višinske hrane. Seznam hrane, ki jo je v taboru moč dobiti, je naslednji (z zvezdico je označena vrsta hrane, ki smo jo nabavili): I. 1. Moka 2. Grah — kaša 3. Riževa kaša 4. Pšenični zdrob 5. Rženi zdrob 6. Makaroni 7. Grah 8. Škrob 9. Suhi sadeži 10. Lovor II. Poper 12. Kis* 13. Sol* 14. Soda 15. Indijski čaj* 16. Kakav* 17. Gorčica 18. Instant kava4 19. Naravna kava 20. Juha koncentrat* 21. Juha koncentrat s šampioni 22. Kiselj* 11. MESO, MLEČNI IZDELKI IN JAJCA 1. Ovčje meso parjeno 2. Ovčje meso zmrznjeno 3. Goveje meso 4. Moskovska salama 5. Meso v omaki (konzervir.)* 6. Mesna pašteta 7. Pašteta 8. Maslo 9. Maslo 1. kategorije* 10. Holandski sir* 11. Mleko konzervirano sladko 400 g* 12. Mleko konzervirano brez si. 400 g* 13. Jajca* III. RIBE 1. Tisa 2. Sardina 3. Saire 4. Pečena treska 5. Garbisa 6. Kaviar konzerve 1 kg (= 40 rubljev) 7. Kaviar 140 g* 8. Sardine v maslu IV. KEKSI IN ČOKOLADNI IZDELKI 1. Čokolada v tablicah* 2. Čokolada* 3. Čokolada Kiev* 4. Čokoladni bonboni »Orbit«* 5. Karamele I 6. Karamele II 7. Piškoti 8. Kvartet piškoti* 9. Sladkor v kockah* 10. Običajni sladkor 11. Bonboni »Morski kamenki« V. ZELENJAVA IN SADJE TER SOKOVI 1. Slivova marmelada* 2. Grozdni sok* 3. Breskov sok* 4. Slivov džem* 5. Jabolčni džem* 6. Mešana marmelada* 7. Marmelada iz črnega ribeza* 8. Hruškova marmelada* 9. Sok mandarine* 10. Ananas kompot* 11. Sok črnega ribeza* 12. Jabolčni sok* 13. Ananasov sok* 14. Češnjev kompot* 15. Paradižnikova mezga 16. Jabolčni kašasti sok s sladk.* 17. Kumare* 18. Olive* 19. Korenje 20. Zelenjavni kaviar VI. SVEŽA ZELENJAVA IN SADJE 1. Krompir 2. Čebula* 3. Česen 4. Kumare* 5. Jabolka* 6. Grozdje 7. Lubenice* 8. Zelena 9. Korenje 10. Paradižnik* Smer Draga Bregarja v Ljap-Nazaru (5988 m) Foto J. Ulčar Seznam je dokaj P*an ve d < , ^ d„ „ekatera živila, mmmmmmmm S^MSrSsriMfesr.-MiB SSrSiFSS bodo poslali s helikopterjem, brž ko ga bomo narodi. \/ tnrpk 17 7 nas ie osem z vso hrano in opremo s helikopterjem odletelo v tabor wmimmmmm S jugu proti Neskončnemu morju «»-¿«^'hj-^.jp™««-«™^^ SMSMi Sh rnln h nn?f POVSem k0nca- Za9|edamo čudovito pregrado, sestavljeno iz 9°ra ki nam zapirajo pot čeprav jih nisem videl še nikoli, jih takoj a avni vrhov ¿n,^ ^0'^ Plkn?6 ba,kujskih komisarjev Pik Pariške komune glavni vrhovi Jazgulemskega hrbta. Ob n ihovi mogočni pojavi me malce stisne oh tem orjakom sploh kos? Pa ne utegnem premišljevati kaj? le zaplujemo KnŽSKntll-S-ZCa Plkf 2-6 ba-kinskih komisanev in počasi pristajamo v dol n™ kuo poživlja nekaj zivopisan.h sotorčkov. Ne mine pol ure in že zasedemo štiri izmed l8^LnaVe bilo,vseh dvanajst zbranih v taboru Jazgulem-dara (3400). ki leži na robni moreni istoimenskega ledenika. Poleg nas je bilo tam še šest Poljakov, dva Slolaka prehodnITost petmdvajset sovjetskih organizatorjev in od časa do časa še kak sp^ej^e^ehkopterf še^dan več.nekater' pa zaradi omejenega števila potnikov, ki jih 9. 8. zvečer smo se zadnji vrnili na Ačik-taš, kjer sta nas že pričakovala Sarajevčana hSSZ? 23 f pš-Moskva smo imeli sicef rezervirane za 7. 8 zvlčerkepanas helikopter zaradi slabega vremena, ni mogel pravočasno pripeljati do Ačik taša so ki nalTiSnnlfi|Sk ePn-d,rekciJS' ZaSedN' drUgi alpiniStL Nam ^ dodelili sedeže v leialu MnH PO eteI°,,Z °Sa \ ST°^0t0' 11" 8" zvečer (^slednji dan zjutraj pa naj bi se iz ^mn nlcir i V d°moDvir?o)- Tako je, odpadel v ponudbi obljubljen ogled Moskve, zato ZS1'^ ŠT' "Zelnika tabora, naj nam dovoli iz Ačik-taša čimprej odpotovat, da bi s. ogledali vsaj Os. Sprva se je strinjal, pozneje pa je na podlag smo! a nt nič zaleglo! "°V Č3S °dhoda ~ 11" 8" ob štirih Protestiral! V Oš smo tako prispeli 11. 8. ob 13. uri. Po izredno okusnem kosilu so nam dovolili "ieSt0, ,kar P0vsem dovo|j' saj razen bazarja ni tam prav nič n™vo 9a' Sledila je večerja, ki ni prav nič zaostajala za kosilom nato pa čakanje na polet, napovedan za 23. uro. Tokrat letalo ni imelo zamude J V Moskvi smo pristali ob 24. uri po lokalnem času. ki je tri ure za kimiškim Ob 2 uri niti ni f nastanili v nekem hotelu, za katerega ie ni nihce zaS^nm irnena Sb ni •Jlrlnf'ldnjega dne sm0usf S taksiJi odpeljali na letališče šeremetTevo letališču Ljubljana. CaSU Sm° bm Ž6 "a Sur5inu' ob približno 10"45 Pa na !if S£i? Ime.,i d.Ye,bistveni zamudi letala (JAT na relaciji Beograd-Moskva IZn °fl0t m rela,C,J' Moskva-Oš, 13 ur; tridnevno zamudo helikopterja zaradi SSSE VreMen,3 Haz9u'em-dara—Ačik-taš), avtobusu je med povratkom v Oš zmanjkalo bencina, v Moskvi so nas napačno obvestili o času poleta za Beograd, med polet s a se nam izgubila zavoj s plakati in ena potovalka. Hujših težav ni bilo PAMIR Je najznačilnejše gorstvo gornje Azije in tretje najvišje gorstvo na svetu Leži med l1;^' tern3[° ¡n 40° s. š na ozemljih Sovjetske zleze. LR Kitajske in deloma tudi Afganistana. Deli se v tri velike skupine: 1. Kitajski (Kašgarski) Pamir. Vrhovi: (tudi Kung-Ke-er-šan) 7719 m najvišji vrh Pamirja Kongur Tebe Tagh 7595 m, Mustagh Ata (tudi Mu-s-tca-er-šan) 7546 m. 2. Sovjetski (delimo ga na vzhodni in zahodni) Pamir Pik Komunizma 7495 m, Pik Lenina 7134 m, Pik Korženevske 7105 m, Pik Revolucije 6974 m. 3. Afganistanski Pamir (predvsem območje koridorja Vakhan) n^h^S? °d Pa™irjaJeži gorovje Tjen-šan z najvišjim vrhom Pik Pobedi (7439 m) iUg°zabodu, Pa e kakih 150 do 200 km zračne črte oddaljen Jugoslovanom dobro poznan, Hindukus, k. je trenutno zaradi zaostrenega političnega položaja v tem de u torf (KaSomm SP KJeHHtČ "p izhodu se dvigajo vrhovi'okro<^ ledenika Bal-zoro i^araKorumJ — K2, Hidden Peak, Broad Peak ter druqi, z osamljenim Nanaa Parbatom kot predstražo. Nekoliko bližje se razteguje hrbet Kuen-lunav nadaljevanju se bomo omejili v glavnem na sovjetski del Pamirja. "««Mijevdiiju PamtCnL&nn° £nrijILmeje Tadzikistana- v katerega skoraj v celoti spada sovjetski Pamir, nekakšen zep, katerega robovi se približno ujemajo z naravnimi mejam Na seve^ Je meja s Kirgizijo, ki teče po Zaalajskem hrbtu, na'vzhodu s Kitajsko po Sari-kolskem hrbtu) na jugu ga loč reka Pamir od koridorja Vakhan, na zahodu pa teče meja z Afganistanom po isti reki, le da se že imenuje Pjandž (Ab el panj) Zahodnega in Vzhodnega sovjetskega Pamirja, ki je za razliko od Kaš-garskega alpinistično veliko bolj raziskan, so na severu velikanska Alajska dolina na 82 friVtffc iV Ledeni siap med P. 26 bakinskih komisarjev (6833 m) in P. Revolucije (6974 m) Foto J. Ulčar vzhodu Sarikolski hrbet, na jugo-vzhodu 4000 do 5000 m visoke planote (pamirji), na jugu reka Pamir, kasneje Pjandž (starodavni Oxus), še nižje pa kar Amu-darja. Na zahodu preide gorstvo v Turansko nižavje. Še dva pomembnejša splošna podatka: Snežna meja je na višini med 4300 m in 5300 m, gozdna meja v zahodnem Pamirju pa nekje okrog 3000 m. Kamenina je (v višinah) pretežno granitna, vendar pogosto precej krušljiva, v ravninah — pamirjih (ki leže relativno visoko) pa prevladujejo peščenjaki in konglomerati. Visoko v gorah najdemo v granitu sem ter tja tudi pas apnenca (marmorja) in peščenjaka. Ledeniki so tod precej mladi, zato so tudi morene sveže in težko prehodne. Visoke planote so pokrite s stepskim rastlinjem, kar je posledica višine, močnega vetra in velikih razlik med nočnimi in dnevnimi temperaturami. Srednja dnevna temperatura v pamirski stepi je med najvišjimi na svetu in znaša 15° C. Pozimi prevladujejo vetrovi s severovzhoda in vzhoda, poleti pa s severa in severovzhoda. Pogosti so topli feni, tipičen je t. i. »afganec«. Prav tako so značilne toplotne inverzije. Zime so podobne onim na Arktiki, često s temperaturami do minus 50° C. Obdobje brez mraza traja na leto le 50 dni, obdobje vegetacije 138 dni, poprečna letna temperatura 0°C je na višini 3250 m (v Alpah je 1500 m nižje, v Himalaji še 500 m nižje — upoštevane so tudi zime!). Oba dela sovjetskega Pamirja loči med seboj Zulumartski hrbet, ki se odcepi od Transa-lajskega hrbta nekaj kilometrov vzhodno od Pika Lenina. Najvišji vrhovi v tem hrbtu so Pik Svornosti (6673 m), Pik Rijnovi (6780 m) ter še nekaj deset šesttisočakov. V Zahodnem Pamirju pritegne pozornost velikanski hrbet Akademije znanosti (Akademii nauki), ki ga proti zahodu zaključuje hrbet Petra Prvega. Glavni vrhovi: Pik E. Korže-nevska 7105 m, Pik Moskva 6648 m, Pik Leningrad 6507 m, Pik Komunizma 7495 m (najvišji vrh SZ), Pik Pravda 6406 m, Pik 6952 m, Pik Garno 6595 m, Pik Oglu 6061 m, Pik 6452 m, Pik Ordžonikidze 6280 m, Pik Pionirskaja Pravda 6550 m, Pik Rdeče armade 6330 m, Pik Izvestja 6840 m, — vrhovi so našteti od zahoda proti vzhodu. Južno od hrbta Akademije znanosti se vlečejo Darvazski, Vančski, Jazgulemski, Rušanj-ski, Šugnanski in Šahdarimski hrbet, jugovzhodno pa Severni in Južni Aličurski hrbet. Zulumartski hrbet (že omenjeni) se razprostira vzhodno, nekako na sredi med jezerom Karakul in hrbtom Akademije znanosti. Med Zulumartskim hrbtom, Hrbtom Akademije znanosti in Jazgulemskim hrbtom na jugu leži ledenik Fedčenko, 71,2 km dolg ledenik v katerega se zlivajo številni stranski. Omeniti še velja vrhove, ki so najpomembnejši v Rušanjskem hrbtu (Patchor 6080 m) ter Šahdarlnskem hrbtu (Pik Perevalnij 6893 m, Pik Majakovski 6096 m, Pik Marxa 6726 m, 83 pjk Engelsa 6510 m, Pik Berga 6094 m itd.). Najznačilnejši za Pamir je Jugoslovanom dobro poznan, 240 km dolg, na skrajnem severu Pamirja ležeč Zaalajski hrbet (tudi Transalajski hrbet). Poleg Pika Lenina 7134 m, se v njem poganjajo v višine še vrhovi: Pik Džersinskega 6713 m, Pik Sverdlovova 6413 m, Pik Kurumdij 6610 m, Pik Kazilagin 6679 m, nekdanji Pik Moskva—Peking (zdaj kota 6852 m) ter drugi. Za Pamir je značilno, da je sestavljen iz številnih bolj ali manj visokih hrbtov, ki z izjemo Kašgarskega Pamirja, Zulumartskega in Sarikolskega hrbta vsi potekajo v smeri vzporednikov. Eden od teh hrbtov je tudi že omenjeni Jazgulemski hrbet, cilj naše odprave. JAZGULEMSKI HRBET Jazgulemski hrbet leži kakih 60 km jugovzhodno od Pika Komunizma v hrbtu Akademije znanosti. Na severu mu je sosed Vančski hrbet, med njima pa teče na zahod in se izliva v Pjandž rečica Jazgulem, ki izvira izpod najvišjega dela Jazgulemskega hrbta, grebena, ki povezuje vrhove Pik Pariške komune, Pik 26 bakinskih komisarjev in Pik Revolucije. Na jugu ga omejuje dolina reke Bartang, ki dobiva vodo iz jezera Karakul in se malo višje kakor Jazgulem, prav tako izliva v Pjandž. Ob tej reki leži več manjših naselij z imeni Ropšor, Japšor, Niškuc, Nisur, Nau, Savnob, Barčadiv, v katerih prebivajo gostoljubni Tadžiki (ta narod prebiva tudi v gorah Afganistana ob meji s SZ). Ob Bartangu vodi vse od Pjandža do Karakulskega jezera in naprej čez prelaz v Transa-lajskem hrbtu cesta v široko Alajsko dolino oziroma v vasico Sari-taš. Na drugi strani reke leži Rušanjski hrbet, ki nosi ime po mestu Rušanj. Iz informativnega pisma sovjetskih organizatorjev navajam edini stavek, ki opisuje to območje: »Iz tabora Jazgulem-dara gredo alpinisti lahko na ture: Pik Revolucije (6974 m), Pik 26 komisarjev iz Bakuja (6833 m), Pik Pariške komune in druge.« Konec citata. Pod severnimi pobočji hrbta se rojeva 71,2 km dolg ledenik Fedčenko, ki je tretji najdaljši ledenik na svetu zunaj subpolarnih področij, pod južnimi pa kakih petnajst kilometrov dolg »ledeniček« Jazgulemdara in njegov levi pritok, ledenik Revolucije. Ko smo že pri imenih rek, potokov, pomeni dara (tadžiško) = potok, darja (tadž.) = reka, kul (tadž.) = jezero, su (kirgiško) = potok. Te izraze često najdemo na zemljevidih, ki prikazujejo Pamir. Hrbet leži v smeri vzhod—zahod, kot skoraj vsi hrbti v Pamirju, tvorijo pa ga osnovni trije vrhovi, če gledamo od zahoda: Pik Pariške komune (6345 m). Pik 26 bakinskih komisarjev (6834 m) ter Pik Revolucije (glavni vrh 6974 m, vzhodni in južni vrh po 6950 m). Na skrajno zahodnem in vzhodnem koncu ima hrbet dva izrastka, ki potekata v smeri sever—jug in ju sestavljajo nekoliko nižje, a nič manj zanimive in lepe gore. Na zahodu so to Pik 5921, Pik 5741, Pik 5546, Pik Panoramnji 5156 m, Ljap-Nazar 5988, in drugi, na vzhodu pa Pik Šipka 6254 m, Pik 50 let oboroženih sil 5670, ter Pik Bolgarija 5380 m. Severno od Pika Revolucije se vleče še en izrastek, ki pa je iz baznega tabora težko dostopen. Sestavljajo ga vrhovi Pik A. Grina 6526 m, Pik Fikkerja 6718 m, Pik O. Hajama 6318 m in drugi. Prav tako leži nekaj vrhov vzhodno od Pika Revolucije (Tummani 6536 m, Pik Sovjetsko-češkoslovaškega prijateljstva 6493 m, Pik Sovjetskih profsojuzov 6045 m in drugi). Našteti so le pomembnejši vrhovi. Višine sten so od približno 1300 metrov pa tja do 2500 in še več metrov, opisi smeri so, če so, precej skopi. Enega od redkih navajam: »Opis smeri v južni steni Pika Revolucije. Višina stene je 2000 m, stena je dovolj razčlenjena, v zgornejm delu ima marmornat pas. Nad steno visijo snežno-firnaste opasti. Poprečna naklonina je 70°, z nizom navpičnih in previsnih odstavkov. Po steni neredko pada kamenje. Za vzpon so potrebni tehnični pripomočki — klini, stremena in primerne izkušnje. Bivaki v steni so neudobni, po pravilu sedeži (vzponi v Pamirju zahtevajo po pet, šest ali celo več bivakov!! — op. J. U.). Za vzpon je potrebno pet dni. Zabitih je 100 skalnih in 5 lednih klinov.« Tabor Jazgulem-dara (ime nosi po potoku, ki izvira izpod ledenika z istim imenom. Toda pozor: to ni Jazgulemski ledenik, ta leži na severozahodu hrbta; glej zemljevid) leži okoli pet kilometrov južno od sotočja ledenikov Revolucije in Jazgulem-dara, približno ob koncu ledenikovih ledenih gmot. Šotori so postavljeni na ravnem, s travo poraslem, a vseeno zelo prašnem terenu na višini 3400 m. Do vznožij večine šesttisočakov je šest do deset ur hoda. V tem območju je mogoče plezati navadno le mesec in pol do dva na leto, zato je tudi tabor sestavljen izključno iz šotorov, ki jih ob zaključku lahko preprosto in hitro podro. Letos je premogel, poleg velikega skupinskega šotora s priključkom za kuhinjo, še skladiščni šotor, savno, zdravniški šotor ter blizu petindvajset manjših šotorov, četverčkov, za bivanje. Vodstvo tabora sestavljajo načelnik (Ivanov), vodja gorske reševalne službe (Masjukov), vodja trenerjev in eden od obeh zdravnikov. Poleg tega je organizirana še meteorološka služba, služba za radijske zveze (profesionalna!) in kuhinja. Skala je celo za naše razmere izredno krušljiva. V glavnem je sestavljena iz starega granita, ki se rad kolje, značilni pa so pasovi rumenega peščenjaka, sem ter tja marmorja, naletimo pa tudi na trden granit, vendar zelo poredko. Plezanja je, se mi zdi, še najboljša v območju peščenjakov. Do našega prihoda so bile, razen seveda normalnih pristopov na vrhove, preplezane izključno skalne smeri, sem ter tja tudi kakšna kombinirana. Nekatere izmed njih so ocenjene z najvišjo, šesto stopnjo, skoraj nobena izmed najtežjih še nima ponovitve, kar je popolnoma logično; kdo pa bo ponavljal smeri, če je še dovolj prostora za nove. V nasprotju z vzponi stopenj 5 B in 6, ki jih je v celotnem območju okrog deset in so vsi zelo zahtevni, če že ne ekstremni, pa smo že ob pričetku našega bivanja v taboru dobili občutek, da se sovjetski plezalci ne počutijo preveč domače v ledu. Led je v teh krajih podvržen velikemu vplivu sončnih žarkov, vendar so posledice drugačne kot recimo v Andih (ogromne opasti, žlebovi in žlebiče v stenah z ostrimi robovi, predirajoč se sneg oziroma led, številne luknje). Za Pamir je značilen sicer izredno trd led, prekrit s približno pol metra debelo plastjo snega, v kateri naglo nastaja globinski, pa tudi površinski srež. Pri hoji oziroma plezanju po takem terenu se noga zelo pogosto vdre tja do stegen, nato pa dereza zdrsne na trdem ledu. Odveč je pripomniti, da je takšna snežna odeja nestabilna in da je nevarnost plazov zelo velika. Opasti skoraj ni in le redkokdaj ogrožajo vzpon, pač pa za boljše počutje skrbijo seraki: teh je tu zelo veliko. Ko se je eden izmed njih utrgal v severni steni Ljap-Nazara, je dolino pod njim, dolgo pet kilometrov in široko kilometer, napolnil bel snežni oblak več sto metrov visoko. Na splošno je v Jazgalemskem hrbtu še izredno veliko možnosti za prvenstvene vzpone, pa tudi kakšen neosvojen šesttisočak bi se verjetno še našel. Po izjavi Ivanova je to območje najmanj obdelani konec Pamirja. Verjetno bi se z organizatorji dalo dogovoriti za kakšen obisk tega hrbta tudi v prihodnje. NAŠI VZPONI Skupno smo zabeležili enajst opravljenih vzponov in en poskus (štejem le različne smeri, vzponov posameznikov, t. i. »človek-vzponov« pa je bilo 39, poleg tega tudi ni šteta v sestopu opravljenih prva ponovitev poljske smeri v Ljap-Nazaru): 17. 7. Pik Petrovski (območje Ačik-taša) 4830 m, Poljanec, Svetličič, Šter, Tratnik. 18. 7. Pik šipka, poskus vzpona, do 4100 m, nato zaradi bolezni Herzoga odstop obeh; Herzog, Kovač. 19. 7.—21. 7. (dva bivaka) Ljap-Nazar, 5988 m, Bence, Frantar, Sabolek, Ulcar; nova smer 1400 m, led, severna stena 40—50/60 stopinj. V sestopu prva ponovitev poljske smeri (mestoma 55 stopinj). 19. 7._22. 7. (trije bivaki) Pik Šipka 6254 m, Poljanec, Svetlic, Tratnik; šter obrnil tik pod vrhom; normalni pristop po jugovzhodnem grebenu. 22. 7.-24. 7. (dva bivaka), Pik 5350, Pik 5741, J. Arh, F. Arh, Kovač; Pik 5741 prej še ni bil osvojen; 800 m, led skalni odstavki, južna stena, vzhodni vršni greben, 4 B. 24. 7.-26. 7. (dva bivaka) Pik 6002, Pik Pariške komune 6354 m: Bence, Frantar. Sabolek; Ulčar odstopil zaradi slabega počutja; čez južno steno (nova smer, 1200 m, led. 40—50/60, 70 stopinj) na še neosvojeni Pik 6002 m, prečenje do Pika Pariške komune. 26. 7. Pik 5374, Herzog, normalni pristop z zahoda. 27 7—29. 7. (dva bivaka) Pik Pariške komune, 6354 m, J. Arh, F. Arh, Kovač, Poljanec, Tratnik; Svetličič odstopil zaradi slabega počutja; nova smer, led, 1300 m, 40—50/60 stopinj, južna stena. . 30. 7.-4. 8. (pet bivakov) ozebnik med Pikom 26 bakinskih komisarjev (6833 m) in Pikom Revolucije glavni vrh (7974 m); Bence, Frantar, Herzog, Sabolek, Šter; nova smer do vrha ozebnika, 2200 m, 40—50/60, 70, 80 stopinj, nekaj skalnih raztežajev III. in IV stopnje, skupaj 2600 m; sestop prek glavnega in južnega vrha Pika Revolucije. 1. 8.-4. 8. (trije bivaki) Pik Revolucije južni vrh, (6950); J. Arh, F. Arh, Kovač, Poljanec, Svetličič, Tratnik, Ulčar; smer Staroselcev, 5 B, druga ponovitev + južni greben Pika Revolucije južni vrh, skupaj 2500 m. _ (ni podatka) Pik Korženevske 7105 m in morebitni drugi vzponi Mulaosmanovic in Maltarič. OPOMBE: — Za smer v Ljap-Nazaru predlagamo poimenovanje po Dragu Bregarju. — Za koto 5741, drzen, andsko oblikovan vrh izjemne lepote, predlagamo ime Pik Jugoslavija. — Za koto 6002 predlagamo ime Pik Marička, za smer pa »Slovenska«. — Za novo smer po ozebniku med Pikom 26 bakinskih komisarjev in Pikom Revolucije, predlagamo 'ime »Ledeni slap«. — Pripomba k podatkom: večino podatkov o datumih vzponov je zbral Filip Bence in se mu za to delo najlepše zahvaljujem. Poleg tega, da smo plezali, smo si tudi ogledali in fotografirali vasici Ropsor in Japsor v dolini reke Bartang, šest ur hoda oddaljeni od baznega taborišča (republika Tadžiki-stan). Našim objektivom prav tako niso ušle jurte v Alajski dolini (republika Kirgizija). Pogled s P. Jugoslavije proti SV: 1. Pariška komuna, 2. 26 bakinskih komisarjev, 3. severni vrh Revolucije, 4. južni vrl ZDRAVJE IN SPLOŠNO POČUTJE ČLANOV ODPRAVE Na splošno je bilo zdravje članov odprave dobro, z nekaterimi manj pomembnimi izjemami: — V prvih dveh dneh v bazi nekoliko zvišan krvni pritisk enega od članov odprave. Zdravnik ga zato ni pustil na turo (glede pritiska in pulza so organizatorji zelo strogi in ju skrbno merijo pred vsakim vzponom]. Pozneje je stanje normalizirano, težav in posledic ni bilo nobenih. — Drugi je, verjetno zaradi nagibanja skozi odprto okno helikopterja med poletom, dobil rahlo pljučnico, ki je »nakopala« desetdnevno skrbno nadzorstvo obeh zdravnikov. — Sam sem pojedel (verjetno) pokvarjeno jajce (sicer je bila hrana, ki so nam jo pripravljali, higiensko neoporečna!). Posledica je bila huda, slabost in takojšnje povišanje telesne temperature. Zravnika sta mi polagala led na želodec in me pitala z nekimi grenkimi zdravili. Moji teoriji o pokvarjenem jajcu nikakor nista hotela verjeti in sta trdila, da gre za vnetje slepiča. S krepkim bljuvanjem za vogalom šotora sem jima dokazal, da gre za zdravniško pomoto, saj sem nekaj ur zatem — ozdravel. — Bilo je tudi nekaj primerov izčrpanosti, ki so bili očitna posledica prečutih noči in izredno hudega tempa aklimatizacije. Vsekakor predlagam, da bi se pri podobnih odpravah v prihodnje domenili za vsaj petindvajset do trideset dni bivanja v bazi. — Živčna izčrpanost zaradi psihičnega pritiska češ »opraviti moram čimveč vzponov« in pomanjkanje hrane in spanja. Zdravili smo jo predvsem z dobrimi vzponi, včasih pa tudi s kletvicami in streljanjem signalnih raket v taboru (rakete so bile rdeče in zelene). Tega nam vodstvo tabora nI zamerilo, le škoda se jim je zdelo raket. 86 Revolucije, 5. P. Tuman, 6. Pik Marička SPLOŠNO O ORGANIZACIJI Direkcija mednarodnih taborov organizaciji pamirskih taborov v letu1979 ni bila kos! To je priznal tudi tov. Monastirski, njen direktor, ko mi je dejal, da bodo niorai, hodnjem letu. zaradi preobremenjenosti, opustiti enega od skupno treh taborov ki j h ima DMT v Parnirju Preveč hlastno razširjanje taborov zaradi tujcev ;k . iprinašajo devize v državo, se je očitno maščevalo, saj niti dva velika helikopterja k. lahko pone-seta po 1500 kg tovora na tej višini, nista mogla zadostiti vsem po rebam po transporti in oskrbi. Seveda Pa ni vsega kriv zgolj transport, k. ga je etos ovralo se izjemno slabo vreme. Zaškripalo je tudi pri sami organizacij, v Moskvi. Naj za ilustracijo naštejem nekaj napak, ki so našo odpravo najbolj prizadele: — Nihče nas ni obvestil, da v šotorih v bazi ni ležišč. Zato smo vzeli s seboj le pet-milimetrske armaflekse za ture, na katerih smo bili prisiljeni prespati tud vse noci v baznem taborišču. — Hrana je bila izredno neokusna in enolična, čeprav ji higienske neoporečnosti ne gre očitati. Dan na dan smo dobivali nekakšno, za naš okus nemogočo kaso iz leče) ki smo jo bolj ali manj uspešno zalivali z juho, v kateri so vsak dan plavale enake plahte nerazrezanega zelja. Vsekakor taka enolična hrana ni najboljša vzpodbuda za težke vzpone in je proti koncu že resno načela našo moralo in medsebojne odnose^ — Neredni in nezanesljiv helikopterski transport je imel za posledico pomanjkanje hrane; bilo ni zlasti svežega sadja in sadnih sokov. To pomanjkanje smo seveda takoj občutili in po radiu naročili in so hrano, brez naše vednosti, odnesliv skladišče tabora. Obremenjen je bil seveda naš račun. Ko smo ob vrnitvi na Ačik-tas to neljubo zadevo odkrili, so nas »potolažili« z dejstvom, da smo bili tako ali tako preveč dni v bazi m premalo na turah, ter da mi njim dolgujemo osemdeset rubljev, nikakor pa ne oni nam. Res je da smo bili v bazi tri dni več, kot je bilo predvideno, vendar račun nikakor ne drži. Sloni namreč na predpostavki, da je enodnevna vrednost konzervirane višinske hrane enaka enodnevni vrednosti hrane v bazi; ta predpostavka pa je popolnoma nerealna. — v Moskvi so nas nazaj grede napačno obvestili o času poleta za Beograd Na srečo smo to napako se pravočasno odkrili, sicer bi zamudili letalo. Pri preverjanju časov poieta — napisan je bil na naših vozovnicah, vozovnice pa so bile v njihovih rokah — smo jim nazaj »zaplenili« tudi te, za nas zelo važne papirje. — Avtobusu, ki ga je imela najetega DMT, je na relaciji Ačik-taš—Oš škandalozno zmanjkalo bencina in to trideset kilometrov pred Ošem. Na srečo smo si prei izborili dokajsnjo časovno rezervo... ipd. Seveda pa ni delovalo vse samo slabo. Zlasti ne zdravniška služba, ki je izredno natančna in vestna. Pred vsakim vzponom je bil obvezen zdravniški pregled za vse ciane naveze. Ce so bili izvidi zunaj meja normale, vzpona niso dovolili. Pohvale vredno je Judi delovanje gorske reševalne službe, ki je na srečo delovala le preventivno. Njen načelnik v taboru, Masjukov, je vsaki navezi razložil vse, kar jo je o vzponu ki qa ie nameravala opraviti, zanimalo. Prav tako niso skoparili z nasveti ostali sovjetski plezalci v taboru, le za se neosvojene vrhove so nam dali »izvedeti« nekoliko pozno kar jim seveda ne gre zameriti. Meteorološka služba je zmožna dajati dokaj natančne napovedi za 48 ur vnaprej Podatke dobivajo med drugim tudi od ameriških satelitov ?• !air,ve so radijske sprejemno-oddajne postaje. Velike so kot običajni walkie-talkie, imajo pa posebno zložljivo anteno (podoben princip kot Lindemannova sonda), ki je zelo odporna proti udarcem, pritiskom, krivljenjem in podobnim obremenitvam, ki jo lahko doletijo v nahrbtniku ali zunaj njega. Aparate napaja, če se prav spominjam, 10,5 V akumulator. Napravo z rezervnim akumulatorjem dobi vsaka naveza zveza z bazo, ki navadno odlično deluje, je trikrat na dan. Sposobnost postaj je tolikšna' da ovijo signale na razdalji, ki reliefno in daljinsko ustreza onim med Aljaževim domom v Vratih in Vodnikovo koco. Za vsak vzpon, ki ga namerava opraviti naveza, je potrebno izpolniti poseben »marš-rutni list«. Vanj je treba vnesti časovne in geografske podatke o načrtovanem vzponu case javljanja po radijski zvezi, rezervni čas ob morebitni zamudi, pa seveda imena vseh plezalcev, ki gredo na turo. Dežurni »vrač« (zdravnik) nato pregleda vse bodoče udeležence Na podlagi pozitivnih rezultatov pregleda se z vsakim seznani načelnik tabora in ko ga z podpisom odobri tudi ta. sledi konsultacija z načelnikom qorske reševalne službe. Šele ko so z njim razjasnjene vse podrobnosti vzpona, naveza lahko dvigne radijske aparate. Tako je dolgotrajni, a nujni proces prijave vzpona končan dodam naj le se to, da mora biti v vsaki skupini določen vodja in tisti ki skrbi za zvezo. Po vzponu mora naveza radijske postaje takoj vrniti in izpolniti formular za vpis vremenskih podatkov med vzponom za meteorološko službo. FINANCE Po prvotnih podatkih naj bi stroški na člana odprave znašali skupno 30 770 din in sicer- — 4170 din povratna vozovnica Ljubljana—Moskva. — 26 600 din oskrba v SZ (= 1400$). Člani odprave oziroma njihovi AO ali PD naj bi poravnali stroške v višini 18 000 din na člana, ostale stroske bi krila KOTG (izjemi sta Maltarlč in Mulaosmanovič, njima naj bi krila stroske njuna planinska organizacija). 1 IlkRfnrei- od.hodom odprave pa smo izvedeli, da so se stroški na osebo povišali na 32 610 dinarjev zaradi podražitve letalskih vozovnic. Del prtljage, skupno kakih 120 kg, nam je do Moskve z vlakom prepeljal Šter Pri povratku pa tak način prevoza viška prtljage, zaradi časovne stiske, ni bil mogoč Na letalu smo zato za 90 kilogramov overwage prtljage plačali 201,60 rublja, kar po tečaju 28,50 din za rubelj znese 5745 din. Ta denar smo prispevali člani odprave sami. SHEMA PRIHODKOV IN STROŠKOV ODPRAVE JE NASLEDNJA: PRIHODKI STROŠKI 1. Člani odprave oz. AO ali PD: 1. Stroški za prevoz in bivanje v SZ- a) 11 X 18 000 = 180 000 din 13 X 32 610 din = 423 930 din b) 2 X 32 610 din = 65 220 din 2. DarHa za gostjte,je: 1 200 ^ 2. Financiranje s strani KOTG: 179 910 din 3. Stroški za pyerwage-prtljago: 5 745 din 3. Prispevek članov odprave:_5 745 din skupaj stroški (1 + 2 + 3) = 430 875 din Skupaj prihodki (1 + 2 + 3) =430 875 din Iz zaornieaa <|e razvidno, da znašajo skupni stroški odprave 430 875 din od tega jih kriieio člani ¿dpave sami (oziroma njihovi AO ali PD - odvisno od internih dogo-Oorov) v višini 250 965 din ali 58,2 odstotka. Komisija za odprave v tuja gorstva pa MttMfflSU. je bil gost Direkcije za mednarodne tabore. GORSKI HRBTI V PAMIRJU NA PAMIR-ALAJU 1. Alajski 2. Turkestanski 3. Zeravšanski 4. Gissarski 5. Karateginski 6. Muzikol 7. Darvazski 8. Severo Aličurski 9. Južno Aličurski 10. Zulumartski 11. Akademije znanosti 12. Petra I. 13. Vančski 14. Jazgulemski 15. Rušanski 16. šugnanski 17. Šahdarimski 18. Zaalajski 19. Kašgarski 20. Vakhanski 21. Mali Pamir 22. Vakhanski Pamir 23. Badahšansko pog. 24. Sultan Šazrat PIK JUGOSLAVIJA (5741 m) JANKO ARH Postaiam rahlo živčen. Ne le jaz, tudi Franoi. Kako le ne bi bil, ko pa je nebo jasno, pofutje odlično zdravniku pa ni všeč Francijev pritisk... In tako paseva dolgčas nanesle'soet pregled Morda bo le v redu. ta pritisk... Franci se je vrnil dobre voHe . B^ž sva brezdelje zamenjala s pripravljalno mrzlico -Pripravljava se saj res za kam pa se pravzaprav pripravljava. Soglašam s Filipom, da b. bilo nesmiselno ponovit smer ki so jo pred dnevi preplezali štirje naši. Iščimo torej novih možnosti. Na kart, naidemo pet tisočak, ki še nima imena. Morda še ni osvojen? Vprašam Ivanova, vodjo tabora; odgovor? mi: »Morda še ni, toda nič se ne ve. Treba je stopit, na vrh in pogledati, če tam ni množica in zapiskov, potem se n. osvojen.« »Pa pojdimo pogledat!« Zdaj smo že trije. Pridružil se nama je se Rok ker mu je ¡opleza ec zbolel • - Ob enih in ob vročem soncu gremo na pot. Najprej je travnato Pik Jugoslavija iz jugoslovanske smeri v Pariški komuni Foto J" Arh ' njej. Videl in spoznal sem dosti težjih in višjih, a Špikova je ena in je zame najlepša. Že sam pogled na steno je tako domač in lep. Tu, pod njo, vedno najdem duševni mir, tu pod njo se zame vedno končajo boji, ki jih prinašam iz doline. Dan je minil tako hitro, kot mine zvezdni utrinek v jasni noči. Dva dni mi je nad glavo na modrem nebu sijalo sonce. Škrlatni listi bukovih gozdov so se kopali v žarki svetlobi jesenskih dni. V lahnem vetru pa so se vrtinčile orumenele iglice macesnov in počasi posipavale vlažna tla. Vrnil sem se iz stene in mrak je počasi objel dolino. Temne sence so padale naokoli, dokler jih ni poskrila temna noč. Zapihal je veter, postalo je hladno. Poiskal sem si zavetja v bivaku. Kmalu sem zaspal. Zbudil sem se ob prvem svitu. Hitel sem pod Špik. Ivje mi je škripalo pod nogami in od mraza sem se tresel. Zgornji del stene je svetleje žarel v modro nebo ob jutranji zarji. Žarki so postrani rezali belo skalno piramido, da je bila mogočna kot le malokdaj. Spočetka sem plezal hitro po grapi navzgor. Postalo mi je prijetno, toplo, stena pa je izginjala pod mano. Le tu in tam sem moral paziti na led, ki se je svetlikal v plitvih kotanjicah. Zgoraj, v črnih previsih, pa so še visele ledene sveče. Prečil sem na desno, do poči. Počasi sem se lotil strme poči, ki me je pripeljala na sredino belih plošč. Bile so vlažne, kot bi se potile ... Do teh plošč sonce ne posije. Končavale pa so se v pasu zajed. Skala je postala vedno bolj krušljiva, zato sem na ta drobljivi svet moral paziti. Kmalu sem stal na vrhu Orlove glave. Po rampi sem dosegel še Krušičevo zajedo. Ko sem plezal v tej zajedi, so mimo mene večkrat prižvižgali kamni. Vendar pa je bilo to plezanje v trdni skali tako čudovito, da se nisem zmenil za to kamenje. Prečil sem raz, od tu pa sem se spet umaknil na desno do zajed. Tu, v vršnem delu stene sem naletel na vse pogostejše krpe snega, vendar me pri plezanju niso dosti ovirale. Spet sem stal na razu, ki me je pripeljal na vrh... Mir je vladal vse naokoli, še veter ni pihal. Lep razgled se je odpiral na okoliške gore in tja dol na sicer živahne doline, ki pa so bile še vse zaspane in zakrite s sivo meglo, ki jo je počasi pilo vedno močnejše sonce. Plezal: Franček Knez, dne 22. 10. 1979; čas: 3.30; ocena: III—IV. Opomba: Prvenstveni vzpon levo od Krušičeve smeri, brez uporabe pripomočkov. NA KOJNIK - 802 m, OD MOTELA V RIŽANI PREK PODPEČI LADO CVETKO Na Kojnik je treba hoditi približno 3 ure. (Iz Kopra do motela v Rižani je okoli 10 km, mimo vozi tudi lokalni avtobus.) Nad motelom pelje regionalna cesta proti Kubedu in naprej proti Buzetu, po kateri vozi iz leta v leto več turistov v obalna mesta Istre, da se izognejo prenatrpanim cestam, ki sicer vodijo skozi Koper, Izolo in naprej proti Umagu ter ostalim istrskim mestom. Za streljaj dalje od motela se od te ceste odcepi ožja cesta proti vasici Hrastovlje, ki jo poznamo predvsem po cerkvici, v kateri so zanimive freske z »Mrtvaškim plesom«. Od motela, ki ga Koprčani poznajo po restavraciji z dobrimi postrvmi, je slikovit pogled navzgor proti skalnim stenam, ki se raztezajo vse od vasi Črni kal do vasi Zazid — v dolžini približno 5 kilometrov. Pot začne na desni za restavracijo in vodi mimo nogometnega igrišča, zavije v desno polagoma navzgor proti vasi Bezovica. Takoj za podvozom pod železniško progo Kozina—Koper zavijemo spet na desno čez mali travnik, nato pa skozi borov gozd navzgor mimo Bezovice. V tem borovju teče na pomlad in jeseni mnogo hudournih potočkov v rižansko dolino, v kateri pravzaprav začne svoj kratek tok edina slovenska obalna rečica Rižana, ki se izliva v morje ob koprski luki. Po 15 minutah hoje skozi gozd, pridemo med vinograde in redke oljčne nasade in višje gori, mimo znamenja (kapelice) na vaško cesto, ki nas takoj zatem pripelje še skozi en železniški podvoz v Podpeč; do tu smo potrebovali manj kot eno uro. Sredi vasi Podpeč se dviga strma skalna pečina, vrhu katere stoji značilen strazni stolp še iz časov turških vdorov v naše kraje. Pod to previsno pečino pa izvira močan studenec, ki ne presahne niti v najdaljših sušnih obdobjih. Po tej pečin, je verjetno dobila vas tudi svoje ime. Vaščani trde, da je njihova vas zrasla pred stoletji tako visoko le zaradi tega močnega vodnega vira, ki ga je baje odkril neki kozji pastir. Pot se nadaljuje nekaj hiš nižje od vaškega vodnjaka, desno navzgor proti skalnim stenam, ki se _ navidez neprehodne — strmo vzpenjajo pred nami. Gosto markirana steza pa nas varno pripelje na vrh prelaza — imenovanega Zjat — z nadmorsko v,smo PotTj kozji stezi so vaščani Praproč nosili vodo v sušnih obdobjih iz Podpeči vse do leta 1924, ko so si končno zgradili vodni zbiralnik, ki jih je poslej rešil naporne in dolge 3o v°skalnih stenah so člani PD TOMOS vrisali velike - Knafeljčeve - markacije, ki so vidne že iz Podpeči in še nižje doli. ko se vzpenjamo proti tej slikoviti vasici. Na samem vrhu teh skal je označena smer markiranih poti proti Praprocam in proti Podgorju (iz te vasi je najbolj običajna pot na Slavnik) ter proti Kojn.ku; lenega sele na tem mestu prvič ugledamo. . „ Že na tem prelazu se odpre širni razgled po prečudoviti Šavrinski deželici vse tja proti Trstu in Kopru, v dolino proti Hrastovljam in v nasprotne griče z vasico Kubed, v kateri je bil žePpred dobrim stoletjem eden prvih slovenskih taborov. Na nasprotni strani, proti severovzhodu, pa se čez valovito ravnino ustavi oko rna pobočjih Slavnik3 ki se vzpenja vse od Hrpelj tja do Žabnika. Tukaj šele ugotovimo, da je Slavnik resnično mogočen hiib, če že ne gora, saj žal nima skalnih sten. kakršne smo planinci vajen. Pofna KojPnikmna^ vodi v smeri jugovzhod ob robu (vrhnjem) skalnih pe5in po markirani stezi med redkimi borovci čez travnato pobočje. Po nekaj sto korakih se začne rahlo opazen kolovoz, kmalu pa ta preide v pravo poljsko pot, ki se cez dober.M™*1™ združi s potjo, ki pripelje navzgor iz Podpeči m vasi Zaz.d. (Na tem mestu se nam z roba nudi ep razgled proti Hrastovljam in Zazidu Od tu vod. pot naprej proti železniškemu prehodu na progi Divača-Pula; progo prečkamo in gremo dalje po njej Kmalu zatem pridemo do razpotja, iz katerega vodi pot na lev v nasprotno smer do vas, Praproče. še streljaj dalje sledi novo razpotje trehpoti, nasa je srednja k, pelje naravnost naprej skozi gozd, položno navzgor proti našemu cilju - Kojn.ku, ki se nam vseskozi kaže na levi strani naše poti. Pot skozi gozd je prijetna zaradi goste sence v vročih dneh, traja pa slabo uro. Ko prispemo do novega razpotja na koncu gozda ki ie pred let pogorel, saj leže ožgana debla še dandanes daleč naokrog, zavije pot v levo rahlo navzgor, po kateri pridemo kmalu do lovskega zavetišča, na katerem je nap^s Zavetišče LD Kojnik. Takoj za tem zavetiščem se naša pot loc, od kolovozne in gre naravnost navzgor do vrha Kojnika po travnatem pobočju, kjer so iz visoke trave dobro vidni belosivi kamni z markacijami. _ . Z vrha Koinika na katerem ¡je vzidana v skalo pločevinasta škatla z žigom in vpisno knjigo s e Cm odpre čudovit razgled daleč naokoli. Proti severu je na dosegu roke Slavnik s Tumovo kočo na njegovem vrhu, pod njim pa stoji sli kov, a vasica Podgorje^ k je daleč naokrog edino človeško naselje, vidno s tega redko obiskanega vrha, na meji med Slovenijo in Hrvatsko. ... .. .__ Vzhodneje od Slavnika sta še dva vrhova, ki takoj pritegneta nase zanimanje zaradi lepih gorskih oblik in sorazmerne višine, to sta Rašušica s 1084 metri in Zabnik s 1024 metri nadmorske višine. Oba navedena vrhova pa sta že na Hrvatskem. Proti jugu vidimo najprej prostrane travnike, na katerih že desetletja nismo videli koscev in grabljic. Še naprej od le-teh pa nam zapirajo razg ed Istrski hribi prot Buzetu. Severozahodna stran pa je v dneh s čistim ozračjem skoraj .nepregledna saj nam seže pogled čez širni Tržaški zaliv daleč tja do naših in zahodnih Julijcev, Karnijskih Alp in Dolomitov, o katerih prelestnih lepotah na tem vrhu lahko le sanjamo. Na Kojnik je možen še krajši vzpon iz vasi Podgorje ki ima svojo železniško pos ajo na proai Divača—Pula. Na njej se ustavljajo 4-krat na dan osebni vlaki, medtem ko ima ta vas slabo avtobusno povezavo s Koprom, s Kozino pa je sploh ni. Ta pot je sicer tudi markirana, a ni tako zanimiva kot zgoraj opisana; markirala jo je markacijska skupina PD Tomos, leta 1979. NA ŠKRLATICO LUČKA SODJA S6,m' Na sam,otnL potL NekJ'e- kier sivina skal Pohaja v nebo, se črtata dva macesna. Lepa in pokončna sta. Iščem ju v objektiv, pa mi nagajajo veMce ruš^a £ ' r JS °Sta 3 d°ma' Pa VSeeno stopam ^krebe". Odpor v meni pa raste do da se zdrznem tJ^t^ VZtrajn0 Ve,ika ^ ™9°čna- Nenadoma oživ° nn ht JI- 61 Slap Snega se 2 r°P°tom Polije čeznjo v razdrobljen nič. A nasled-n i hip se ze pogrezne v mirovanje. Kako strašno neobčutljivo se dela! Nekje v sebi skriva mlado življenje. Ze dneve ga iščejo, pa še nobenega sledu. Sovraž ni jo Morda ve. Morda me hoče ukaniti. Vztrajno se nastavlja zadnjim sončnim žarkom Kot leoo vChlpSrneJ p"3 Caka' P0te^ ZažarJ- Skale 50 rumene' zlate, sence s ostro zar su!e,o žarefa Mogočna"^' ZmaQa'a ^ 56 §6 j° iŠČ6m V objektiv' Vedno drugačna veSo im3Š '«I ,Je težko le za tiste- ki ostanejo? S sabo nosim FinfcJJu • rlozmarma- ZakaJ cas? Zakaj včeraj in jutri? Saj so samo stvari, tiste velike epe stvar, k, nam pomagajo preživeti vse preostalo. Stvari, ob katerih zažarimo za S odnS'^^"0^,' ^Smeh' P°g,ed- Lep vrh- Sončni'zahod. Osamela Sica sredi odurnih, gladkih skal. Vem, samo to je. Vse drugo je nič avtobusi službe ure mmute; ljudje, k. hitijo sem in tja in tja in sem in nam vrže J^ prežvečeno besedo Nic. Je samo verižica psa, ki te je imel rad. Blesk njegove zlate dlake spominna rjave oci. Roka starega očeta, ki te je varno oklepala in bila toplo pri bežal S So stvari, k, ostanejo vem. Tu so. Žive. Danes so. Hodijo z mano in vse naokroa so 7NlCerrJ-,,3te9a/mk0lioVe.č"' KaJ t0 sP|oh P°meni: »nikoli«? Saj je tu tu AH n° soet zalajal Niko nad gamsi? Priteče in se me vlažno dotakne s smrčkomAliniaazaloži očala in se jezi, ker ne more brati? Ali pa je že bolan; leži, dolgo Tež i in sprašufe ka smo zasmodili v kuhinji, da ga tako duši. Postopamo ¿krog njegove posteHe inTe' mu skrivaj smejimo, v kuhinji ni ničesar takega. «jeyuve posreije in se mu Včeraj, danes, jutri. Ne maram časa. Nočem, da vse beži v svoi konec Kmnla ki Shno3 "N'klja V n,£ S-kala' ki ukrade dvaiset mladih, lepih ^et in jih utesni v čisto danes iuTri0 '"K h? Ef bi bH° """ če bi imeli neskončno včeraj9 aanes jutri... če bi bili prijazni in se imeli radi... Narava uči druaače Začetek ta kost ra š ni ° ° 6 °Ti id i Zč-VT* P°??ja T9 nove zače^ TSS' nteoveč Pr hiv2, pm' za cJ?veka„ne. (tega bastarda), ki misli, da si je naravo podvrgel? Pri bivaku sem. Zaman iscem vžigalice, baterijo, luč, ki bi mi pregnala temine misli Zunaj pa se poslavlja dan. gora nasproti žari. žari. sneg se barva živo rumeno V rušju v^ kr,m-Se nekaJ z9a^e. Gams. Srečava se s pogledi. Potem oddirja žal mi je JnUiekaJ zive?a. bl b!10; tfko pa ni nikogar in še daleč naokrog nikogir. Noč pa se spusca vedno nižje nad skale rušje, bivak. S črnimi rokami krade snegu bleščavo riši n ®,!nce K se USed-a globoko vame- Tih0' tak0 zel° tiho je. Dolg večer bo to Vem In morala se bom sprasevati o včeraj, danes in jutri. O življenju in smrti Spraševal kaj pomenijo pasi dnevi, o smislu bivanja. Ali delamo le zato, da pozabimo nadletast v prostor m cas? Ali pa se lahko z delom celo osvobodimo In čustvi So leJ zato odtenelf, lepši a^grš^k^or^je razum' Bivan* vsekakor poudarijo, mu dajo° do.S ?aanieJe'-PedemAPlan.em ,iz Postelje. Megle se vlačijo okrog vrhov. Prepričana sem da ne bo nikogar. A se iz mladega jutra utrgata dve postavi. Fant in dekle Na škrS b, rada Polna sta življenja mladih, sijočih oči in zelo si želita oaiojm ta vrh Začutim da sta m. vsec pa se ponudim, da grem zraven. A megle ne prizanašajo Na čase n^s zavijejo v popolno sivino. Postojimo. Obrazi se nam packajoV gmoteZabuči veter So%lf ievpHennnimf, S-6 °,b,aki 23 "ami Pretrgajo, prikaže seTelo ostenje Cm£ n^f č J ' vedno svet ejse. Lepo je. Spet naprej. A megla spet zagrinja vse v nevid nost se drug drugega komaj razločimo. Končno smo pod škrlatico In kot nalašč se megle umaknejo nekam v njen vrh. Vabi nas. Pravita mi, da sta vsak dan tekla nekal ^ nabrala kondiC,ij°- 0pis poti znata ™ Pamet. Gremo! Vzpenjamo nLi in' d0l?r? zavarovana- 'e markacije so že obledele. Megla se umika pred K?Z h u- ' iP al P nam ■ 86 že zgošča- Ne menimo se dosti zanjo želfmS si le na vrh. Včasih ju malo počakam. Smo že na grebenu. Vrh žari v soncu vse naokroa pa divje belo morje megle. Kot da bl bili čisto sami, izvržen s sve?a ŠSčemo do vpisne knjige Sonce zari. prežareva nas do poslednjih vlakenc in srečni smo SpSšuje se ir ^fi r°/'latSta gaJani-1Takrat dekIf krikne- Sledim njenemu pogledu me^a ŠLL. J9 /- c 5 o majhno okence in skozenj zaslutimo temen trikotnik špika Hitim q^.racVpdUKenjalTtedaj pa T^^' nekje v Krnici' v°tlo zagrmi. .Fantjegremo.«' Hitim. Stre e se bojim kot vraga. A ta dva norca! Ozrem se. Objemata se' piliubliata. Zasopla pr.hit.ta do mene. »Poročila se bova! Zdaj, ko je škrlitica osvojenaJ Bila je zadnja ovira!« Ne morem se več jeziti. Nekaj veselega prehaja tudi vame, nekaj, kot novo življenje. Ali sploh vesta? Ta teden so v gorah umirali. Tukaj pa — poroka' Novo življenje. Priganjam ju. Hitro sestopimo. Komaj smo na grušču, nas zagrne megla Stemni se. Napeto pričakujem. V trenutku se zabliska in že grmi, grmi, kot zna le v gorah. Tudi prve, velike kaplje priplešejo z vetrom. »Čimprej do bivaka!« In že se dricam navzdol. Bliski pa znova razžarjajo temo, dežuje v vedno večjih curkih Hitim kot nora. Strele se strašno bojim. Nekaj podobnega kot krogle. Ne moreš ji povedati da si pravzaprav dober človek in da imaš rad naravo. Zdaj zame ne obstaja ničesar vec, zdaj smo spet vsak zase, vsak zase si mora ohraniti življenje. Pa se še ozrem A ne vidim ju več Dež pa je vse gostejši, kar naprej se bliska in grmi. V ostenjih Dolkove spice se zbirajo ogromni slapovi, s strahotnim šumom iščejo poti navzdol Za hip še ujamem škrlatico. Potemnela je kot prežeča zver, ki čaka na naskok. Strele so vedno gostejše. Ustavljam se. Kje, zaboga, sta? čakam, čez dolgo se pojavita dve temni silhueti. »Počakajmo, da se nevihta izdivja! Ne bom več tekla med strelami!« Vpijem kot ponorela. Začudena sta, tako mlada in neizkušena. Zaupata v naravo. Najdem nekakšno grapo. Namestimo se. Cepine odvržemo. Zaviti vsak v svojo pelerino smo spet vsak svoj svet. Voda pa najde pot tudi pod pelerine. Lije kot na sodni dan. Bliska se in treska. Držim pesti, da me ne bi zadelo. Strela, nekaj podobnega kot puškin izstrelek. Zagrmi in padeš. Samo zajokaš še, poslednjič. Človek, kako majhen si' Spet se mi vse zvrti pred očmi. Psa so mi ustrelili pod vrhom Stola. Vsa bolečina in nemoč tistega dne znova vstane v meni. Kakšna strašna smrt, kako zelo se je boril preden je poslednjič omahnil. Potem dolgo ne mislim na ničesar več. Strele se umirijo' dež,.S£!™0 še prši- Ujamemo se s pogledi. Bi šli naprej? Do kože smo premočeni! otrpli iščemo moči za pot. Zaženem se prva. Kmalu ju ne vidim več. Hitim. Bivak se mi zablešči nasproti. Toplota in suha obleka. In še nekaj drugih je tačas prišlo. Srečna sem. Prijetna utrujenost me prevzame in bolečina misli je premagana. Pozabljen je večer, pozabljena noč, tudi nevihta in strele, v meni ostane le vrh, ožarjen s soncem in čisto sam, strahotno sam v meglenem morju. In dva, ki se imata rada. Sta že pri bivaku, preoblačita se in še dolgo se mi zahvaljujeta. Vem, drugič bom šla spet z veseljem v hribe. OVCA IN KROKARJI DANILO CEDILNIK-DEN Čreda se je zažrla v zeleno, sočno pobočje. Med opoldansko pripeko so se ovce poskrile v hladno zavetje skal, ko pa je razgreta melišča in pašnike prekrila megla, se je pahljača volnenih hrbtov ponovno razprla po preprogah gorskega cvetja Drobni gosti zobje so mleli liste in bilke, izogibali so se raskavih trav in trgali slastna zelišča Živali so bile nizko sklonjene in široko razkoračene; kot velika kosilnica so se pomikale v breg. Gora je bila tiha in nepremična. Včasih je zapel zvonec vodnice, ko se je prestopila naprej in za hip dvignila glavo, ali pa je zablejala ovca za preveč oddaljenim jagnjem Megle, ki so se dvigale od vsepovsod, so polzele prek črede, da je bila kot skupina sivih skal na sivozelenem pobočju gore. Prek grebena nad pašniki je že nekaj časa pihal veter. Včasih je malo prenehal, potem pa je zrak ponovno vztrepetal, hladen zahodnlk je zavrtinčil meglo ter se splazil med skalami in ozkimi prehodi z neprijetnim, tožečim zavijanjem. Trop gamsov se je pasel pod vrhom gore, tam kjer se greben razširi v prostrano planjavo. Iz senčnih globeli so popoldne prišli na bogate pašnike južnih pobočij. Nemirno so mulili travo in neprestano dvigali glave, vohljali po zraku in se počasi pomikali prek planjave Nekje onstran doline, na visokih skalnih grebenih, se je dvakrat zabliskalo, da so se ostre skale zableščale na temnem ozadju oblačnega obzorja. Grmenje je zavalovilo zrak; zagrmeli so bližnji vrhovi, jezno so se oglasili oddaljeni grebeni in s svojim mrmranjem prekrili gore in doline. Veter je naraščal v nepretrgano tožeče zavijanje, obrisi vrhov so se utapljali v meglah. Čreda ovac je postala nevidna; med skalami se je razblinila v nedoločljiv obris. Pod oblaki so se v neprijetni mrzli svetlobi spremenile oblike in razdalje. Stara koza je iznenada poskočila in stekla nekaj korakov. Nemirno je prhnila, da se je ves trop vznemiril. V gosti megli je zrak brnel in trepetal. Dlaka se ji je namrščila, ko je nepremično obstala. Zrak je pritiskal na živali in jih spravljal v paniko, da so begale sem ter tja, stekle nekaj metrov, obstale In vohljale v veter, pa ponovno odsko- čile. Vendar trepetajoči zrak jih je spremljal in jih pognal v beg. Nagon jih Je gnal prek planjave, kjer so se za grebenom dvigale zavetne previsne skale. Zbežale so, skupaj s trepetajočo meglo. Debele kaplje so nenadoma spolzele iz megle. Padale so po skalah in vsaka kaplja je zarisala teman krog. Vedno gostejše so bile mokre sledi, širile so se druga proti drugi, zlivale v večje lise in se zbirale v žlebičke in razpoke. Zdelo se je, kot da so svetle ploskve skal oživele v ostrih udarcih mrzlih kapelj. Kaplje so se zbirale po zibajocih se bilkah in listih in polzele skozi temno rušo v skalna tla. Padale so na volneni hrbet črede. Ko so se gamsi kot temen oblak prevalili prek grebena, je naenkrat neznana sila ohromila njihove gibe. V močni svetlobi so za trenutek bili kot temne pošasti, ki so okamnele v diru. Svetloba je prežgala meglo, jo s čudnim brnenjem preklala in udarila mednje; sprostila je napetost zraka, prasketala je po kapljah v zraku, prek njihovih kožuhov, vzbudila je otrple mišice, da so se živali iz negibnosti sunkovito vzpele v zrak in popadale po tleh; žareči tok je udarjal v norem plesu sem in tja, razpredel je svoje lovke kot hobotnica, ovrčal je po travi, ožgal kamenje lin z oglušujočim rezkim pokom izginil skozi svoje žareče lovke v temno prst in skale. V nenadnem miru in mraku se je slišalo le grmenje, ki je udarjalo v grebene odmevalo od sten in mrmraje vedno bolj oddaljeno in tiho ponavljalo minuli dogodek. Vonj po žveplu in ožganem mesu se je mešal z meglo. Posamezne živali pa so hropeče, brezglavo divjale na vse strani in se gluhe in slepe opotekale. Nekaj jih je ležalo raztresenih po melišču, na vse načine so bile zvite in skrivenčene, kot skupina suhih, polomljenih macesnov pod pobočjem. Močan dež se je vlil, da je glasen šum zapolnil tišino. Ob bližajoči nevihti se je čreda počasi napotila poševno po strmem pašniku navzdol proti zavetrni krnici, ki je bila med skalnimi stenami varno zatočišče v slabem vremenu. Prve so se napotile navzdol stare ovce, pozvanjajoče z zvonci, ostale živali so jim v več vrstah sledile, tesno druga za drugo. Vmes so nemirno skakljali mladiči in vohljali v meglo s svojimi svetlimi gobčki. Včasih je zaropotal kamen, ki se je prevalil pod parklji, ali pa je mati poklicala mladiča. V megli in prvih kapljah so glasovi čudno doneli, ko so se odbijali do sivih zaves. Strela, ki je naenkrat razklala meglo in udarila v goro, jih je pognala v paničen beg. Prestrašene so se pognale po strmini navzdol, sivi obrisi v sivini, zvonci so glasno udarjali na zibajočih se vratovih in naznanjali hudo uro, kamenje je ropotalo, begajoče živali so na slepo tekle skozi meglo za glasovi svojih vodnic. Nekaj se jih je izgubilo. Nemirno so se potikale okrog po prostranih pašnikih, vsaka zase ali po več skupaj, klicale, poslušale in iskale, če bodo skozi oblake zaslišale svojo čredo, v kateri so se edino počutile varne. Potem se je vlil dež. Zgoraj v greben, ali v vrh gore, je še dvakrat udarila strela. Skozi debele kaplje je grozeče in rezko zagrmelo in zamolkla bela svetloba je butnila skozi meglo. Mlada ovca je tekla naravnost po travi navzdol. Ko se je precej nižje v strmini vsa zasopla ustavila, je slišala okrog sebe le še šum dežja in oddaljeno grmenje. Nekaj časa je stala, poslušala v meglo, obračala glavo na vse strani in buljila po bregu navzdol, ki je vedno bolj strm izginjal v sivini. Bila je sama. Glasno je zablejala, vendar so njen glas debele kaplje izprale iz zraka, da se je porazgubil po mokrem pobočju. Potem je ponovno prestrašena odskočila. Nekje blizu je drvelo v globino nekaj kamnov, po zraku kot strela. Pognala se je napočez po mokri travi, pa ji je naenkrat sredi koraka spodrsnilo, da se je prevalila na bok. Hitro se je poskušala pobrati. Sunkovito se je vzpela in s sprednjima nogama zagrebla v rušo, toda vse je bilo spolzko, da so ji parklji ponovno spodleteli, črni od blatne prsti. Zdrsnila je navzdol in se prekopicnila. Vzpenjala se je in zvijala, toda vedno hitreje se je vrtela in drsela, grebla je po tleh in puščala za seboj globoke sledove parkljev. Skoraj bi se že ujela, pa je boleče podrsnila ob skalo, se še enkrat prevalila in globok vzdih ji je ušel skozi gobec, ko je poletela v globino. V močnem nalivu so bile gore brezbarvne, ovešene s težkimi, sivimi zavesami, hudourniki so izpirali zemljo in kamenje, strele so trgale grebene in stoletne viharnike. Med dežjem je začela padati toča; odbijala se je po skalah, glasno udarjala po travi in se zbirala v žlebovih in kotanjah. Prepletala je travo s svojo težko belino. Nazadnje se je vsul sneg. Nekaj minut so na gosto padale bele snežinke, vendar se je od zahoda že vedrilo. Dolg pas zelene svetlobe se je širil prek obzorja. Za nekaj minut je celo posijalo sonce, preden je zašlo. Gore, mrzle in bele, so se zableščale v škrlatni barvi. V daljavi je grmelo, toda to grmenje je bilo pomirjajoče. Bele koprene so se dvigale iz doline in prinesle kavke, ki so se radovedno razgledovale po pobeljenih pobočjih. Živahno so se pogovarjale, veselo vzklikale in lahkotno krožile v vetru. Ko se je začelo mračiti, so bili vrhovi spokojni in čisti v kovinsko hladni svetlobi, večernica je utripala na nebu. Strma trava se je odsekano končala — prevesila se je v gladko steno. Opletajoča z nogami, je ovca v zraku napravila salto in trdo priletela na travnato polico v steni. Prevalila se je na bok, za hip nepremično obležala, potem pa se je sunkovito pognala na noqe, da ji je še enkrat spodrsnilo in je klecnila z glavo naprej v travo. Zablejala je in se omotična postavila na noge. Potem se je z izbuljenimi očmi začudeno zastrmela v novo okolje. .... Polica je bila nekaj metrov pod robom stene. Med polico in strmimi travami, kjer je ovci spodrsnilo, se je bočila gladka, previsna skala. Ovca je v dežju komaj kaj razločila. Glavo je obrnila postrani in začudeno strmela navzgor, od koder je priletela. Stegovala je vrat daleč naprej proti sivi pregradi, potem pa se je vzpela na zadnje noge in zapraskala po gladki steni s sprednjimi parkJjL Skala je bila gladka, prekrita s polzečo neslišno vodo in rojem glasno ropotajočih ledenih drobcev toče. Spustila se je nazaj na tla, se vzvratno odmaknila nekaj korakov ter se na drugem mestu zagnala v nerazčlenjeno steno, toda siva previsna skala jo e odrivala in jo pehala nazaj s svojo kamnito trdoto, kjerko . je Poskusala_ Begala je levo In desno in se stegovala naprej, kot da bi hotela vzleteti. Njen debel, volnen, kožuh se je tresel in majal na tankih nogah. Ko se je tako nekaj časa zaman zaganjala navzgor, se je nazadnje odloc. a, da bo sla po drugi poti. Previdni) je zakoračila po travi in se približala robu police. Vrat je stegnda daleč naprej in se zastrmela v praznino, sivo in nerazločno. V megli so pod njo izg^ njali razorani stebri strme stene in navpične grape. Nemirno se je prestopila m glasno zablejala. Vendar odgovorilo ji je le oddaljeno grmenje, m debele snežinke so tiho šum G16 Hodila je ob robu prepada in pogledovala navzdol Nikjer nobenih razčlemb le ^sekano skalovje in siva globina. Obhodila je vso polico, k, je bila vpet a pod v msene kot balkon obdana z gladkimi skalami, ozka in nekaj metrovdolga Ob staneh se ez in prehajala v skalnate plate. Izgubljala se je v vedno bolj drobnih stopih, gosta trava se je porazgubila v navpičnih razpokah in zajedah, iz katerih so poganjali le se posamezni šopi in bilke. Ovca je poskušala na obeh straneh zaplezat. s police v steno in okrog na travnato pobočje gore. Na eni strani je takoj odnehala; polica se je končala preveč strmo in odsekano. Previdno je poskusila na drugi strani. Stegovala se je daleč naprej, da se jI je tanek vrat podaljšal, široko je razkrecila zadnje noge in previdno s sprednjima otipavala ozke stope m travnate ruse med skalami. Počasi, tesno ob steni, je napravila korak in zaplezala v steno. S .sveti m smrčkom je ovohavala skale, mišice je imela napete, dolga povesena usesa so.ji akora zakrivala oči. Okrogel volnen trup se ji je razpotegnil, da je bila s sprednjimi nogam, že daleč v steni, ko so bile zadnje še vedno široko razkoracene na polici. Njene temno obrobljene oči šo se zableščale v rumenem lesku ko se je začelo vedrit. Stegovala se je in s parklji otipavala drobne stope, pa so bili premajhni, stena je bila prestrma. Vzvratno se je umaknila nazaj na polico, korak za korakom, kot je plezala naprej. Nad njo je iz skalne razpoke rastel šop avriklja. po polici pa so bili med sočno travo kot temni madeži, raztreseni modri encijani. Nekaj krokarjev se je oglasilo med raztrganimi meglami. Veter jih je dvignil proti grebenom. , Obrnila se je in se spet zagnala proti previsu, čez katerega je priletela. Vzpela se je v sivo skalo, nekajkrat je poskušala na različnih mestih, potem pa se je brez smisla spustila v dir. Tekla je nekaj metrov do konca police, mimo prepada nazaj na drug konec in pod previsom ponovno v svoj brezkončni breg. Vmes je nekajkrat zablejala, žalostno in prestrašeno. Debeli, mokri kožuh se ji je med tekom pozibaval m tresel, tanke noge so s svojimi ostrimi parklji teptale mokro travo. Počasi se ie razkadila tudi megla, posijalo je sonce. Ovca je se vedno begala po robov h svoje Jastf in glasno klicala čredo. Na pobočju nasproti stene je precl mehsce a a m s Postal je in poslušal njene klice. Vsa okolica je bila kot izumrla Potem je počasi odše naprej po svoji poti. Za njim so po mokrem snegu ostal, le samotni s°edovi ki so se izgubljali med skalami. Ovco Je postalo strah lastnega glasu. Se nekajkrat se je oglasila, tiho in tožeče, potem je dolgo g edala po izumrl, pokrajina Po mnogih obhodih svoje pasti se je nazadnje v mraku zavlekla pod previs. Na travnatih vesinah je ležal sneg. ki se je ponoči bleščal v svetlobi zvezd. __ jutro je bilo hladno in jasno. Ob svitu se je jetnica že razgledovala po svoj. past.. Hodila je sem ter tja in stegovala vrat čez rob police. Gams bi se v vratolomnem skoku pognal v globino; poletel bi Prek 9>adk..h plat. v prepad komaj da bi se tu in tam za hip dotaknil stene, drobnega stopa ali ^Poličke da bi spremenil smer in omilil hitrost padca z jeklenimi misicam, 'n razprt.m. ostr m parklji bi v divjem slalomu grebel po skalah in skupaj s sproženim, kamni kot plaz priletel na spodnje police, ki sekajo steno cez vso širina Ali pa bi se razbil ob ostrih skalnih robovih na dnu stene in obležal spodaj na meliscu. ^ Ovca pa je le zateglo klicala svojo čredo, ki se je pasla nekje na sončnih obronkih gora in hidila po polici sem in tja v nesmiselnem begu. se je hitro stopil, le v kotanjah senčnih bregov je leza ves dan Mokre travne bilke so 97 se na soncu dvigale, iz zemlje je izparevala dišeča vlaga. Tu m tam je odtrgala sop trave z zelene police. Proti večeru sta ob steni priletala dva krokarja in obračala svoji veliki glavi na vse strani. ' Naslednji dan je bil miren in tih, že zgodaj je nekje iz doline slišala človeške glasove črede ^ Z3Vr V sončno J'utr0- Bla9 veter J'e včasih prinesel oddaljeno zvonjenje S povešeno glavo je stala sredi police in prisluškovala goram. Potem je dolgo strmela navzgor, kjer so travnati šopi viseli čez rob stene. Na levi strani, tik pred koncem police je opazila, da stena ni tako gladka. Drobne razčlembe je nudila poševna zajeda iz katere je poganjalo nekaj revnih šopov trave na plitvi ruši prsti, ki jo je dež spiral s pobočja. Nekaj casa je opazovala rob stene in prisluškovala oddaljenim glasovom Potem se je nenadoma pognala navzgor v zajedo. Vzpela se je na zadnjih nogah, da je dosegla ozko poličko. Počasi se je potegnila navzgor. Parklji so se ji zarili med drobljive skale, zadnji nogi sta ji opletali po zraku in praskali za najmanjšimi razčlembami, vsa zvita in napeta se je skobacala navzgor, da je stala na ozkem stopu, tesno privita k steni. V tem negotovem položaju se je dvignila na zadnjih nogah, počasi, tesno ob steni, da so se ji volnene niti ujele v drobcene skalne razpoke. Zagozdila se je v zajedo Pod nogami se ji je odkrušilo nekaj kamnov. Padli so na polico in se zakotalili čez rob v prepad Nikamor vec se ni mogla premakniti v tem položaju. Nekaj časa je tako visela nad polico na pol poti do vrha. Potem se je krčevito zagnala navzgor proti robu stene pa so ji zadnje noge spodrsnile, da je v prazno zabrcala po zraku, podrsala je po skalah in zadnji trenutek se je pognala v stran, da se ne bi prevalila čez rob police bpet je dolgo tavala po robovih svoje pasti in teptala travo. Lizala je roso in odtrqala nekaj šopov trave. Bila je precej lačna. Začela se je pasti. Pomikala se je sem ter tja po svojem pašniku m iskala sočna zelišča in slastne grižljaje. Opoldne se je umakni a v hladno senco previsa, prežvekovala, odganjala muhe in počivala. Pred večerom je strmela0pSItfene™ 6 9 V6, Begala je po travi' glasno bleiala- P°tem Pa t<>P° Pohojena trava se je le počasi dvigala. íhfLdan-j^bi¡'° 0bLla5n,0' -ne Prevro6e- Nobenega glasu ni čula. Le oddaljen, nedoloč- rJT^tiL^ je sei? ter tja in,se pasla- Zdaj J'e tr9ala tudi bo|i raskave in suhe bill e Včasih se je nenadoma pognala v steno ali pa se je spustila v begajoče kroge in iskala izhod. Proti večeru sta jo prestrašila dva krokarja. Priletela sta nizko skoraj do police, potem pa ju je veter dvignil visoko proti grebenu. S tihim plahu-tanjem kril sta letela mimo. ISLL0 m'n®va'' dnevi V tisočerih krogih je prehodila polico, steptala je bilke in cvetove v plitvo ruso. Bolj ko je bila lačna, bolj je tekala po svojem paSnlku. Travnata polica je postala temna od prsti. Ko je deževalo, se je nabralo na polici polno blatnih mlakuž. Slastno je pila iz temnih S- n Ia Je sem ter tja, ter mešala kratke pogrizene bilke z blatom in s svojimi ip, n%?on- be!?„k°reJm?e in čebulice so ležale po blatu. Prst je z vodo odtekala J^l^LlVf^3 d°-lge' ^mn,e sIedi P° sivih skalah. V blatu so za njo ostajali sledov, parkljev, k. jih je počasi zalivala umazana voda. Stegovala se je s police v steno n iz drobnih razpok pulila ostre travnate bilke. Vedno dlje je stegovala vrat In z izbu So^nimMpifnfi3 Zt/-mahK0V¡ ¡,n cvetovi- ,Ni5 več se oglašala in klicala s svo£m žalostnim blejanjem Včasih je kot ponorela divjala po ozki polici, potem pa je do qo Xa"iS'SS " j¡ ^ StrdÍ,a V Um8Zane Š0Pe' Z ÜKiTJ!, P°jed|arumen svišč, ki je trdno zasidran rasel iz razpoke visoko nad polico. roTe nafslajli oŠ ' S° ^ ^ trpk¡' S3j n¡ nUJn0' da imaJ'° Potem je obležala sredi police na črni prsti. Ves dan se skoraj; ni premaknila. Ležala je na boku, le včasih je še dvignila glavo V njenih motnih oceh se je kdaj pa kdaj zableščalo sončno nebo Kadar se je zganMa' se je okrog nje dvigni roj muh. Nekaj časa so se vrtinčile po zraku, nato pa spet nSL nnarlntm k0-Uh' k¡ 36 je, sunkovito dvigal in padal, plezale so V?ankih močnih nogah, okrog oci in po svetlem gobcu. M SpllannSHa^¡m-° POlw? Pr¡)eí'a krokarja. Veter ju je neslišno dvigal, da sta lahkotno lebdela nad pobočjem. Včasih jih je priletelo več. Nekaj časa so se sp eletavali potem pa izginili neznano kje nad grebenom. »preietavau, potem Sž^JSl^vS3 P-riStalu, ?a rn0b,u p?lice- BiI J'e tih' oblačen dan- od zahoda so se S^S^I 0blak'- Prl'ete a vS/a S tih¡m P'ahutanjem kril. Mežikala sta, kri^a onlptala nn 7rnil?i cT a* Pr(estoP,aIa,Veter ju je pehal čez rob, da sta razprostirala In StSÍSS wJLnmkl^ dv|9ala unad Pol,P.? in se spet spuščala z iztegnjenimi nogami n JiQ PL T,1kCemP|J|- Nad steno jih je krožilo še več. Spreletavali so se v vetru, ki je nekje od daleč prinašal glasove zvoncev. J Iz črne prsti je ponovno poganjala trava in tudi nekaj cvetov je bilo vmes. 98 LJUDSKI PESNIK IZPOD ROGATCA DR. ANTON ŽUNTAR Le kdo v Lucah ne pozna Antona Mlačnika-Tončka! Radi ga srečujemo na vasi, še raje poslusamo njegove pesmi, za katere sam piše besedila in glasbo. Zlasti nam, planincem zveni njegova pesem prijazno in domače. Rodil se je 21. 4. 1934. na Gričerjevem pod Rogatcem. Osnovno šolo je obiskoval v Lučah, nato pa se je vpisal na realno gimnazijo v Ljubljani. Med mestnimi zidovi pa ni imel obstanka Pesem gozdov ga je zvabila nazaj med domače hribe. Zaposlil se je kot gozdni delavec. Starega 24 let ga je doletela nesreča. Z zlomljeno hrbtenico je obležal pod podrtim drevesom. Trpljenje slabiče stre, močne pa napravi še močnejše. Tončka J6u UJ! n , 1,8 In tesala- ver|dar je vzdržal in po dolgotrajnem zdravljenju zopet shodil. Poslej se je še bolj zapisal goram in gozdovom. Svojo ljubezen do narave ie začel oblikovati v verzih, ki jim je dodajal še melodijo. Z glasbo se je srečal že kot otrok, saj so oče in vsi strici igrali na citre. Tudi sam se je kmalu navdušil za ta čudoviti instrument in se ves predal glasbi. Z bratom Jožetom m bratrancem je ustanovil vokalni kvartet »Veseli planinci«. Fantje so nastopali na številnih prireditvah po Gornji Savinjski dolini, dvakrat pa tudi na Radiu Ljubljana v oddaji »Pokaži, kaj znaš«, kjer so za svoje petje dobili nagrado strokovne žirije. Prve pesmi je Tonček napisal že pri vojakih. Rodilo jih je neizmerno domotožje po domačem kraju. Pozneje pa je v svetlih poletnih nočeh prisluhnil, kaj prepeva Savinja med skalnimi čermi, kaj šepeče veter v krošnjah dreves, kaj riše mesec po slemenih gora. Nastala je pesem »Pogled z Raduhe«, ki je v Lučah in okolici skoraj že ponarodela. Tam kjer Raduha prekrasna vsa ponosna, veličastna pod oblake mi kipi, kjer se v soncu sneg blešči, tam kjer teče mi Savinja in me na mlade dni spominja, tam leži mi rojstna vas — mojih dni mladostnih kras. Raduha ti veličastna kako si ti planina krasna! saj iz tvojih se pečin, odpre pogled na sto planin sirom te slovenske zemlje in še daleč preko meje, kjer prebiva naša kri, kjer rod slovenski še živi. Ponosno zrem v te planjave, ki kipe tja gor v višave. V dalji priča očak Triglav, da naš rod je čvrst in zdrav. Vsak se tega naj zaveda in vedro naj v bodočnost gleda. Ponosno kot Triglav stoji, slovenski narod naj živi. Travnikom in gozdovom po naših hribih je ostal zvest. Zanj so to posvečeni kraji, v katere naj vstopajo le poklicani, le tisti, ki svoja srca polagajo na oltar materi Naravi.' Iz duše mu je vzkipela pesem »Savinjskim planinam«, v kateri je med drugim zapisal: Predrage savinjske planine, o ljubljene moje gore vselej, k'dar kol' vas obiščem, radostno je moje srce. Oj ljubljene moje planine, le ve ste življenja mi kras, med vami bogat sem in srečen, zato naj živim le za vas! Jn takrat, ko bodem za vselej vzel od prijateljev slovo, ko oči bom za vedno zatisnil, in legel bom v črno zemljo, takrat zašumi naj mi slednjič šum pesmi Savinje globin in grob moj naj skromni krasijo cvetice s savinjskih planin. Že od rane mladosti so mu skale jeklenile voljo, planinsko cvetje pa mu je mehčalo srce. Na Rogatcu, kjer je kot otrok pasel ovce in kjer je pustil svojo mladost, je pogosto občudoval nežne avriklje in si želel, da bi lahko vedno ostal med njimi. To pravi tudi v pesmi »Skriti cvet«: Tam v strmih pečinah sem našel cvetlico, osamljeno rožo, ki skrita je vsem. Tončku pa pomeni ta cvet še mnogo več: čeprav nimaš srca in ne znaš ljubiti, čeprav nimaš ustnic in ne govoriš, vendar ti edina si moja ljubezen, po tebi mi vedno srce koprni. Le tukaj pri tebi, nedolžna cvetlica, pri tebi najrajši bi vedno ostal, saj tukaj edino, na vsem širnem svetu zares bil bi srečen jn vedno vesel. Takšen je Tončk izpod Rogatca. Nežen in zasanjan je kot samoten planinski cvet, kot školjka na morskem dnu, ki »v biser je stisnila svojo vso bol«. POPRAVKI K PV 1980/1 V članek dr. Franceta Malešiča »Prvi obiski Grintovcev« (PV 1980, 1) se je vrinila napaka. Na strani 6 v opombi 8 pod črto je napačno navedeno ledinsko ime Bavanča štacunarca. Pravilno je Bavanča štančarca, kot je zapisano že v članku »Krajevna imena v Grintovcih« (Gore in ljudje, 1946). Vlasto Kopač Na str. 40 je pomotoma izpadlo avtorjevo ime pod člankom »Janko Sicherl osemdeset-letnik«. Avtor članka je Tine Orel. OBVESTILO: Namesto vencev na grob Lilijane Avčin so v sklad Planinskega Vestnika darovali: dr. Miha Potočnik 1000 din, arh. Vlasto Kopač 1000 din, Tine Orel 1000 din. VALENTIN HODNIK, PLANINSKI SLIKAR (1896-1935) BEBA JENČIČ ... kar svetla zarja zlati z rumenmi žarki glavo trojno snežnikov kranjskih sivga poglavarja. Bohinjsko jezero stoji pokojno. (France Prešeren: Krst pri Savici) Na pobudo Planinskega društva Kranj smo pred petimi leti v Gorenjskem muzeju v Kranju pripravili razstavo »Naše gore«, ki je prikazovala zgodovinski pregled upodabljanja visokogorskega sveta od začetka 19. stoletja do danes v oljni tehniki, pastelu in akvarelu. Že ob zbiranju gradiva se je pokazalo, da so gore s svojimi gmotami, previsi, skalami, predvsem pa z različnimi možnimi inačicami upodabljanja pritegovale številne slikarje in grafike. Mnogi med njimi so s svojim slikarskim razvojem vpliva j in še vplivajo na mlajši rod slikarjev, vendar so nekateri med njimi, ki so se posvetili izključno upodabljanju gora, danes skoraj pozabljeni, njihova dela pa znana le nekaterim redkim poznavalcem, zlasti redkim ljubiteljem — planincem visokogorskega sveta Med te slikarje sodi tudi Bohinjec Valentin Hodnik. Za obletnico Planinskega društva Kranj, ki slavi že 80 let svojega obstoja, smo pripravili razstavo z izborom Hodnikovih 6e\. Valentin Hodnik, po domače Bavant, se je rodil 1896. leta v Stari Fužini Odraščal je v številni kmečki družini ob Bohinjskem jezeru in v zavetju vrsacev nad njim. PrviL ki je opazil njegovo nadarjenost in veselje do risanja, je bil naducitelj van Rihtarsic iz Srednje vasi. Na njegovo pobudo in s finančno pomočjo drugih je mladi Tinček odšel v Ljubljano na obrtno šolo (1909—1914). kjer je bil učenec prof. A Repica. _ Ze iz časa ljubljanskega šolanja sta ohranjeni dve kolor.rani risbi, ki kažeta vpliv vesnjanov in Hodnikovo zanimanje za narodnopisno motiviko. Z deli je mladi Hodnik sodeloval tudi na XIV. umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 19 7. Tako se je tu seznanil z deli tedanjih vodilnih slovenskih slikarjev in kiparjev Jakopiča Jame, Sternena, Dolinarja, Franketa, Gasparija, Klemenčiča, Smrekarja Šantla Vavpotica in druqih V tem času in vse do odhoda na akademijo so njegova dela pod vplivom tako impresionstov kot tudi vesnjanov. Za svoja dela izbira značilen secesijski format, motivno, kompozicijsko in izrazno pa navezuje na obe prej omenjeni vodi ni smeri našega slikarstva. Takšna je oljna podoba »Breze« iz leta 1918, kjer se odraza prevladujoča impresionistična manira. na podobi »Gorenjka v narodni nosi« iz 1920 leta pa poudarjanje narodopisne motivike. V nekaterih svojih slikah iz tega časa je poskušal bolj ali manj uspešno združevati zlasti pridobitve impresionistov, ko obravnava osvetljene, poudarjene gorske motive, medtem ko nenaglasem, osenčeni del. ostajajo še na ravni, ki je značilna za predimpresionisticno slikarstvo. Leta 1921 in 1922 je preživel Valentin Hodnik kot študent Akademije za umetnost in umetno ob rt v ZagiebS, kjer sta mu bila profesorja Kovačevič in Vanka. Po ohranjenih skicah in risbah je moč ugotoviti, da se je trudil pri risanju figure, ki miin.posebno ležala. Njegove f gure so pojmovane kiparsko, so trde in večkrat celo ^¿ne Vendar pa v nekaterih skicah zaslutimo že ekspresionistične tendence, k« so prevladale v izrazitem, pretresljivem lesorezu »Bolečina«. Hodnikov Triglav s severno steno Zaradi težkega gmotnega položaja se je vrnil nazaj v Bohinj, nadaljeval svojo začrtano ,pot v slikanju gora in okolice Bohinja, večjega vpliva zagrebške šole pa poslej ni opaziti. V njegovih številnih slikah prevladujejo gore, ki jih je upodabljal predvsem realistično, z razpoloženjskim pridihom. S potezo čopiča poudarja vsako skalo, razpoko natančno podaja spreminjanje svetlobe in sence tako na skalnih gmotah kot na mehkih partijah snega in ledenikov. Njegovo slikarstvo tega časa kaže na dokaj mehko mode-lacijo skalnih gmot z realistično upodobitvijo gorskih vrhov in okoliške krajine. Sčasoma preide pri upodabljanju gorskih motivov v izredno značilno, rahlo stilizirano oblikovanje skalnih gmot, v sestav svetlih In temnih partij z omejeno barvno skalo. V tem času se je tudi aktivno posvečal planinstvu in kot tak sodi med popularizatorje planinstva v Bohinju. Že leta 1919 je skupaj s prijateljem prof. Jankom Ravnikom zgradil pot iz doline Voje čez Vrtačo na Triglav, ki jo danes številni planinci poznajo pod imenom Ravnik-Hodnikova pot. Poznal je gore v različni dnevni in letni luči, v času jasnega ali viharnega neba, v Igri lahkotnih meglic ali težkih grozečih oblakov. Podobe tega časa poudarjajo trdoto gora In neko posebno- ekspresivno moč; slikarjevo življenje 102 Triglav s soseščino izpolnjuje odrekanje, bolezen in dokončno izgubljeno upanje, da bi se mu izpolnila želja po nadaljnjem šolanju in slikarskem izpopolnjevanju v svetu. Tako je ostal v Bohinju, kjer je neumorno delal in v svoja dela vnašal svoje neizpolnjene želje in sanje. Zato vrhove gora ali tišino Bohinjskega jezera ali samotni planšarski stan preveva tiha spokojnost, barvna skala postaja svetlejša, obrisi gora in panorame izgubljajo svoj trdi .izraz. Na številnih planinskih poteh je Hodnik ustvarjal akvarele in mnogo fotografiral, v skromnem ateljeju pa je te svoje zapise in doživetja prenašal na platno. Le redko je Hodnik upodabljal figuralne kompozicije, kolikor pa jih je, so motivno vezane na narodopisno motiviko, ki so jo zastopali vesnjani.. Figure so večinoma postavljene negotovo, so okorne in neokretne. Zanimive in s precejšnjo mero humorja so tudi barvne risbe — ilustracije življenja ob Bohinjskem jezeru, ki jih je izdalo Prometno društvo za Bohinj po začetku leta 1930. Akvareli, ki so nastajali v naravi, so zapisi določenega trenutka, medtem ko je nekatere gradil z izredno natančnostjo in imajo predvsem dokumentarno vrednost (motivi iz Stare Fužine, pogledi na Bohinjsko jezero). Nekatera dela, ki jih je Hodnik ustvarjal v zadnjih letih vse do tragične smrti leta 1935, kažejo doslej še ne doseženo pretehtanost, kompozicijsko trdnost in hkrati popolno barvno usklajenost oziroma uglašenost. Hodnikov opus, evidentiranih je prek 230 del, oziroma 229, ker je akvarel — Motiv iz Zagreba — last prof. J. Ravnika, na razstavi' neznano kam izginil (izjava prof. J. Ravnika), je izredno številen in raznolik: od olj akvarelov, risb, skic In raznih drugih priložnostnih del. Vendar pa je ostal slikar —' krajinar. V številnih oljnih slikah je prikazal lepoto Bohinjskega jezera in okoliških gora: Pršivca, Vogarja, Planine na Kraju, Sedmerih triglavskih jezer, neštetih pogledov na Triglav, Tosca, Mišelj vrha in drugih, v mirni zasanjani zimi, mogočni večerni zarji ali krutem divjanju viharja. Prebil se je torej nad dokumentarnost gorskih vršacev okrog Bohinja, doživljal ta svet v osebnem pesniškem razpoloženju, pojmoval goro kot simbol in se pogosto enačil z upodobljenimi motivi. Čeprav žal ne poznamo njegovega celotnega opusa, kljub številnim slikam brez izrazitejše likovne vrednosti, pa z nekaterimi deli vsekakor sodi med tiste slovenske slikarje, ki so na svoja platna umetniško povzdignili naš gorski svet. Tudi zaradi tega so lastniki Hodnikovih del tako močno čustveno navezani nanje. Sodili smo, da je zaradi tega razstava izbora Hodnikovega opusa potrebno kulturno dejanje. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji razstave: Kulturni skupnosti Slovenije, Kulturni skupnosti Kranj in Planinskemu društvu Kranj, ki so nas podprli pri razstavi in nam omogočili izdajo kataloga. Posebna zahvala pa velja vsem številnim lastnikom Hodnikovih del, saj smo le tako lahko evidentirali njegov opus ter pripravili razstavo. IN MEMORIAM Kaj je pravzaprav to življenje? Ali resnica? Ali so sanje? In ali je rojstvo res začetek? Ali nadaljevanje? (T. Kuntner) Marjan si takih vprašanj ni postavljal, saj je poln načrtov trdno stal sredi življenja, spraševali pa smo se tako njegovi prijatelji ob preranem grobu. Nesmiselna nesreča je vzela moža mladi ženi, očeta nerojenemu otroku, sina materi, dragega prijatelja alpinistični in planinski druščini. Njegova velika ljubezen so bile gore. Leta 1972 je z uhojenih planinskih poti prišel pod stene in se z vsem žarom zapisal alpinizmu. Vsak je rad plezal s tihim, skromnim in zanesljivim tovarišem. V domačih gorah je preplezal prek 100 smeri vseh težavnosti, poznal je tudi francoske, švicarske, avstrijske, italijanske gore. Svoje gorniško znanje pa je s pridom uporabljal tudi kot alpinistični inštruktor, kot vodnik na številnih izletih planinskega društva. Koliko poti je ostalo za vedno neprehojenih na poti tvojega življenja, Marjan? Kar ne moremo verjeti, da je nekaj premagalo njegovo voljo — živeti. Marjan, izgubili nismo le tebe, s teboj je odšel tudi košček nas. Vedno nam boš manjkal na naših poteh. Tvoji prijatelji Marjan Aljaž Član AO pri PD šmarna gora, se je smrtno ponesrečil na delovnem mestu dne 26. 6. 1979. FRANC SLUGA — je bil rojen 28. septembra 1941 v Slovenskih goricah kot sin kmečkih staršev. Šolo je obiskoval v Desterniku pri Ptuju. 2e mlad je prišel na Jesenice v Železarno za delom. Tam je imel prijatelje in začelo se je njegovo življenje v okolju, ki je značilno za železarno, za delavca v železarni. Bil je v poklicni gasilski brigadi in je imel ob svojem vsakdanjem delu tudi dovolj priložnosti za opazovanje življenja v svoji okolici. Najprej ga je seveda pritegnilo okolje, v kakršnem je pač bil. Pa ne tisto mrtvo, z železjem, z visokimi plavži, transportnimi trakovi, vročino in dimasto bleščavo, ki je največkrat zakrivala široka in zanimiva obzorja gora. Opazovanje življenja okoli sebe mu je počasi porodilo željo, da bi vse to, kar se dogaja, tudi ustavil, spravil na trenutek tisočinke sekunde in tako to gibanje, rast in zamiranje ohranil prihodnosti. Kaj je bolj prikladnega za tako željo kot — fotografski aparat. Z njim je začel prav kmalu in prav kmalu se je pokazalo, da ima za fotografijo tudi — smisel. Po motive je najprej šel v železarno samo, med tovariše ob delu, potem so ga začele pritegovati panorame, pokrajina, tista še neomadeževana, prvobitna, čista... Vedno pa se vrača k tovarišem ob delu in če vse to povežemo skupaj, dobimo izredno zanimiv fotografski opus, ki kaže na svojstveno usmeritev tega fotografa-samouka, za katero 104 MARKA, JANEZA IN MIRANA ZDAJ NI VEČ . . . q decembra lani so se na mežiškem pokopališču številni prijatelji in svojci poslovili od Ireh a^nistovSki so izgubili življenje na področju Mont Blanca: Milana Kolarja, 25, Janeza šešlja, 24 in Mirka Goloba, 18. , 7o ... Alpinisti so šli na pot 31. oktobra. Vrniti pa bi se bili moral, do 7. novembra. Za njim. SkopajTmese^itSalo naporno iskanje, v katerem so sodelovali gorski reševalci in in prijateljstva v ljubezni do gora. . Samo nekateri s svojo vztrajnostjo, voljo in s posebnim pogumom dosegajo uspehe. V. WB8fflimmi leBBBBBS Zdafnas stiska žalos«. čutimo najgloblje obžalovanje. prav vsi tu v Mežici, v ravenski ¡r-ra ■ - —1 -—- — iToTcu si fcova,&s kratko življenje ni bilo zaman Jnez in najmlajši Mf stene naših vršacev moremo celo že misliti, da se z odpeti -^^e« gorski svet, da prihaja najilmsk.rak nekaj ta k. h pog^do^v dovanja ki predstavljajo svežino, novost in m^nost neucrpneg p dvsem zat0l ker ze i. SE?^ s^siajOT ki jo za jesenice predstavlja Javnos^eFranca organizacij v Beogradu), potem^Sisku tam je prejel pn/o nagrado planinska pot) in tudi po razstavah doma » je, z|at0 plaketo za za temo Jeklo in nafta), v Kragujevcu na .Jeee^h.M^ fl J k je |eta 1979 barvni diapozitiv in bronasto plaketo f , °Waaflj0R'aznsataKvlja, e v Franciji leta 1972, v razstavljal slike \z narave Pozna gdeloval pa je tudi _pri raz- ^sutrplan1nske^ zveze S^ove^je za^ fotografijo ob 200-letnici Triglava. Preje, je tedaj ilaSS^^er S triglavskega pogorja, založba MK. Ljubljana. LTuio0dn1nSf/Sri!laKMrhU V naŠem alPinizmu- Toda narava je dala človeku samo maga^Mn osvojili Je b,la za vas m°9°čna tuJa S°ra. ki ni dovolila, da bi jo predal tli lU',d°ma med napimi Planinami, gorami, ki ste jih ljubili... Nemi in tihotni da bi hili nh tpm™! i SkUp.aj 2 n,jimi vas bodo varovali Pri atelJI. tovariši/ki so prišli' v mir ¡n počitek Z m trenUtkU Z Vaml' da V9S P^P^Jo na zadnji'poti, nagoti KOČNA JE ZAHTEVALA NOVO ŽIVLJENJE Prispeli smo na Jezersko. Gore so se nam pokazale vse ozarjene z jesenskim soncem. Lepe so. Strmimo občudujemo jih. Ne čudimo se več, da so Mirana zvabile medse. Počasi gremo proti češki koči in naprej na Kočno. Ob obletnici Miranove smrti smo na mestu, kjer je zdrsnil v smrt, pritrdili drobno vponko, na kateri piše: 25. 3. 1960 MIRAN SMERDEL 18. 11. 1978. Bil je poln energije, poln poleta, razigranosti. Bila ga je ena sama mladost, še dan poprej je Miran bmerdel, dijak 4. letnika brežiške gimnazije, veselo hitel z majhno torbico iz jeansa čez ramena v šolo pa v telovadnico, na bazen, igrišče... Bil je dober smučar, igralec namiznega tenisa, planinec. Te svoje sposobnosti je že prenašal na druge, mlajše od sebe. Trenira je skupino pionirjev v smuku in kot mladinski planinski vodnik vodil skupine mladih planincev^ po Savinjskih in Julijskih Alpah. Miran je poleg športa glasbe in knjig, ljubil posebej gore in naravo. Visoki vrhovi, nedolžne planike, modri sviš- ci... Kočna si je prisvojila Miranovih osemnajstih let... Jožica Vogrinec društvene novice JOŽE SVETINA — 70-LETNIK Malo je planinskih društev, ki se lahko pohvalijo s takšnim članom, kot je naš Jože Svetina. Neutruden planinec, poznavalec naših gora, zapisovalec življenja in dogajanja v našem društvu, tovariš v pravem smislu besede, skratka človek, ki še danes pri 70 letih ni sedel za zapeček, pač pa neutrudno opravlja svoje delo kot tajnik PD Javornik-Koroška Bela. Jože se je rodil 22. januarja 1910 na Ja-vorniku in ga ni zapustil vse do današnjega dne. Njegova življenjska pot je potekala tako kot pot večine proletarcev v industrijskih krajih. Tedaj ko je odraščal, delavski mladini ni bila odprta pot v šole. Čas med obvezno osnovno šolo in 18. letom je bil navadno izpolnjen z učenjem katerega koli obrtniškega poklica, večkrat brez perspektive, da bi ta poklic postal tudi življenjski cilj. Želje večine mladih so bile usmerjene na zaposlitev v tovarni, ki je bila tedaj last Kranjske industrijske družbe. Tudi Jože je šel po tej poti. Že leta 1928 se je zaposlil v Železarni in vse do konca leta 1953 valjal jeklo v enem izmed najtežjih obratov, tj. težki progi, nato pa do upokojitve opravljal delo analitika dela-normirca. Kljub takemu delu pa mu je ostalo še vedno dosti energije. V družbenem življenju se je udejstvoval kot pevec, dramski igralec, športnik. Že v mladih letih je bil velik ljubitelj planin. Ne samo, da je v planine rad zahajal sam ali z ožjo 107 družbo, bil je vedno tudi pobudnik za čim večjo množičnost v planinstvu. Čutit je, da je delo treba organizirati, zato se je vključil med jeseniške skalaše. Je dober poznavalec in ljubitelj planinske flore in še danes rad pove, za kaj je dobra ta ali ona planinska roža. V PD Javornik-Koroška Bela se je vključil že takoj ob ustanovitvi I. 1947. Že v prvih letih je bil izvoljen v UO, kjer je nekaj let opravljal dolžnost propagandista. Vedno je bil med tistimi, ki jim ni bilo mar ne časa in ne truda za obnovo planinskih poti in koč. Ko je društvo I. 1955 potrebovalo tajnika, je brez pridržka prevzel to dolžnost in jo opravlja še danes. Mnogo številk bi bilo, če bi želeli navesti, kakšen je bil obseg tajniškega poslovanja v tej četrtini stoletja. Koliko dopisov je šlo skozi njegove roke in koliko odgovorov, pojasnil, poročil in zapisnikov je v tem času sestavil, spisal in odposlal. Vzorno vodena kronika bo ohranjala zgodovino našega društva našim zanamcem. Njegovo delo pa ni bilo omejeno samo na tajniško področje. Nasprotno. Lahko trdimo, da v vseh 32 letih društvenega delovanja ni bilo akcije, proslave ali prireditve, pri kateri ne bi našli našega jubilanta kot organizatorja ali aktivnega delavca pri izvedbi. S svojo razsodnostjo, vztrajnostjo še danes, pri 70 letih užene v »kozji rog« marsikaterega pretiranega »superplanip-ca«, ki ne zna razporediti svojih moči. Vrhovi, visoki tudi nad 2000 m, niso Jožu še nikakršen problem. Njegovo delo v planinstvu pa ni ostalo neopazno. Zanj je dobil več priznanj, od katerih predstavljata vrh zlasti znak PZS in zlati znak PZJ. Tudi mi se pridružujemo njegovemu jubileju z željo, da še dolgo let ostane med nami tako delaven, kot je bij doslej. Njegova energija in življenjska moč pa naj še naprej usmerjata njegove korake tja, kamor ga je vseskozi vleklo srce — v naravo, na planine, med ljubitelje cvetja in gora, v najbolj skrite kotičke naše ožje domovine. Prijatelji planinci Javornik-Koroška Bela MDO PRIMORSKE 42. posvet 26. oktobra so se delegati PD Primorske zbrali v Mladinskem planinskem domu Ke-kec nad Novo Gorico na svoj redni jesenski posvet. PZS sta zastopala predsednik tov. Tomaž Banovec in dr. Peter Soklič, 11 PD je poslalo po enega ali dva delegata, le od PD Bovec, Cerkno, II. Bistrica in' Podbrdo ni bilo delegata. Žal se tudi predstavniki zamejskih PD Trst, Gorica in Čedad tokrat niso udeležili posveta. Samo PD Cerkno je opravičilo odsotnost svojega delegata. Ker od 15. oktobra do 15. novembra 1979 poteka v tolminski občini javna razprava za in proti gradnji HE Kobarid, so se tudi delegati tega posveta vključili v to razpravo. Po krajši razpravi so ponovno potrdili že znano stališče PZS, ki je naslednje: »Po sklepu skupščine PZS je slovenska planinska organizacija povedala svoje mnenje o gradnji HE Trnovo leta 1966 in znova leta 1971 o gradnji HE Kobarid. Obema gradnjama PZS iz mnogih razlogov nasprotuje, ker bi bili nepopravljiv poseg v naravo zaradi te razmeroma kratkotrajne koristi in ker je prepričana, da se Zgornja Soška dolina da koristneje uporabiti v turistični izgradnji. PZS se zavzema za to, da se poveča nacionalni napor za pomoč v turističnem in drugem gospodarskem razvoju Zgornjega Posočja, vendar brez usodnih posegov v njegove enkratne naravne lepote tako, da se spoštujejo načela varstva narave in okolja pri vsakem načrtovanju in vsaki veliki ali majhni gradnji.« (Objavljeno že v PV 1971/7 str. 321.) V zvezi s to zadevo so planinski delegati izrazili posebno zaskrbljenost zaradi ambicij, da bi se na Soči sčasoma zgradil »zaključen sistem hidro-central«, ki bi vodovje Soče in večjih pritokov v celoti izkoristil. To pomeni, da ne gre le za HE Kobarid, pač pa potem vsaj še za 3 podobne HE in še za HE Dolenja Trebuša na Idrijci, s katero bi bil idrijsko-cerkljanski del praktično ločen od Tolminske. Vse te velike zajezitve na Soči bi to reko bistveno degradiralo, hudo prizadelo ribji zarod v njej in v dokajšnji meri povečalo vlažnost ozračja, ki je v tolminski kotlini, odkar je jezero od Mosta na Soči, že tako znatno večja. Da bi bila Soča za vedno zavarovana, so se delegati na tem posvetu zavzeli za predlog, naj se v bližnji prihodnosti pripravi in sprejme zakon, ki bo lepote Soče in Posočja zavaroval pred takimi in podobnimi posegi. Daljša razprava se je razvila ob vprašanjih gradenj planinskih objektov na Tolminskem. V zvezi s tem je bilo pri Izvršnem svetu tolminske skupščine 7. septembra 1979 posvetovanje, kjer so bila razna vprašanja vsestransko osvetljena in sprejeti nekateri sklepi, ki naj v prihodnje olajšajo prizadevanja planinskih društev pri gradnji planinskih postojank in gradnji tovornih vlečnic, s katerimi bo oskrba teh postojank bolj redna in cenejša. Bovški planinci so v začetku leta 1979 obljubljali, da bodo čez leto pri gradnji doma na Kaninu naredili toliko, da bi bil dom v grobem že do zime dograjen. Zal teh obljub niso kaj dosti izpolnili. Večina del jim pri tem ostaja še za leto 1980. Novogoriški planinci niso dobili gradbenega dovoljenja za dom pri Krnskem jezeru. Po več ogledih za novo lokacijo so se slednjič morali odločiti za tisto pri jezercu Dupla, približno 2 km vzhodno od Krnskega jezera. Če ne bo posebnih ovir, bi se leta 1980 gradbena dela začela na tej novi lokaciji. Ko-bariški planinci so septembra 1979 od RTV Ljubljana prevzeli v najem planinsko kočo na Kobariškem Stolu, niso pa dobili gradbenega dovoljenja za novo kočo na planini Kuhinja za vasjo Krn. Tako je tudi ta nova gradnja še pod vprašajem. Vse priznanje gre tolminskim planincem, ki so leta 1978 in 1979 obnovili in povečali dom na planini Razor. Čez 7000 ur prostovoljnega dela je v tem, denar pa so dobili: nekaj iz potresnega sklada tolminske občine, nekaj od PZS, nekaj pa je dalo društvo samo. Marljivo in uspešno obnavljajo in večajo svoj dom na čavnu tudi ajdovski planinci. PD Ilirska Bistrica je prenovilo zavetišče na Snežniku, kar je bil seveda znaten delovni in organizacijski napor. Vsa čast jim! Predsednik PD Ljubljana-matica, ki se je tudi udeležil tega posveta, je obrazložil potek akcije za povečanje doma na Kredarici. Po razpravi je bilo sklenjeno, da bo PZS cimpreje mogoče razposlala še dodatna navodila in -napotke v zvezi s to vseslovensko planinsko akcijo, pri društvih pa bodo ustanovljeni posebni odbori — štabi, ki bodo pospešili zbiranje obveznic in denarja za povečanje doma na Kredarici. Planinski šolski center Bavšica je čez poletje 1979 že sprejel prve planince in je pod vodstvom mladinske komisije PZS kar lepo zaživel. V letu 1980 pričakujemo več skupin tudi iz PD Primorske. Treba bo še kaj malega dograditi in izboljšati ter do prihodnje poletne sezone urediti vprašanje oskrbnika. Glavno delo, ki še čaka nove planinske skupine, je urejanje prostora, kjer je šotorišče (izkop jarka za odvod vode, poravnavanje terena, nasaditev dreves in podobno). GO ali IO PZS bosta pripravila predlog najemne pogodbe za upravljanje tega objekta. Za koledar prireditev v okviru MDO Primorske se je treba dogovoriti vsaj do konca leta 1979. Prireditve med letom morajo biti tako usklajene, da se jih udeležijo večje skupine večine PD Primorske in drugih PD Slovenije. Leta 1978 in 1979 se je primerilo, da je bila prireditev ob Dnevu planincev preveč lokalna, ker se skupine bolj oddaljenih društev le te niso udeležile. Več zanimanja morajo v prihodnje pokazati PD Primorske tudi za »Tekmovanje za Vojkov memorial«, kar pripravlja že vrsto let PD Postojna. Sklenili smo, naj to postane primorska mladinska planinska prireditev. Posvetovanje je bilo dobro obiskano, obravnavalo in sklepalo je o neposrednih zadevah in vprašanjih primorskih planincev in ko bodo izpolnjeni njegovi sklepi, bomo smeli ugotoviti, da je bilo še kar uspešno. Ciril Zupane 108 Levo delovni požrtvovalni predsednik PD Šoštanj Viktor Kojc OBČNI ZBOR PD ŠOŠTANJ ŠOŠTANJ ob 75-letnici obstoja V Kajuhovem domu v Šoštanju se je 22. novembra 1979 ob 17. uri zbralo veliko število članov planinskega društva, da bi ob 75-letnici društva sodelovali na občnem zboru, izvolili nove organe društva in prisluhnili besedi Ivča Kotnika o trdem delu članov Himalajske odprave, ki je 13. maja 1979 stopila na vrh Everesta. Ob tem jubileinem zboru planinci niso bili sami. Udeležili so se ga zastopniki sosednjih društev, predstavniki telesno-kul-turne skupnosti iz Velenja, občinske konference Socialistične zveze, občinskega komiteja Zveze komunistov, predstavniki Krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Šoštanja. Občnega zbora se je udeležila tudi Milka Stegnar, žena častnega člana društva, meddruštveni odbor planinskih društev sta zastopala Adi Vidma-jer kot predsednik in Franci Ježovnik kot tajnik. V imenu Planinske zveze je bil navzoč Marjan Oblak. Občni zbor je začel predsednik društva Viktor Kojc. V svojem govoru je med drugim rekel: Planinsko društvo Šoštanj je bilo sedma podružnica slovenskega planinskega društva. Ustanovljena je bila 5. marca 1904. Prvi predsednik te male šaleške podružnice je bil učitelj Ivan Koropec. tajnik Ivan Lukman, blagajnik Vinko Kolšek; na dan ustanovitve je podružnica štela le 12 članov, za delo so prijeli vsi. Vzdrževali in markirali so planinska pota na Kozjak, Goro Oljko, Smrekovec in Uršljo goro tja do venca Mozirskih. Večina teh poti društvo oskrbuje še danes, nekatere pa so med svoje obveznosti vključila novoustanovljena sosednja društva. Prva svetovna vojna je društveno življenje zavrla, a leta 1919 je društvo zaživelo in je tedaj štelo 41 članov in leta 1929 s svojim uspešnih delovanjem doseglo pravi prerod. Tedaj se je ustanovil poseben odsek, katerega članstvo je gojilo zimske športe, predvsem pa turno smučanje. V letu 1931 je društvo postavilo razgledni stolp na Špiku vrh Kozjaka (Čarfov stolp) in pričelo z obnovo koče na Smrekovcu, ki je bila dograjena 3. septembra 1933. Koča je imela 30 prenočišč. Poimenovana je bila po zaslužnem predsedniku Lucu Koryckiju, ker pa je v času NOB bila koča zavetišče prvih revolucionarjev šaleške doline, jo je okupator požgal. Prvi predsednik PD Šoštanj po osvoboditvi Maks Dvornik si je prizadeval, da bi kočo na starih temeljih ponovno postavil, pa ni uspel. Nekaj let kasneje pa so planinci iz Črne dom na Smrekovcu obnovili in ga upravljajo še danes. Planinsko društvo Šoštanj pa je postavilo novo planinsko postojanko na Slemenu v Šentvidu. Predsednik društva je bil tedaj Andrej Stegnar, z gradnjo so pričeli leta 1951, že 21. septembra 1952. leta pa je bil dom dograjen in slovesno izročen svojemu namenu. Andrejev dom — poimenovan po Andreju Stegnarju — se je dobro uveljavil. Članstvo se je iz leta v leto večalo, tako da je imelo društvo leta 1964 že 713 članov. V letu 1963 je bil ustanovljen alpinistični odsek, iz katerega je izšlo veliko znanih alpinistov, saj so ti dosegali izredne uspehe v evropskem in v svetovnem merilu. Na občnem zboru društva 2. septembra 1975. leta je bil sprejet sklep, da se planinski dom z inventarjem prenese v last kolektiva Tovarne usnja Šoštanj. Temeljita adaptacija Andrejevega doma na Slemenu je olajšala oskrbo postojanke. Dobila je tudi telefon, v kratkem bo v njej svetila elektrika. Društvo goji izletništvo, pohode po planinskih poteh in transverzalah, starejši člani pa se redno udeležujejo avtobusnih izletov. V preteklem letu so si ogledali Jasenovac, Kozaro, Jajce, Drvar in Bihač, legendarno Sutjesko, Jahorino, most in muzej NOB v Jablanici na Neretvi in veličastno spominsko obeležje iz NOB na planini Makljen pri Prozoru. Društvo je bilo zastopano na slovesnosti v Bohinju ob 200-letnem jubileju prvega vzpona na Triglav, na proslavi pri Šmiglovi zidanici, katere udeleženec partijske konference je bil leta 1938 tudi častni predsednik društva prvoborec in predvojni komunist Andrej Stegnar. Finančno poročilo društva izkazuje za obdobje od 1. 9. 1975 do 20. 11. 1979, da je društvo imelo: prihodkov odhodkov 240 544,90 din 206 884,36 din Društvo ima skupaj 340 članov, od tega 158 članov, 121 mladincev in 61 pionirjev. Udeležence občnega zbora so pozdravili predstavniki planinskih društev, telesno kulturne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti z besedami zahvale, čestitk in najboljših želja za bodoče delo, izročena so bila društvu številna priznanja, pohvale, darila, posameznikom pa častni znaki MDO in PZS. V imenu Planinske zveze Slovenije je Marjan Oblak izročil društvu »Plaketo PZS« ob 75-letnici delovanja v zahvalo za delo treh generacij. Podprl je usmeritev društvenega programa za leto 1980 in naslednje srednjeročno obdobje: Izvoljeni mentorji naj prično s planinsko šolo po programu PZS, sodelujejo naj s PD Velenje in sosednjimi društvi. Sklep krajevne skupnosti Šoštanj, ki bo program društva obravnavala kot svoj integralni del, je za planinsko organizacijo nad vse spodbudna. Pozval je društvo, da nadaljuje z akcijo zbiranja sredstev in obveznic za dom na Kredarici. Do sedaj je 30 darovalcev prispevalo 18 280 dinarjev. Upravni odbor društva bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil Evgen Drvarič kot predsednik, Viktor Kojc pa bo podpredsednik. Marjan Oblak Planinci ob Koči na Javorniku Foto J. Jeram SPOMINSKI POHOD NA JAVORNIK Dne 23. decembra 1943 so Nemci in domobranci obkolili 3. bataljon Gradnikove brigade, ki je bil nastanjen na domačiji pri Švercu na Javorniku nad Črnim vrhom, dobre pol ure hoje od današnje planinske koče na Javorniku. V boju je padlo 47 borcev. Nekaj so jih ujeli in v Godovicu pri Idriji ustrelili. Tem padlim je postavljena skromna spominska plošča na pročelju planinske koce. Da bi ta tragičen dogodek in žrtve za svobodo ne šli v pozabo, je planinsko društvo Idrija predlagala, da bi organizirali spominski pohod na Javornik in se tako poklonili spominu padlim. . Prvi spominski pohod na Javornik je bil 16 decembra 1979. Kljub močnemu neurju, ki je divjalo ponoči, se je spominskega pohoda udeležilo nad petsto planincev borcev in pripadnikov JLA iz ajdovske garni- Ob spominski plošči je zbrane pozdravil predsednik PD Idrija, Marjan Rupnik, spregovorila sta tudi predsednik občinskega odbora ZB Idrija Ivan Primožič in predsednik meddruštvenega odbora primorskih planinskih društev Ciril Zupane — oba borca Gradnikove brigade. Govorili so o tragediji na Javorniku in o pomenu spominskega pohoda ter s tem nadaljevanja tradicij NOB na mlajši rod. Sklenili so, da bo spominski pohod odslej vsako leto v decembru. Planinci in drugi, ki so obiskali Javornik, so odhajali v dolino zadovoljni, saj so se poklonili padlim in se ob lepem vremenu naužili svežega zraka. Po nočnem neurju se je namreč rodil lep sončen dan. Janez Jeram IZ DELA GORENJSKEGA MEDDRUŠTVENEGA ODBORA GMO je močno podprl akcijo za izdajo priročnega planinskega vodnika, ki jo je začela Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko. Planinski vodnik naj bi obravnaval območje Bohinja, Bleda m Kranjske gore. Vodnik naj ne bi bil obsežen vseboval pa naj bi informacije v vec tujih jezikih z omenjenih področij. Za delo pri tem vodniku in za povezavo z MGZ za Gorenjsko so predlagali Jaka Copa, Egona Miheliča in Marjana Šolarja. Meddruštveni odbor gorenjskih p aninskih društev je na tej seji, dne 21. 11. 19/9. tudi sklenil, da se gorenjska planinska društva priključijo akciji, če bo obenem z gradnjo tovorne žičnice na Kredarico zqrajen tudi odcep tovorne žičnice za Planiko in za Staničevo kočo. Tak sklep je bila sprejela tudi Skupščina PZS. Zavoljo tega, ker je bil v 11. številki PV objavljen članek: Razširitev planinskega 111 doma na Kredarici s prizidkom in gradnjo ustrezne tovorne žičnice, meddruštveni odbor gorenjskih planinskih društev pravilno meni, da ta članek ni istoveten s sklepom Skupščine PZS, zato zahtevajo, da naslednja številka PV objavi popravek te napake, »ker gre sicer za zavajanje javnosti«. Meddruštveni odbor GPD je tudi mnenja, da je v tej akciji potrebno okrepiti sodelovanje vseh treh zainteresiranih društev — PD Ljubljana-matica, PD Gorje in PD Javornik-Koroška Bela. Zbiranje obveznic pa teče naprej. Izvleček iz brošure Triglavski dom na Kredarici — nekdaj in danes, ki so jo izdali akcijski odbor pri RK SZDL za povečanje in modernizacijo Triglavskega doma na Kredarici, Planinska zveza Slovenije in PD Ljubljana-Matica ob podpori Združene Ljubljanske banke in njenih enot, zalozilo in financiralo pa jo je Planinsko društvo v Kranju. (Izvleček velja kot popravek članka, objavljenega v PV št 11—79. »Razširitev planinskega doma na Kredarici s prizidkom in gradnja ustrezne tovorne žičnice«.) Namen in dosedanje pobude Vse večji množični obisk Triglava zahteva med drugim tudi povečanje kapacitet ter izboljšanje standarda prenočišč in gostinskih storitev v planinskem Triglavskem domu na Kredarici. Izbrana je varianta izaradnje večjega prizidka k dosedanjemu objektu s 180 ležišči in 400 mesti v restavraciji ter njegova funkcionalna povezanost z dosedanjim objektom. Za izgradnjo in opremo omenjenega objekta in njegovo kasnejšo redno oskrbovanje je potrebno zgraditi tudi tovorno žičnico nosilnosti pribl. 700 kg do Kredarice in ustrezne priključke za Staničev dom in Planiko. Gradnja žičnice je potrebna tudi ne glede na razširitev obstoječega objekta planinskega doma na Kredarici, ker že v bližnji prihodnosti ne bo več možno dobiti nosačev in vodnikov konj za dostavo potrošnega in drugega materiala, ki že doslej dosega letno približno 45 000 kg samo za Kredarico, za Staničev dom in Planiko pa se dodatnih 20 000 kg. Z izqradnjo tovorne žičnice bi se sezona oskrbovanja teh planinskih domov podaljšala vsaj za 6 (šest) tednov oziroma bi bila možna začasna oskrba tudi pozimi in zgodaj spomladi. Izvedba prizidka k obstoječemu objektu na Kredarici je zamišljena v terasastem spustu pod raven sedanjega objekta v glo-bačo na severni strani v solidni montažni izvedbi iz kovinskih, lesenih in steklenih elementov, z ureditvijo sanitarij in centralno kurjavo. Načrte je izdelal ing. arh. Kajzelj leta 1974. odtlej že tečejo priprave, izvajalec pa bo najugodnejši ponudnik. Tovorna žičnica bi bila speljana po trasi IZ Krme prek hriba Apnemce do doma na Kredarici z izstopno postajo v novem objektu. Dolžina trase je 4200 m, višinska razlika 1520 m, predvideni pogon z diesel agregatom, nosilnost 750 kg v trajnejši izvedbi (na kovinskih stebrih). Na to se navežejo ustrezni priključki za Staničev dom na Planiko. Za gradnjo je bila opravljena tudi že načelna lokacijska obravnava, za prizidek pa je ze izdano lokacijsko dovoljenje (za žičnico je pristojna občina Radovljica, za prizidek pa občina Jesenice). Pobudnik in nosilec priprav za investicije sta PD Ljub-Ijana-matica kot upravljalec planinskeqa doma na Kredarici in Planinska zveza Slovenije. Financiranje in dinamika izgradnje Po dosedanjih študijah in ugotovitvah je treba najprej zgraditi tovorno žičnico, kajti njene nosilne in druge karakteristike so prilagojene potrebam gradnje v glavnem montažnega prizidka in kasnejšemu oskrbovanju planinskega doma na Kredarici ter Stamcevega doma in Planike. Izgradnja ter investiranje prizidka in tovorne žičnice naj bi tvorila celoto. Po dosedanjih približnih izračunih so za celotno investicijo potrebna naslednja sredstva: _rŠa000d,nPOtrebne — izgradnja tovorne žičnice (z obema postajama in dovozno cesto) 20 500 000 din "«>ujj. — priključki za Staničev dom in Planiko, 10 000 000 din ~~ RnifSfn T- rezervoar vode na Kredarici, 600 000 din — izgradnja prizidka z instalacijami (voda ogrevanje sanitarije), 26 000 000 din — oprema novega objekta, 4 500 000 din "SfESK, dosedanjega obJek,fl' Skupaj: 65 000 000 din. MLADINSKI ODSEK PD LJUTOMER IN NJEGOVO DELO Z MLADINO Čeprav je goriškega slavčka vlekla »nazaj v planinski raj« sila, ki se ji ni moč upreti, nezadržna sila, ki nas žene v objem domače pokrajine, imamo nekaj skupnega z njim: to je naše neprestano vračanje med gorske vrhove. Kljub temu, da v resnici prebivamo »pod trto«, se vedno znova in znova vračamo v prvobitni svet naših očakov. Nanje nas vežejo ne le lepi spomini, ne samo dražestna narava z vsemi svojimi raznobarvnimi in raznovrstnimi odtenki, ampak nekaj globljega. Pravzaprav nekaj nepopisljivega. Morda je plod tega tudi naše organizirano delovanje in ne nazadnje tudi ta zapis. Preveč prostora bi zavzelo popisovanje delovanja celotnega planinskega društva iz Ljutomera. Zato se bom omejil na tisti njegov del, za katerega mnogokrat poudarjamo, da sloni na njem prihodnost nas vseh. To je mlado članstvo. In ko tako pregledujemo podatke o doslej opravljenem delu, lahko pritrdimo zapisanim mislim in z zaupanjem gledamo v prihodnost. Da pa ne bi ostal le pri besedah bom skušal te misli tudi opredmetiti Za to ni potrebno kdo ve kam v preteklost dovolj je, če se pomaknemo v leto 1970. 2L'tTJ.,etu šteje M0 PD Ljutomer 265 mladincev, od tega 13 aktivnih mladinskih vodnikov in 6 aktivnih mentorjev planinskih skupin. K temu, skoraj bi lahko rekel, deležu preteklosti je treba dodati še nadaljnjo vzgojo kadrov v letu 1979: 1 planinski mentor, 1 mladinski vodnik za letne razmere in ledeniško izpopolnjevanje dveh mladinskih vodnikov. S takimi močmi se je MO lotil nolog, ki jih je sprejel na začetku lanskega leta. Pa pojdimo lepo po vrsti. Začelo se je januarja z zimskim pohodom na Kriško goro in Tolsti vrh. »Odprava« je v celoti uspela, čeprav ji vreme ni bilo preveč naklonjeno. Delo se je nato nadaljevalo s posamičnimi vzponi in je doživelo organizirano ter množično manifestacijo v dveh pohodih na Gomilo (april, maj), v majskem popotovanju po Pomurski planinski poti (katere del smo mladinci pred leti tudi sami pomagali markirati) in že prej z obiskom Osankarice. Vrh pa predstavljata pohoda na Urši jo goro lin Boč (junij), ki se ju je udeležilo največ mladincev. Poleg tega pa velja omeniti še tri orientacijske pohode, sedem smučarskih tur, več pohodov v spomin na mejnike revolucionarne preteklosti in še kaj. Ob tem, ko govorimo o turah in pohodih, se ustavimo še ob planinski šoli. Kljub določenim težavam smo planinsko šolo izvedli do kraja in tako so vsi učenci — bilo jih je 125 — ob zaključku uspešno opravili preizkus znanja. V planinski šoli so predavali mladinski vodniki in mentorji PD Ljutomer, pripravil in vodil pa jo je mladi petčlanski odbor, ki zasluži za svoje delo vse priznanje. Čeprav so tvorci razvejane in bogate dejavnosti našega MO iz pohvale vredne skromnosti hoteli ostati skriti, menimo, da je prav, če jih predstavimo (naj bo to tudi zahvala za opravljeno in hkrati vzpodbuda za njihovo delo vnaprej). Preporodu samega PD Ljutomer je kmalu sledil še preporod MO. Njegove temelje je postavila Tatjana Čučulovič-Mojca, obenem pa so ji neutrudno pomagali Irena Ču-čulovič, Mira Potočnik, Miro Lasbaher, Tomaž Pozderec, Mirko Nidorfer in Borut Casar, seveda ob neprestanih vzpodbudah in nasvetih starejših članov. Za svoje delo, v katerega so vložili mnogo truda in 112 moči, za katerega so »žrtvovali« precej prostega časa in doživeli ob njem morda tudi kakšno neprijetno presenečenje in razočaranje, v katerem so z mladostno zagnanostjo in voljo izboljšali stvari, iskali naprej, zaslužijo vso pohvalo. Vendar pa se naš MO «ni omejil le na omenjene dejavnosti. Nasprotno. Povezal se je s planinskimi odseki na osnovnih šolah v Ljutomeru, Križevcih, Veržeju, Ce-zanjevcih, v ljutomerski gimnaziji in v Prleškem študentskem klubu v Ljubljani ter za to priložnost izdelal dopolnilne delovne programe, ki jih je več ali manj uresničil. Hkrati smo povezani s sorodnimi odseki drugih pomurskih PD in tako je prišlo letos na našo pobudo do posveta vodnikov na meddruštveni ravni. Povezani pa smo tudi s samim PD Ljutomer, saj o tem mnogo naših članov enakopravno odloča v UO PD. Noben pregled pa ni popoln, če ne upoštevamo hkrati še druge strani. V našem primeru slabosti oziroma pomanjkljivosti. Za ta del je treba najprej omeniti pomanjkanje delavske in kmečke mladine v naših vrstah. Obenem pa nas pestijo tudi kadrovske težave, pomanjkanje opreme in še kaj. Vse to pa sodi v delovne naloge za prihodnje obdobje. Poleg vseh ostalih vsakoletnih nadlog nas čakajo še: skrb za povečanje števila članstva, skrb za kadre .in njihovo specializacijo, izpopolnitev opreme, skrb za izboljšanje vsebinske kakovosti planinske šole, morebitno ureditev lastnega arhiva itd. Dela je prav gotovo dovolj. Toda dosedanje delo nam vliva upanje in moči, da bomo začeto delo nadaljevali ter zmeraj znova in znova iskali nove rešitve. S tega zornega kota pa se Gregorčičevi verzi kažejo ne le kot želja, ampak kot neprestano prisotna resničnost. Franci Just PRIJATELJSKO SREČANJE JUBILANTOV Planinska zveza Slovenije je tudi lani, dne 7 decembra, v prostorih planinskega doma Zlatorog, počastila življenjske jubileje nekaterih zaslužnih planinskih delavcev. V knjižnici PZS se je takrat zbralo 18 jubilantov, med katerimi je bil en 80-letnik (Jože Svetličič iz Cerknega), trije 75-let-niki (Pavle Lavrenčič, PD Ljubljana-ma-tica, Stane Jelene, PD Nova Gorica Ivan Kok PD Prevalje; štirje sedemdesetletniki (Stane Gantar, PD Kranj, Andrej Brovč, PD Kranj, Gvido Smolar, PD Impol, Slovenska Bistrica; pet 60-letnikov (živojin Prosenc, PD Ljubljana-matica, Karel Pušnik, PD Zagorje, Mirko Kambič, PD Ljubljana-matica, Mirko Špendal, PD Jesenice, Ivan Strgar, PD Javornik-Koroška Bela in pet 50-letnikov (Franc Zupan, PD Ljubljana-matica, Pavle 113 Ciglar, PD Železničar, Ljubljana, Marjan Salberger, PD Tržič, Janko Mirnik, PD Ljubljana-matica, Stane Veninšek, PD Celje). K tej slovesnosti je prireditelj povabil še Stanka Kosa (70 let), Ivana Zabla (75 let), prof. Tineta Orla (30 let urejanja PV) in Rada Lavriča. Na slovesnosti je bil med drugimi navzoč tudi častni predsednik PZS dr. Miha Potočnik. Dipl. ing. Tomaž Banovec, predsednik PZS, je navzoče pozdravil s kratkim priložnostnim nagovorom, ko je med drugim o tem tradicionalnem srečanju dejal tudi tole: »Planinska dejavnost je dejavnost, ki traja vse življenje. To dejstvo lahko štejemo med plemenite značilnosti planinstva skupaj z izpričano resnico, da prav med planinci ni generacijskih konfliktov, saj se mladina in starejši planinci neštetokrat najdejo na — istih poteh. V planinstvu niso samo gore tisto, kar nas združuje, je tudi tovarištvo, prijateljstvo, tisto, ki ohranja take vezi, ki so za planince značilne. Aktivnost je svobodna, udejstvovanje je raznovrstno in mnogo, mnogo je planincev, ki so takore-koč darovali precej let svojega življenja za delo na tem področju. Vsem navzočim je potem predsednik PZS izročil plakete, častni predsednik pa je tovarišu Dragu Kozoletu, PD Dol pri Hrastniku, izročil še državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem. M. K. 28. FESTIVAL PLANINSKIH IN RAZISKOVALNIH FILMOV MESTA TRENTA V ITALIJI Tudi letos bodo v Trentu, v italijanskih Dolomitih, številni ljubitelji planinskega, raziskovalnega in alpinističnega filma priča najnovejši svetovni filmski produkciji s tega zanimivega področja. Letos bo to srečanje med 27. aprilom in 3. majem. Pro-pozicije, ki veljajo za ta v svetu že uveljavljeni Festival, se ne razlikuje od lanskih in torej predvidevajo šest festivalskih nagrad: Veliko nagrado mesta Trenta — Zlati svišč — to je glavna nagrada Festivala, ki jo podeljujejo za visoke umetniške dosežke v filmski obdelavi človeških hotenj, iskanj in medsebojnih odnosov ter kulturnih vrednosti, kakršne želi Festival s svojo vsebinsko orientacijo posebej poudariti. Srebrni svišč za najboljši gorski film, srebrni svišč za najboljši dokumentarni fi m, srebrni svišč za najboljši raziskovalni film. Zraven teh nagrad je predvidena še nagrada za najboljši izbor filmov in pa še dve posebni nagradi — nagrada Maria Bella, ki jo podeljujejo amaterjem in tematsko ustrezajo »pospeševanju alpinizma v vseh njegovih oblikah, kot tudi znanosti v raziskovanju gora« in nazadnje še posebna nagrada, ki jo podeljuje ARGALP, skupnost delavcev alpskih regij za najbolj uspelo obdelavo tem v okviru festivalskih propozioij in to s področij Bavarske, Graubundna, Lombardije, Salzburga, Južne Tirolske, Trentina in Vorarlberga. V tej konkurenci lahko sodelujejo avtorji katerekoli države. DELO MO NOVA GORICA Dne 17. 10. 1979 je bil v društvenih prostorih sestanek MV, mentorjev in drugih aktivnih članov. Na sestanku so kritično ocenili delo v minulem letu. MO pri PD Nova Gorica je po številu članov dokaj močan odsek; mladih, ki so vključeni v planinsko dejavnost, je kar prek 1000, registriranih je 12 MV, po šolah pa deluje še 15 mentorjev. Mladih pionirč-kov, ki si pridno nabirajo izlete za knjižico »pionir-planinec«, je skoraj 200; podeljenih pa je bilo že skupaj 69 znakov, od tega 7 zlatih, 19 srebrnih in 43 bronastih. Planinsko šolo pa obiskuje poprečno po 8 pionirjev. Tudi akcija »ciciban-planinec« je močno zaživela, saj je bilo v letu 1978 vključenih vanjo kar 13 vrtcev oziroma 515 cicibanč-kov, letos pa 14 vrtcev s 507 cicibančki. Ta akcija poteka v okviru akcije OBZKO za športno značko št. 1 (hoja); pobudnik za to akcijo je Franci Modrijan, predsednik MO PD Nova Gorica. Vsak vrtec ima svoj žig, ki simbolizira mladega planinca; le-tega dobi v knjjžico športne značke vsak ciciban-planinec. 2e nekaj let zapored je poleti organiziran tabor in na letošnjem, v Lepeni, je bilo kar 105 udeležencev, od katerih 8 iz SPD Trst. To dejstvo dokazuje, da je sodelovanje z zamejci živo, medtem ko se Goričani onstran meje le redko odzovejo vabilom. Mladi hribolazci pa radi pokažejo tudi svojo delavnost; tako je na letošnjih 4 delovnih akcijah v Bavšici, Lepeni, na Kekcu in ob Krnskem jezeru pomagala pri urejanju okolja kar precej mladih delovnih rok. Tako bogata dejavnost in poleg tega še velika množičnost, zahtevata dobro organizacijo in močno vodstvo. To je pa tudi trenutno največji problem v društvu — premočna udeležba na vseh akcijah in preskromno vodstvo. Dogaja se namreč, da je na izletu tudi prek 400 mladih in take množice še tako trda roka vodstva ne more držati na vajetih. Iz diskusije na sestanku se je skristaliziralo mnenje, da je nujno potrebno aktivirati še ostale MV in podpirati kadrovanje novih MV in mentorjev. Tudi v program za leto 1980 je bilo vnesenih nekaj bistvenih sprememb. Program izletov je razdeljen na starejše in na mlajše, kajti starejši so obiskali že mnoge nižje vrhove in treba je zanje poiskati zahtevnejše ture, npr.: Bavški Grintavec, Stol, Svinjak itd.; mlajši bi se pa povzpeli na nižje vrhove, npr.: Sabotin, Škabrijel, Javornik in na druge primerne okoliške vrhove ob Soči. Tudi PS bo kmalu začela s svojim programom, kajti iz izkušenj je razvidno, da so mladi v spomladansskih mesecih preobremenjeni z raznimi tekmovanji, izleti in šolskimi obveznostmi. Zato je najprimernejši čas za PS prav zimsko obdobje. Tabor bi bil tudi deljen na dve izmeni, kar bi skupno znašalo nekako do 150 udeležencev. Programirane so bile tudi delovne akcije pa tudi udeležba na tekmovanjih in srečanjih. Posebej so poudarili potrebo po vzgoji kadrov (MV in mentorjev) pa tudi, da bi še bolj vključili v delo izkušene planince, tako da bi vsak dobil svojo konkretno nalogo na področju, za katerega ima največje zanimanje. Težave so tudi pri informiranju v PV in Delu; tudi o tem so na sestanku govorili. Nov program in vsklajeno vodstvo izletov pa bosta zagotovo pripomogla, da bodo mladi, mlajši in najmlajši obiskali naše vrhove ob kanjonu »bistre hčere planin« in se naučili še marsičesa novega v planinstvu. Maura Furlan NEJC ZAPLOTNIK — GOST V BJELOVARU Planinsko društvo »Bilo-Gora« iz Bjelovar-ja je lani decembra gostilo člana pobratenega društva PD Kranj, Nejca Zaplotnika, udeleženca 7. JAHO in enega zmagovalcev Mt. Everesta. V dveh dneh, kolikor je ta obisk trajal, je Nejc obiskal planinski dom na Bilogori pri Bjelovarju; pripravil pa je tudi dve predavanji. Prvega je imel v Domu JLA in sicer o ekspediciji na Mount Everest. To predavanje je bilo namenjeno planincem in meščanom Bjelovarja. V vojaškem klubu pa je predaval za pripadnike JLA. V dveurnem predavanju, obogatenem z izvrstnimi diapozitivi, je poslušalce seznanil o narodu pod Himalajo, v nadaljevanju pa je prikazal vse faze vzpona na vrh najvišje gore sveta. V skladu z že dogovorjenimi akcijami bodo planinci iz Bjelovara gostili v začetku tega leta tudi člane odprave v Ande. S temi srečanji uresničujejo dogovor, za katerega so se domenili z listino o trajnem prijateljstvu in meddru-štvenem sodelovanju med PD Kranj in PD Bilo-gora iz Bjelovarja. Duro Pondelak, PD Bilo-gora, Bjelovar DRUGO SREČANJE PLV SAVINJSKEGA MDO Prvi rod planinskih vodnikov Savinjskega MDO (PV 1978/788, 1979/51) je imel delovno srečanje 17. novembra lani na Do-briču, pri Jugu, pod znano razqledno Goro Oljko. Prvič smo se tako srečali na Homu (13. oktobra 1978), kjer je bil tudi slovesen 114 zaključek seminarja. Sklenili smo, da se bo ta »razred« srečal vsako leto. Zbor je bil na železniški postaji v Celju, od koder smo se odpeljali do Paške vasi. To je bilo nekoč znano izhodišče za Mozirsko kočo; na to opozarja samo še zarjavela tabla v vasi. Kolona je šla proti Velikemu vrhu, k »Zidaretu«, kjer je 15. točka šaleške planinske poti. Od tu naprej smo šli po zaznamovani poti mimo Kurmanška. Tu se v bližini priključi stara markirana pot iz šoštanja čez Lukovico za Goro Oljko. PD Šoštanj prav zdaj praznuje svojo 75-letnico obstoja. Od sedla pri Rogelškovi lipi (trojni mejnik) je samo še skok do vrha. Dom sameva. Ta dan razgleda ni bilo in nikakor nismo mogli našteti vseh tistih 72 cerkva, ki se vidijo z vrha — vsaj tako je zapisano v Vodniku po šaleški poti. Od sedla čez vrh do Juga se Savinjska in šaleška planinska pot združita. Pri Jugu smo predelali novi pravilnik o PLV, ki je bil letos končno sprejet. Pregledali smo tudi koledar akcij PZS za letos. Kar precej jih je, vendar vsega ni. Pohvale vreden začetek! Nikar ga ne opustimo! Preden smo odšli v dolino, je vsak za spomin na srečanje sprejel usnjeno torbico z odtisom znaka PLV in zapisom srečanja. Napolnjena je bila z materialom za prvo pomoč. Morda ni vsega v njej, kar je bilo povedano, zato si jo bo moral vsak še dopolniti. Vsebina: trikotna ruta, individualni prvi zavoj, tip 2 in 3; 10 kosov kom-prese 5cmX8cm; 2 stanična povoja 8 cm X 5 cm; virplast 1 m X 1 cm, 1 m X x 2 cm; tosanaplast 10cmX8cm; han-saplast 10 cm x 4 cm; kos polivinila 40 cm x 80 cm; britvica in 6 varnostnih sponk. Torbice je izdelal naš vodnik Blaž, za vsebino pa sta poskrbela Adi in Dani. Traso poti so izbrali polzelanski vodniki. Ob koncu smo sklenili, da bomo srečanja še nadaljevali, saj delovnega programa nismo izčrpali. Morda se bo kdo le spomnil, »da je dober nasvet kakor sneg — čim rahleje pade, tem dlje drži in tem globlje prodre!« To velja prav gotovo tudi za nas. Na pohodu je bilo 28 udeležencev, od tega 26 PLV od skupno 38, torej dobri dve tretjini. PRI KOČI NA RAZORJU OPRAVLJENO VELIKO DELA Tolminski planinci so lahko zadovoljni z delom, ki so ga opravili pri sanaciji in adaptaciji planinske koče na Razorju. Prenovljeni del te planinske postojanke je bil sredi oktobra lani že pod streho. Opravljena pa so bila še druga dela: vzidava oken, kleparska dela, ometavanje zunanjih zidov, da bi bil objekt čimbolj zavarovan 115 pred zimskimi nevšečnostmi. V gradbena in druga s tem povezana dela je vloženega zelo veliko truda in prizadevnosti članov PD Tolmin, zlasti gradbenega odbora, ki ga vodi Mitja Šavli. Odziv članstva za prostovoljne delovne akcije, ki so se vrstile vsako soboto in nedeljo od 20. maja pa vse do konca oktobra in še v november, je presegel vsa pričakovanja. Planinci so opravili nad 4500 prostovoljnih delovnih ur! Mnogi so porabili tudi po nekaj dni dopusta, da so pomagali v dneh. ko so bila dela najbolj nujna. Pri betoni-ranju in nekaterih drugih delih se je zbralo tudi do 35 prostovoljcev. Skoraj vsi prevozi materiala z Lom planine do koče so bili opravljeni brezplačno. Prepeljanega je bilo nad 350 ton gramoza, peska, opeke in drugega gradbenega materiala. V vsa dosedanja dela je bilo vloženih blizu 700 000 din, v kar so všteti: sanacijski kredit LB, lastna sredstva društva ter prispevek PZS iz sredstev, ki se po družbenem dogovoru zbirajo za gradnjo in vzdrževanje visokogorskih planinskih postojank. Letos bodo opravili še notranja dela. Vso potrebno instalacijsko opremo so naredili že prej, s čimer je — zaradi podražitev — prihranjenih precej milijonov. Vnetim in prizadevnim članom gradbenega odbora PD gre velika zasluga za odlično organizirano delo, saj je gradnja potekala tako, da skoraj ni ovirala redne oskrbe koče skozi vso sezono. Da je bila koča dobro oskrbovana pa gre zasluga zlasti prizadevni kuharici-oskrbnici Tončki, ki je, kljub nenehni skrbi za prehrano delavcev, imela vedno dovolj okrepčila tudi za številne goste-planince. Koča je, ob vseh gradbenih delih, zabeležila celo več nočitev in obiskov kot v minulih letih. Svojo delovno sezono so planinci zaključili z družabnim večerom na Razorju. Predsednik PD Tolmin, Rudi Rauch, se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v delovnih akcijah, še prav posebno pa oskrbnici Tončki, ki ima velike zasluge, da je delo pri postojanki nemoteno potekalo. Priznanje vsem, ki so v obnovo koče vložili toliko truda, je dal tudi predsednik PZS. tov. Tomaž Banovec. Mira Pagon IZ DELA PD MARIBOR-MATICA 13 marca 1979 je bil v predavalnici Visoke tehniške šole občni zbor PD Maribor-ma-tica. Za uvod je Tone Korošec, ob izbranih diapozitivih, obujal spomine na prehojene poti po domačih in tujih gorah. O društveni dejavnosti je poročal predsednik Vladimir Stojan. V začetku, potem ko je poudaril, da se je začelo jubilejno leto organiziranega planinstva v Mariboru, je pozval navzoče, naj počastijo spomin treh uglednih mariborskih planincev: Grete Pur- keljc (8. 1. 1978), Cirila Hočevarja (31. 3. 1978) in dr. Jožeta Bergoča (16. 10. 1978). Konec leta je društvo štelo 3117 članov (1977 3037). Mladinski odsek je konec 1978 štel 797 mladincev in 837 pionirjev (1977 783 mladincev in 798 pionirjev). Vodil ga je Vanč Kosi s svetom mentorjev, ki se je sestajal redno vsakih 14 dni. Na osnovnih šolah so imeli 12 planinskih skupin, 3 na srednjih in višjih šolah, zraven tega pa še skupino na prehodnem domu za mladoletne prestopnike. Kljub vse prepičli dotaciji — potrebovali bi vsaj desetkrat več sredstev — so si prizadevali izpeljati čimveč načrtov. Priredili so 13 skupnih izletov (9 enodnevnih in 4 dvodnevne), posamezne skupine pa skupno 59 izletov. Na šolah so imeli 10 predavanj s planinsko tematiko Vsaka planinska skupina je po zaslugi mentorjev pravo planinsko društvo v malem; deluje zelo samostojno, urejajo svoje planinske omarice s fotografijami in pisanimi prispevki, zraven tega pa sodelujejo tudi v šolskih glasilih in časnikih. Najpomembnejši'je bil vsekakor osemdnevni planinski tabor v Trenti, ki so ga priredili v sodelovanju s PD Sevnica. Udeležilo se ga je 85 mladih planincev; visokogorske ture so od mladinskih vodnikov terjale veliko znanja m odgovornosti (obiskali so dolino Vrat, izvir Soče, Prehodavce, Razor in Triglav)! Ob prostih dnevih pa so poslušali predavanja po programu planinske šole. Tradicionalno jesensko sreačnje je bilo v OŠ bratov Polančičev, udeležilo se ga je nad 200 mladih planincev; po uvodnem programu in ogledu diapozitivov iz celoletne dejavnosti MO so podelili nagrade in priznanja. Najuspešnejša planinska skupina je bila ponovno na OŠ Franc Rozman-Stane Najboljši mladinski vodnik je bila spet Emilija Kracina; prejela je vodniški cepin. Pionirjem, planincem so podelili 27 bronastih, 9 srebrnih in 4 zlate znake. Na orientacijskem tekmovanju pri Ruški koči se je mladinska ekipa uvrstila na 2. mesto Pionirska pa na 1. mesto. Odsek je pridobil 3 mladinske vodnike in 4 mentorje. Izletniški odsek je priredil 28 izletov za odrasle planince. 99 planincev je prehodilo pot čez Kozjak, 10 slovensko planinsko pot, 11 zasavsko pot. 4 koroško planinsko pot, 3 velebitsko planinsko pot. Planinska predavanja na VTŠ so bila tudi v sezoni 1978/79 dobro obiskana. Zvrstili so se tile predavatelji: dr. Janez Gregori (Sporazumevanje med ptiči), Borut Ber-gant (Gašerbrum, 1. JAOK), Rudi Honn (Triglav v sliki in besedi), dr. Majda Ma-zovec (Pod streho sveta), Stane Belak (Sagarmatha — gora naših želja), Matjaž Jež (Po vulkanskih otokih južne Italije) Jože Zupan (Cordillera Bianca, odprava AO Celje 1978), Tone Korošec (Po zamejski Koroški), prof. Ivan Šumljak (Po južnem Pohorju), Franc Hribernik (Po alpskih vršacih). V markacijskem odseku deluje 10 marljivih markacistov: prof. Smiljana Škerjanc, Janko Pajmon, Irena Knehtl, Milan Meden Ida Polegeg, Matej Svetel, Herman šaf-halter, prof. Ivan Šumljak, Ivan Veberič in Anton Vuk. Obnovili so markacije na 14 poteh. Društvo skrbi za dve postojanki (Mariborsko kočo in kočo na Žavcarjevem vrhu) in razglednik nad Bolfenkom. Koči sta sicer priljubljeni, vendar sta leseni, dotrajani in njuno vzdrževanje terja čedalje večja sredstva. Mariborska koča ni podkletena in počasi v temeljih propada. Čimprej bo treba zgraditi novo: v tej akciji morajo sodelovati vsa planinska društva mariborskega območja, podpreti jo morajo tudi družbenopolitične organizacije, s katerimi so že imeli prve razgovore. Predsednik iniciativnega odbora za gradnjo nove Mariborske koče je Tone Dobrajc. V imenu PZS je planince pozdravil tajnik Janez Kmet. Po krajšem nagovoru, v katerem je povzel problematiko mariborskih planincev, je ob jubileju — 60-letnlci — ustanovitve mariborske podružnice SPD, podelil priznanja najzaslužnejšim članom PD Maribor-matica. Bronasti častni znak PZS so prejeli: Stanko Dobrovnik, Ivan Eder, Karel Jarc, Pavel Jerebic, Vera Jerebic. Emilija Kracina, Vlado Pečar, Drago Pleter-šek, Božo Postružnik, Vida Pungartnik, Franc Purkeljc, Greta Purkeljc, Anica Sevč-nikar in Herman Šafhalter. Srebrni častni znak PZS so prejeli: dr. Adolf Drolc, Dušan Furlan, Anica Horvat, Sonja Kaizer, Nataša Koblar, Marica Kostanjšek, Jože Kovačič, Gorazd Krajnc, Sonja Marič, Srečko Pungartnik, Elizabeta Senekovič, Jože Topolnik in mag. Dušan Vodeb. Zlati častni znak PZS so prejeli: Henrik Budja, Ivan Lah in Matej Svetel. Srebrni častni znak PZJ je prejel Anton Vuk. F. V. varstvo narave SODOBNE SLEDI NA NAJVIŠJI GORI V ALPAH V paviljonu francoskega alpskega kluba v Chamonixu visi izrezek iz časopisa »Le Dauphiné libéré« iz Lyona, ki piše, da »se je najhujša lanska nesreča — osem mrtvih — zgodila okoli 13. ure na »Tour Ronde«, približno 3500 m visoko. Med sestopom po snegu, ki se je zaradi toplote zmehčal, je spodrsnilo nekemu britanskemu alpinistu,_ ker se mu je na podplatih nabrala snežena kepa. Med padcem je potegnil za seboj svoje tovariše v navezi in še deset planincev iz druge naveze, med njimi neko štiričlansko nemško družino. Nekateri izmed ponesrečenih so bili takoj mrtvi, druge pa so reševalci kasneje prinesli v kočo. Mont Blanc vedno pogosteje primerjajo z morsko pošastjo iz filma »Žrelo«, kajti gora terja vedno več človeških življenj. Čeprav zaradi predorov, žičnic in vzpe-njač Mont Blanc ne pomeni nobenega prevelikega tveganja več, ima njegova, za evropske razmere rekordna višina 4807 m, nekakšno magnetsko magično moč, predvsem za tiste, ki v obdobju mistificiranja maratonskih tekov, voženj s čolnom čez ocean in vzponov na Mount Everest iščejo nekaj neraziskanega tudi na Mont Blan-cu. Kot prva ženska je leta 1808 priplezala na Mont Blanc Maria Paradis. Ko se je vrnila, je v planinskem domu v Chamonixu zapisala v knjigo: »Vzpela sem se na goro, veliko sem se namučila, skoraj bi bila umrla, vlekli so me, nosili so me, skoraj bi bila znorela.« Samo to je napisala, nato pa ničesar več, čeprav je bila dolga desetletja oskrbnica koče v Chamonixu. Če se sama ni hvalila s svojim podvigom, pa so ga znali dobro izkoristiti njeni tedanji spremljevalci. Maria je postala nekakšen magnet za tujce. Tujci so že tedaj prihajali na Mont Blanc, zdaj pa jih pride do 60 000 na leto. Od deset do petnajst tisoč se jih kakšen dan odpravi v pogorje, od 300 do 400 pa se jih ob lepem vremenu dnevno povzpne na vrh Mont Blanca, vendar pa povprečno tudi pustijo v sezoni 40 mrtvih ob vznožju sten ali pa v globokih ledeniških razpokah. Zasujejo jih plazovi, ubije jih kamenje, zmrznejo ali pa umrejo od izčrpanosti. »To je načelo svobode,« je dejal bivši alpinist Jean Brissaud iz Chamonixa. »Vsak lahko pleza, kamor hoče, lahko pa tudi umre, kjerkoli hoče.« Poročnik Daniel Le Mercier, komandir žandarmerijske skupine za reševanje, je k temu pristavil: »Lahko jih le svarimo ali pa kaj svetujemo. Nimamo pa nobene pravice, da bi koga odvrnili od njegove nepremišljene poti. Prav tako ne moremo postaviti policista na vsako pot.« V minuli sezoni je moralo njegovih 30 žandarjev, 20 med njimi jih je visoko kvalificiranih gorskih vodnikov, obenem z dvema helikopterjema 234-krat intervenirati in 178-krat reševati ponesrečence. V petletnem ritmu se je število nesreč povečalo za 30 %. vendar je treba poudariti, da je tudi rešenih vedno več. Dobro izurjeni piloti helikopterjev dosežejo tudi najtežje kotičke gorskega masiva, zato je treba samo v 10% primerov ob slabem vremenu in ponoči opraviti nalogo peš, z vrvjo in cepinom. Zaupanje v znanje reševalcev je morda delno krivo, da so planinci, ki ob vikendih prihajajo v gore, vsebolj lahkomiselni. Ena četrtina nesreč se zgodi ob vstopih, na področjih, kjer nihče ne pričakuje nevarnosti. Poročnikov pomočnik Joseph Mo-net zelo rad pripoveduje o svojih izkušnjah z ljudmi, ki se imajo za planince in prihajajo v gore v telovadnih copatah ter v hlačah za tenis. »Dobijo se tudi potniki, je dejal Monet, »takšni, ki iščejo melišča in plazove, ker bi se tako radi slikali ali filmali v takšnem okolju. Vsekakor pa so glavni problem ljudje, ki si nabavijo prvorazredno planinsko opremo, s katero sploh ne znajo ravnati, so pa prepričani, da se jim ravno zaradi nje ne more prav nič zgoditi.« Običajno se začnejo vzpenjati popoldne, tedaj ko sonce še pripeka, vsem predpisom navkljub plezajo neprivezani in prečkajo ledenike, hitijo, dokler se preutrujeni in izčrpani ne zgrudijo, poleg tega pa še podcenjujejo nagle spremembe vremena v masivu. Tako se je prejšnjega aprila zgodilo s 40 smučarji, ki so morali vso noč prebedeti na pobočjih Aiguille du Midi. »Nihče ni povsem varen pred nesrečami, tudi najboljši plezalci ne,« je dejal poročnik Le Mercier. Sedmega julija 1964 se je ponesrečilo 14 gorskih vodnikov in tečajnikov nacionalne smučarske in plezalne šole, med njimi tudi svetovni prvak v slalomu Charles Bozon. Vdrla se jim je snežna polica. Najhujše je reševanje iz pogosto 70 do 80 m globokih ledeniških razpok. Poročnik Le Mercier, katerega enota prevzema 45 % reševalnih akcij na francoski strani in v francoskih gorah, pripoveduje: »Žrtev je trdno zagozdena in se zaradi telesne toplote pogreza v ledeno steno. Potreben je topel zrak, da planinca rešimo. Ta čas pogosto telesna temperatura žrtve pade na 26 stopinj, zato ljudje umirajo med transportom v dolino.« Marsikdo, ki se je po markacijah iz urina podal na najvišji vrh v Evropi, ki se ni hotel navezati, da mu ne bi bilo treba hoditi v vrsti, je drago plačal povratek v helikopterju: ena ura letenja s helikopterjem stane 4320 frankov, to je 100 dolarjev. »Toda, krsta iz cinkove pločevine je še dražja,« je pripomnil eden od žandar-jev reševalcev. Pogosti snežni meteži na Mont Blancu sicer skrivajo plastične odpadke in fekalije, vendar pa znajo ob sijočem avgustovskem soncu presenetiti tudi marsikaterega planinca. Mnogi planinci se ne lotijo Mont Blanca, temveč se zadovoljijo z višino 4000 m, z Aiguilles, z Grandes Jorasses ali pa prečkajo kakšnega izmed ledenikov na tem največjem ledeniškem področju v Evrop;. Omrežje žičnic omogoča tudi ne preveč športnemu turistu, da prodre globoko in visoko v gorski svet. Z železnico na »Mer de Glace« in nato z žičnico še višje na »Aiguille du Midi«, to je višek turistične podjetnosti brez lastnega truda. V skladu s takšnim alpinizmom je tudi beseda natakarskega vajenca v luksuznem hotelu »Montblanc«: »Led je večen, monsieur, madame, toda svoje stike z njim omejujem na kocke ledu v viskiju.« V 18 minutnem presledku vozijo kabine po 70 ljudi na 3842 m visoki »Aiguille du Midi«. Pripeljejo tudi otroke in pse. Kako malo prostora je na vrhu^ toda to direkcije niti najmanj ne zanima. Čeprav je avgusta nebo na tej višini jasno, je komaj dve stopinji nad ničlo. V steno so vdelani električni grelci, sicer poletno oblečeni turisti skoraj gotovo ne bi ostali pri življenju. Povsod okoli zaudarja po urinu, tako, kakor v pariškem metroju. Toda, veličastno pogorje pričara občutek, kot ga turisti poznajo iz knjig o vzponih na Himalajo. Dva dobro opremljena alpinista se jezita na predsednika države Valeryja Giscarda d'Estainga, ki se je pustil pregovoriti orožnikom in je s helikopterjem odletel na zaščiteni Mont Buet, da bi se tam v miru smučal. Obenem ko preklinjata, se tudi veselita, ker bo nič koliko društev za zaščito človekovega okolja tožilo šefa države, ker je s helikopterjem oskrunil zaščiteno alpsko področje. Kljub vsem prizadevanjem podivjanih arhitektov, kratkovidnih politikov, kot je bivši župan iz Chamonixa in nekdanji junak Himalaje, Maurice Herzog, in pogoltnih kapitalistov, za zdaj še ni uspelo, da bi uničili Mont Blanc in pogorje okoli njega. Žal pa je ta čas Chamonix že utrpel nepopravljivo škodo zaradi betonskih stavb na kraju, kjer so bila športna na-naselja za zimsko olimpiado leta 1924. Ozračje je ostalo. Navdušenje za vzpone je živo tako kakor pred 193 leti, ko je uspel prvi vzpon na Mont Blanc, zato je upravičen sloves, ki ga ima Chamonix kot »svetovno glavno mesto alpinizma«, kot »Katmandu evropskih Alp«. 180 dobro organiziranih gorskih vodnikov skrbi za človeško stisko. Izčrpani japonski planinci v popolni opremi hitijo proti svojemu hotelu. So kričeče nasprotje od sonca ožganim Nizozemcem, ki so oblečeni samo v telovadne hlače in vlečejo ob glasnem klepetu prenapolnjene nakupovalne mreže proti campingu. Ob večeru, ko se oglasijo kitare, opazujeta to vrvenje v neuničljivem materialu upodobljena gorski vodnik Jacques Balmat in znanstvenik Horace Benedict de Saussure. Balmat in zdravnik dr. Michael Gabriel Paccard sta bila 8. avgusta 1786 kot prva na vrhu, toda veliki pionir, ki je po 27-letnih naporih popeljal ekspedicijo na Mont Blanc, je bil De Saussure (3. avgusta 1787). Njegovo opremo je nosilo na goro 17 vodnikov. Zdaj je podoba precej drugačna. Na vrh hitijo sodobni bogovi filmskega in televizijskega sveta. Med njimi je »guru« vseh letalcev z zmaji Američan Rudy Kisshazy. Ta je prvi jadral z zmajem z Mont Blanca in tudi s Kili-mandžara. Mednje sodi v Chamonixu živeči Švicar Sylvain Saudan; človek, ki ima zaslugo, da je »Ski extrem« postal popularen. Zdaj se s povitimi rokami podi okrog. Možak, ki se je smučal tako visoko, da je zmanjkovalo kisika, pogumen mož, ki se je s smučmi spustil po jugozahodni steni McKinleya in premagal Grandes Jorasses na smučeh, se je vrnil s Himalaje, kjer je pustil svoje odmrznjene konice prstov in dva spremljevalca, ki ju je odnesel vihar... Gneča v koči, kjer se morajo planinci in turisti, ki hočejo v masiv, vpisati in kjer dobijo še zadnja navodila, je običajna. Običajno je obvestilo, da je bilo prejšnjo noč v kočah in zavetiščih več kakor 300 turistov, zato so morali zamudniki prenočevati na prostem ... Tudi oblasti postajajo .strožje: prizadevanja, da bi prišli na Mont Blanc z motornimi kolesi, so prav tako odločno prepovedali kakor oddajo v živo televizijskega zvezdnika Yvesa Mouroussija z višine 4807 m in željo nekega nadobudnega hotelirja, da bi tam zgoraj priredil piknik za vse, ki v enem dnevu priplezajo na goro. Šele ko so se pojavile ideje, značilne za nekdanje dvorne norce, so oblasti posegle vmes. Nekoliko pozno. F. L. MEDVEDI V TATRAH Pozni gost je potrkal na vrata planinske koče »Kondratovva« v poljskih Tatrah. Oskrbnik Stanislav Skupien se je prebudil, da bi temu poznemu gostu odprl vrata. Brž ko je odprl vrata planinske koče, se je v temi in somraku zarisala velikanska senca — medveda. V strahu je vrata uspel 118 spet zapreti. Kmalu se je prebudila vsa koča. Čakali so. kaj bo storil medved. Zagnali so trušč. da bi žival preplašili. Zaman. Medved je vohal svežo hrano... Prišel je ponjo. Zato je tako vljudno trkal na vrata... Pa ni našel razumevanja. Ni pa se dal kar tako odgnati. Stal je tako, mogočen in z lesketajočim kožuhom, v mesečini, ki je prav tedaj oblila nočno naravo, kot velikan ... Stal je in čakal Tri ure je moralo miniti, da je spoznal, kako zaman čaka na sveži prigrizek ... V Tatrah živi še nekako 30 medvedov. Pred zimskim spanjem obhodijo takorekoc celotno področje Tater in iščejo močnejše hrane ki bi jih obvarovala pred prehudim mrazom pozimi. Za planince in turiste ti medvedje niso nevarni, kljub temu_ pa je svarilo potrebno, saj nikoli ne ves, kdaj bo postal medved kljub svoji »miroljubni« naturi — objesten. Josef Nyka alpinistične novice ALPINISTIČNI RAZGLEDI, glasilo K A PZS, št. 1, okt. 79 Ambiciozno koncipirano ciklostirano glasilo ki si ga je omislila Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, po svoji vsebini, kot jo kaže 1. številka, predstavlja vsebinsko bogato in zanimivo revijo s tega področja. Že pri prvi številki je sodelovala skupina alpinistov, ki je sposobna uresničevati take zamisli, čeprav je ob tem treba upoštevati tudi dejstvo, da je treba vrste neprestano dopolnjevati s svežimi močmi in tudi idejami. Sprehod po vsebini pokaže, da je koncept razmeroma na široko zastavljen saj najdemo na primer vrsto takih tem, ki sodijo v širši prostor, ki bi bil morda bolj dostopen javnosti. Med te teme štejem predvsem- Velike pionirje alpinizma (v nadaljevanjih). piše Bine Mlač, potem Poznavanje gorstev — Piz Badile (v nada jeva-njih), piše prav tako Bine Mlač. Po lakov razmišljujoči sestavek »V razmislek« in tudi Planinska in alpinistična oprema, Novice in še kaj. Poleg teh sestavkov namreč lahko beremo tudi o Smučarskem prvenstvu slovenskih alpinistov, o Alpinističnem taboru v Zahodnih Julijcih, v njej je tudi kratek povzetek iz literarnega dela Eda Deržaja, Gruh — Iz navodil za slavne alpiniste in predavatelje Revijo zaključi pregled smeri v severozahodni in severni steni Rzenika in opis Velike zajede (Rjavi pas), ki ga je prispeval Francek Knez. Zanimivo gradivo, ki pritegne, saj že v eni sami številki najdemo precej podatkov v alpinističnem življenju pri nas in ti podatki se raztezajo tudi navzven, kar je le hvalevredno. V uvodu so zapisali, da želijo biti dobro obveščeni o alpinističnem dogajanju, kar najbrž pomeni, da želijo biti obveščeni o tem dogajanju na sploh, saj jih zanima na primer gradivo za vzgojo in izobraževanje alpinističnega kadra, _daije 119 gradivo, ki naj bi prispevalo k razčiščeva- nju alpinističnih problemov, tudi alpinistična zgodovina, tehnične podrobnosti domačih in tujih izjemnih vzponov, spoznavanje manj znanih gorstev, zanima pa jih tudi odmevnost alpinističnih dogodkov doma in po svetu. Alpinistične razglede številka 1 so sestavili: Jani Bele, Janez Bizjak, Stane_ Klemene, Franček Knez, France Malesic, Janez Marinčič, Bine Mlač, Bojan Pollak, Franci Savenc. Jure Ulčar in Jože Žumer. Gradivo, kot ga predstavlja prva številka, bo za osnovo tudi prihodnjim številkam. Sestavljalci upajo, da bodo našli tudi med ostalimi bralci-alpinisti sodelavce, čeprav sestavkov ne bodo honorirali. Prispevke pa naj bi sprejemal naslov: Alpinistični razgledi, PZS Dvoržakova 9, Ljubljana, Komisija za alpinizem. Pripis temu zapisu: V sestavku Bojana Pollaka sem zasledil nov izraz »gužva«, ki ga menda v nekaterih alpinističnih skupinah uporabljajo v pomenu »balvan«, najbrž kot pomagalo pri strokovnem alpinističnem izrazju. Pojem »gužva« je — kot lahko izberemo iz besednjakov — v splošni rabi za povsem drugačne oznake, kot pa gre v tem primeru. Gužva, gužvati se, je shrv. beseda, ki pomeni: prerivati se. gnetiti se, biti v aneči, v starejših slovarjih pa bi za ta izraz našli pomensko razlago — mečkati (predvsem tkanino). Tako razlago najdemo na primer v Grobming-Lesica-Moleto-vem slovarju, na strani 75. Reči moramo, da qre pri tem za povsem drugačno pomensko miselno orientacijo, kot pa jo nudi že na povsem drugem pomenskem poo-ročju uveljavljen pojem »gužva, guzvati se« in vse druge izpeljanke iz tega pojma. Nikakor nam ne daje opore v razumevanju — premagovati neko oviro v steni, ki naj bi bila podobna »gužvi« Naj dodam, tega pojma nimata ne SP iz leta 1950 niti ne SP iz leta 1962, ne Breznik-Ramovsev SP iz leta 1937, prav tako pa tudi ne bKJ 1970 V SP 1962 pa najdemo razlago za »balvan«, kar naj bi pomenilo »veliko kam- nito klado, skalo, pečino«, izhaja pa iz tatarskega jezika. Najbolj temeljito razlaga ta samost. žen. sp. Jurančičev Shrv. sle. slovar (1972, str. 258): gužva — gož, kar naj bi pomenilo — splav je vezan z gožem na direk, naslednji pomen — povreslo (povezovanje snopov); tretji pomen — klopčič, nekaj, kar je brez reda nakopičeno; četrti pomen — zmeda, nered, metež, direndaj (na primer: oko nas nastade gužva; u društvu raste sve veča gužva problema). Pa razložimo po tem slovarju še glagol: gužvati, gužvam. Tako kot v G. L. Moleto-vem slovarju — mečkam, mečkati (blago, obleko, torej tudi v tem primeru — tkanino). Gotovo bi se še našli viri, ki jih tu nisem navedel, da bi pomagali osvetliti pomensko širino tega pojma pa bi bilo prav, če bi se oglasili tudi drugi, ko bi pomagali ta pojem pravilno ovrednotiti tudi v gornjem pomenu. To mislim predvsem zato ker kaže, da besedo »gužva« nekateri alpinisti že uporabljajo. M. K. O SEDMI STOPNJI O tem smo že večkrat pisali z namenom, da se stvar osvetli iz različnih strani. VI -f kot doslej najvišja težavnostna stopnja v zadnjem desetletju, sporadično pa tudi že prej, ni mogla zaobseči dosežkov zadnjih let Jeseni 1978 je na seji v Atenah privolila UIAA, češ, določite verbalno formulacijo za vse. kar spada nad VI + od stebra v Fleischbanku dalje do danes Konec marca 1979 so na seji v Bruxellesu sprejeli besedno označbo VII. stopnje v nemškem, francoskem in angleškem jeziku in pustili seveda lestvico odprto za težavnosti nad VII. stopnjo. Glasi se: »Nenavadne (izjemne) težave. Stopnjo doseže plezalec s trdim, vztrajnim treningom in z izboljšano opremo. Tudi najboljši plezalci se morajo posebej izuriti (trenirati) za kamenino te stopnje, da bi mogli biti kos skrajno tveganim raztežajem. Obvladati morajo akrobatsko plezanje in do kraja izdelano varovalno tehniko.« Seveda stvar s tem ni zabetonirana. Pisali smo že o stopnjah nad VII, že se piše o IX. stopnji, pri čemer se seveda opušča pojem »plezanja« in se govori o angleškem izrazu »bouldern«, ki ga doslej niso prevedli niti Nemci, saj gre pri tem za akrobatiko in gimnastiko na specialnih skalnih tvorbah pod milim nebom. Jirl Novak se je v »Alpinismusu« 10/79 razpisal o tem v članku »VII. ali IX. stopnja«, v katerem je uvodoma izjavil, da subjektivni faktor pri ocenjevanju težavnosti skoraj izključuje objektivnost. Prvi plezalec s svojo oceno ne more biti odločilen, ker ne more biti objektiven, kvečjemu daje nekakšno orientacijo. To trditev preizkuša ob uspehih vzhodnonemških in čeških plezalcev v peščenjaku (Elbsand-stein, saška Švica, ČSSR); te vrste plezanje se je v desetletjih neverjetno razvilo. Napak bi bilo reči, da je te vrste plezanje zgolj trening za visoke stene, kajti ta tehnika, čeprav dosega »čudeže«, ima tudi senčno stran, saj plezalca ne privaja na tehniko visokih sten, nasprotno te vrste plezalec skoraj ne zna uporabljati klinov, utegne podcenjevati nevarnosti v visokih gorah, ni doma v vzajemnem varovanju naveze itd. Za dobrega plezalca -ni bil problem v enem dnevu preplezati po deset smeri najvišje težavnosti (VII) v peščenjaku. Zdaj so v saški Švici to stanje tako spremenili, da je plezalec po dveh ali treh najtežjih smereh (IX) le še kos — kozarcu piva, plezanja pa ima zadosti. Sicer pa se pri tem plezanju govori in piše že o X. stopnji — po enem stoletju te vrste plezanja. Vredno je vzeti v roke 'knjigo, ki sta jo o tem spisala naš znanec Dietrich Hasse in H. L. Stutte, Wolfratshausen / Obb. 1979. Morda nekaj mlajši je plezalni vrtec Fontainebleau pri Parizu, posebno pečine Cu-vier so pariškim plezalcem pri srcu, prav tako Trois Pignons. Pričakujejo, da bo pariška občina ta predel za avtomobile zaprla in mu s tem ohranila prvobitnejši značaj Vse te pečine v Fontainebleauju so razdeljene v deset okolišev s kakimi 300 plezalnimi problemi, ki so zaznamovani z markacijami raznih barv (rumeno, zeleno, modro). Nekatera mesta terjajo izredno vajo v trenju, izjemno zmožnost za prilagajanje skali in za ravnotežje. Najtežji okoliš (circuit) ima belo markacijo. Tej težavnosti so kos specializirani »boulde-rerji«, ki se znajo »pregristi in prepra-skati« cez te na poseben način razjedene m oblikovane kamenine. Doslej so našteli le 20 do 30 plezalcev, ki so bili tem »skrivnostim« slovitega Fontainebleauja kos. Eno mesto je doslej tako, da ga je zmogel en sam plezalec. Vse skupai je to pravzaprav »gimnastika« v skalah pod milim nebom, zanjo so ustanovili »šolo Bleau« (= Fontainebleau), ki naj bi začetnike čim bolje pripravila na presenečenja v Alpah in drugih gorovjih po svetu. Plezalci iz te šole se imenujejo »bleuasardi«, nekateri jih imajo za odljudneže, češ da so pristaši »visokomerne naravne ideologije«. Najboljši poznavalec Fontainebleauja je Oleq So-kolsklj (Sokolsky). T. O. BODO V KANADI ALPINISTIČNI PRIPOMOČKI OPROŠČENI CARINE? Veseli smo, da lahko objavimo novico, ki nam jo je posredovala članica UIAA, piše F. O. M. ( Pred približno -letom dni je namreč FQM dala kanadski zvezni organizaciji, ki določa carino na uvožene izdelke, predlog, 120 s katerim se zavzema za to, da bi bili alpinistični pripomočki oproščeni carine. Pristojna komisija naj bi v ta namen izdala posebno številko. V sporočilu, ki ga je konec avgusta komisija za določanje pristojbin predala kanadskemu finančnemu ministru, so navedene te zahteve in pa priporočilo vladi, naj bi oprostila carinskih dajatev predmete, kamor spadajo alpinistični pripomočki, izdelani po normah UIAA. To so — čelade, oprtnice, vrvi, vezi, pasovi, klini, razna druga oprema za vzpon in sestop, škripci za spuščanje, kladiva za zabijanje klinov, ledna kladiva, cepini, vponke in znamenja za kažipot, naprave za napovedovanje plazov itd. To priporočilo bo v oktobru 1980 pregledala skupščina. Upamo, da bo sprejeto, saj bi to pomenilo občutno znižanje cene alpinističnih pripomočkov v Kanadi, zaključuje poročilo FQM in dodaja še tole! Generalni direktor FQM Denis Gravel poudarja, da bi oprostitev carinskih stroškov zelo ugodno vplivala na alpinizem, saj v bistvu zajema vse pripomočke, ki ustrezajo normam UIAA. Z drugimi besedami, s podporo tej vse bolj razširjeni dejavnosti bi lahko zagotovili udeležencem v alpinizmu največjo varnost, kar je seveda tudi glavni cilj zaščitnega znaka UIAA. Odmev na to akcijo je zabeležil ženevski časnik Tribune de Genève, ko v rubriki »Iz gorskega sveta« opisuje kanadsko pobudo in poudarja, kako zaželeni bi bili podobni ukrepi tudi v drugih državah, zlasti v državah, kjer imamo lahko alpinizem za narodni šport. M. K. MAKALU — MAHAKALA Ljudsko ime Makalu je kontrakcija za Ma-hakala. V sanskrtu naj bi to pomenilo »Veliki črvi«. Tibetancem pomeni »boga smrti«, gora je njegov prestol. Makalu je ena najizrazitejših gora vzhodno od Eve-resta. Koliko dela je za raziskovalce ostalo samo v imenu gorskih velikanov v Himalaji! V letu 1979 je na to goro, s katero je za vselej trdno povezan naš alpinizem, od marca do junija poslal ekspedicijo »Arhiv za himalajske raziskave«, Freiburg i. Br. pod vodstvom Gerharda Lenserja. Program: etnološke in orografske raziskave, poroča »Alp.« 1979/4. ČANGABANG Prvi vzpon po južnem stebru, visokem 1700 m, je opravila anglopoljska ekipa (lahka): Wojciech Kurtyka. Alex Mae Intyre, John Porter in Krzystof Zurek. Pri prvem poskusu jih je ustavilo slabo vreme na šestem raztežaju. Po treh dneh so nadaljevali ob že zapetih vrveh, nato pa plezali v alpskem stilu. Po 8 dneh v glav- nem kopne skale so 26. sept. stali na vrhu. Več mest je bilo skrajno težkih. Sestopali so po vzhodnem grebenu tri dni. T. O. DVE ANGLEŠKI DOGODIVŠČINI V SEVERNI STENI EIGERJA Konec februarja 1979 so trije angleški plezalci v Eigerju v »Pajku« zašli v hudo zagato, menda zato, ker so na trdem ledu polomili cepine. SRFW (švicarska reševalna letalska služba) jih je rešila iz stene, v kateri so prebili devet mrzlih dni (o tem smo poročali). 12. do 19. aprila sta Toni Saunders in Steve Hoston ponovno poskusila in uspela. Bivakirala sta pod steno, v Lastavičjem gnezdu, na drugem snežišču, pri Likalniku, na Rampi, pri Pajku in v izstopnih počeh. Oba sta bila pri februarskem poskusu. 14. do 20. aprila sta plezala Simon Mc Carthy (februar, poskus) in Chris Hoy-land. Ob 9.30 (14. 4.) sta šla s Kleine Scheidegg, bivakirala v vznožju, v Lastavičjem gnezdu pri Likalniku. 17. 4. ju je ujel vihar in ju na Rampi pridržal do 18. 4. opoldne. 19. 4. zvečer sta prišla do Pajka, 20. 4. pa sta stopila na vrh in tu spet bivakirala. 21. 4. sta prišla na Kleine Scheidegg. POLJAKI V CIVETTI — POZIMI Gre za prvo zimsko ponovitev severozahodne stene Civette in to po Comicijevi smeri iz leta 1931. Dolga leta je ta Comicijeva smer veljala za enega najtežjih zimskih problemov v Alpah. Marca 1979 so ta »oreh« štrli Poljaki: Krzysztof Pankiewicz, Marek Serwa, Zbigniew Wach in Aleksander Warm. Tudi poleti ni bilo veliko ponovitev. Je pa smer ena od najbolj mogočnih smeri za prosto plezanje. 200 m VI, 600 m V do V-f, le nekaj desetin metrov v štirih odsekih je naježenih s klini. Poljaki so vstopili 4. marca, ne da bi steno poprej opremljali s fiksnimi vrvmi. Pri temperaturi —10 do —15° C, v vetru, deloma v strupenomrzlem viharju so peti dan v steni doživeli snežni vihar in 24 ur trajajoči snežni metež. 14. marca so po Cassinovem direktnem izstopu prišli na vrh. Torej 11 dni! Bilo je res težko: mnogo snega, v počeh in kaminih led s previsi od 1 Va do 2 m. Pri 61 raztežajih so le v 25 raztežajih naleteli na 25 starih klinov, od teh je bilo 15 vmesnih. Lestvice so obesili le na 20 mestih. »Če bi bili plezali z lestvicami«, je izjavil Pankiewicz), bi bili morali v steni prebiti en mesec. Bepi Pellegrinon, znamenit italijanski plezalec, o katerem smo v tej rubriki pisali poldrugo desetletje, je o poljskem dosežku zapisal v »Gazettinu«: »Nedvomno gre za eno od največjih zimskih plezalskih podjetij vseh časov. Poljaki so to naredili brez posebnega hrupa, brez bobnanja po časopisih in brez organizatorične potrate.« TISOČ REŠEVALNIH POLETOV SRFW — Švicarska reševalna letalska služba ima pilota, ki si je v začetku 1979 zapisal tisoči reševalni polet v gorah. Ueli Barfuss se piše, po rodu je iz Zuricha, rodil se je 1935. Njegova baza je Somedan v Engadinu. Tisoči polet je bil namenjen smučarju, ki se je pri Savogninu »zagonil« v ograjo in se »zabil« v trdno zabit steber. Za Barfussa je bil to lahek rutinski polet, smučar pa je dobil pri nesreči težke notranje poškodbe. Barfuss se je leta 1972 izkazal z izjemno akcijo na Piz Palii (Bu-milerpfeiler, kjer je gori dobesedno iztrgal nemškega vojaškega planinskega vodnika). T. O. razgled po svetu GORE V PODOBI O gori kot slikarskem predmetu se je že veliko pisalo in se še piše. Saj bi bilo zares čudno, če bi se likovni umetnik — slikar ne lotil tega predmeta že zaradi veličastnega lica, skrivnostnega občutja, bogatih barv in celega niza vtisov, ki so polni različic. Današnji človek je res preplavljen z »optičnimi impulzi« filmov, razstav, skioptičnih in drugih razgledov po svetu. V 20. stoletju so že pisali, da je Alpe ljudem najbolj približal s svojimi slikali E. T. Compton. No, danes je fotografija s svojo tehniko takorekoč skoro v vsako vas in skoro v vsako hišo prinesla fotoposnetke gora, filme, črnobele in barvne, in še druge stvari, ki jih je ustvarila optična tehnika v 19. in 20. stoletju. Čudno bi res bilo, če bi šlo mimo gora renesančno slikarstvo. Renesansa je človeku odprla oči za naravo. Kako ne bi bila zajela tudi gorske narave! Sam Lionardo da Vinci (1452—1528), univerzalni genij, je leta 1511 stopil v Alpe in prišel v višino 2500 m na Monte Rosi in tu doživel svojo veliko umetnino »Veliko alpsko pokrajino v viharju«. Na več svojih slavnih podobah je v ozadju naslikal daljno, sinjo alpsko verigo, tudi Mona Liza ni brez tega. Mojster beneške šole Tizian (roj. 1477 v Pieve di Cadore), sin dolomitske dežele, je svojim podobam dajal alpsko ozadje, Albrecht Durer (1471—1528) je za nekatere »pionir alpskega krajinarstva« in je s tem močno vplival na celo vrsto slikarjev. Zelo pomemben je tudi v tem pogledu Pieter Bruegel starejši; pokrajina mu ni bila več samo okvir, ozadje, temveč svet, v katerem njegove osebe žive in delajo. Renesančna umetnost je bistveno pomagala odkrivati alpski svet. T. O. TREKKING V SZ V SZ razvijajo tudi t. i. »gornij turism«, planinski turizem. Visokokvalificirani »gorski turisti« delajo ture do 3 b (nekako IV—) in pri tem ne obirajo vrhov, pač pa dolge poti čez prelaze. Ture trajajo več tednov, vodijo jih priznani vodniki, imeti morajo predpisano opremo itd. Ta planinski turizem se vključuje v »Federacijo turizma«, ki prireja seminarje, tečaje in celo tekmovanja in daje tudi častne naslove vodnikom in njihovim varovancem odlikovanja in naslove, kot je »mojster športa«. L. 1978 so dali ta naslov 14 uspešnim planinskim turistom in vodnikom. Isto leto je Federacija alpinizma v Gruziji v Kaz-begiju priredila II. vsesovjetsko srečanje planinskih turistov in posvetila to srečanje 60-letnici obstoja »Komsomola«, sovjetske mladinske organizacije. Prišlo je 37 delegacij iz vseh sovjetskih republik s 700 udeleženci. 74 se jih je pri tem povzpelo na Kazbek (5047 m). T. O. SEVERNA STENA ORTLERJA — PRESMUČANA Stena je visoka 1400 m, žleb ima 50 do 60° naklonine. 10. junija 1979 sta ta žleb presmučala Kurt Jeschke in Martin Burt-scher. Štartala sta ob 11. dopoldne. Kompliciran manever sta morala opraviti v gornji polovici stene v navpičnem ledu (morala sta se spustiti z vrvjo in nato dve uri čakati, da se je sonce »umaknilo« iz zgornje polovice stene). Ob 15. uri sta v dobrem snegu presmučala 800 m visoki ozebnik v eni »potezi«. Jeschke je izjavil: »Vzpon po tej strani Ortlerja se šteje med najbolj nevarne ledne ture. Najin smuk po severni steni Ortlerja je najbrž najtežji alpinski spust doslej.« T. O. 122 SMRT V GORAH S to temo se je v »Alpinismusu« 1979/7 oglasil dr. med. Georg Hajdukiewicz, po rodu Poljak, sicer pa »svetovljan«, ki je v prvem desetletju po vojni v Evropi vzbujal precejšnjo pozornost. Da so gore nevarne, drži. Če ne bi bile, najbrž ne bi tema »Nevarnosti v gorah« prišla na vrsto v vsakršnem planinsko-smučarskem tečaju. Seveda ta ugotovitev, da so gore nevarne, ni eksaktna niti popolna. Že Goethe, eden velikih predhodnikov alpinizma, je dejal, da so gore same onstran dobrega in zlega, kar pomeni po Kantu, da gore kot »stvar sama na sebi« (das Ding an sich) niso bile nevarne niti nenevarne. Šele ko človek kot subjekt stopi v ta objekt, utegnejo postati nevarne. Zato se mora človek, ki stopi na goro, zavedati, da je samo on odgovoren za posledice tega dejanja. James Joyce, eden od zelo pomembnih pisateljev 20. stoletja, pravi v svojem delu »Ulysses« (Blumov monolog), da je »smrt kulminacijska točka življenja«. To tezo moremo in smemo sprejeti le, če smrt ideološko in taktično programiramo, kot na primer, programira Jordanovo smrt Ernest Hemingway v romanu »Komu zvoni«. Planinsko smrt pa bi po Remarquu praviloma imenovali le »drek« (»Na zahodu nič novega« ali tudi, v »Slavoloku«), saj gre za najbolj brutalno smrt celo v fizičnem smislu, prav tako pa v iracionalnem smislu. Dr. med. G. Neureutber, predsednik zdravniške podkomisije KAR pravi, da je okolica gorske smrti sicer lepša, je pa na visokem in zato je mesto smrti težko dosegljivo: ni ravnega sveta, ni strehe, vselej je ali prevroče ali premrzlo ali premokro, zdravnika ni pri roki, reševalna služba pa tudi ne more takoj pritisniti na plin. Statistika je statistika, vsako moramo presojati s skepso. Nekaj resnice pa vendarle odkriva, čeprav ji nekateri odrekajo celo to. Npr. v Avstriji se je od 1945 do 1970 v gorah ubilo 3051 planincev, torej 118 na leto. V Švici je bilo leta 1972 166 mrtvih, leto nato 152. Na Poljskem se zadnja leta v Tatrah smrtno ponesreči 14 do 16 planincev, medtem ko je smrtnih nesreč med alpinisti v »Klubu Visokogorskem« vsako leto manj. Danes smrt v gorah manj odmeva kot, na primer, v času po 5. juliju 1865, ko se je na Matterhornu vpričo Whymper-ja ubila četvorica zelo dobrih, izkušenih planincev. »Times of London« je zapisal: »Najboljši sinovi Albiona umirajo nekoristno, nedonosne smrti, le zato, ker hočejo zavzeti skalnati rogelj v Alpah.« Whymperjevo življenje je po tisti nesreči teklo neusmiljeno v znamenju te tragedije. Zasliševanja na sodniji so bila šele začetek trpljenja. Strup te nesreče je zaviral razvoj alpinizma vsaj 20 let. Vpliva pa tudi protislovni in dejanski problem, ki se izraža v dandanašnjem času: vrednotenje človeškega življenja, težak in nepopularen tema, ki mu je težko uiti, saj je vpleten mit samopotrditve in ozkosrčne zaverovanosti vase. Na Angleškem so morali dolgo čakati na Mummeryja, da se je razšla senca Whymperjeve tragedije. Danes je tudi glede tega vse drugače. Na leto umre v Alpah do 400 ljudi, pa se razvoj planinstva ne zavre, narobe, vedno bolj se širi. Današnje planinstvo je množičen pojav, ki ima sociološki in kulturni temelj. T. O. VREME NA KREDARICI V LANSKEM POLETJU V letu 1979 je bil na Kredarici izmed treh poletnih mesecev junij najtoplejši. Njegov temperaturni po-preček — + 4.7° C, je bil za 1,3° nad normalno vrednostjo, medtem ko sta temperaturna poprečka preostalih dveh poletnih mesecev bila nižja: julijski je znašal 4,4°, avgustovski pa 4,3°. Njuna odklona od normalne vrednosti sta bila enaka, znašala sta —1,3°. Ekstremne temperature so bile v mejah doslej znanih temperaturnih vrednosti Kredarice. Maksimalne mesečne temperature so bile 12,2° dne 28. junija. 12,0° dne 29. in 30. julija in 14,0° dne 15. avgusta 1979. Najnižje mesečne temperature so bile vse pod lediščem. Znašale pa so: —3,1° dne 17.3 junija, —2.7° dne 3. julija in —3,6° dne 25. VIII. Junijski mesečni popreček oblačnosti (7,0) je bil skoro enak njegovi normalni vrednosti (7,1), medtem ko je julijski mesečni popreček oblačnosti (7,7) znatno presegel normalno vrednost (6,4). Avgustovski mesečni popreček oblačnosti (5,8) pa je bil pod normalno vrednostjo (6,2). Stopnji oblačnosti ustrezno je bilo tudi število ur sončnega sija. Heliograf na Kredarici je junija registriral 161 ur sončnega sija. kar je 34 % njegovega maksimalnega možnega trajanja. Julija je sonce sijalo na Kredarici skupno le 134 ur, kar je komaj 28 % možnega trajanja v tem mesecu. Avgusta so dnevi sicer že občutno krajši, vendar je heliograf na Kredarici registriral 162 ur sončnega sija, kar je 37% maksimalnega možnega trajanja. V padavinskem pogledu sta bila prva dva poletna meseca prekomerno namočena, tretji poletni mesec pa je prejel premalo moče. Junija je v skupno 20 padavinskih dneh padlo 236 mm padavin, kar je 105 % normalne vrednosti. Julija je v 17 padavinskih dneh padlo 230 mm padavin, ali 111% normalne vrednosti. V avgustu pa je v 16 padavinskih dneh padlo komaj 140 mm moče, kar je samo 58 mm za ta mesec normalne višine padavin. V poletnih mesecih so sicer prevladovale padavine v obliki dežja, vendar je junija 6-krat, julija 4-krat, avgusta pa 9-krat vmes tudi snežilo. f Snežna odeja je še ves mesec junij prekrivala Kredarico. Njena največja debelina, merila je 344 cm (dne 1. junija) se je proti koncu meseca zniževala in tudi nove snežne padavine je niso bistveno okrepile, niti Ji niso bistveno podaljšale trajanje. V juliju je Kredarico prekrivala snežna odeja devet dni. Njena največja debelina je merila 34 cm (dne 9. jul.). V avgustu pa je bilo na Kredarici samo pet dni s snežno odejo, ta pa je bila tanka. Največja debelina je merila samo 6 cm (dne 29. avg.). F. Bernot DOPOLNILO POPRAVKA Dve pismi k članku dr. M. Kajzelja v PV 1979/1—8 (gl. PV 1980/71) Odgovornemu uredniku V 5. številki letošnjega Planinskega Vest-nika je tov. dr. Mirko Kajzelj objavil prvi del svojega prispevka »Odlomki iz nezapisanih analov«. V tem članku med drugim podrobno opisuje ustanavljanje in delovanje turistovske-ga kluba Skala. Na strani 300 našteje ustanovitelje tega kluba. Vendar iz neznanih razlogov ne našteje vseh. Pošiljam fotokopijo Začasne izkaznice št. 12 pripravljalnega odbora Turistovskega kluba »Skala«, na kateri lahko preberete tri imena soustanoviteljev: predsednika, podpredsednika in tajnika. Od teh treh omenja avtor članka samo enega. Tija Badjura .a klaba -fSkaM' Za % oip Mjjisl liteMižM, ■ rp.. C^^fef&fftfi. - , T * K « S r t.?.pretečinik - f^-1 TOSTOVSKIM - ' < >\il 6 tovarna dokumentnega in kartnega papirja radeče TOZD TOZD KSpapirnica ^PU muflon — brezlesni papirji in kartoni — samolepilni papirji — kartografski papir — dekor folije — heliografski papir — magnetkontne kartice — paus papir — specialni premazni papirji — papir za filtre — specialni risalni papir — premazni kartoni — mat in sijajni — fotokopirni papir — specialni vrednostni papirji KOTO • koteks tobus, n. sol. o. 61000 Ljubljana, Miklošičeva 5 je eno izmed vodilnih specializiranih proizvodno-trgovskih podjetij v SFR Jugoslaviji na področju kož, usnja in usnjenih izdelkov, industrijskih surovin živalskega Izvora ter reprodukcijskih materialov in naprav za usnjarsko-predelovalno industrijo danes prevzeto jutri izročeno nočni