296 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani. 1. decembra 1924.
— (Kronika juridične fakultete v Ljubljani za š o 1 s k o I e t o 19 2 3/2 4. L Število profesorjev se je v tem letu zvišalo za enega, ker je bil dosedanji honorarni profesor, dvorni svetnik dr. Milan Š k e r 1 i, z ukazom z dne 28. maja t. 1. imenovan za rednega profesorja trgovinskega in meničnega prava. Ob prevedbi uradništva je bil izredni profesor dr. Mirko Kosič reduciran, nato pa na podlagi novega predloga zopet imenovan s kraljevim ukazom z dne 22. marca t. 1. za izrednega profesorja. V predavanjih o civilnem pravdnem postopanju je v letnem semestru obolelega ordinarija prof. dr. Antona Skumoviča nadomeščal svetnik višjega dež. sodišča dr. Edvard Pa j nič kot suplent. S kontraktu-alnima profesorjema dr. Aleksandrom Bilimovičem in Mihajlom Ja-sinskim sta sklenjena nova kontrakta za tri leta. Umrl je honorarni nastavnik dv. sv. dr. Bogumil Scnekovič.
II. Za šolsko leto 1923/24. je posloval kot dekan redni profesor dr. Fran E11 e r, k'ot prodekan pa redni profesor dr. Rado K u š e i.
IIL V tekočem letu so poslovali redni profesorji dr. Gregor Krek in dr. Metod Dolenc kot stalna člana, redni prof. dr. Rado K u š e j kot začasni član, redni profesor dr. Anton S k u m o v i č in redni profesor dr. Milan Š k e r 1 j pa kot eksperta stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde.
IV. Izpraševalne komisije za državne izpite so bile v tem letu na novo postavljene ter so bili v predsedništvo imenovani:
1) za pravnozgodovinski izpit: predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron kot predsednik, redna profesorja dr. Gregor Krek in dr. Rado Kušej kot podpredsednika;
2) za pravosodni izpit:.redni profesor dr. Milan Škerlj kot predsednik, dr. Metod Dolenc in odvetnik dr. Franc T e k a v č i č kot podpredsednika;
,3) za državoslovni izpit redni profesor dr. Ivan Z o 1 g e r kot predsednik, dvor. svetnik Fran K r e m e n š e k kot podpredsednik.
V. V zimskem semestru, ki je trajal od 1. oktobra 1923 do 27. januarja 1924, so predavali: r. prof. dr. Anton Skumovič: Institucije rimskega prava (4 ure) in Civilnopravdno postopanje (3 ure); — r. prof. dr. Rado Kušej: Cerkveno in versko pravo v kraljevini SHS, H. del (4 ure) in Izbrana poglavja iz cerkvenopravne zgodovine (2 uri); — kontr. r. prof. Mihajlo ,f a s in s ki: Pravno zgodovino južnih Slovanov (4 ure) in Rusko pravno zgodovino (2 uri); - hon. prof. dr. Janko Polec: Zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, L del: javno pravo (4 ure)^
Razne vesti. 297
Zgodovinski razvoj kazenskega prava in sodnega postopka (l uro) ter Razvoj ustave in uprave v obnovljeni Srbiji do 1842. (1 uro); r. prof. dr. Metod Dolenc: Pravne razmere po zakoniku Štefana Dušana (1 uro) in Kazensko pravo, splošni del (5 ur); — r. prof. dr. Gregor Krek: Obče državljansko pravo: nauk o posesti in lastnini (1 uro)| in Obče državljansko pravo: splošni del (4 ure); r. prof. dr. Stanko Lapajne: Dedno pravo (4 ure). Meddržavno in medpokrajinsko pravno pomoč kraljevine SHS (1 uro) ter Obveznosti ex delicto in quasi-delicto (1 uro); — r. prof. dr. Milan Škerlj: Trgovinsko in menično pravo (5 ur); — lion. nast. inž. Igo Pehani: Rudarsko pravo (2 uri); — r. prof. Ivan Plečnik: Sodno medicino za juriste (2 uri); — r. prof. Alfred Šerko: Forenzično psiho-patologijo (1 uro); — r. prof. dr. Ivan 2olgcr: Sistem občega mednarodnega prava (4 ure) in Mednarodno krivico (2 uri); r. prof. dr. Leo-nid Pitamic: Ustavopravno vedo (5 ur) in Zgodovino pravne filozofije (1 uro); — izred. prof. dr. Gjorgje Tasič: Pravno filozofijo (4 ure) in Ustavnopravno vedo (2 uri); — kontr. r. prof. dr. Aleksander B i I i m o -v i č : Narodno gospodarstvo (4 ure) in Zgodovino narodno-gospodarske vede; — izred. prof. dr. Mirko Kosič: Statistiko (II. demografijo in ekonomsko statistiko) (2 uri). Narodno gospodarstvo (agrarno in socialno politiko) (2 uri) in Izbrana poglavja iz sociologije (klase in staleži; razvoj države in vlasti; revolucija) (2 uri); — r. prof. dr. Fran Eller: Finančno vedo (5 ur); — hon. nast. dr. Alojzij Ran t: Državno računoslovje (2 uri).
Seminarje (konverzatorije, vaje) so imeli profesorji: Krek, Skumovič, Jasinski, Škerlj, Dolenc, Pitamic, Bilimovič, Kosič in Eller.
VI. V letnem semestru 1924 ki je trajal od 13. februarja do 28. junija 1924, so predavali: r. prof. dr. Gregor Krek: Pandektno pravo kot uvod v današnje pravo: splošni nauki (4 ure) in Obče državljansko pravo: obvezno pravo, splošni del (3 ure); — r. prof. dr. Rado Kušej: Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve, bračno in imovinsko pravo (4 ure) in Državno cerkveno pravo v kraljevini SHS, specialni del (2 uri); — kontr. r. prof. Mihajlo Jasinski: Pravno zgodovino Južnih Slovanov (3 ure). Interpretacijo zakonika Štefana Dušana (2 uri) ter Rusko pravno zgodovino (2 uri); — hon. prof. dr. Janko Polec: Zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, II. del (zasebno pravo) (4 ure) in Razvoj javnega prava v hrvatskih in srbskih deželah (2 uri); — r. prof. dr. Metod Dolenc: Pravne razmere po Dušanovem zakoniku (primerjalno); nadaljevanje iz zimskega semestra (1 uro) in Kazensko pravdno postopanje (5 ur) ter Kazensko pravo: nadaljevanje splošnega dela (l uro); — r. prof. dr. Stanko Lapajne: Obvezno pravo, posebni del (4 ure); Posamezne delikte in quasi-delikte (l uro) ter Meddržavno in medpokrajinsko pravno pomoč (1 uro); — r. prof. dr. Milan Škerlj: Trgovinsko in menično pravo (3 ure) in Izbrana poglavja iz 4. knjige trgovinskega zakonika (1 uro); — hon. nast. inž. Igo Pehani: Rudarsko pravo (2 uri); — r. prof. dr. Alfred Šerko: Forenzično psihopatologijo za juriste (1 uro); — r. prof. dr. Ivan Zolger: Sistem mednarodnega prava,
21
298 Razne vesti.
FI. del (4 ure) in Društvo Narodov (2 uri); — r. prof. dr. Leonid Pitamic: Ustavno pravo kraljevine SHS (5 ur) in Zgodovino pravne filozofije, nadaljevanje (l uro); ~- izred. prof. dr. Gjorgje Tasič: Pravno filozofijo (2 uri) in Ustavopravno vedo (2 uri); — kontr. r. prof. dr. Aleksander Biiimovič: Narodno gospodarstvo, nadaljevanje (4 ure) in Zgodovino narodnogospodarske vede, nadaljevanje (1 uro); — r. prof. dr. Franc Eller: Finančno vedo s posebnim ozirom na finančno pravo naše kraljevine, nadaljevanje (5 ur); — izred. prof. dr. Mirko Kosič: Statistiko (ekonomsko in teorijsko) (3 ure) in Narodno gospodarstvo, socialno politiko (3 ure); — hon. prof. dr. Karol Šavnik: Budgetno pravo s posebnim ozirom na našo zakonodajo (2 uri); — hon. nast. dr. Alojzij Ran t: Državno računoslovje (2 uri).
Seminarje oziroma vaje so imeli profesorji: Krek, Dolenc, Pitamic, Bilimovič in Eller.
VII. Jeseni leta 1923. je izdala fakulteta svoj drugi učbenik »Cerkveno pravo« iz peresa r. prof. dr. R. Kušeja in »Zbornik znanstvenih razprav«, III. letnik, ki je prinesel na 16 polah prispevke šestih profesorjev.
VIII. V zimskem semestru 1923/24. je bilo na juridični fakulteti vpisanih 343 rednih in 9 izrednih, torej skupno 352 slušateljev; med njimi 9 žensk. V letnem semestru 1924 pa je bilo 322 rednih in 4 izredni slušatelji, torej skupno 326 slušateljev; med njimi 7 žensk.
IX. Pravnozgodovinski državni izpiti so se vršili tekom leta v treh terminih. V celem je bilo izprašanih 79 kandidatov: pri 11 je bil uspeh odličen, pri 20 dober, pri 27 zadosten, pri 21 nezadosten. Pravosodni in državoslovni državni izpiti so se vršili tekom celega leta. Pravosodnih je bilo 33: pri 7 je bil uspeh odličen, pri S dober, pri 13 zadosten, pri 5 nezadosten. Državoslovnih državnih izpitov je bilo 22: pri 3 je bil uspeh odličen, pri 7 dober, pri 12 zadosten.
Strogim izpitom - rigorozom se je podvrglo v celem 40 kandidatov. Pravnozgodovinski rigoroz je delalo 15 kandidatov: 1 z odličnim, 11 z zadostnim, 3 z nezadostnim uspehom. Pravosodni rigoroz je delalo 16 kandidatov: 3 z odličnim, 8 z zadostnim, 5 z nezadostnim uspehom. Državoslovni rigoroz je delalo 9 kandidatov: 2 z odličnim, 5 z zadostnim in 2 z nezadostnim uspehom.
X. Promovirali so za doktorje prava: dne 15. marca 1924 Viktor Mellivva iz Logatca; dne 26. marca 1924: Emilij Franasovič iz Orebiča; dne 5. aprila 1924: Franc Farkaš iz Staronove vasi in Vladimir Rupnik iz Logatca; dne 30. aprila 1924: Andrej Dolinar iz Smlednika in Zeljko Jeglič iz Ljubljane; dne 31. maja 1924: Bogdan Kurbus iz Št. Vida ter Stanko Štrukelj iz Ljubljane; dne 27. junija 1924: Stanko B r e g a r iz Kranjske gore, Franc I v a n š e k iz Cundrovca pri Brežicah, Joško Kovačič iz Martinje vasi pri Mokronogu in Ado Maric, prej Fettich-Frankheim iz Postojne.
V. Korošec.
Razne vesti. 299
— (Odločbe državnega sveta v pogledu zakona o drž. uslužbencih.) 1) Drž. svet je dne 11. okt. 1924 pod št. 31.817 na tožbo glavne kontrole rešil, da se ugodnost čl. 31/11 (15% povišek osn. plače) računi za pokojnino samo onim uslužbencem, ki imajo 35 let službe. Glede drugih uslužbencev pa, ki jim dajejo specialni zakoni pravico na popolno pokojnino že s krajšim rokom, kakor je predviden v č. z., bi morali ti specialni zakoni izrecno odrediti, da se uslužbencem te stroke s polno pokojnino Ima vračuniti v isto tudi 15% povišek. Zakon o narodnih šolah ne pozna tega povečanja, zato isto ne pripada učitelju, ki ni dovršil 35 let službe.
Ravno to velja tudi za druge stroke (n. pr. železniške uslužbence), za katere postojajo krajši roki službovanja.
2) Dne 17. oktobra 1924 pod št. 32.796 je izdal državnih svet re-šenje, po katerem more biti podlaga za odmero pokojnine edino plača, ki jo ima dotični upokojeni uradnik ob upokojitvi in da to velja tudi za uradnike, ki so bili upokojeni po čl. 239 č. z. Plača dotičnika pa po členu 138. č. z. je bila samo položajna, znašala je letnih 36.000 dinarjev. —
Očividno je, da je državni svet v tem primeru izločil iz podlage za pokojnino redno stanarino; potemtakem imajo pravico, da se jim za pokojnino vračuni tudi redna stanarina, samo oni uslužbenci, ki stopijo v pokoj po preteku treh let, odkar velja zakon o drž. uslužbencih in oni, na katere se nanašajo izjemne odredbe člena 239. tega zakona. H. Vodopivec.
— (»Prager Juristische Zeitschrift«) št. 7 prinaša izpod peresa viš. dež. sod. svetnika dr. Pajniča članek »Die sachliche Zustandig-keit der Zivilgerichte in Siidslawien« o vsebini in pomembnosti naredbe min. pravde z dne 15. aprila 1924 (»Služb. Novine,« 12. maja 1924 št. 106).
— (Kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov i n S 1 o v e n C e v.) Po § 3. statuta more biti član kongresa pravnikov vsak državljan SHS, ki je dovršil pravne nauke. Članarino je določil Zagrebški zbor letos za javne uradnike in pravne (odvetniške) pripravnike z zneskom 60 Din, a za vse druge z zneskom 120 Din. Članarino je treba plačati najkasneje do 31. januarja vsakega leta (§ 5). Poživljamo vse pravnike, da se priglasijo za člane kongresa in plačajo članarino za sedaj blagajniku društva »Pravnika«.
— (Fotografije udeležencev Zagrebškega Zbora) se dobe po 130 Din. Reflektanti naj se javijo pri blagajniku društva »Pravnika« in pošljejo obenem denar.
— (Popravek.) § 3. zakona o uredjenju sudova (str. 221) se pra-M\m takole glasi:
Svi sudovi dužni su jedan drugome davati pravnu pomoč u službenim poslovima.
21»
Vabilo na sodelovanje in naročbo.
Slovenski Pravnik zaključuje svoj 38. letnik. Redakcijski odsek čuti dolžnost, da izpregovori pri tej priliki o smernicah za bodoče.
Marsikaterenmi naročniku morebiti ni bilo všeč, da sta prinašala zadnja dva letnika na čelu razpravo, ki je jemala mtiogo prostora v vsaki številki lista. Storili smo to izjemoma in z ozirom na aktualnost obravnavanega predmeta in na višino znanstvene kakovosti te razprave.
V bodoče hočemo gledati, da bo Slovenski Pravnik posvečen predvsem praktičnim potrebam pravništva. Kakor so to storili tudi mnogi najuglednejši strokovni listi v inozemstvu, bo prinašal tudi naš list, da doseže večjo raznovrstnost gradiva, razprave, ki bodo obsegale preko 12 strani, le v izrednih primerih. Potrudili se bomo dalje, da nam bo moči izdati ob aktualnih primerih posebne številke z zaokroženo vsebino o določnih problemih, n. pr. uprav-nopravnega, finančnopravnega značaja, tiskovnega prava. Gojili bomo v še večji meri kakor dosedaj rubriko o književnosti in nadaljevali razgled po pravnih revijah. V posebnih prilogah se bodo redno priobčevali najvažnejši judikati.
Glede na ustanovljeno institucijo rednih kongresov pravnikov iz cele kraljevine bodi naš list tudi torišče vseh teženj slovenskih pravnikov, da se pripravi primeren aktualni program za bodoče kongrese. Prvi, zagrebški kongres v septembru 1924 je potekel sijajno in navdaja nas zdrav optimizem, da njegovi in njegovih naslednikov uspe'hi ne bodo izostali, kakor hitro bodo naše parlamentarne razmere pripuščale, da se vsaj prične prepo-trebno zakonodajno delo.
Vabimo iskreno vse naše pravnike-tovariše vseh strok, da nas pri naših težnjah podpirajo, predvsem s sotrudništvom. Vsak prispevek v okviru označenega programa (bodisi razprava, književna vest, informativna vest), vse nam bo dobrodošlo. Prav radi pa tudi sprejmemo vsak primeren nasvet, kako naj se list izpopolni ali izboljša.
Prosimo tudi naše pravnike, da list, ki se v teh hudih časih bori z velikimi gmotnimi neprilikami, naročajo, redno plačujejo in ga širijo kakor najbolj morejo. Izhajal bo naš Hst, ker treba absolutno štediti, tudi v bodočem letu kot dvomesečnik, kolikor moči redno. Naj se skoro izpolni želja, da bi ga mogli kmalu izdajati v povečani obliki in večkrat kakor doslej!
V Ljubljani, koncem novembra 1924.
Odbor društva Pravnika.