kulturno -politično glasilo-
Htc-Uef&ez
BELJAK - VILLACH
FOTO-KAMERE
FILMI
RAZVIJANJE
sverovnih in domačih dogodkov
5. leto / številka 12
V Celovcu, dne 19. marca 1953
Cena 1 šiling
Podržavlienje
Svetovna nazorna vprašanja prav gotovo niso zadeva brezzračnega prostora ali zadeva med štirimi cerkvenimi stenami, marveč posegajo tudi globoko v vsakdanje praktično življenje.
Iz svetovno nazornih vidikov se izoblikujejo tudi gospodarski pogledi in načrti. Potemtakem nimamo delitve sveta samo v svetovno nazornem pogledu, marveč tudi v vseh gospodarskih vprašanjih.
Bistveni znak gospodarskega življenja na zapadu je vsekakor podjetnost posamezni-Ika, ki sloni na osebni lastnini. Ta osebna lastnina pa daje vedno zopet nove iniciative za gospodarski napredek.
Če bi hoteli označiti na kratko vzhodni svet v gospodarskem pogledu, tedaj bi pač morali navesti podržavljena podjetja tako v industriji kakor tudi v obrti in kmetijstvu kot najvidnejši znak.
V primerjavi produktivnosti podjetij v privatno-zasebni in osebni upravi s podržavljenimi tovarnami in kolhozi pa moramo ugotoviti, da je donosnost v prvem pogledu večja, večja za lastnika, večja pa tudi za delavca, ki je udeležen na delu pri podjetju. Drži namreč tudi v polni meri trditev in dejstvo, da so pač življenjske razmere delavca na Zapadu mnogo višje Ikakor na Vzhodu.
Kljub vsem izkušnjam pa so tudi nekatere zapadne države poskusile s podržavljanjem industrije. Tako je britanska delavska vlada pred šestimi leti podržavila vso industrijo železa in jekla ter vse premogov-nike in prevozna podjetja. Pri tem je zanimiva ugotovitev pristaša iste delavske stranke, lorda Mildertona, da so vsa podjetja, ki so ostala v privatnih rokah, po letu 1947 v svoji produkciji izredno napredovala, medtem ko je produkcija premoga v podržavljenih rudnikih močno nazadovala. Ravno ta izkušnja pa je izzvala na Angleškem živo stremljenje, da se podržavljena podjetja spravijo zopet v privatno last.
Amerika je vsako podržavljenje odklanjala. Tega stališča niso zastopali samo podjetniki, marveč tudi delav. organizacije, sindikati. Ti so namreč prepričani, da se bodo delavske organizacije in tudi posamezniki lažje uveljavili proti posameznemu podjetniku kakor proti državi, ki bi vsa podjetja združevala v svojih rokah in bi tako bila pač najmočnejši delodajalec. Tako je stanje v vzhodnih državah, kjer pripada delavskim organizacijam samo še naloga, da tirajo delavce do večje delavnosti, čeprav se pri tem skrčujejo delavcem vsakdanje življenjske potrebščine.
Pri nas v Avstriji smo imeli že od nekdaj podržavljena prometna sredstva, železnico in pošto. Imeli smo državno železnico, če izvzamemo par privatnih prog, imeli smo državno pošto in tudi ves avtobusni promet naše pošte je po letu 1945 v državnih rokah. Privatne avtobusne linije so skoraj popolnoma izginile.
Po drugi svetovni vojni so se pri nas pojavila stremljenja, da se podržavi tudi velik del industrije. Državni postavi z dne 26. julija 1946 in 26. marca 1949 sta po angleškem vzorcu na pobudo socialistične stranke podržavili industrijo železa in jekla, premogovnike in velike elektrarne. Ta podržavljena podjetja zaposlujejo okoli 100 tisoč delavcev. Medtem ko so komunistične države podržavljenja izvedle z razlastitvijo, je pri nas postava določila, da dobijo prejšnji lastnic primerno odškodnino, katere pa do sedaj še niso dobili.
Razumljivo je, da so taka ogromna podržavljena podjetja, kakor smo jih zgoraj navedli, združena v rokah enega ministrova, tudi mogočen politični činitelj. Pri nas upravlja vso podržavljeno indu trijo in ves promet ter tudi pošto ena oseba, minister mž. VValdbrunner. Za obnovo podržavljene industrije po vojni pa je morala prispevati
Koroški deželni zbor
Za torek, dne 17. marca, je sklical deželni glavar VVedenig novoizvoljeni koroški deželni zbor. Naloga prve seje deželnega zbora bi bila izvoliti predsedstvo deželnega zbora, določiti zastopstvo v posameznih odsekih deželnega zbora, izvoliti zastopnike Koroške v zveznem svetu in pa izvoliti novega deželnega glavarja ter novo deželno vlado.
Poslance novega deželnega zbora je pozdravil dosedanji predsednik Sereinig. Ta je nato zaprisegal poslance, ki so obljubili, da bodo delali za svobodo in blagostanje koroške dežele in Avstrije, vse v okviru obstoječih državnih in deželnih zakonov.
Za predsednika deželnega zbora je bil nato soglasno izvoljen Jakob Sereinig, za prvega podpredsednika Ritscher in za drugega podpredsednika Tillian.
Tudi zastojastvo v osmih odsekih je bilo izvoljeno soglasno. Odseki deželnega zbora so: pravni iin ustavni, finančni, šolski, kmetijski in gozdarski, socialno-politični, gradbeni, obrtni in manjšinski.
Tudi koroški zastopniki v zveznem svetu na Dunaju so bili izvoljeni soglasno in sicer za socialistično stranko Hans Sima in Hans Herke, za ljudsko stranko pa dr. Adolf Lukeschitsch.
Nato je bilo treba izvoliti novega deželnega glavarja in pa novo deželno vlado. Zakon predpisuje, da je pptrebna za izvolitev navadna večina, vendar ob prisotnosti vsaj dveh tretjin vseh poslancev. Ko je predsednik Sereinig hotel preiti k volitvam glavarja in vlade, so zapustili poslanci ljudske stranke (OeVP) in skupine VdU sejno dvorano in so s tem onemogočili izvolitev deželnega glavarja in deželne vlade. Seja je morala biti zaključena in predsednik je sporočil, da bo nova seja sklicana pismeno.
Po seji so predsedniki posameznih skupin podali izjave, v katerih razlagajo vsak s svojega stališča, zakaj ni prišlo do izvolitve deželnega glavarja in deželne vlade.
Predsednik SPD
Za socialistično stranko je dal izjavo čas-
nikarjem sedanji deželni glavar Ferdinand Wedenig. Ta je v svoji izjavi poudarjal najpreje napredovanje socialistov pri volitvah in zato pravico socialistov, da dobijo deželnega glavarja in od sedmih mest v vladi pet mest. Vendar pa naj bi se o razdelitvi releratov v uradu deželne vlade ne razgovarjaLi pred izvolitvijo deželne vlade, ampak šele po volitvi deželne vlade. Člani nove deželne vlade naj bi se nato porazgo-vorili o razdelitvi referatov. — Predsednik socialistične stranke je nato opisal dosedanji potek pogajanj z zastopniki ljudske stranke in skupine VdU. Ti dve stranki sta začetkoma nastopali ločeno, sedaj pa zahtevata, da se jih pri razgovorih upošteva skupno.
Predsednika DVP in VdU
Za avstrijsko ljudsko stranko (OeVP) je podal izjavo predsednik Herman Gruber. Ta je poudaril, da je izgubila ljudska stranka pri volitvah samo enega poslanca in je zato nepravilno, da ji hoče dovoliti socialistična stranka v novi deželni vladi znatno zmanjšan vpliv. Ni namreč pravilno, da bi socialistična stranka, ki je dobila pri volitvah 48 odst glasov, v vladi imela 80 odst. vpliva.
Za skupino VdU je dal izjavo dr. Scrien-z.i, ki je tudi poudaril, da s svojimi zahtevami VdU noče izzvati novih volitev, vendar pa mora zahtevati v deželni vladi tako upoštevanje, ki tej skupini gre na podlagi volilnega izida.
Značilno za obe ti dve izjavi je poudarek, da se bosta odslej pogajali OeVP in VdU s socialistično stranko le skupno.
Zakon predpisuje, da je treba izvoliti deželnega glavarja in deželno vlado tri tedne po izvolitvi predsedstva deželnega zbora, torej najkasneje do 7. aprila.
Medtem pa gre delo v uradih deželne vlade neovirano naprej. Ker je proračun za leto 1953 bil že lansko leto odobren še po prejšnjem deželnem zboru, je tudi zagotovljen neoviran potek dela v uradih deželne vlade brez ozira na to, da nove vlade še ni.
Jugoslovanski obisk v Londonu
Jugoslovanski državni predsednik maršal Tito je prispel na jugoslovanski vojni ladji v ponedeljek v London. Ko je stopil Tito na angleška tla, so ga pozdravili ministrski predsednik Churchill, zunanji minister Eden in vojvoda edinburški. V odgovoru je poudaril maršal Tito trajno prijateljstvo med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ki naj primore k zagotovitvi miru. — Nato se je odpeljal Tito s Churchillom v predsedstvo britanske vlade, pozneje pa je v jugoslovan-
predvsem ameriška pomoč. To se pravi, da je moralo privatno gospodarstvo dajati, da je moglo živeti in napredovati podržavljeno gospodarstvo.
Vedno zopet oeremo poročila, da je pri pošti in železnici velik primanjkljaj. V zadnjem času poročajo listi, da pripravlja vlada preureditev pri železnici in poŠ.i, da m obe podjetji postavili na temelj trgovskega podjetja, to se pravi na položaj, kjer naj bi se podjetje tudi vzdrževalo s svojim donosom.
Na teh nekaj slučajih vidimo, da v po-državljenju ni iskati tiste potrebne rešitve gospodarskih nalog, ki jih zahteva vsakdanje življenje. Pobuda in iniciativa na gospodarskem področju prihaja od posameznika in ta posameznik se bo v polni meri žrtvoval za gospodarski procvit le, če bo tudi sam pri tem udeležen. Seveda pa mora imeti pri vsem tudi država nalogo, da s svoje strani preprečuje izkoriščanje delovnega človeka po podjetniku.
skem poslaništvu v Londonu sprejel predsednika Churchilla in zunanjega ministra Edena.
V torek je bil jugoslovanski državni predsednik na obedu pri kraljici Elizabeti. Na obedu je bil še vojvoda edinburški (mož kraljice), kraljičina mati, princesinja Margareta, ministrski predsednik Churchill, zim. minister Eden in prejšnji min. predsednik Clement Attlee.
Proti večeru se je razgovarjal maršal Tito s Churchillom in Edenom o važnih političnih vprašanjih, predvsem o položaju, ki je nastal po Stalinovi smrti in o tržaškem vprašanju.
Jugoslovanski državni predsednik ostane v Veliki Britaniji do 21. marca.
Prejšnjo nedeljo je bila v Washingtonu služba božja za osvoboditev ruskega naroda. Pobožnosti se je udeležil tudi predsednik D. Eisenhotver.
Predsednik Eisenhower je imenoval za novega ameriškega veleposlanika v Moskvi Charles-a E. Bohlen-a, za katerega sodijo, da je najboljši ameriški poznavalec Sovjetske zveze.
Po poročilu glavnega tajnika Atlantske obrambne zveze štejejo vojske Zapadne Evrope skupno okrog 3 milijone in 500.000 mož. Ta vojska bo imela koncem tega leta okrog 4.000, večinoma reakcijskih letal. Za obrambne namene Atlantske zveze bo izdana letos vsota preko 63 milijard dolarjev.
KRATICE VESTI
Petrolejski vrelci v Avstriji, ki jih izrabljajo sovjetske zasedbene oblasti, so v letu 1952 dale tri milijone ton petroleja. Od te količine je dobila Sovjetska zveza in nato njene podložniške države skoraj dva milijona ton, za kar ni dobila Avstrija niti enega šilinga.
Od ponedeljka, dne 16. marca, je v prodaji spet popolnoma neposneto mleko, za katerega naj bi bila prodajna cena S 2.16 za 1 liter. Notranje ministrstvo pa te cene ne prizna in zahteva, da tudi to mleko prodajajo po S 2.04 za liter. Cena pri kmetu ostane neizpremenjena, zato bi od morebitno zvišane cene imele dobiček le mlekarne.
Po poročilih kmetijskega ministrstva je stanje posevkov v Avstriji zadovoljivo. Kmetje so v splošnem, zlasti na Gradiščanskem in v Dolnji Avstriji, že povsod začeli s spomladanskimi deli.
Koroški deželni glavar Ferdinand We-denig, ki je bil pri volitvah dne 22. februarja izvoljen v državni in deželni zbor, se je odločil, da odloži svoj državnozborski mandat in obdrži mandat v koroškem deželnem zboru.
Zaradi nezaupnice, ki jo je dobil v japonski poslanski zbornici japonski ministrski predsednik Jošida, je ta razpustil poslansko zbornico in bodo v kratkem nove volitve.
Od 13. do 15. marca je bilo v New Yorku zborovanje Krščansko-demokratske zveze Srednje Evrope. Ta zveza združuje zastopnike vzhodnoevropskih podložniških držav in Jugoslavije.
V sredo je prispel v New York šef generalnega štaba jugoslovanske vojske Peko Dapčevič, ki ostane v Ameriki 14 dni, da si ogleda organizacijo ameriške vojske.
Prejšnji teden je izročil ameriški poslanik v Beogradu jugoslovanski vojski prva štiri ameriška letala na reakcijski pogon. Nadaljnja letala bodo sledila.
Zaradi napadov sovjetskih reakcijskih letal na zavezniška letala v Nemčiji bodo odposlali Amerikanci v Evropo skupino svojih „Sabrajet” reakcijskih letal, ki dosežejo hitrost 1.150 km na uro.
Na letališču v Gradcu je pristalo češko lovsko vojaško letalo, v katerem je bila posadka treh mož, ki so takoj po pristanku izjavili, da so politični begunci. — „Brez-vestnik” bo najbrž napisal, da so to češki „ belogardisti”.
Na berlinskem kolodvoru Charlotten-burg je vlakovodja ustavil vzhodnonemški brzovlak iz Dresdena v Schvverin, vlakovodja in kurjač sta izstopila in sta izjavila, da ostaneta v Zapadni Nemčiji kot politična begunca. — „Brezvestnik” bo napisal, da so to nemški »belogardisti”.
Politični teden
Po svetu
Medtem ko komunistično časopisje širom sveta še vedno v dolgih člankih piše o Stalinovi smrti, oziroma vplivu njegove osebnosti na komunistični in ostali svet, more zdaj pisati še o novi izgubi med Kremlju podložnimi komunističnimi veljaki. Za nenadno pljučnico je umrl Klement Gottsvald, predsednik ČSR
Bil je na Stalinovem pogrebu v Moskvi. Nekaj dni zatem je umrl v državni kliniki v Pragi v starosti 56 let. Oslabljen organizem pljučnice ni vzdržal. Gottwald je izšel iz stare češke socialdemokratske garde, se od tam priključil komunistični stranki, katere soustanovitelj je bil Slansky. Leta 1945 je postal ministrski podpredsednik, naslednjega leta ministrski predsednik. Naslednji dve leti sta bili v znaku borbe komunistične stranke za popolno oblast v državi. Po dramatični odstranitvi Beneša in Jan Masaryka je potem kom. stranka z Gottvvaldom in Slanskyjem uvedla diktaturo kom. partije in češko slovaško politično in gospodarsko popolnoma podvrgla Sovjetski zvezi. Borba za oblast med Gottsval-dom in Slanskyjem se je pred nekaj meseci končala s smrtno obsodbo Slanskega. Gott-wa!d je zdaj umrl naravne smrti.
Med dolgovezna ugibanja in komentarje po svetovnem tisku, kakšen naj bi bil razvoj po Stalinovi smrti, so prispele vesti, ki so že itak dokaj nervozno politično javnost na Zapadu še razburile. Sovjetski lovci na raketni pogon Mig 15 so sestrelili po eno ameriško in angleško letalo, pri čemer je našlo smrt vseh šest mož posadke angleškega bombnika. Amerikanci in Angleži so ostro protestirali, zahtevali kaznovanje krivcev in povrnitev škode, češkoslov. vlada oz. sovjetski komisar za Nemčijo — letala so prišla iz Češke oz. sovjetske cone v Nemčiji — protestov nista vzela na znanje, češ da sta anglo-ameriški letali bili nad njihovim ozemljem. Izjave očividcev, ki so v zapadni Nemčiji opazovali sestrelitev, govore nasprotno. — V praktičnih ukrepih za preprečitev sličnih sogodkov pa sta ameriška in angleška vlada izdali kaj različne ukaze. Medtem ko je ameriška vlada napovedala prihod 150 najmodernejših lovskih Iptal za zavarovanje zračnega prostora in dovolila svojim letalskim silam v Zapadni JNemčiji, da se z orožjem branijo pred napadalci, pa so Angleži zgolj prepovedali svojim pilotom približati se več kot 16 km vzhodni meji.
Nekateri časopisi menijo, da so zadnje sestrelitve odgovor na sklep generalnega štaba Atlantske zveze, da ne bodo vrnili lovca Mig 15, s katerim je neki poljski pilot ušel na Dansko. To najmodernejše letalo sovjetske konstrukcije je prvo, ki so ga dobili zavezniki nepokvarjenega v roke. Eden in Buttler sta se vrnila iz Amerike
Zunanji in finančni minister Vel. Britanije sta imela dolge pogovore s svojimi ameriškimi prijatelji. Eden je pred odhodom orisal smernice in prizadevanja angleške vlade v kratkem takole:
Britanska vlada je vsak čas pripravljena stopiti v mirovne razgovore z novimi voditelji SSSR (=:Sovjetska zveza); brit. vlada želi uspehe pri organiziranju evropske armade in francosko-nemško zbližanje; brit. vlada se ne namerava priključiti kaki evropski fedaraciji, ker je britansko cesarstvo svetovno cesarstvo, družina narodov, raztresenih po vsej zemeljski obli; brit. vlada bo obdržala svoje čete v Evropi, dokler bo smatrala to potrebno, vsako ogrožanje Zapadite Evrope pa pomeni tudi ogrožanje Anglije in bi dovedlo do odgovarjajočih angleških ukrepov; brit. vlada izda 40% državnega proračuna za vojaške potrebe; Vel. Britanija se korejske vojne udeležuje v omejenem obsegu, kar ji narekujejo gotove okoliščine, bo pa uvedla strožje nadzorstvo nad uvozom strateškega materiala v komunistično Kitajsko.
Jugoslovanski maršal Tito na obisku v Londonu
Na svoječasno povabilo angleškega zunanjega ministra Edena, je v ponedeljek prispel na obisk v Anglijo jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito. Prispel je na jugoslovanski vojni ladji „Galeb”, katero so med potjo spremljali menjaje se angleški rušilci. Po vladnih poročilih se bo Tito sestal na važne pogovore z ministrskim predsednikom Churchillom, zunanjim ministrom Edenom in feldmaršalom Alexandrom. Povabljen je tudi na zajtrk k
angleški kraljici Elizabeti. Obisku maršala Tita v britanski preslolici pripisuje zapadita politična javnost velik pomen in poudarja veliko vlogo, ki jo ima Jugoslavija kot vojaško zelo močna evropska država. Pred svojim odhodom je Tito izjavil časnikarjem, da ima njegov obisk namen utrditi tradicionalno prijateljstvo in zavezništvo med britanskimi in jugoslovanskimi narodi, zavezništvo, ki sta ga potrdili obe svetovni vojni proti skupnemu sovražniku.
Obisk v Londonu pač sovpada v čas, ko si obe vladi želita utrditi svoj prestiž: Angleži hočejo, kolikor mogoče, obnoviti nekdanji ugled, ki so ga imeli na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Ta jim je potreben za njih politično ravnovesje k naraščajočemu vplivu Amerikancev. Jugoslovanska vlada pa potrebuje prav tako mednarodno političnega kapitala, ker sili tržaško vprašanje na čimprejšnjo rešitev in pogajanja z Italijani gotovo ne bodo lahka. Da bo na londonskih razgovorih tudi tržaško vprašanje izčrpno obdelano, je že dokaz prisotnost feldmaršala Alexandra, ki je poveljeval slavni angleški osmi armadi, ko je skozi vso Italijo prodrla do Trsta in Celovca.
... in pri nas v Avstriji
Po volitvah so splošno pričakovali, da bo nova vlada hitro sestavljena in to iz obeh dosedanjih vladnih strank. To pričakovanje pa se ni izpolnilo. Izkazalo sc je, da so bile le resno mišljene besede načelnika OeVP, ing. Raab-a, ki je že med volilnim bojem napovedal, da ni nikjer napisano, da bi morala tudi po volitvah ostati dosedanja vladna koalicija. In res je Ljudska stranka sklenila po volitvah, da naj bi vstopila v vlado tudi volilna skupina VdU. Na to pa niso hoteli in še vedno nočejo pristati socialisti, ker bi s tem izgubili gotovo precej na svoji moči in na svojem vplivu v vladi. Zato je bila tudi po kratkem razgovoru prekinjena prva seja med OeVP in SPOe, ki je bila v torek, dne 3. marca.
Ker ni bilo mogoče doseči sporazuma med obema glavnima strankama, tudi kancler ing. Figi, kateremu je zvezni predsednik poveril sestavo nove vlade, ni še mogel te vlade sestaviti. Zastopniki OeVP in VdU so izročili ing. Figlu skupne zahteve obeh teh strank. Te zahteve niso toliko političnega kakor bolj gospodarskega značaja, kakor je bil tudi že ves volilni boj gospodarskega značaja. Na te zahteve so odgovorili socialisti, da so to zahteve raznih industrialcev in bankirjev, ki bi hoteli razbiti dosedanjo vladno koalicijo.
Medtem so želeli biti sprejeti pri zveznem predsedniku dr. Kornerju zastopniki VdU, da bi mu obrazložili svoje stališče. Vendar do sprejema ni prišlo, socialisti pa zatrjujejo, da bi bilo nedemokratično, če bi sprejeli še skupino VdU v Vlado, ker so oni pri volitvah dobili največ glasov. Ta
trditev pa ne drži in je prikrojena samo za avstrijske razmere. Tako so bile n. pr. leta 1952 volitve v novi južni-nemški državi. Pri teh volitvah so dobili nemški socialisti 38, nemški liberalci 23 in krščanski demokrati 50 poslancev. Vlado pa so sestavili socialisti z liberalci in krščanski demokrati z večino glasov so morali v opozicijo. Zato zatrjevanje socialistov o demokraciji ni popolnoma v skladu s pravimi načeli demokracije.
V soboto, dne 14. marca, so se sestali ponovno pri ing. Figlu zastopniki OeVP in SPOe, da bi se porazgovorili o sestavi nove vlade. Seja pa je bila zopet zelo kratka, ko je načelnik OeVP poudaril, da OeVP še vedno vztraja na zahtevi, da naj bo tudi skupina VdU pritegnjena v vlado. To pa je odklonil načelnik socialistične stranke dr. Scharf z utemljitvijo, da bi bilo tako postopanje nedemokratično. Zahteval je koalicijsko vlado med OeVP in SPOe, nadalje pa je zahteval za socialistično stranko v tej vladi še prosvetno ministrstvo, katero je doslej imela OeVP.
Ker nobena stranka noče popustiti, nastane veliko vprašanje, kaj sedaj. Sicer bi OeVP mogla sama skupaj z VdU sestaviti novo vlado in bi ta vlada tudi imela večino v državnem zboru. Je pa veliko vprašanje, če bi mogla taka vlada dalje časa vladati. Saj bi socialisti, ki razpolagajo z veliko močjo v svojih delavskih zvezah, tej vladi delali take težave, da bi bilo njeno življenje le kratkotrajno. Na drugi strani pa tudi socialisti sami ne morejo sestaviti nove vlade, ker bi taka vlada v parlamentu ne imela večine. Zato bo morala popustiti ena obeh večinskih strank ali pa bo morala popustiti vsaka nekaj, tudi socialisti, ki so po volitvah bili prepričani, da bodo mogli v še večji meri vzpostaviti svojo oblast, kakor so jo imeli že doslej.
Podoben, četudi ne enak, je položaj v koroškem deželnem zboru. V koroški deželni vladi je sedem članov vlade. Poleg deželnega glavarja Ferd. VVedeniga sta zastopala socialiste še namestnik deželnega glavarja Krassnig in pa Pabst. OeVP so zastopali namestnik deželnega glavarja Fer-litsch in dr. Karisch ter Sagaischek. VdU skupino pa je zastopal Lerchbaumer. — Ker so pri volitvah dobili socialisti od 36 deželnih poslancev 18, zahtevajo v vladi eno mesto več. Pa ne samo to, socialisti zahtevajo, da bi od 28 referatov v uradu deželne vlade imeli v rokah 23 referatov. Na to pa zastopniki OeVP in VdU niso pristali in zato tudi še ni gotovo, kako bo sestavljena koroška deželna vlada.
Za torek, dne 17. marca, je bil sklican na prvo sejo koroški deželni zbor. O poteku te seje poročamo na prvi strani. Za sredo, dne 18. marca, je sklicana prva seja državnega zbora. O poteku te seje pa bomo poročali v prihodnji številki. Danes pa je tako v koroškem deželnem zboru, kakor tudi še bolj v državnem zboru, nejasno, kdo in kako bo sestavil vlado. Da bi po tako kratkem času ponovno vprašali za mnenje volivce, to se pravi, da bi v kratkem bile spet nove volitve, nad tem ni nobena stranka posebno navdušena.
+ Leopold Kunschak
Na Dunaju je umrl v petek, dne 13. marca, zvečer predsednik avstrijske poslanske zbornice Leopold Kunschak.
Leopold Kunschak je bil rojen 11. novembra 1871 na Dunaju. Mati ga je poslala — oče mu je že zgodaj umrl — učit se sedlarstva. Kot mlad sedlarski vajenec se je začel Kunschak zanimati za socialna vprašanja in posebej za slab socialni položaj delavstva. Že z 20 leti se je zato začel politično udejstvovati z namenom, da materialno pomaga delovnemu prebivalstvu. Dne 21. decembra 1892 je ustanovil Kunschak Krščansko-socialno delavsko društvo in tri leta pozneje je začel izdajati list „Freiheit”, glasilo Krščansko-socialnega društva. Po petih letih se je List preimenoval v „Christ-lich-soziale Arbeiterzeitung”.
Tako je postal v Kunschaku že zgodaj iz navadnega sedlarskega pomočnika v požrtvovalnem delu politik, sociaJni delavec, časnikar in prvoboritelj za delavske pravice socialno zapostavljenega delavstva. Pri tem je bil Kunschak najzvestejši sodelavec dunajskega voditelja krščanskosocialnega pokreta, dr. Karla Luegerja.
Dne 27. novembra leta 1904 je bil izvoljen Kunschak v dunajski občinski svet in malo let pozneje v dolnje-avstrijski deželni zbor in tudi v avstrijski državni zbor, Kjer je ostal do prihoda nacistov. Leta 1945 je bil izvoljen spet v državni zbor in je postal njegov predsednik.
Načela, ki jih je zastopal Kunschak, je prevzelo tudi krščanskosocialno gibanje med Slovenci, kjer je bil glavni njihov z.a-govornik dr. Janez Evangelist Krek. Zato se moramo ob Kunschakovi smrti tudi Slovenci spominjati njegovih velikih zaslug za priboritev socialnih pravic delovnemu ljudstvu po načelih krščanske pravičnosti in v smislu navodil Cerkve ter popeževih okrožnic.
0 Titovi zunanji politiki
Ameriški „Wall Street Journal” se bavi v enem svojih uvodnikov s Titovo zunanjo politiko in piše:
„Naj človek misli o načrtnem gospodarstvu maršala Tita kar hoče, vendar mora priznati, da je ta jugoslovanski državnik v mednarodnih zadevah realist.
Ponudil se je za sodelovanje pri zahodnih naporih, da bi ustvaril obrambo pred sovjetskim napadom, vendar pravi, da se Jugoslavija ne bo obvezala za nikake politične cilje. S tem meni, da ne želi Jugoslavija nikakega vmešavanja v svoje notranje zadeve in tudi ne misli skleniti nikakega sporazuma, s katerim bi se čutila kakor koli vezana v tistem, kar smatra za svoje zakonite zahteve, na primer v zahtevi do Trsta.
Politično stališče Jugoslavije do Trsta je
V	čem le bil in v čem je naš
nationalizem?
Veliki narodi so v svoji politični zgodovini pod zastavo nacionalizma širili svojo politično in gospodarsko oblast preko sveta in tako zasužnjevali male narode in dostikrat cele kontinente. V takem gledanju nacionalizma je dobilo vsako narodnostno stremljenje poseben političen prizvok in tak nacionalizem so posebno odklanjali mali narodi in tudi veliki, dokler jim ni koristil pri dosegi povečane politične in gospodarske moči na svetu.
Tako pojmovan nacionalizem z narodn* zavednostjo nima nikakega opravka.
V	vsem našem političnem razvoju pa je imel naš nacionalizem vse drugo vsebina in k tej vsebini se v polni meri priznavamo tudi danes in za tako vsebino se bomo z» stavljali tudi zanaprej.
Vsakemu svoje! S tem dvema besedama bi najboljše in najlažje označili vsebino naše narodne zavednosti.
Vsakemu svoje na vzgojnem, na gospodarskem in na kulturnem ter političnem področju.
Na vzgojnem področju se je desetletja bit in se tudi še danes bije boj za to, da se mladina po vsej šolski vzgoji pelje in vodi v narodno skupnost, v katero se je rodila ali narodila, da se torej slovenski otrok vzgaja tudi v šoli v Slovenca, da se nemški otrok vzgaja v Nemca, da pa se oba skupno vzgajata v skupni državljanski zavednosti. To je in je bil tudi smisel odredbe o dvojezičnih šolah.
Na gospodarskem področju smo vedno zopet zahtevali za Slovence iste osnove gospodarskemu napredku, kakor so na razpolago nemški kmečki mladini. Brez strokovnega šolanja ni splošnega gospodarskega napredka, ne v eni in ne v drugi panogi gospodarstva. Izraz tega stremljenja je ponovno izražena zahteva po kmetijski šoli ki pa seve ne sme in ne more ostati edina strokovna šola, ker se korično gospodarski napredek ne omejuje le na kmetijstvo.
Na kulturnem področju smo sc deset- r» desetletja borili za to, da bo tudi nam Slo vencem pri vsej samopomoči od strani države in dežele dodeljen razmerni del materialne opore za to delo in za ta razvoj.
Na vseh treh področjih, ki smo jih zgoraj navedli, pa je južni del dežele, v katerem živijo pretežno Slovenci, zavestno zanemarjen tako od države kakor tudi od de žele.
Zdi se nam, da je prvi vzrok tega zapostavljanja velikega dela naše dežele pred vsem v tem, da južni del naše dežele v predstavništvu dežele ni zastopan. Če pregle damo koroški deželni zbor, moramo ugota viti, da tam ni poslancev iz južnega dela. Ne gre tu niti za vprašanje Nemec ali Slovenec, gre za dejstvo, da so vse stranke na južnem Koroškem iskale le volivce, da pa za te kraje nimamo poslancev.
Vsak poslanec pa se bo v prvi vrsti brigali za tisti kraj, katerega iz svojega vsakdanjega življenja najbolj pozna. Za tak kraj bo oskrboval gospodarsko in kulturno pomoč. Ta zadnji pojav pa ni posebnost samo sedanjega deželnega zbora, marveč je znak političnega življenja na Koroškem že desetletja. Tu grešijo tako pristaši SPČi kakor tudi pristaši 6VP, ker od svojih strank ne zahtevajo kandidatov, ki bi bili iz ozemlja* kjer so volivci.
Dvakrat pa je slepo, da ne rečemo več, če Slovenci, in to celo »patentirani”, dajejo glasove kandidatom iz nemškega ozemlja* Za tako pojmovan in prakticiran sloven-ski nacionalizem pa res nimamo nikakega razumevanja in tudi že.volivci sami spoznavajo, da je bila gonja proti KDS na vo litvah narekovana iz drugih, ne pa iz slo venskih nagibov.
posebno stvarno in zahteva iz tega razloga znatnega upoštevanja. Po Titovem mnenj« bi bilo treba smatrati Trst — o katerem se Italija in Jugoslavija prepirata že leta -kot postransko zadevo, ne pa kot zadevo, katere rešitev mora biti pogoj za sporazum* o sodelovanju pri obrambi pred moskovsko ekspanzijo. To se zdi enako pametno koč predlog, naj soseda, ki sta se prepirala o mejniku, začasno pozabita na svoj prepir in se pridružita gasilcem, ki skušajo omejiti požar, da se ne bi razširil.
Pametno se zdi zato, ker bi v primeru, ft bi Sovjetska zveza uspešno vdrla proti ja dransko-sredozemskem področju, tržaški problem ne bil več problem, ki naj bi ga reševali Jugoslavija in Italija. To bi bilo vprašanje, ki bi ga Moskva . rešila” z osvo jitvijo.
Sociologija" (nauk o družbi)
Iz Argentine smo prejeli sporočilo, da je tam že v tisku knjiga, ki jo je napisal prof. dr. Ivan Ahčin in ki nosi naslov SOCIOLOGIJA (Nauk o družbi). Knjiga bo iz-$la v založbi ..Družabne pravde”. Kmalu po izidu bo na razpolago tudi na Koro-ikem.
Spregovorimo najprej par besed o avtorju tega naj novejšega slovenskega katoliškega znanstvenega dela. Prof. dr. Ivan Ahčin je bil v dobi med dvema vojnama poznan in priznan slovenski javni delavec. Zlasti se je udejstvoval v političnem življenju in pa v uredništvu ..Slovenca”. Njegovega največjega zanimanja pa je bilo vedno deležno socialno vprašanje, neumorno je študiral družabna in gospodarska vprašanja. Njegove razprave so bile natisnjene v najboljših slovenskih katoliških revijah. Tudi samostojnih del ima že lepo število. Zdaj je g. dr. Ahčin v Argentini, kjer v slovenskem semenišču predava sociologijo, radi majhnega števila profesorjev pa seveda tudi druge predmete. Istočasno se tudi v Argentini udeležuje slovenskega javnega življenja in to predvsem slovenskega krščanskega socialnega gibanja in je podpredsednik organizacije ..Družabna pravda”, tajnik ..Slovenskega predstavništva 'krščanskih delavcev — Slovenske delavske zveze”, ki ima svoj sedež v New Yorku in je včlanjena y ..Srednje-evropsko federacijo krščanskih delavskih strokovnih zvez”. Je nadalje predsednik ..Stalnega odbora za socialne dni slovenskih katoličanov v Argentini” in predsednik ..Vodstva socialnih študijskih -krožkov”, katerega delokrog se razteza na rse slovenske izseljence.
Knjiga, ki bo te dni izšla, je dejansko ffrvi zvezek širšega dela, katerega nadaljni, Zvezki se obetajo v naslednjih letih. Vendar pa je treba takoj poudariti, da je že ta knjiga sama na sebi popolnoma zaključena celota. Knjiga ima nadalje to odliko, da je pisana tako, da jo bo lahko razumel tudi .preprost bralec, ki razpolaga z naravno inteligenco in bogastvom življenjskih izku šenj. Avtor v tej prvi knjigi obravnava osnovne činitelje družabnega življenja. Tvarina je razdeljena na šest poglavij, od ikaterih prvo obravnava osnovne pojme o sociologiji, drugo je posvečeno krščanski sociologiji, tretje — najbolj zanimivo — go-
Iz Roža
Izza dni minulih volitev beležimo sledeče izkušnje: Od raznih strani se je zlivala in vsiljevala tiskana beseda propagande v naše hiše in družine. Ni čuda, če je tudi Brez-vestnik ponujal svojo laž, vmes pa volilne listke za socialistično stranko Avstrije. 'Kje so ga sprejeli z veseljem? Slišimo, da so se pristaši SPOe ustrašili marksističnih bratov; sramovali so se, da Brez-vestnik prinaša njih volilne listke. Na skrivaj so jih jpobirali iz Brez-vestnika. Mar so se hoteli umakniti treznemu premisleku, kakšnega duha je njih vodstvo, če se druži s komunističnimi DF-arji, katerih svojčas niso mogli dosti prekleti in obsoditi? Morda si bodo pa vsaj po volitvah razjasnili vso zakulisno igračkanje in zlorabljanje z njim oddanimi volilnimi glasovil
Ob tem doživljanju vstajajo spomini na volitve leta 1949: da smo Slovenci oddali za državni zbor svoje glasove OeVP, je nem-čurske prenapeteže po naših vaseh razhudijo; da bi raje volili VdU, če bi prej vedeli, da se OeVP tako spozablja in prevzema nafte glasove! Tako torej izgleda v malem sve-tu naših vasi kot v celoti države: za nas ni pristojnega mesta — SPOe deželni glavar vali pristojnost na OeVP-kanclerja, in kancler na glavarja! Kdo ni prepričan o nujnosti samostojnega nastopa, ki daje vodstvu KDS pravico, da v državni in mednarodni javnosti zastopa interese manjšine.
Dostavljamo še dejstvo, da so se v dneh pred volitvami velenemški krogi z naslado poglabljali v narodno-izdajalsko gonjo Brez-vestnika, ne da bi se dali prepričati in pridobiti, škodoželjno so si meli roke, češ: ce se dva tepeta, se tretji veseli. Nam je to le dokaz, ^la so se „Brez-vestneži” utapljali in da so medtem že utonili v rdečem morju *iednarodhega marksizma. To pa nam tudi dokazuje, da smo velenemštvu le še mi Slovenci v KDS kamen spotike in ovira v dosegi njih nemoralnega cilja — ponemčenja koroških Slovencev!
Nas pa ohranjata zveste našim prednikom naši svetinji: Bog in narod!
vori o človeku, njegovi naravi, duši, izvoru, pravicah in dolžnostih, v četrtem poglavju je govora o družbi, v petem o družabnem redu, v poslednjem pa je krasna razprava o krščanski pravičnosti in ljubezni. V delu so upoštevani že tudi najnovejši izsledki krščanskega socialnega nauka, zlasti učenje papeža Pija XII., ki v sorodnih slovenskih delih še nikjer ni bilo obravnavano.
Naj kratko spregovorimo par stavkov še o založnici. Vsakdo, ki ima opravka s tiskom slovenskih knjig širom sveta, prav dobro ve, koliko žrtev je potrebnih, da se nova knjiga more založiti. Poleg žrtev je brez dvoma potreben tudi zvrhan koš korajže. To korajžo je ,,Družabna pravda” s to izdajo brez dvoma pokazala, saj je založba znanstvenega dela brez dvoma še veliko
bolj 'tvegana zadeva, kakor jxi založba kakega romana, če pa upoštevamo, da „Dru-žabno pravdo” vodijo v glavnem samo delavci in obrtniki, ki čez dan delajo v tovarni in obratih, v poznih nočnih urah pa se v daljnem Buenos zViresu sestajajo k študiju socialnega vprašanja, tedaj šele moremo dobiti nekaj vpogleda v živahno, vztrajno in dosledno delo te organizacije. »Družabna pravda” izdaja istoimenski mesečnik, prireja številne tečaje in predavanja in se vsestransko trudi, da bi prežela Slovenske izseljence z odrešilnim socialnim naukom, ki izvira izpod Petrove skale.
Delo samo, njegov avtor in založnica nam govore, da bo nova dr. Ahčinova SOCIOLOGIJA eden največjih dogodkov na slovenskem knjižnem trgu v zadnjih letih. Zato naj bi si duhovniki in lajiki, podjetniki, kmečki ljudje in delavci, zlasti pa še prosvetni delavci, ki se zanimajo za socialno vprašanje, vsi — pravočasno zagotovili vsak svoj izvod knjige!
&cuUL

(Za praznik sv. Jožefa 19. marca 1953)
Sveti Jožef, Ti služabnik zvesti,
Bog Te je za ženina izbral najčistejši Materi — Nevesti,
•božje Dete Ti je v varstvo dal.
Tvoje zdaj sionske so višave, za plačilo si prejel Nebo. —
Velik si v sijaju večne slave, vse dosežeš, kar Te prosimo.
širna zemlja Ti gradi svetišča in oltarje z limbarji krasi; [>osvečena so Ti zavetišča, verno ljudstvo vneto Te časti.
Posvetili so Ti vso deželo naši davni predniki nekoč; sveta Cerkev, ki je božje delo, Tebe kliče danes na pomoč.
Krivi so preroki nastopili, z Bogom v boj se spušča revna stvar, božja zgradba pa ne klone sili, ker si Ti ob skali njen čuvar.
Detetu v naročju nas izroči.
Glej, kako napenja se pošast, da poruši steber domovine — sveto vero, ki je božja last.
Varuj naše drage domačije in zaklade svetih rešnjih ran.
Luč Resnice naj nam v srce sije, blagoslavljaj verni Korotan!
Limbarski
Iz Podjune
V mirnih urah sedaj po volitvah razmišljamo o volitvah in o rezultatu teh volitev. Prav zanimive se nam pač vsekakor zdijo številke iz Šmihela nad Pliberkom. Vedno smo bili vajeni v Šmihelu gledati katoliško občino in faro. Tokrat pa se je na volitvah pojavilo kar 42 »protestantov”. Na proglas, katerega so iz rdeče celovške tiskarne po posebnih navodilih naslovili na katoliške Slovence, se je oglasilo tako vzorno število »protestantov”. Ti so glasovali za »katoliškega” kandidata, ki je bil — kakor je sam zatrjeval — na čelu »protestnega” pokreta.
Da smo, vsaj po volilnem izidu, postali še bclj rdeči, se bo marsikateri tudi še čudil.
Poznamo Šmihel in tudi tiste »Slovence”, ki so se hoteli skriti v rdeči stranki.
Celo VdU je v naši občini dobil nekaj sape. Za te pa res ne vemo, ali so prišli s svojim spoznanjem malo prepozno ali pa vsekakor prezgodaj. Njihova pšenica še ne cvete, saj še niti poganja ne.
PREGOVORI
Tudi majhen kozarček vrže velikega junaka.
Vi
Kar si zagrešil v pijanosti, boš v treznosti obžaloval.
Zima, kdo bi te ne mrzil: za pomladjo brišeš sled, trgaš upanja zelenje, ivje daješ nam in led.
Čez planine si prihrula na gredice mojih trat.
Strupa nanje si nasula, cvetke položila spat.
Mrzlo burjo si pozvala, naj razsaja noč in dan in prepeva žalostinke glasno čez življenja plan.
Vse krilatce z divjim krikom razpodila si od nas.
Krokarji so zdaj ti godci, petje — vran odurni glas.
Tudi mene si ujela kakor vrabca na svoj lim; sonce si mi ohladila, prav zato te zdaj mrzim.
Glavo si mi pobelila, razorala ves obraz; med zameti je ostala le do groba ozka gaz.
Limbarski
Sinica fe •zapeta
Sinica je zapela,
še v zimsKem molku, vsa vesela, -na okno moje se je vsela kot bi mi pravit priletela: čuj, konec bo gladu, trpljenja, pomlad bo zdaj vsega življenja!
.i .	’ : .."V ■: ' ' • ■ ■	' '	. ■ .	:
Sinica je zapela.	1
iz duše mi bolest je vzela, srce prijetno pa ogrela,
• ko je radostno žvrgolela: v bližini tvoji bom živela, v zahvalo ti ljubo žgolela!
Sinica je zapela, na bližnjo vejo odletela, iz srčka pesem je privrela in moja duša je želela: ljudi bi naj povsod učila hvaležnosti ta pesem mila!
Valentin P o 1 a n š e k
Nesreča je najdražje plačani učitelj.
Svet
zrcalo.
navadno ne pove tega, kar pokaže
Učen človek brez dela je kakor brez dežja (Arabska narodna).
oblak
Oči malo koristijo, ako je pamet slepa.
J. Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
R O M A N
(Deveto nadaljevanje)
Tudi njej je hlapec nadel praznično opremo in pomeril štrange. Nazadnje je skočil na kozla in pred gospodarjevimi očmi trikrat v diru prevozil dvorišče v krogu.
»Dobro,” je pokimal gospodar. »Zvečer pelji konja h kovaču, da ju prekuje, in okopaj ju v ribniku!”
Preden je noč razprostrla temna krila nad pokrajino, so bile vse priprave končane. Pripravljen je bil voz in konja pa tudi Cimbura. V tihem, zdravem spanju je počivala vsa Ko-vnndova družina in živad.
VII.
Kraljevski deželni gubernij so na Češkem v letu 1849. sicer zrušili, toda le na papirju. Trajalo je še nekaj let, preden sc je vživela nova ustanova, imenovana c. kr. namestništvo.
S pripravljeno vztrajnostjo so ljudje še dalje kakor do sedaj, naslavljali gospoda svetnika bodisi »gospod magistralni svetnik’ bodisi »gospod gubernijski svetnik” in prizivi v civilnih ali kazenskih zadevah so še naprej romali v Prago na splošno prizivno sodišče, čigar zasedanja se je moral udeležiti tudi vsakokratni pristojni svetnik.
„K apelaciji gre,” so govorili ljudje, kadar se je gospod svetnik odpravljal v Prago. In na tako pot se je namenil okrajni glavar v Pisku, gospod Frančišek Karel Miltner. Prage se je vedno veselil in v krogu čeških domoljubov je bil vsa-kikrat ljub in posebno dobrodošel.
To pot je vzel s seboj tudi svojo gospo, ker je peljal v Prago svojega starejšega sina Jindricha Otokarja, ki je podedoval po očetu ljubezen do starinoslovja, postal muzejski pomočnik in pomagal Janu Erazmu Vocelu urejevati v Pragi muzejske zbirke. Skrbna mamica je hotela ljubemu sinu sama izbrati stanovanje in mu pripraviti gnezdece.
Vsa družina z gospodom svetnikom se je še lepo grela v mehkih blazinah, ko je na Kovandovem domu že davno bilo vse na nogah. Zgodaj zjutraj pred štirimi je prvi vstal Cimbura. Gosta tema je pokrivala še ves kraj, ko je konjema nasul ovsa in ju pri luči skrbno, pridno česal, razpletal grive in repove
ter ju počesal. Potem je konja napojil in jima naložil polne jasli dišečega sena. S tihim in mirnim glasom si je pri tem godel svojo jutranjo pesem namesto molitve. Gorak, okrepčati od spanja, je veselo pristopil k studencu. Gredelj lesene se' salke je zaškripal in Cimbura si je natočil polno vedrico krč stalne vode. Z užitkom je vtaknil vanjo glavo in roke in za' pljuskal kakor riba po prijetno hladni vodi in se kot otrok veselo zasmejal. Spet in spet je potapljal v vodo glavo, mišičasti vrat in prsi. Nazadnje se je otresel, se otrl z brisačo, se počesal in pobožno pokrižal. Po peti uri je šel v sobo. Tam j( gospodinja že kuhala zajtrk. Cimbura se je v izbi preoblekel v praznično obleko in izbral za konje praznične odeje.
Na nebu so že ugašale zvezde, prebudili so se prvi ptički in zemlja je bila siva od zgodnje jesenske slane.
»Lepo bo,” je ugotovil Kovanda, ko je šel po zajtrku s Cimburo v hlev, »reka se kadi in megle padajo na zemljo.”
»Lep dan bo. Dim se kakor vrvica vije k nebu,” je pritegnil hlapec in je z očmi blodil po hradiških strehah, kakot bi jih hotel s tem pogledom za slovo objeti in poljubiti.
Spočiti konji so v hlevu veselo rezgetali in z. nogami ne potrpežljivo grebli.
»Le mirno, saj še dočakata in se naveličata. Dolgo pot imata pred seboj im praški tlak niso naše travnate, mehke ceste. — Cimbura, samo ne pozabi, vsak dan jima noge umij, preglej kopita in potolči podkve. Če bi katera popustila, jo daj takoj pri kovaču pritrditi. Na nič se ne oziraj, četudi bi se gospodu svetniku še tako mudilo. Tlakovane ceste so muka za konje,” je znova opominjal kmet in pomagal nadevati ko; njema praznično opremo. Sam je potem prvi peljal Divjo iz hleva in jo zapregel v kočijo, za njo se je prikazal Cimbura z Dobrakom.
Sedaj se je sonce že povzpelo nad gozd, si pomelo oči, si nasmejalo z zlatim nasmehom kakor prelep otrok, okrog njega pa je zažarel venec ognjenih pramenov, tankih kakor lasjej toda kamor so ti prameni segli, je zginjal ledeni dih noči, slana se je nagloma topila in v soncu se je zableščala črna, vlažna, zemlja.
Cimbura je pokleknil pred vprežena konja in jima namazal in za na pot lepo počrnil trda mala kopita. Nato si je pri. sesalki umil roke, odložil modri predpasnik, si snel čepico in si nadel klobuk. Zdaj si je z lipe, ki je stala ob vodnjaku sredi dvorišča, odlomil vejico in jo z besedami: »Da ne bomo na vas pozabili,” zataknil za klobuk in konjema za oglavnike.
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Slovenska igralska družina v Celovcu
vabi Slovence iz Celovca in okolice v nedeljo, dne 22. marca 1953 ob ViS. uri popoldne v Kolpingovo dvorano v Celovcu (Neue-Welt-Gasse 18)
na Finžgarjevo igro „RAZVAL1NA ŽIVLJENJA” ljudska igra v treh dejanjih
Vstopnice v predprodaji v upravi „Našega tednika” in pol ure pred začetkom igre v dvorani.
IZJAVA
Izjavljava, da v seznamu darilcev za volilni sklad v „Našem tedniku” štev. 4, str. 4, z dne 29. januarja 1953 pod črko „K. N. v C. 24.—; 1200;” nisva identična.
Niko Karner st. in ml.
n ms m /icmskem
lija 1945 imenovan za ravnatelja državnega učiteljišča v Celovcu.
Z izredno delavnostjo in velikim praktičnim znanjem je začel predvsem z obnovo učiteljišča in ljudske šole na Koroškem na znotraj in na zunaj, kar se mu je tudi v kratkem času posrečilo.
Tudi po svoji vpokojitvi ravnatelj Pfle-gerl ni miroval. Vztrajno in neumorno je deloval pri zgodovinskem društvu in pri koroškem deželnem muzeju, deloval tako vztrajno, da je pozabil na skrb za svoje zdravje. Še pozneje, ko je bil že nevarno bolan, se je še vedno zanimal za delo, ki ga je vestno in s tolikim uspehom opravljal celo življenje. Vsi njegovi sodelavci v poklicu, zlasti pa njegovi učenci, ga bodo ohranili v častnem spominu.
O ZDRUŽENIH NARODIH
Pri avstrijski Ligi za združene narode je nedavno izšla pod naslovom „Wissenswer-tes iiber die Vereinten Nationen” knjižica, ki vsebuje vse, kar bi moral vsak vedeti o ustanovitvi, organizaciji, smotrih in namenih Združenih narodov. V knjižici so tudi točni podatki o organizacijah, ki so sestavni del Združenih narodov.
Knjižico je mogoče dobiti za ceno S 2.50 v tajništvu Lige v Celovcu, rotovž.
CELOVEC
Dne 9. marca je umrl po daljši bolezni v celovški deželni bolnici dvorni svetnik Raimund Pflegerl, ki je znan kot vzoren vzgojitelj gotovo vsemu koroškemu učiteljstvu.
Izredno nadarjeni mladi Pflegerl je že kmalu napravil strokovne izpite za trgovske in obrtne nadaljevalne šole, leta 1928 pa je položil učiteljski izpit iz nemščine, zgodovine in zemljepisja za poučevanje na glavnih šolah. — Že leta 1920 je bil poklican iz Brež na državno učiteljišče v Celovec na vadnico, kjer je nato deloval neumorno in z izrednim uspehom, dokler ni bil leta 1938, v začetku nacistične dobe, odpuščen. Bil je nato prisilno upokojen in je v tem času bil zaposlen kot knjigovodja. Po razpadu tretjega rajha je bil koncem ju-
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Naše dobre mame skrbijo, da ne bomo izumrli, ko smrt tako strašno pobira. Devet pogrebov, pa imamo tudi že osem krstov, da ne bomo ob koncu leta nazadovali.
Posebno veselje je zavladalo pri Šuštarju v Šmihelu, ko so dobili močnega dečka. Jožef naj bo, saj je mseca marca rojen. Upamo, da bo bolj zdrav in močan kot pa mala bolna Malčka, ki je v Gradcu na otroški kliniki.
Kot deveta oseba v letošnjem letu je šla Klokarjeva Mojca iz Šmihela, Marija Kristan, tja v večnost. Z daljšo boleznijo se je pripravila za zadnjo pot, večkrat je sprejela svete zakramente. Vdano je prenašala svoje trpljenje in bolezen. Kot zvesta tre-tjerednica je nosila križ Gospodov v duhu svetega Frančiška in se tako bogata ločila s tega sveta in odšla v večnost. Mojca je bila blaga duša, ki je veliko žrtvovala za misijone ob misijonskih nedeljah. Marsikateri stotak je prišel z darovi za misijone, za marsikaterega je vedel ključar, za vse milodare za misijone, katere je dobra Mojca darovala, pa ve Bog. Pogrebne obrede so opravili g. kaplan Alojzij Nemec, pevci so se poslovili od nje z žalostinkami. Naj počiva v miru. Klokarjevim naše sožalje! Posebno bodo pogrešali dobro Mojco otroci, ki jim je bila vse.
VEČNA VES
Ana Markec, rojena Gallo, je v visoki starosti 83 let šla s tega sveta dne 3. marca. V četrtek, dne 5. marca, smo jo spremljali na zadnji poti k večnemu počitku. Ta dan je bil za našo okolico dan pogrebov, V Šmihelu so pokopavali, v Štebnu je bil pogreb in v Globasnici smo Južapovega očeta položili k zadnjemu počitku.
LETINA
K Maleju je pribandrala mala Friderika. Staršem, Francu in Frideriki Vodivnik, čestitamo. Za botra sta bila Franc in Margareta Gross, pd. Žajnika.
Veliko žalost in bridkost pa je zadela
CENEJŠI SMO
Vistra za obleke — krasni vzorci od S 12.80 naprej, zavese od S 12-60. kovtri od S 148.—, moške delovne hlače S 79.—
ROLF KASSIG
Celovec — Klagenfurt, Benediktinec Platz 7
Kordeževo hišo. Dne 24. februarja so umrli Kordežev oče, stari šele 62 let. Srčna slabost, naduha in močna ..španska” so bolnemu in slabotnemu očetu povzročile hiter konec življenja. Mrtvaški bratje so očeta spremljali k zadnjemu počitku in mu svetili na zadnji poti.
Ko so prišli žalujoči domov, so držali pri Kordeževih zopet 90 let stari Mojci mrtvaško svečo v rokah. Že isti dan je zaspala v Bogu. „Ali bi ne mogla jaz namesto očeta umreti?” je rekla in Gospodar življenja jo je prijel za besedo. V soboto, dne
28.	februarja, smo jo položili k zadnjemu počitku. Že isti dan so klicali duhovnika k materi na spoved. V nedeljo zjutraj so umrli mati, stari 77 let. Rojeni so bili v Strpni vasi pri Zdovcu, poročena pri Kor-dežu in kot vdova se je drugič poročila z Matevžem Žmavcarjem. Kakor sta se v življenju zastopila tako tudi v smrti nista hotela biti dolgo ločena drug od drugega in sta sledila drug za drugim. V torek, dne 3. marca, smo jo ob obilni udeležbi faranov, sorodnikov in tretjerednikov sprem-
„Biča ne pozabi!” se je nasmehnil kmet, zavedajoč se Cim-burove slabosti, voziti se brez biča. Toda Cimbura ni pozabil. Kakor žezlo na tronu je stal v kožnatem toku nasajeni bič na desni strani kozla. To je bil bič, kakršne je videl Cimbura pri poklicnih voznikih. Na oko povsem navaden jermenček s čopom na vrhu, le trstikov bičevnik je bil .nenavadno dolg in razmeroma močan. Spodnji konec, ki je tičal v toku, je bil dobro okovan, kakor da bi se Cimbura bal, da bi ga zmečkal, ko bi ga v roki stisnil. Da, celo nekaj svinca mu je moral kovač vliti vanj.
Cimbura ga je potegnil ven in ga izročil kmetu.
„Dober bič”, ga je pohvalil Kovanda in švignil z njim za poskušnjo ter ga potežkal v roki.
„Tak, si nared? Nisi ničesar pozabil?” ga je resno vprašal.
..Ničesar, očka,” je enako resno, toda odločno odgovoril Cimbura in snel klobuk.
Kovanda je vzel iz žepa 'krajec kruha in ga razlomil na tri dele. Enega je dal Cimburi, drugega Dobraku na levi, tretjega Divji na desni.
„Bog daj, Cimbura, da bi se zdrav vrnil,” je dejal.
„Bog daj,” je rekel Cimbura in zaužil kruh.
Kmet je s koncem biča zarisal tri križe na tleh pred konja in bič izročil kočijažu. Ta se je zavihtel na kozla. Divja je za-hrzala, Dobrak je zagrebel s sprednjima nogama, Cimbura je tlesknil z jezikom in nategnil povodce. Konja sta dvignila glave in potegnila.
„Bog vas spremljaj!” je zaklicala Marjanka iz kravjega hleva.
„Bog z vami,” je z otrokom v naročju želela gospodinja.
„Bog vas usliši,” je zaklical Cimbura in se skozi odprta vrata odpeljal na vas. Pastir je trobil po vasi in ljudje so gnali živino v čredo.
..Pozdravi Prago!”
„ln Turka na mostu!”
„In Bruclika!”
..Pripelji nam sliko,” so kričali za Cimburo. Toda kočija je drdrala in bobnela naprej in v njenem ropotu so se zgubljala vsa naročila.
..Zdravi ostanite,” je zaklical Cimbura in zamahnil s klobukom vsej dragi vasi in zavozil med polja.
Zemlja je bila rosna, kot da se poti, kadila se je v sončni kopeli in dišala po vlagi. Od nekod iz sadovnjaka ali iz de-teljišča je ostro zvenela jeklena kosa, po kateri je drsela osla.
Cimbura se je ozrl na konja. Krotil ju je, zadrževal in govoril z njima.
„Le počakajta, saj se bosta naveličala. Od začetka le po-
časi, počasi, da bosta vzdržala. To bo malo huje, kakor sukati se na polju ali leno majati se pred košem. Cernu ta naglica? Pred sedmo ne smemo biti v Pisku.”
In kakor da sta konja razumela, sta začela drobiti s kratkimi, nagajivimi koraki. Lepo rejena telesa so se jima zibala v križih na vitkih nogah, tresla sta z glavama in iz objestnosti grizla brzde.
Ko je v piseškem rotovžu ura bila sedem, je pod okni gospoda svetnika zaropotala kočija.
„Stari vojak!” se je pohvalno izrazil gospod svetnik. „Ta-ke čednosti se je tam naučil.” In njegovo, s sivimi lasmi ovenčano glavo, so spreleteli spomini in skušnje, ki jih je pridobil s kmečkimi vozniki in s samim Kovando, kateremu ni šlo za uro.
Služkinje so takoj znašale kovčke in košare. Cimbura jih je stoje na kozilu urejeval in privezoval na streho kočije. Komaj je skončal, je prišla gospoda. Cimbura je skočil s kozla, toda roke gospodu svetniku, kakor je bila navada, ni poljubil, amipak je vsem samo želel srečno in dobro jutro.
„Ali si že bil kdaj v Pragi?” ga je vprašal gospod svetnik, medtem ko se je gospa ugnezdila v voz z veliko košaro, polno steklenic, mesa, kruha, raznih popotnih dobrot, ki jih je treba na tako dolgi poti imeti za vsako priliko pri roki. Za njo se je usedel tudi sin. Samo gospod svetnik je dosilej še govoril s Cimburo in z nekaj gospodi — najbrž uradniki — ter se poslavljal od njih. Ti so se klanjali še v odprto kočijo in se niso ganili, dokler konji niso potegnili.
Zginil je izpred oči Pisek, izginil je, kakor bi utonil, stolp dekanijske cerkve in voz je bil sam na prostrani ravnini ter brzel po cesti, ki drži v Prago.
Določeno je bilo, da se ne ustavijo prej kot v Milini. Tam naj si konja oddahneta, nakrmita in napojita, da bosta vzdržala do Dobriša, kjer naj bi bil glavni odmor na vsej poti. Od tam pa bi šli brez oddiha naravnost v stostolpno Prago, kamor morajo priti vsaj pred deveto uro zvečer, preden zapro Ujezdna vrata.
S tem načrtom se je Cimbura popolnoma strinjal. „Videti je, da je izkušen gospod,” je hvalil sam zase gospoda svetnika in se na kozlu zanimal samo za pot in konja. V Miroticih, v čimelicih in v vsaki občini, skozi katero so se peljali in kjer - je bila ura na cerkvi ali na gradu, je pozorno nanje gledal in vsakokrat se je razveselil, ko se je na beli cesti prikazala dvignjena mitniška zapornica. Medtem ko je gospod svetnik plačeval, je on skrbno povpraševal po uri. Zaradi gotovosti v hitrosti je vprašal, kako daleč je še do naslednje postaje, kakšna je cesta, če ni kakih razpotij, pridno je opazoval kažipote in napise na njih. Tudi na sence je pazil in po senci določeval dnevni čas.	(Dalje prihodnjič)
Ijali k zadnjemu počitku. Pevci so pri vseh treh pogrebih zapeli žalostinke rajnim v slovo. Kordeževim naše iskreno sožalje. Rajni naj počivajo v miru.
SUHA PRI ŽVABEKU
Neki nemški list, ki je že večkrat neutemeljeno napadel našega nekdanjega dušnega pastirja, č. g. Tomaža Flolmarja, se je zdaj spet prav nesramno zaletel proti njemu. Pa saj se ne čudimo, ta. list se je tudi sicer že večkrat pokazal, da mu naša duhovščina ni kaj pri srcu in da mu tudi cerkveni pogrebni zakoni niso všeč. čudno je le to, da potem še skrbno vprašuje, ali je g. Holmar storil vse po predpisih ordinariata, kakor da bi ta list imel skrb za to, ali duhovniki izvršujejo ukaze ordinariata ali ne. Kakšna sveta skrbi Pa to menda dopisnika v ta list tudi tako skrbi, da je prišel g. Holmar „že spet” obiskat Sušane. To je že res hudo, da dopisnik, tega lista še zdaj nima pokoja pred njim.. Bo pač moral „za maše” dati, da g . Hol-mar ne bo „že spet” „nazaj hodil”. Mi pa čisto radi vidimo, kadar „že spet” nazaj pridejo. Ko so bili še oni pri nas, smo imeli tudi lepo vaško občestvo. Zdaj pa ga hodi, nekdo iz Potoč ustanavljat, „Dorfgemeit& schaft” se zdaj imenuje taka stvar.
Že vemo, odkod ta veter piha. Pa reci, da niso pravični, če bodo celo tako velikodušni, da bomo smeli „tudi” slovenske pesmi peti pri tej ,„Dorfgemeinschaft”. Tako velikodušni pa niso, da bi v kakem bolj nemškem društvu kaj takega predlagali Naj bi pa rekli kdaj tudi kje Nemci na Koroškem: „iz ljubezni do naših sodežela nov - Slovencev in zaradi mirnega sožitja, bomo „tudi” slovenske pesmi peli!” Pa kdo naj poje v tej družbi? Naše cerkvene pevce, ki jih je izvežbal g, Holmar, lovijo za sodelovanje. Nič jih ni sram tujega perja.
Dopisnik imenuje g. HoLmarja slovenskega fanatika”. Tudi te očitke že pozna, mo. Za nje je ..slovenski fanatik” vsak. kdor se odločno bori za enakopravnost socialno zapostavljenih, kar smo mi Slovenci na Koroškem. Res je, da so neki obrekljivci podtikovali besede in dejstva g. Holmarju, da bi mu s tem vzeli ugled. Tako n. pr. se je ob neki priliki razneslo, da so se morali z otrokom, s katerim so prišli h krstu na Suho, vrniti v drugo faro, češ da g. Holmar otroka nemških staršev ni hotel nemško kr stiti. Resnica pa je, da g. Holmar o tem otroku in krstu niso nič vedeli in so izve deli o tem obrekovanju šele več tednov ka-sneje.
Pri takih ljudeh ni fanatik tisti, ki trosi takšna in podobna obrekovanja iz sovra štva do slovenskega duhovnika v svet, pač pa je fanatik pri njih slovenski duhovnik, ki želi enakopravnost vseh in si zanjo prizadeva. Toda tako nepreviden dopisnik spet ni, da bi ne pustil niti dlakice dobre
Kosilnice, grablje, obrafrinike
naročite za spomlad že sedaj. — Pod ugodnimi plačilnimi pogoji vam jih nudi
M A X TRAUN
Pliberk • Bleiburg, Kumes«hgasse 14
ga na g. Holmarju. Saj ve, da je pri nas preveč dobro zapisan in če bi z vso silo uda ril po njem, bi le predobro spoznali, da vodi dopisnikovo pero sovraštvo. S tem bi w. že v naprej odbil bralce na Suhi. Zato si jra nadene malo dobrohotnosti in priznava, da je g. Holmar kot muzik „hervorragend” in da je petje svoj čas spravil „auf eine holic Stufe”. Glej ga, glej ga! Takšen človek pa res ne more biti krivičen, ki nekomu tolik* dobrega prizna. Potem mora že vse drugo biti tudi res, kar pove. Pa je le bila prede bela tista, ki jo je še povedal, tista namreč, da je na grobu v Potočah — strah in groza čujte — napadel vlado. Nekaj o takem govoru je menda slišal zvoniti, toda slab posluh mu ni dovolil, da bi prav slišal. Ko ne je takemu poročanju vse uprlo, je prišel v naslednji številki prav skromen, sramežljiv popravek o tem nagrobnem govoru.
Se bi imeli marsikatero o takem dopisovanju povedati. Na primer tudi o ..volilnem shodu”, ki ga je baje imel g. Holmar na Suhi. In to bi smel list in dopisnik že ve deti, koliko se je proti postavam pregrešil tisti, ki je imel pred volitvami volilne shode. Pa se še vprašuje. — Kdor ne ve takih stvari, naj pusti javnost s svojim pisarjenjem pri miru!
STRPNA VES
Družini Karlu Jenčič in Mariji, rojeni Jerlich, se je rodila Matilda. Za botra sta-Franc in Angela Ressman.
(Nadaljevanje na 5. strani)
(J)vi nus na DCflreskem
(Nadaljevanje s 4. strani)
SELE
V postu smo že, pa vam hočem danes še o pustu nekaj povedati. Pravzaprav o pustnem torku, ali še bolj natančno o igri, ki smo jo igrali na pustni torek. Pisatelja Vombergarja veseloigra „Voda” je marsikomu znana. — Kmetje neke vasi se že desetletja prepirajo zaradi vodovoda. Bajtarji so za to, da se voda napelje, gruntarji pa so proti, ker bi morali več plačati.
VOLKEK-MOBEL
SPALNICE IN JEDILNICE ________
Njihov rojak Kopriva, ki živi v Ameriki, jih reši zadrege. Vodovod bo napeljal on sam na svoje stroške in pošlje že tudi nekaj prvih tisočakov. Hvaležni kmetje so mu pripravljeni postaviti spomenik. Tudi gruntarjem se sedaj denar ne smili več. Njihova imena bodo namreč vklesana v spomenik; čim več bo kdo daroval, tem višje in večje bo njegovo ime. I o njihovo slabost izrabi Kopriva sam, ki se je vrnil iz Amerike in živi v tej vasi pod imenom Prelesnik. On obljubi, da jim postavi spomenik za rojaka Koprivo. Kmetje mu nosijo denar, on pa ga na skrivnem obrne za vodovod. Ko pride dan odkritja spomenika, odkrijejo kmetje vodovod, ki so si ga sami postavili. —
V igri nastopa mnogo oseb, v večini pa kmetje. V Selah imamo še sedaj celo vrsto igralcev, ki so svoje dni sloveli in nekateri od njih so že pred 20 leti zadnjikrat igrali. Te igralce smo hoteli Selani spet videti na odru. Župan, Kne, Jeran, Primožek,
Električne kruSnc peči pralne stroje za ročni in motorni pogon molzne stroje, za posnemanje' mleka, Alfa Štedilnike in vseh velikosti hiSnc peči kotle za kuhanje krme in perila ter vseh vrst gospodarske stroje, šivalne stroje in kolesa ter vse nadomestne dele boste kupili vedno najceneje v trgovini
Johan Lomiek
Zagorje — št. Lipš. P. Eberndorf Na zahtevo ugodni plačilni pogoji, ceniki zastonj.
Robas lesni trgovec, vsi ostali gruntarji in bajtarji so bili prav taki, kakršne vidiš v vsakdanjem življenju. Tako naravni in resnični so bili in so prav zaradi tega svoje vloge odlično rešili. Od mlajših je imel najtežjo vlogo občinski tajnik. Dobro se je odrezal. Pa tudi vsi ostali igralci in igralke: županova žena, Hribarica, Muha, in Katrca, Prelesnik, Tinče, poštar, so dobro
igrali. — Mislim, da je želja vseh Selanov, da naše nekdanje igralce še vidimo na odru. Pa tudi mladim želimo, da nam še igrajo in tako pripravijo vesele urice prijetnega užitka.
šerjakovo družino na Sajdi je zadela bridka izguba. V soboto, dne 7. marca, je vsled pljučnice z gripo umrl gospodar Jožef Mak v 68. letu starosti. Bil je trden kmet, umen čebelar, zabaven in obče spoštovan mož. Svoje mlajše tri hčere je dal šolati šolskim sestram v gospodinjski šoli v 5t. Jakobu. Pogreba v ponedeljek, 9. marca, se je udeležilo izredno veliko število ljudi, posebno mož, med njimi požarna hramba
JOH. VOLK ER
Celovec-Klgft., Villacher Ring 45 - 47
V bogati izbiri tudi na obroke in kreditne
pole
in bivši vojni tovariši. Ob grobu mu je zadonela v slovo pesem „Vigred se povrne”. Pokojniku naj sveti večna luč, preostalim naše sožalje!
&TEBEN V PODJUNI
..Spomladi vse sc veseli, ko vsaka ptička žvrgoli, moje srce je žalostno, ker mora vzet slovo.”
Letos se bela žena smrt pri nas precej po-gostoma oglaša. V torek, dne 10. marca, so umrli Rakebov oče, Anton Pavlič, v starosti 84 let. Bila je predvsem gripa, ki ga je privedla tako daleč.
Rajni je bil poznan daleč naokrog in so ga zaradi njegovega veselega značaja imeli vsi radi. Povsod je bil z veseljem sprejet, kamor je prišel, še prav posebno, če je pripovedoval sivoje doživljaje o čebelarstvu, kateremu je posvečal največje zanimanje in skrb; bil je izvrsten čebelar.
Dobrega Rakebovega očeta smo spremljali k večnemu počitku na štebensko pokopališče ob petju domačega cerkvenega pevskega zbora v četrtek, dne 12. marca. Naj se odpočije od svojega truda, vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
RUDA - GORENCE (Odmevi volitev)
Zadnjo nedeljo pred volitvami, to je dne 15. februarja, so imeli socialisti pri Temel-nu dobro obiskano zborovanje. Tam je socialistični govornik med drugim tudi močno naglašal, da so socialisti za enakopravnost obeh narodov na Koroškem in da za-
to tudi zagovarjajo dvojezično šolo. Bistveni del te šole, oziroma pouka na taki šoli, pa je slovenski ..Abecednik” za prvo šolsko leto, katerega pa otroci v šoli na Srednji vesi letos nimajo. Ce pa mogoče še kje v kaki omari kak ..Abecednik” leži skrit, od tega pa otroci v šoli nimajo dosti koristi. — Menda je okrajni šolski nadzornik po zadnjem zadevnem članku v „Našem tedniku” obljubil, da bo nov ..Abecednik” v kratkem izšel. Od dneva obljube pa je že poteklo mnogo časa in že mnogo vode po Dravi. Zato se moramo bati, da so bile te besede le bolj predvolilne obljube, na katere merodajni tako radi pozabijo, kakor vemo že iz izkušenj.
Na omenjenem socialističnem zborovanju se je oglasil večkrat tudi naš zaupnik.
V svojem govoru je dokazal naš zaupnik, da so socialisti v svojem listu „Neue Zeit” v štev. z dne L februarja na 8. strani močno kritizirali, da je ob nedeljah pri slovenskih oddajah v celovškem radiu tudi verski govor. Njihovi poslušalci so tudi bili v dunajskem parlamentu proti interesom kato-
VdLKEK>MdBEl
Kuhinje — divani — naslanjači.
liške Cerkve, ko so se izjavili proti privatnim katoliškim šolam. To sta od številnih samo dva slučaja, ki jasno kažeta protika-toliško smer in delo zgoraj omenjene stranke.
Na omenjenem zborovanju je govoril tudi podpredsednik takozvane Demokratične fronte delovnega ljudstva. Ta govornik je trdil, da je naš zaupnik po več dni agitiral tudi v občini St. Peter na Vašinjah in da je tam volivcem pripovedoval, da bo podpredsednik DFDL zaradi svojega protika-toliškega dela pogubljen. K temu pa naš zaupnik pripominja, da je on le trdil, da bo podpredsednik DFDL dajal pred Bogom težak in strog odgovor. To edino pa je resnica, torej: ne lagati. — Podpredsednik DFDL je tudi našemu zaupniku vpričo vseh poslušalcev priznal, da je komunist. Za to njegovo odkritosrčnost v tej zadevi smo mu pač hvaležni. — Menda je pri volilni agitaciji v zahodnem delu naše občine tudi trdil, da že od svoje zgodnje mladosti ni maral za duhovnike. Iz teh dveh ugotovitev bodo, tako upamo, Sentpeterjani le spoznali svojo slepoto za časa volitev. Spoznali bodo, da so ravnali napačno, ker se niso pridružili zvestim bojevnikom za katoliško in slovensko stvar.
Nikakor pa se ne ujema prav nič trditev, da podpredsednik DFDL že od mladosti ni maral za duhovnike, z dejstvom, da je isti
podpredsednik DFDL kazal (pred volitvami seveda) tako veliko zanimanje za slovenske duhovnike iz Jugoslavije, ki so prišli po naročilu pred volitvami k nam prirejat pevske koncerte.
Naš zaupnik je hotel na zborovanju še na več stvari odgovoriti, pa mu niso več dovolili, nakar je seveda zborovanje ostentativ-no zapustil. Zato ga seveda tudi po zborovanju podpredsednik DFDL tam ni več videl, „da bi se od njega poslovil”.
KORTE
Na pustni torek, 17. februarja letošnjega leta, so nepričakovano hitro zapustili ta svet Točajeva mati Elizabeta Hribar; stari so bili 79 let. Kaj čuda, če so jih po trudu in križev polnem življenju obhajale razne težave in starostne nadloge. Doma so bili na Pristovškem in so se poročili 1903. leta k Točaju, kjer je bil takrat Anzelm Hribar za gospodarja. Rodilo se jima je vsega 7 otrok, od teh so le trije preživeli svojo mater, ki ji tudi predvsem zadnja vojna ni prizanašala s svojimi strahotami in nasil-stvL Saj je najstarejši sin Jože končal svoje življenje v lublinskem taborišču. Imela je pa živo vero in pobožno molitev, iz katerih je zajemala moči, da je vse vdano prenašala. Zdaj je šla po plačilo.
Lepa je bila njena zadnja pot. Dne 19. februarja 1953, v četrtek po pepelnici, ko se je v lepem sončnem siju pomikal dolgi sprevod doli od Točaja preko Korščice in spet po strmem bregu navzgor h korški cerkvi, kjer so jo z vsemi cerkvenimi pogrebnimi svečanostmi položili k zadnjemu počitku. Naj ji zdaj lepše sonce sije, za vsa njena dobra dela naj ji bo Bog večni plačniki Žalujočim sorodnikom naše prisrčno sožalje!
Za velikono&io streljanje!
Paoler-možnarji v različnih velikostih, baklje in rakete. — Lovska orožja in orožarske potrebščine
Ernst Krotschmer
(prej Franz Kaiser)
Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstrasse 20
SPOZNAL GA JE
V nekem večjem mestu na škotskem je bil zdravnik, o katerem je bilo znano, da za prvo posvetovanje terja zelo veliko, za naslednja pa manj. Pride k njemu Škot a besedami: „Tu sem zopet, gospod profesor!” — Zdravnik je spoznal, da je Škot šele prvič pri njem. Bolnika je natančno preiskal, potem pa je rekel: „Mirno jemljite zdravilo naprej, ki sem vam ga zadnjič predpisal.”
Spomini na škofa Rožmana
(Pripoveduje Alojz Vauti, župnik v Selah)
Z ljubljanskim vladiko škofom dr. Rožmanom sva ožja rojaka in prijatelja izza mladih let. Njegov rojstni dom stoji v šmi-helski župniji v Dolinčičah, dobro uro južno od Šmihela proti Peci, meni pa je tekla zibelka na Dobrovi ali Rinkolških Rutah, malem naselju, pičlo uro od Šmihela na severno stran. Po letih je štiri leta starejši od mene.
Kdaj sva se prvič seznanila, se ne spominjam več. Ko sem leta 1898 odšel študirat v Kranj, je bil on že tretješolec celovške gimnazije. Bil sem še zelo bojazljiv in se gotovo nisem upal v počitnicah sam približati višjemu študentu, pač pa vem, da sem se kot tretješolec že upal v njegovo družbo.
Leta 1902 nas je bilo šmihelskih študen-lov šest. S Tonetom Mlinarjem sva dokončala četrto gimnazijo, Nace Kraut drugo, France Čebul in Štefan Uranšek prvo. Pa smo se dvignili in šli v Dolinčiče obiskat Pongračevega Gregorja. Bili smo zelo gostoljubno sprejeti in pogoščeni in kar je bilo za tiste čase nekaj posebnega: fotografirali smo se! Spravili smo se na kup skalovja, pripravljenega za zidavo in nečak Janko je imel dosti posla, da je razposajene dijačke postavil pod okrilje malo pametnejšega strica in nas ujel na ploščo, še danes hranim sliko kot dragocen spomin na lepa dijaška leta. Odslej so bili najini stiki bolj pogosti in ožji. Rad sem pohitel iz svoje samotne Dobrave v Šmihel k maši, tnerkla ne toliko iz verske vneme kakor v želji sniti se s tovariši dijaki. Večkrat sem spremil Rožmana proti Dolinčičam ali celo do doma. Navadno je nosil seboj debelo knjigo, ki jo je grede čital. Zanimal sem se za njo. Pokazal mi jo je. Bila je obširna razprava p. dr. Denifle-ja „Luther und Luthertum”. To je veljavo Rožmana v mojih očeh še bolj dvignilo: kako učen je
Pongračev Gregor, da študira tako učene knjige!
Da je bil talentiran in marljiv, priča dejstvo, da je bil skozi vso gimnazijo odličnjak in tudi maturo leta 1904. je dovršil z odličnim uspehom, šmihelski župnik č. g. Franc Marinič ga je v priznanje vzel s seboj na potovanje na Dunaj. Z Dunaja mi je poslal razglednico z orjaškim vrtečim se kolesom in napisal: ..Ravnokar se nahajam na vrhu tega velikega kolesa. Če ne verjameš, da je Dunaj lep, pa pridi ga gledat!”
Leta 1904 je bilo leto primicij. Kar tri sosednje fare so se mogle ponašati s tako slovesnostjo. V Šmihelu je pel novo mašo č. g. Andrej Sadjak, Klančnikov iz Rinkol, v Vogerčah č. g. Jože Miklavič in v Pliberku č. g. Ignacij Glinik. Primicija — to je bila za nas študente sladka beseda. Študent je bil že zato, ker je bil šdudent, samo po sebi umevno gost na slavnostni pojedini, kakor poje stara študentovska pesem:
„Kjer pa nova maša je, zanj najboljša paša je.
Med gospodo tam sedi, z žlahtno piško se masti.”
Smo pa prej tudi pridno pomagali pri pripravah na primicijo. „Pušlali smo”, pomagali dekletom plesti vence, postavljali slavoloke in jih venčali. Takrat smo napleskali nove pomenljive napise za slavoloke. Tudi abiturient Rožman je marljivo risal in pleskal in nas druge nadziral. Te napise so po končanih slovesnostih lepo shranili in jih uporabljali pri vseh novih mašah v naslednjih letih.
Tako je Rožman že tri leta navrh leta 1907 ob svoji novi maši mogel na slavolokih brati napise, delo svojih rok. Na predvečer smo novomašniku priredili podoknico. Moški zbor ..Gorotan” pod vodstvom organista Štangla je slavljencu na čast zapel »Zadoni nam ..." in še katero. Ko je novomašnik stopil pred zbrano množico,
mu je eden izrazil čestitke. Novomašnik se je zahvalil, a skromno izjavil, da vse poče-ščenje ne more veljati njemu kot osebi, ampak dostojanstvu duhovskega stanu, v katerega je včlenjen z mašniškim posvečenjem. Novomašni pridigar je bil dr. Janko Arnejc, ki je v slavnostni pridigi pogosto ponavljal, da je duhovnik- alter Chri-stus (drugi Kristus).
Ravno tisto poletje je šmihelski župnik č. g. Marinič postal župnik in dekan pli-berški. Pred preselitvijo v Pliberk si je privoščil par tednov oddiha. V Šmihelu ga je nadomestoval novomašnik Rožman. Takrat so bili veliki vojaški manevri v Podjuni, tudi v Šmihelu polno vojaštva. Pred Šercer-jevo gostilno ob cesti so si oficirji dali postaviti mize in so se ob pijači hladili in se zabavali. Tedaj pride po cesti mladi Rožman. »Privoščimo si malo tega farčka!” si zašepetajo in glasno kličejo mladega duhovnika v svojo družim. Ta sprejme vabilo in prisede. Kakšen pogovor so oficirji načeli, da bi se „s farčkom” ponorčevali, ne vem več. To pa vem, da jim Rožman ni ostal dolžan odgovora; jasno in prepričevalno jim je zadevo razložil in jih ob koncu poučil: »Die Herren miissen eben logischer denken — gospodje morate pač bolj pravilno misliti!” Tako jih je posekal, da so vsi umolknili. Odslej ga niso več: vabili v svojo druščino.
V tistih mesecih se je bilo tudi meni treba odločiti: kam sedaj po končani gimnaziji? Od mladih let dalje je živel v meni namen, da postanem duhovnik. Toda kdo se bo čudil, da na mladega neizkušenega mladeniča močno vplivajo številni vtisi in miki lepote in čara vidnega sveta. Doma nisem nič govoril o svojih načrtih. Mrko so me včasih pogledovali strogi oče, bolj zvedavo so skušali iz mene kaj izvleči mehkejša mati. Nekoč se popoldne odpravljam na pot. »Kam pa pojdeš?” me vprašajo mati. »V Šmihel grem malo k Pongračcvemu gospodu!” Kako so se drugokrat radi hu-
dovali, če sem jo vsled dolgočasja potegnil z doma. Tokrat pa ne. »Da, le pojdi k gospodu, pa pogovorita se, to so pravi gospodi” Mati so upali, da mi Pongračev gospod »vrihtajo glavo”. Res sva se pogovarjala tudi o mojem bodočem poklicu in priznati moram, da so mi njegova trezna irn dobrohotna izvajanja tako »zrihtala glavo „ da sem isto jesen po maturi prosil za sprejem v bogoslovno semenišče.
Ob 50-letnem jubileju akademije slovenskih bogoslovcev v Celovcu maja 1908 so bogoslovci priredili sijajno akademijo, katere se je udeležila številna duhovščina in mnogi laiki, na kateri sta govorila šentjakobski župnik Matej Ražun in dr. Jane« Ev. Krek, bogoslovni profesor v Ljubljani. Bogoslovec - četrtoletnik Rožman je ko« predsednik akademije zborovanje zelo spretno vodil. Takrat sem prvič videl dr. Kreka. V počitnicah leta 1909 in 1910 sem v Selcih in na Prtovču večkrat imel priliko pogovarjati se z njim in občudovati njego1* izredni veleum, obenem pa njegovo skromnost in domačo preprostost.
Po dokončanem bogoslovnem študiju 1 1908 je bil Rožman nastavljen v Borovljah kot kaplaji ob starem župniku Klemenčiču. Ni bilo lahko mesto, a Rožman je uspešno deloval. Že v enem letu se je zdelo, da se je z njim fara pomladila. Privlačne so bile njegove pridige. Menda stari Vertič ali nek drugi boroveljski mož mu je kakor v preroškem duhu nekoč rekel: »Gospod, vi bodete še škof postali!” Pri cerkvi sv. Jožefa je bilo ob njegovem prihodu pranganje. Staro zaprašeno in obledelo nebo (baldahin) je bilo z motvozom (špago) privezane na drogove. Neki pobje so ga nosili, čez: leto dni je bilo že vse drugače: novo nebo; so nosili štirje črno oblečeni tržani v belih rokavicah. Posebno privlačno moč je imeft mladi kaplan na mladino. Doraš^ajoci fantje so ga ljubili in spoštovali ter ga 5c pozneje radi obiskovali.
Dalje prihodnjič)
na*n mltultuo
Veliki postni čas
Čas je nemiren. V Koreji še ni miru. V Moskvi je nastopil vlado nov diktator, o katerem sodi veliki svet, da bo bojda pospešil veliki razvoj s svojo nepopustljivostjo. Nad Zapadno Nemčijo so v minulih tednih sovjetski letalci sestrelili dvoje ameriških letal. Po osemletju so v mnogih zapa-dno-nemških vaseh ob češki meji prvič spet zatulile zračne sirene. Premnogi so ob vsem tem črnogledi in jih je strah bližnje bodočnosti.
Te svetovne razmere bi smeli primerjati z velikim postnim časom. Koprena trpljenja pokriva zemljo, resne misli polnijo vsakogar, ki trezno motri položaj. Strahote nove vojne so poznane samo iz malih sličic o poizkusnih eksplozijah atomskih bomb nekje v samotah ameriške ali ruske neizmerne planjave. Samo neznatna je splošna veda o učinkih vodikove bombe, glas o njih pa je strašen. Samo neznatni, sila neznatni so izgledi, da se bodo bodoča leta razvijala v miru in strpnosti, verjetnejša je nova, težka preizkušnja Evrope in člo-yeštva.
Pri vsem tem se moramo vprašati z vso resnostjo in iskrenostjo: V koliko smo se mi vsi, ki smo kakorkoli doživeli strahovi-tost bivšega hitlerizma, res učili iz tistih let in njihovih težav? Ali ni bilo tako, da je mnogokateri spričo trpkih udarcev, ki
so zadeli njega in njegovo družino ali njegovo ljudstvo, obljubil sebi in Previdnosti večjo in doslednejšo notranjo zvestobo? Ali ni bilo tako, da je premnog čutil dobro-dejnost in ljubezen očetove roke sredi najhujših uric in dni in se ves radosten začel zavedati, s kako toplo ljubeznijo vodi Njegova roka malega otroka sredi razpaljenih strasti in razkopanih razvalin? Vojna je minila, smeli smo se spet vrniti domov med družino, spet smo smeli uživati mir in zunanji red, spet smo se smeli posvetiti svojemu delu in še delu za večjo družino naroda ali države. Pa smo ostali v dosedanjih letih mirnega razvoja zvesti sebi in svojim sklepom, sklenjenim v času najtežje preizkušnje? In se nismo dali zavajati v nove zmote, na nova stranpota?
Vsi čutimo v sebi skrivnostni glas: Ni dobro se igrati s Previdnostjo! Kajti le-ta ne plačuje samo dobrega, marveč kaznuje tudi slabo. Brezmejna je njena ljubezen, nadvse ostra pa je tudi njena pravičnost.
Morda bo prav, da nas Cerkev v teh tednih vodi v globine postnega časa bolj kot doslej, da se spet res zavemo sebe in svojega položaja, iz te zavesti bo vzklilo v nas in med nami — morda še po novem velikem petku — resnično velikonočno jutro, ki bo končno premagalo sile pekla v nas samih in med nami.
Mladina piše:
SELE
Naši bregovi, pobočja in griči so pozimi zelo pripravni za smučanje. Pogosto vidimo mestne smučarje s smučmi na ramah na poti na MrzJi log, kjer je še v zgodnji vigredi mogoče gojiti smuški šport. Pa tudi selska mladina zna smučke že dobro rabiti. Fantiči šolarji so se pozimi pod vodstvom učitelja Velika pridno vadili in so v nedeljo, 1. marca, v tekmi pokazali svojo spretnost v smučanju.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri oddelke: večji, srednji in mali. Ocenjevala sta tek carinika Fantur in najboljši koroški smučar Glantschnig. Usoda je nanesla, da je učitelj Velik na elan tekme ležal na gripi bolan v Železni Kapli in ni mogel gledati uspehov svojega truda pri tekmovanju. Prve nagrade so prejeli sledeči: od večjih šolarjev 12 letni Pušelčev Hanzej, od srednjih 10 letni Pajnarjev Herman in od malih 7 letni Husov Maksej.
Zgled mladih smučarjev je opogumil tudi večje fante, da so teden navrh, dne 8. marca, priredili tekmo v dveh oddelkih. Med starejšimi fanti se je izkazal najboljše g. učitelj Velik, med mlajšimi Feliks Ogris, pa tudi nekaj drugih je še bilo deležnih dobitkov, ki so jih darovali trgovci m gostilničarji. Edino Cvitarjev, Francej Užniik, je odnesel poleg nagrade še drugo manj prijetno nagrado: zvil si je nogo, ki je pa k sreči čez par dni že zopet bila v redu. Gledalci so se kljub mrzlemu vetru
tudi dosti nasmejali, ker so se pri tekmi dogodili tudi slučaji, da se je smučar postavil z glavo v sneg in so noge š smučkami krilile po zraku. Smuški šport utrjuje telesno zdravje, le pretiravati nikar!
PROSVETNI GLASNIK
MLADI ROD Štev. 6, za marec 1953.
Pred nami je zopet nova številka „Mla-dega roda.” Posvečena je predvsem prihajajoči pomladi. Vrsta času primernih pesmi krasi ta zvezek.
Sestavki: Vas in vaščani, občina, pomen gozda, življenje pod snegom, ošpice, nas uvajajo v življenjske skupnosti in učne celote.
Koroške pravljice so tokrat zastopane s „Srečo na humperškem mostu”.
Med slovenskimi pesniki pa nam ta številka predočuje goriškega slavčka Simona Gregorčiča.
Med čtivom najdemo vrsto lepih slik, katere bodo otrokom napravile mnogo veselja.
Dajte svojim otrokom ta list v roke tudi tam, kjer ga na šoli nimajo, čeprav bi moral biti list na vseh dvojezičnih šolah, ker so pošle vse druge slovenske šolske knjige.
V tej zvezi bi še opozorili na dejstvo, da začetnice za prvi razred še vedno ni, čeprav ravno to knjigo otroci najbolj pogrešajo in je rokopis že mesece dolgo v predalu deželnega šolskega sveta ali pa deželne vlade. Ali bo ta rokopis res moral počakati na državno pogodbo?
Nove igre
Stari in mladi, igra v štirih dejanjih.
Pri belem konjičku, veseloigra v treh dejanjih.
Lumpacij vagabund, čarovna burka v štirih slikah.
Kje je meja? Veseloigra v enem dejanju. Ob vojski, igrokaz v 4 slikah, spisal dr. Janez Ev. Krek.
Miklova Zala, igra v petih dejanjih (po Sketovi povesti priredil M. Bajur.)
Turški križ, igra v štirih dejanjih, spisal dr. Ev. Krek.
Tri sestre, igra v treh dejanjih.
___— Naše prireditve
ZGORNJE LIBUČE
Kuharski tečaj v gostilni Obertautsch Fera smo prav lepo zaključili. Kar še bi dekleta rada prihajala učit se kuhanja, a že pomlad trka na duri, zunaj se bo začelo delo. Dekleta bodo z veseljem uporabile svoje znanje, ki so si ga pridobile v tečaju, ko bo treba kuhati dobro kosilo delavcem na polju in jim bo treba poskrbeti tečno mavžno.
Prireditve, s katero so zaključila dekleta kuharski tečaj, ne smemo prezreti. Gospodična Milka, Katica in Hanca so poskrbele za zares izvrstno razstavo ter zabave in pouka polno prireditev. Pester spored: prizorčki, petje in deklamacije, je razveselil vsakogar. Posebno nasmejali smo se pri igri Mož kuha” in ob prizorčku »Strup za podgane”. Dekliški zbor pa je nastopil pod vodstvom gdč. Milke Hartman uspešno s sledečimi pesmimi:	»Prišla bo pomlad”,
Barka zaplavala”, »Ta Dravca mi teče”, .Zakrivljeno palico”, »Cuk se je oženil” in »Moje grede”. Veseli smo bili tudi prizorov »Marjanka” in »Znamenje v polju”.
Slavnostni govor na prireditvi je imel g. Mirko Kumer, pd. črčej z Blata. Lepo in zanimivo nam je nakazal napredek v gospodarstvu. Govoril je v velikih in težkih nalogah, ki čakajo dekleta, katere so ravno zaključile svoj pet tednov trajajoči kuharski tečaj. Sam napreden kmet, je tudi v svojih izvajanjih zastopal modernizacijo na vseh življenjskih področjih. Ob vsem tem pa seveda ne smemo zanemarjati duhovne-
ga življenja, ki zahteva tudi svoje. Sezimo ob večerih po dobrih knjigah in dobrih listih, odklonimo pa vsako vrsto tiska, ki bi mogel razjedati srečno družinsko življenje. Tisk, ki odtujuje mladino družinam, zato zavračajmo.
Prireditev, pri kateri je nastopil tudi z lepim uspehom moški zbor iz Zgornjih Li-buč pod vodstvom g. Fr. Linharda, je navdušila udeležence tako, da so zahtevali ponovitev.
Ve.eli nas, da je kuharski tečaj, ki ga je priredila Kmečka gospodarska zveza, tako lepo uspel.
Učiteljicam ter tečajnicam pa ne gre lepa zahvala le za lepo pripravljeno prireditev, ampak tudi za vso presenetljivo razstavo kuharskih del.
ŽIT ARA VAS
V nedeljo, dne 15. marca, popoldne se je v Prosvetnem domu v Žitari vasi zbralo prav številno občinstvo iz vsega okoliša, da, prisostvuje kulturni prireditvi, kajti igralska skupina iz St. Vida se je po 20 letih spet oglasila v naši sredi in nam pokazala ljudsko dramo »Počeni prstan”. Pri nabito polni dvorani smo sledili izvajanjem igralcev, ki so svoje vloge vsi zdo dobro podati, tako da je res vsa dvorana čutila z njimi.
Prepričani smo, da so vsi odhajali iz dvorane z zadovoljnostjo in željo, da bi spet kaj takega doživeli. Pa kakor smo slišali, pripravljate že spet. novo igro. Torej veselo na delo in kmalu na svidenje!
VABILO
Že sedaj opozarjamo vse od blizu in daleč na zaključno prireditev kuharskega tečaja v Šmihelu pri. Pliberku. Dekleta. te; čajnice bodo poskrbele za vsakega, prav posebno pa še za pester spored kulturne prire; ditve. Zaključek bo na cvetno nedeljo, dne
29.	marca, z razstavo jTri Šercerju.
VABILO
»Farna mladina” iz St. Vida v Podjuni priredi v nedeljo, dne 22. marca, ob 3. uri popoldne pri Voglu v St. Primožu igro »RAZVALINA ŽIVLJENJA”
Igro bomo ponovili po Veliki noči.
Vsi prisrčno vabljeni!
»Farna mladina”.
ZA OTROKE:
Spoštui očeta m* matec
Pismo’ uz Avsicatifa
Draga koroška mladina!
Ko sem bil še otrok, se spominjam, ko se mi je obzorje razširilo tudi dalje od sosedovega kozolca ... Pogled mi je obtičal na pobočju gora: na Grintovcu, Storžiču, Kri-Ski gori, Košuti, Dobrči, Stolu — da še celo Triglav sem mogel ob jasnih dneh videti »kozi okno doma. Očeta sem vprašal: »Kaj pa je tam zadaj za temi gorami?” Oče pravi: »Približno levo od Stola je Beljak, tam sem se učil. Potem je pa dolgo Vrbsko jezero, kjer smo pozimi led lomili. Jezero se za-vozlja skoraj v Celovcu, to je pa glavno mesto Koroške. Nad (Jelovcem je pa Gospa Sveta, tam je bila mama v šoli... In daleč, daleč ter še naprej je Dunaj, tam je pa naša Franca (služkinja) doma..."
Se ne dam miru z vprašanji: »Kaj pa potem ...?” Oče mi pa pravi: »Si še premajhen, ko boš večji, ti bom pa še več povedal, ie iz vojske." Pa mi ni. Poslušal sem le pogovore med očetom in sosedom. V pogovorih sta obšla in prešla vso Evropo in končno je bil prvi v ruskem ujetništvu, drugi pa v italijanskem ... V njunih pogovorih »em slišal večkrat ime: morje ... Kje je ko-mec morja? So na drugi strani tudi ljudje?
Kako žive...? itd. Na vsa ta vprašanja mi je delno šola odgovorila, več pa človek spozna s potovanjem po svetu ...
Gotovo tudi vas muči enaka radovednost, kakor je mene pred več desetletji... Leta 1951 sem Avstralijo gledal kaj drugače kakor jo gledam danes: spoznal sem jo in pustinja se mi prikazuje prijetnejša in živahnejša. Vseskozi pa živim med mladino, katera je povsod najiskrenejša.
Da ne zaidem predaleč z besedičenjem, se ustavimo kar pri otrocih. Tem velik del življenja poteče v avtu. Med tednom mlada mati ne strpi sama doma. Mož dela na farmi ali tovarni, ona pa košek z otrokom postavi v zadnji del avta in hiti k prijateljici. Ob sobotah in nedeljah ima otrok svoje mesto v avtu in se zabava z igračkami, katere nad njim vise. Oče in mati pa po svoje: meeting, piknik itd. Ko je otrok nekoliko večji, ima druščino v psu, brez tega je težko najti družino. Psi otroke še v šolo spremljajo in si je težko predstavljati avstralskega psa kot čuvarja; pač pa je ta »najmanjši otrok”, povedano brez pretiravanja, v družini. Poslušam pogovore 5—6 let starih otrok in se jim moram nasmejati, ker govore le o: pikniku, kinu, psičkih itd.
(Se nadaljuje)
Lepa je navada, da se vsako leto vsaj enkrat na prav poseben način spomnimo naših največjih dobrotnikov na zemlji — očeta in matere. Majhni smo še in naše glavice še ne morejo doumeti velikih skrbi, ki jih imajo naši starši z nami. Kako lahko se je podrsati z novimi čeveljčki po gladkem ledu; koliko pa morata očka in mamica pre-garati, predno nam lahko kupita nove čevlje, na to mi niti ne mislimo. Toda, saj ni čudno, ko imamo sami toliko skrbi s šolo in šolskimi nalogami. A letos ne bo tako. Vsaj en dan bomo posvetili našemu ateju in se mu prav od srca zahvalili za vse dobrote, ki smo jih od njega prejeli. Na očetovski dan, 19. marca, to je na praznik sv. Jožefa, bomo prav posebno pridni, da nas bodo vsi veseli, prav posebno pa še dobri oče. In tako se mu bomo za vso skrb in delo zahyalili? Vsak po svoje. Ne bomo se učili pesmic in lepih berile za ta dan. Očku bomo povedali to, kar čutimo v svojih mladih srčkih. Povedali mu bomo, da je ves naš in mi njegovi, da ga imamo silno radi in da bi nam bilo strašno hudo, če bi moral umreti. Očka bo naše pozornosti vesel in bo še z večjim zadovoljstvom skrbel za nas.
Vsi tisti pa, ki svojih očetov več nimamo in tako še bolje vemo, kaj se pravi imeti skrbnega očeta, se bomo na ta dan spomnili očeta s posebno molitvijo. In če nam bo mogoče, bomo tudi njegov grob okrasili, da ne bo zapuščen.
Se večji praznik za nas bo kmalu po očetovskem dnevu. Dober mesec za očetovskim dnem praznujemo namreč materin ki dan. Ta dan je posvečen našim ljubljenim mamicam, ki nam tako skrbno krpajo obleko, pripravljajo hrano in nas tako ljubeznivo učijo. Mamica je naš največji zaklad, zato jo imamo tudi najrajši! Brez mamice bi bili veliki revčki, kot so mnogi naši znanci. Ljubega Boga bomo prosili, da nam še dolga leta ohrani pri življenju naše dobre mamice.
Materinski in očetovski dan sta za Boži-
čem in Veliko nočjo dva najlepša praznik*. Nanju se bomo pripravili z naj večjo skrbjo in ljubeznijo.
Ker čas hm, bomo pričeli s pripravami za materinski dan že kar danes. Mislim, d* ni med nami nikogar, ki ne bi hotel vsaj enkrat v Letu na poseben način razveseliti svojih staršev. Torej na delo, tako da bo materinski dan letos naš najlepši praznik!
aietovski
(tCU%
V malem srčku so voščila, ki bi rada jih razkrila deklica neuka, mala, ko bi vedela in znala. Srčece podam ti svoje, beri v njem voščilo moje! Atek zlat mi ti ostani, vso ljubezen mi ohrani.
Kar je v srčecu želja, kar je zvezdic vrh neba, kar je rožic širom krog, pesmi, ki jih poje log, vse bi v košek lep nabral, tebi vse bi danes dal s prošnjo, dragi ata, mnogo let naj Bog ti da!
Babica Ut vhuU
Kako sc pač rada imata — in vedno se luštno igrata!
Pa babica pravi: »Buc, buc, pred luknjico čaka že muc!
Če miška zdaj ven prileti, jo mucek najbrž kar dobi...” Kako se zdaj vnuček smeji in babične prste lovi!---
Val. Polanšek
Gnojenje naših travnikov
Našim gospodinjam
Glavni dohodek našega kmetijstva je v živinoreji. Zato pa je tudi važno, da pridelamo na naših travnikih dobro in zadosti krme, ker je to pač pogoj zadostnega in pravilnega krmljenja. Kaj pomaga tudi vsa skrb za izboljšanje živinoreje, ako pa ne izboljšamo načina krmljenja. Ni pa pri krmljenju važna samo količina krme, v odločilni meri je važna tudi kakovost krme. Več krme daje tudi več gnoja in več gnojnice, kar oboje spet vpliva na povečanje količine in izboljšanje kakovosti pridelane krme.
Prav gotovo je pri nas še veliko travnikov, ki ne dajejo takega pridelka krme, kakor bi ga mogli dajati, ako bi bili ti travniki izboljšani.
Prvi pogoj dobrega pridelka krme na travniku je ta, da dobijo travne rastline na travniku primerno vlago. Te ne sme biti preveč pa tudi ne premalo. Ako vodne razmere na naših travnikih niso urejene, ako so travniki prevlažni, nam tudi vse drugo ne bo prineslo povečanja in izboljšanja krme. Pa tudi travniki, ki so premhi, ne morejo dajati dobrih pridelkov krme. Ako takih presuhih travnikov ne moremo namakati, moramo premišljevati, ako ne bi bilo mogoče boljše te travnike spremeniti v njive, in na njih nato pridelujemo krmo. Njive potrebujejo namreč manj vlage kakor pa travniki.
Travnike moramo pravilno oskrbovati, rahle travnike moramo spomladi povaljati s težkim valjem, travnike moramo pravočasno kositi in seno moramo poizkušati posušiti s čim manjšimi izgubami. To vse je potrebno za velike pridelke sena. Predvsem pa je potrebno še nekaj in to je zadostno in pravilno gnojenje. To je gotovo najvažnejši in najodločilnejši pogoj dobrih pridelkov krme na travnikih.
Gotovo je podlaga gnojenja travnikov hlevski gnoj, nadalje gnojnica in pa kompost. Gnojnico pa vozimo na iste travnike
le vsako tretje leto, ker bi drugače travnike preveč zaplevelili. Plevel na takih travnikih najlažje zatiramo s tem, da pravočasno, bolje malo prezgodaj, kosimo.
S samim hlevskim gnojem pa navadno še ne bomo dosegli na j večjih in najboljših pridelkov krme na travnikih. Zato je potrebno, da gnojimo še z umetnimi gnojili, saj navadno tudi hlevskega gnoja nimamo niti v zadostni meri na razpolago, da bi mogli travnikom z njim pravilno in zadostno gnojiti.
Najboljše pa je, ako se hlevski gnoj in pa umetni gnoj na travniku menjata, ker se s tem hranilne snovi tako izpopolnijo, kakor je za uspevanje krmnih rastlin na travniku najboljše.
Z umetnimi gnojili moramo gnojiti travnikom tako, da dajemo vedno vse potrebne hranilne snovi. Trosimo torej:
Thomasovo moko ali superfosfat,
40%-no kalijevo sol in nitramoncal (= apneno-amonijev soliter) Ni torej pravilno naziranje, da potrebujejo travniki, ako že umetna gnojila trosimo samo Thomasovo moko ali superfosfat. Učinek tega gnojila je mnogo^boljši, ako gnojimo tudi s kalijevo soljo.
Navajamo dva primera takega pravilnega in najbolj priporočljivega načina gnojenja. V prvem primeru razdelimo vso travniško površino v štiri, v drugem pa v tri, približno enake dele. Na teh delih se nato gnojenje menja tako kakor se menja vsako leto kolobar ali plodored na njivi.
Kdor v jeseni še ni gnojil ali pa je samo pomanjkljivo gnojil, ta more to gnojenje sedaj v spomladi še nadoknaditi. Kdor pa doslej še ni tako gnojil, kakor je v naslednjih primerih omenjeno, naj to poskusi. Večji in boljši pridelki krme bodo najboljši dokaz, kako se to izplača, še boljši dokaz temu pa bo večje število dobro krmljene živine v hlevu.
I. PRIMER
Travniki so razdaljeni v 4 dele, vsako drugo leto gnojimo s hlevskim gnojem.
	Količine gnojil na 1 ha	Cas gnojenja
1. četrtina travnikov	1000—1500 kg apna 300—400 kg Thomasove moke ali super-fosfata	jesen jesen ali vigred
	200 kg 10%-ne kalijeve soli 150 ‘kg nitramoncala 200—300 hi razredčene gnojnice	jesen ali vigred vigred po 1. košnji
2. četrtina travnikov	150—200 q hlevskega gnoja po potrebi še: 100 kg nitramoncal-a	jesen po 1. košnji
3. četrtina travnikov	400—500 hi na pol razredčene gnojnice 300—400 kg Thomasove moke ali super-fosfata	vigred jesen ali vigred
	po potrebi še: 100 kg nitraanoncal-a	po 1. košnji
4. četrtina travnikov	150—200 q hlevskega gnoja po potrebi še: 100 kg nitraanoncal-a	jesen po 1. košnji
II. PRIMER
Travniki so razdeljeni v tri dele, vsako tretje leto gnojimo s hlevskim gnojem
1. tretjina travnikov	Količine gnojil na 1 ha 800—1200 kg apna 300—400 kg Thomasove moke ali super-fosfata 200 kg 10%-ne kalijeve soli 150 kg nitramoncal-a 200—300 hi na pol razredčene gnojnice	čas gnojenja jesen jesen ali vigred jesen ali vigred vigred po 1. košnji
2. tretjina travnikov	400—500 hi razredčene gnojnice 300—400 kg Thomasove moke ali super-fosfata po potrebi še: 100 kg nitramoncal-a	vigred jesen ali vigred po 1. košnji
3. tretjina travnikov	200 q hlevskega gnoja po potrebi še: 100 kg nitramoncal-a	jesen po 1. košnji
Dunajski sporni, velesejem
V sredo, dne 11. marca, je Dunajski velesejem spet odprl vrata mnogim tisočem prodajalcev in odjemalcev. Sejem bo trajal do 22. marca t. 1.
Ob priliki otvoritve predstoječega Dunajskega velesejma je bila v četrtek, dne 5. marca, v Celovcu tiskovna konferenca zastopnikov koroških listov, katere se je udeležil tudi celovški župan g. Graf. Ob tej priliki je tiskovni šef, g. Alfred Porges, podal pregled o tej veliki mednarodni prireditvi, kateri se je posrečilo pridobiti spet isto stopnjo, ki jo je imel Dunajski velesejem pred letom 1939 kot svetovni sejem.
Tokrat bo na Dunaju 2600 razstavljavcev, med temi jih bo 600 iz inozemstva. To število je brezdovmno precej višje kol
zadnja leta. Prav posebno se bo Dunajski sejem letos izkazal na tehničnem sektorju in na zboljšanih konstrukcijah.
Dunaj pričakuje v teh tednih približno 500.000 obiskovalcev. Kar se tiče razstav-Ijalcev, je Nemčija najmočneje zastopana in sicer s 518 razstavljale!; nato sledijo Italija s 118, Švica s 86, Francija z 72 in Anglija s 63 razstavljale!. Razen španske, Portugalske in Turčije razstavlja tudi Perzija.
Iz avstrijskih zveznih dežel pride na Dunaj 374 razstavljalcev; 144 iz Nižje Avstrije, 81 iz Zgornje Avstrije, 43 iz štajerske, po 31 iz. Preda riške in Salzburške, 30 iz Tirolskega, iz Koroške 13 in eden iz Gradiščanske. Kdor ima sejmsko izkaznico, ima vožnjo po železnicah in na avtobusih za 25 odstotkov znižano.
Gospodinjski proračun o uporabi pridelkov
Ni več daleč do pomladi, ko bomo začele s setvijo na vrtu. Do novih pridelkov pa je bolj daleč in do takrat bo moralo biti opravljenega še veliko težkega dela. Za vsa ta težka dela bo potrebna primerna hrana. V hiši pa imamo tudi otroke, ki morajo imeti zadostno hrano, da bo mladina močna in zdrava. Pri potratni uporabi bi zaloga lahko vse prehitro pošla, živež kupovati pa je bolj težko, ker je denarja komaj za davke, sol, sladkor, potrebno obleko, obutev itd.
Gospodinje, četudi živimo v naprednih časih, vendar nam ne sme biti odveč zlata vreden nauk, ki so ga 'kmečke gospodinje in matere dale svojim hčeram — nevestam na pot v novi dom, ko so svetovale: Ko bodo pridelki pod streho, preštej mesece, tedne, dni in ljudi v hiši. Pridelek porazdeli tako, da boš za težka dela vedno imela kakšen priboljšek in tudi druge dni vedno kaj dobrega na mizi. To je bilo navodilo za gospodinjski proračun. To ni nauk samo za mlade gospodinje. Enako velja za nas stare, ki smo pametnih navodil tudi potrebne.
Poznam gospodinje, ki so tak proračun že v jeseni naredile. Druge so ga sredi zime, me ga bomo pa setlaj. Preglejmo vse zaloge žita, moke, krompirja, fižola, masti, svinjskega mesa, klobas in jih delimo z dnevi, tedni ali vsaj meseci. Po tem proračunu uporabo uravnajmo. Varčujmo sedaj, dokler je še kaj v zalogi. Iz prihranjenih žlic masti in moke se v nekaj mesecih nabere večja množina, s katero bomo skozi vse leto brez skrbi dobro kuhale in pekle, ko navadno potratnim gospodinjam pred novimi pridelki že vsega zmanjka.
Varčujmo, kjer se sme brez škode in ne bodimo potratne, četudi imamo na zalogi še vsega za potrebo in še več. Zavedajmo
se starega ljudskega pregovora, ki pravi, da je prihranjeno jajce več vredno, kot sneden voli
Poznam gospodinjo, ki pri skromnih dohodkih vedno dobro kuha. Ona nobene jedi in prežganja ne zalije s čisto vodo. Na štedilniku ima lonec, v katerem kuha oprane odpadke čebule, korenjčka, kolerabe, petršilja, zelene, rebrca od zelja. S to dišečo juho zboljša okus srednje — dobro zabeljenim jedem, Vedno ima v zalogi nekaj doma zluščenega bučnega semena in orehov, ki zmlete v ponvici prepraži, zalije z di-šavno juho, osoli, še malo pokuha in s to polivko zabeli žgance, cmoke in druge testenine. Okus je tako fin, da se ti pri taki zabeli zdi, da ješ kuhane orehove štruklje. Za praznike naredi ta gospodinja iz zlušče-nih bučnih semen prav dober nadev za pogače, ki jih prav na debelo namaže. Vmes pa potrosi s posušenimi črešnjami, ki jih v sladki vodi nekoliko namoči. Družina je zadovoljna s takimi dobrotami, ki nadomestijo drage rozine.
V kleti ima poleg kislega zelja in kisle repe velik škaf kislega stročjega fižola, naribanih buč in kumar. V zasipnici ima rdečo peso, redkev, korenjček, petršilja pa ima celo gredo v pesku pri krompirju, kjer je klet bolj topla. Tudi kosti, kadar kupi meso, na drobno razseka in še dva do trikrat prekuha. Res ni juha več tako krepka, a vendar je boljša kot čista voda.
Gospodinje, vem, da so to malenkosti. A prav malenkosti sestavljajo naša gospodinjstva. In prav od malenkosti je včasih sreča in zadovoljnost v družinskem življenju odvisna.
Pri svoji dolžnosti pa ohranimo veselo srce in pogumno nadaljujmo delo za svojo družino. Gospodinja, žena in mati zmore vse!
Licenciranje
V smislu določil koroškega zakona o pospeševanju živinoreje so določena licenciranja za leto 1953 za vse bike v starosti nad 12 mesecev, z izjemo onih bikov, ki so bili ali ki bodo prignani na kak plemenski sejem.
Za licenciranje veljajo sledeči predpisi:
1.	Za bike, ki so bili že licencirani, je prinesti s seboj uradni pripustili list in skočni zapisnik. Kdor ne predloži pripustnega lista, mora plačati celotno pristojbino kakor pri prvem licenciranju. Za bike, ki še niso bili licencirani, je treba prinesti s seboj izvlečke iz rodovniške knjige ali iz hlevske knjige. Tudi bike, za katere teh podatkov rejci nimajo, je treba prignati k pregledu.
2.	Vse živali morajo biti osnažcnc in jih je prignati tako, da niso v nevarnosti ljudje ali pa stvari.
3.	Liccncirane bike je pod kaznijo dovoljeno pripuščati samo pod pogoji, ki so označeni v pripu-stnem listu.
4.	Pristojbine za licenciranje in za skočno dovoljenje je plačati pri občinskem uradu. Pristojbino za pripustno dovoljenje je treba plačati samo pri prvem pregledu, za skočno dovoljenje pa prvič in pri vsaki obnovitvi. Naknadno licenciranje za bike, ki niso bili prignani k pomladnemu pregledu, je dovoljeno samo v nujnih slučajih in je treba za to plačati trikratno pristojbino.
Pristojbina za pripustno dovoljenje je 10 šilingov, za skočno dovoljenje pa 20 šilingov.
Okraj Celovec
30.	marec: ob 13.30 Otmanje, ob 15.00 Škofji Dvor.
v Sefu 1953
31.	marec: Ob 8.00 Gradnica, ob 9.30 Po-krče, ob 10.30 Vabnja ves, ob 11.30 Jadov ce, ob J3.00 Grabštanj, ob 15.00 Krški most, ob 16.00 Pokeriče.
8.	april: Ob 8.00 Kotmara ves, ob 9.30 Bilčovs, ob 11.00 Škofiče, ob 12.30 Hodiše, ob 15.00 Ribnica.
9.	april: Ob 8.00 Na Spi, ob 9.00 Hum-perški grad, ob 10.00 Vrsta ves, ob 11.00 Golšovo, ob 14.000 Medgorje, ob 16.00 Ra diše.
Parilnike (Futierdampfer), pralne stroje nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji
KURT MARKTL & C o.
kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEC-KLAGENFURT, St. Peter, končna postaja obusa. Vblkennarkter Si raste Nr. 117
30. april: Ob 8.00 Medborovnice, ob 9.00 Smarjeta v R., ob 10.30 Borovlje, ob 11.30 Kožentavra, ob 13.30 Svetna ves, ob 15.00 Bistrica v Rožu.
12. maj: Ob 8.00 Sapotnica, 10.00 Sele-Kot, ob 11.00 Sele — pri cerkvi, ob 12.00 Sele — Tetki.
Spored za licenciranje bikov v ostalih okrajih priobčimo pozneje.
Koroški sejem v Celovcu
V	dneh od 6. do 16. avgusta letos bo v Celovcu Koroški sejem, katerega glavno obeležje bo spet organizacija proizvodnje, predelave in prodaje lesa.
V	okviru teh prireditev bo važno predvsem zborovanje predstavnikov avstrijskega lesnega gospodarstva. To zborovanje naj bi združilo vse zastopnike lesne industrije, lesnih podjetij, strokovnjakov lesnega gospodarstva in lesnih predelovalcev. Na tem zborovanju naj bi se tako sešli k Skupnemu razgovoru vsi, ki imajo opraviti z lesom, tako od kmeta in gozdnega lastnika kot producenta lesa, pa do vseh, ki v obrti in industriji les predelujejo in obdelujejo.
Na tem zborovanju bodo imeli predavanja zastopniki zadevnih ministrstev, strokovnjaki gospodarstva, predvsem industrije in izvoza lesa.
Les v službi ljudstva
V	okviru Koroškega sejma bo letos po-
sebna razstava, ki naj pokaže les, vso predelavo lesa in uporabo lesa v službi ljudstva. To posebno razstavo priredi zvezno ministrstvo za trgovino in obnovo.
Prevoz na posestvu gospodarstva
(„lnnerbetriebliches Transportvvesen”)
Zavod za pospeševanje gospodarstva pri koroški trgovski zbornici bo priredil posebno razstavo, ki naj pokaže spravljanje lesa, prevoz lesa in predelovanje lesa na posestvu samem.
Iz prednjega je razvidno, da si bo mogoče ogledati na Koroškem sejmu poleg številnih novosti še dve strokovni razstavi, ki bosta zanimali predvsem gozdne posestnike, industrialce in obrtnike.
Že do sedaj je prispelo veliko število prijav za Koroški sejem iz tuzemstva pa tudi iz zamejstva, zlasti iz Nemčije, Italije im Švice.
Stovetislte ad&avt v caeLu
CELOVEC (val 417.2 m)
Porofila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
22. marca: 7.15 verski govor — glasbeni spored — 23. marca: M.30 tedenski pregled — Humor za „že-lezno zaveso". — 2i. marca: 14.30 iz zdravstva — Iz dni, ki so bili in jih ni več... — 18.30 solisti. — 25. marca: 14.30 za kmeta. — 26. marca: 14.30 zbori pojejo — 27. marca: 14.30 jugosl. orkestralna glasba.
—	28. marca: 8.45 za naše male poslušalce — šport,
—	18.30 Herwig: Boštjan iz predmestja. — 29. marca: 7.15 verski govor — Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done...
Plašči iz balonske svile dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini
v. Tarman,
Celovec - Klagenlurt, Volkermarkter Str. 16.
RADIU V A UKAN
Oddaje vsak četrtek m vsako soboto ob 19. un Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura”, (val 50.25. 31.10. 25.55 in 196 m)
TRST II. (306.1 m ali 980 kc sek)
Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30—
24.00. - Ob nedeljah: 8.00-24.00. - Poročila dnev no: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedeljah 8.15, 12.45. 19.45. 23.15
20. marca: 13.00 Glasba po željah — 18.15 Čajkovski: Koncert št. 2. — 19.00 Kraji in ljudje — 21.15 Kako nastane zemljevid? — 21. marca: 13.00 Šramel kvintet in duet — 13.30 Kulturni obzornik — 18.15 Dvorak: Simfonija št. 5 — 19.00 Pogovor z ženo 2100 Malo za šalo — malo zares — 22.00 VVieniavvski: Koncert za viol. st. 2.
Keuschnigg-semena
že od 1879
priljubljena
preizkušena
CELOVEC-KLAGENFURT
Dvokolo kupim samo pri
TRUPPE & ERMANN
Beljak - Villach, VViedmanng. 41 Vogal Kirchenplalz Več kot 40 raznih dvokoles vam je na izbiro. Tudi na obroke.
Zbirališče WARMUTH, VILLACH-BELJAK
Vistra, enobarven .... od 8.50 Vistra za obleke, vzorčasto . od 11.20 Shantung, enobarven ... od 13.80 Shantung, novi vzorci ... od 16.50 Blago za predpasnike ... od 11.20 Zephir za srajce, barvast, karo od 12.50 Blago za pižame, črtkasto R. Bw. od 12.80 Volneno bi. za obleke vseh barv. 19.90 Hammerlc bi. za obleke, cnobarv. 17.70 Shantung za obleke, 130 cm . . 35.— škotsko blago, pisano ....	15.—
Diagonal blago za plašče, 140 cm 79.— Hammerlc balonska svila, 140 cm 41,— Svila za obleko, vzorčasta, 90 cm 17.— Nogavice, levo pletene, prima .	18.80
Svilene nogavice, poceni . . .	12.50
Ripp nogavice, zelo poceni . .	9.90
Perlon nogavice, trpežne . . . 27.30 2cpni robci........................1.80
Ripp hlačke .......................7.80
Macco hlačke ......................9.90
Garniture perila, poceni . . .	15.60
Spodnja krila s čipkami . . . 28.80 Chamcse nočne srajce .... 39.—
Gumijasti steznik ................16.20
Kuhinjski predpasniki ....	19.50
Klotasti predpasniki..............23.40
Delavske hlače, la gradi . . . 42.— Delavske obleke la gradi .	.	.	84,—
Delavske srajce, la Kbpper i. BI. gr. 39.— Modne srajce, enobarvne, R. Bw. 43.40 Zephir srajce, pisano kariraste z rezervnim blagom....................59.50
Hammerle popelin srajce, Sanfor 79.50 HUmmerle touring srajce, Sanfor 78.— Hammerlc popelin srajce, črtkastc
in kariraste, Sanfor . . . 97.90 Spodnje hlače, dolge iz Linzer gr. 35.—
Danica- tnzska ut oicoška (Močita leuftvte v Miy/eZii modni Uisi na HozoSU&n naicemie!
Charmese spodnje hlače, kratke . Prima kamgarn, 145 cm . . . Gabardine, 140 cm, že od ... Štajerski loden, siv, 140 cm . .. Bik kasto blago za obleke, 140 cm . Estcrhazy modno blago, 140 cm . Žamet za obleke, barvast .	. od
Loden za površnike, kar, 140 cm od Posteljno blago, 120 cm R. Bw. . Posteljno blago, 80 cm, rožasto . Blago za rjuhe, 142 cm, R. Bw. . Blago za rjuhe, 90 cm, R. Bw. . Blago za pregrinjala, rožasto, 80 cm Blago za pregrinjala, rožasto 120 cm
Store blago, 150 cm...............
Kuhinjske brisače, 55—100	. .
Navadne brisače, R. Bw. . . . Blago za namizne prte, rdeče in
plavo, 145 cm ................
Gradi za modroce, 120 cm, d. kv. Gradi za modroce, damast, moder,
120 cm .......................
Klot v vseh barvah, 140 cm . .
Inlet, 80 cm......................
Inlet, 120 cm, rožnato-moder	. .
Čistokrvni enodnevni piščanci
beli ameriški leghom, jerebičasti italijanski, rho deliinder, zlati ameriški (New Hampshirc) in še mnogo drugih ras.
Piščanci gosi in rac
pošiljamo po pošti in železnici, da dospejo živi — garantiramo.
Od lani smo z valilnico F. in J. Zuber, Klagenfurt prekinili poslovne zveze in ne prodajamo piščancev ali mladih jajčaric od tega podjetja.
Pozor! Ne kupujte mačke v Žaklju, temveč samo pulloruma proste
čistokrvne piščance in miade jajčarice
ki jih dobavljajo zmogljive valilnice
1. Kiirntner Kucken- und Junghtthnerzcntrale
J. UfERSCHETZ. Beljak, Bahnhnfstr. 17, na dvor., tel. 68-79
, URADNE OBJAVE.
Magistrat deželnega glavnega mesta Celovec Mag. odd. 1 — v prcnešenem delokrogu
ZAČASNA OMEJITEV PROMETA ZARADI ODJUGE
Magistrat deželnega glavnega mesta Celovec odreja v smislu §§ 31, odst 1. in 33 mestno polic, reda (St. Pol G), BGB1. št. 59/1947:
Pri omehčanem cestišču je promet z vozili preko
ZA RAZVEDRILO
Franci je obolel, imel je precej hudo Škrlatico in zdravnik je bil vsaj dvajsetkrat pri njem. Zato pa je bil tudi račun, ki ga je dal zdravnik po Francijevem ozdravljenju, precej velik.
Oče ogleduje račun, nato pa pravi zdravniku: „Toda, gospod zdravnik, malo cenej-6e bi pa že lahko naredili. Ne smete namreč pozabiti, da je bil naš Franci tisti, od katerega so vsi otroci v šoli dobili bolezen in vam je tako napravil veliko dela in veliko zaslužka.”
treh ton skupne teže, dokler traja odjuda, prepovedan na sledečih cestah:	Annabichler Strasse,
Schulgasse, Auer-von-šVelsbach-Strassc, Hirschen-wirLstras.se, Hortendorfer Strasse, Prinz-Eugen-, Fledermaus- in Paulinenstrasse, Mageregger Strasse, Suppanstrasse, VVelzcnegger Strasse med Pischcl-dorferstrasse in gradom ŠVelzenegg, VVitternitz-strasse, Wartburgwcg, Aichelburg-Labia-Strassc, Deutenhoferstrasse, Feschnigstrasse in Flatschacher Strasse med Schaumgasse in Rosentaler Strasse.
Ako je cestišče zmrznjeno in za vozila, ki služijo namenom, kakor so označeni v § 23, odst. 1, cestno pol. reda (gasilci, javna varnost, pomožni in bolniški prevoz, rešilna služba), le omejitve ne veljajo.
Prestopki proti tej odredbi bodo kaznovani kot upravni prekrški v smislu § 72, cest. pol. reda (St Pol G), BGB1. št. 46/1947.
Magistrat deželnega glavnega mesta Celovec

m
Kutivrcr VILLACH
lepe oblike in poceni v
BELJAK Velil“ ,2bi,'
U»ll«n*rstr. 1
Koroška kmetijska zbornica
STROKOVNA IZOBRAZBA ZA GOSPODINJSKI POUK
Zaradi ustanovitve kmetijskih nadaljevalnih in strokovnih šol in zaradi izboljšanja ter izpopolnitve kmetijske in gospodinjske izobrazbe sc je pokazalo pomanjkanje ženskih strokovnih učiteljic. Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo namerava zato začeti s posebnim dvoletnim učnim tečajem, s katerim v zvezi bo polletni tečaj predvsem za praktično strokovno izobrazbo. V te tečaje se morejo vpisati absolventke višjih učilišč za gospodinjske ženske poklice, nadalje absolventke učiteljišč in absolventke splošnih srednjih šol. Pri tem bodo imele prednost prosilke, ki so doma na kmetijah ali pa imajo kmetijsko oziroma gospodinjsko prakso. Tečaj se bo začel sredi aprila letos; kraj tečaja bo pravočasno javljen. Stroški za študij so določeni na mesec s S 350,— za oskrbo in internat, šolnina pa je po S 50.— na semester.
Takojšnje prijavez vsemi potrebnimi pri-
logami (opis življenja, podatki o strokovni izobrazbi in kmetijski praksi) je poslati deželni vladi ali pa Kmetijski zbornici.
Magistrat uezeinega g.a.uega mesta v-ciovec Okrožni volilni , odbor Volilno okrožje 24 (Koroško)
Štev. 13.526/53.
Celovec, dne 10. marca 19B8
RAZGLAS
Gospod deželni glavar Ferdinand W e d e n i g, ki je bil na objavljenem okrožnem volilnem predlogu za volilno okrožje 24 (Koroško) izvoljen u prvem mestu kot poslanec socialistične stranke Avstrije v državni zbor, se je dne 4. marca 195J odrekel svojemu mandatu.
Prosti mandat je prevzel v smislu § 102, odst. 1, NWO, namestnik na prvem mestu, gospod Robot Janschitz, roj. 6. oktobra 1921, stanujoč v Volšpcrku, Schwcmmtratten Nr. 29.
Okrožni volilni vodja: G r a 1, 1. r.
Voljo živo da SCHLEPPE-PIVO
KINO
CELO V EC-KLAGEN FURT Prechtl
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 20. do 26. 3.: „Pandora” Staduheater
Predstave ob 16. in 18. uri. ob ponedeljkih čudi ob 20. uri.
Od 20. do 23. 3.: „MuU das sein Fraulein”
Od 24. do 26. 3.: „GroBstadt-geheimnis”
BELJAK-VILLACH Bahnhoflirhtspiele ,F roschinanncr”
DOBRLA VAS
Dne 21. 3.: „Der Bettclstudent” Dne 22. 3.: „Der Bettclstudent” Dne 25. 3.: „Falkenauge”
MALI OGLASI
PLAŠČI za MOTORISTE, GUMIJASTI, NVLON in PELERINE VSAKE VELIKOSTI najceneje Guniinihaus Klagenlurt, Balinhof-strasse 33.
Spalnice iz mehkega lesa, kuhinjske oprave, omare, zložljive postelje, divani, tapecirano pohištvo, po raznih cenah pri
RUDOLF SLAMA, tovarna pohištva,
Klagenlurt, St.-Veiter Str. 15,
telefon 2258.
19,— — Predelave, ljubko, elegantno Hulsalon „Elies” Volkennatfc-ter Strasse 13.
Za Veliko noč in pomlad boste kupili samo v trgovski hiši Korošca	t/V,
Celovec - Klagenlurt, am Fleischmarkt
O Damski modni plašči, najnovejši!
O Moški plašči iz blaga in gabardine, Hubertus plašči O Moške, deške in fantovske obleke
Nudimo vam prvovrstno kvalitetno blago po nizkih cenah, kakršnih še ni bilo in v največji izbiri
Kaingarni, Gabardine, blago za plašče	o Razne vrste žameta
O
O
O
Blago za obleke v najnovejših barvah in vzorcih Imprimee, shantung svila
O
O
o
Moške srajce iz nafinejšega popelina od S 49,-Vistra in pralno blago od 9.86 navzgor
Lisi izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom. „Naš tednik" Celovec, Viktringei Ring 26 - Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dulaije lemo —Lastnik tu izdajatelj NaiuUin svet kotoSkili suj reti or v, — Odgovorni urednik Albert Szuljak. — Tiska tiskarna Družbe »v. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringcr Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 69.795