—   210   —
Novi kazenski zakonik **).
Nove bolj obširne in važniši postave so imeniten prigodik v zgodovini vsake deržave, kerpo-stavodavstvo po skušnjah svojiga časa, po spre-inenih različnih okoljšin in po napredovanju ljudske omike in znanstev napredje. Razglašenje novega kazenskega zakonika, to je, postavnih bukev, v kterih so kazni ali štrafinge določene, po kterih se bodo zoperpostavne djanja prihodnjič pokorile, je pa posebno zavolj tega imenitna dogodba, ker ta postava ima v celem au-strianskem cesarstvu od 1. septembra tegajleta kot edina v kazenskih rečeh veljavna biti.
Slehernemu človeku je znanstev postav potrebna, posebno pa tacih, ktere ohranjenje der-žavne družbe, blago vitost in varstvo deržavljanov, njih življenje, slobodo, čast in premoženje obse-žejo. Vsako postavam nasprotno djanje je odgovornosti in kazni podverženo, in ker z nevednostjo postav se nihče izgovarjati ne more, je posebna dolžnost vsacega človeka, se s postavami soznaniti v vsih djanjih, da se za-more po njih spodobno in primimo obnašati.
Želimo tedaj, da vsaki izmed nas se s kazenskimi  postavami soznani,  da se   odgovornosti,
**) Lepo prosimo, da bi nam še vec o tem za »Novice« pisali, zlasti z ozirom na to, kar je ljudem po deželi vediti potreba.                                                                       Vred.
kazni in nje teških nasledkov obvarje. Ker pa Slovenci dozdaj kazenske postave v maternim jeziku niso imeli, podamo bravcem kratko zgodovino kaznovavne pravde s posebnim ozirom na našo domovino, in pregled novega kazenskega zakonika.
V obravnovanji in kaznovanji nepostavnih djanj je imela v poprejšnjih časih skor vsaka dežela austrianskega cesarstva posebne stare navade in svoj lastni kazenski red; — tako je veljal na Krajnskem s pokrajnimi grajšinami kazenski red cesarja Ferdinanda I. od 18. feb. 1535, — na Štajarskem red vojvoda Karla V. od leta 1574, — naKoroškem od leta 1578 itd. V nekterih pri-merlejih so pa sodniki po nemški postavi cesarja Karla V. od leta 1532 (Constitutio eriminalis Ca-rolina) ali pa clo še po stari rimski pravdi sodili.
Pomanjkljivostim teh postav in napakam raznih deloma nasprotnih zapoved vokompriti, je cesarica M ar i a T erez i a posebno komisijo za ured-jenje kaznega zakonika postavila in potem s patentom 31. grudna 1768 novo postavo „Constitutio eriminalis Teresiana" ali sploh „peinliche Halsge-richtsordnung" imenovano, razglasila. V kaznovanji je bila vendar ta postava preojstra in sodnikom je bila taka moč in samovolja pripušena, da je obdolženec čisto lev rokah sodnikov bil: zatorej jo je že cesarica M ari a Terezia poboljšala, strašno mučenje zatoženca v sodni preiskavi prepovedala in tudi zojstrenje smertne kazni odpravila.
Za blagostanje ljudstev vedno skerbljivi rajni cesar J o ž e f II., spoznavši, da se postajodavstvo po napredkih vsacega časa doverševati in zboljševati mora, je s patentom 13. januara 1787 vnovič pre-narejeno postavo hudodelstev in njih kaznovanja (Allgemeines Gesetz iiber Verbrechen und dersel-ben Bestrafung) in s patentom 17. junia 1788 občni kriminalni red (AllgemeineCriminalgerichtsord-nung) v veljavnost djal. — Že te postave so* razločile kriminalne hudodelstva, to je, s hudobnim naklepom storjene djanja od pol i tiski h hudodelstev (to je, od nepostavnih djanj brez hudobnega namena ali manjši prestopke); kazni so bile na-tanjko po primernih stopinjah in znamnjih odmerjene, in smertna kazen je bila razun hudodelstva velike izdaje odpravljena; — preiskovanje in obravnanje kriminalnih hudodelstev je bilo sodnijam, politiških hudodelstev pa politiškim oblastnijam izročeno.
Akoravno je veliko boljši kazenska postava cesarja Jožefa II. se od poprejšnjih v več obzi-rih ločila, je bilo vendar že zboljšanja treba. Cesar Leopold II. je tedaj nov načert napraviti ukazal, in cesar Franc I. ga je lastnim komisijam, po raznih deželah sostavljenim, v presojo izročil. Pri novim pregledu načerta so se opombe izvedenih mož porabile in po skušnjah in po napredovanji znanstev in izobraženja v celoto sostavile. Po tacim načinu prenarejeno postavo je cesar Franc I. pod naslovom »občni kazenski zakonik o hudodelstvih in teških policijskih prestopkih" (Allge-meines Strafgesetz iiber Verbrechen und schwere Polizei-Uebertretungen) s patentom 3. sept. 1803 razglasil, in nje veljavnost seje pervega prosenca 1804 v vsih nemških dfednih deželah *) pozneje pa tudi na Gališkem, Dalmatinskem, in v Lombarškem in Beneškem kraljestvu začela.
(Konec sledi).
S          •              C.
*) To je v Austrii pod in zgor Anižo, na Staj arskem, Krajnskem, Koroškem, Primorskem, Tirolj-skem,  Češkem   in   Moravskcm.    Te dežele  sonc-
—    214   —
Novi kazenski zakonik.
(Konec.*)
Pod francosko vlado so v naših krajih (nekdanje ilirske dežele francoskega cesarstva) francoske postave moč dobile; po dokončani vojski pa je bil sopet austrianski kazenski zakonik leta 1803 vpeljan, ki jena Krajnskem, Koroškem, Primorskem in v Teržaškem mestu po višjim dvornim dekretu 20. sept. 1814, na Istrianskem in v Reki pa s patentom 24. aprila 1815 veljavnost zadobil.
Kazenski zakonik leta 1803 je v bistvenih rečeh popravljen; natajnčniši in skerbniši razloči hudodelstva in teške policijske prestopke, ojstrost poprejšnih postav je olajšana; odvzetje premoženja je čisto odpravljeno, in pri policijskih prestopkih je tudi redno preiskovanje in ravnanje predpisano; — sčasoma je pa vendar treba bilo zavolj spremembe okoljšin in v posebnih primerlejih novih razlag in mnogih pristavkov. Število novih, dvomljive postave semtertje razjasnujočih ali razširjajo-čih ukazov je malo po malo tako naraslo, da je pregled vsih že težaven postal, in da se lahko pozabiti dajo, ako se v red ne spravijo.
Hudodelstva so ostale v oblastnosti (pristojnosti) sodnij, policijski prestopki pa politiških uradov; tudi obravnovanje je ostalo po preiskavnim ravnilu (inquisitorisches Verfahren) in v vsem skrivno. Cela preiskava je le pismena bila, in sodniki so samo po aktih in po predpisanim dokaznim pravilu sodili. Preiskavni sodnik je bil tožnik, zagovornik in clo tudi sodnik obdolženca; preiskava pa je mnogokrat posebno v bolj obširnih primerlejih več let terpela.
Pravoslovci in učeni možje so tedaj vidili, da ta postava, posebno red ravnanja ni sedanjim časom primerna, in da je poprava kazenske pravde silno potrebna — pa še le dogodbe leta 1848 so vlado napotile skerbniši na popolno prenaredbo postav, posebno pa kazenske pravde, misliti. V izpeljavo osnovanih pravil javnosti in ustnosti, zatožne pravde in porot je bil začasni red preiskovanja in obravnanja izdelan, in že s patentom 17. januarja 1850 razglašen, po kterem je s per-vim juliam 1850 drugi odloček pervega, in drugi odloček druzega dela kazenskega zakonika od leta 1803 (ti obsežejo poprejšno sodno preiskavo in obravnavo hudodel in teških politiških prestopkov) z vsimi njima pozneje dodanimi ukazi, svojo moč zgubil in nov začasen red kazenske pravde veljavnost zadobil. Tudi je bilo ukazano, da se imajo kaznjive djanja po njih pristojnosti v hudo-
delstva, pregreške in prestopke razdeliti in tako imenovati.
Cesarski patent 31. grudna 1851 je porote (sodnje prisežnih mož) overgel in javnost ali očitnost obravnav omejil in tudi naznanil, da bode kazenska pravda v celim cesarstvu veljavnast zado-bila. Cesarski patent 27. maja t. L je tedaj pre-narejeni kazenski zakonik razglasil, kteri ima, kot edina postava za kaznovanje hudodelstev, pregreš-kov in prestopkov 1» septembra t. 1. ne samo v tistih deželah, kjer je dozdaj kazenski zakonik leta 1803 v moči, ampak tudi na Ogerskem, Hor-vaškem, Slavonskem in Horvaškem pri-morju, na Erdeljskem, v Serbski Vojvodini,Temeškem bana tu in Krakovskem veljaven postati in imajo vse v imenovanih deželah dozdaj veljavne postave, zaukazi in navade, razun za c. k. vojaštvo in za vojno granico obstoječih posebnih kazenskih postav, svojo moč zgubiti.
Novi kazenski zakonik 27. maja tega leta je pomnoženo izdanje pervega odločka perv ega in pervega odločka druzega dela kazenskih bukev leta 1803 z vsimi v novi red postavljenimi pozneje dodanimi razlagami, pristavki in prenaredbami. Vse kaznjive djanja so razločene v hudodelstva, pregreške in prestopke in le taisto se ima za to imeti in kaznovati, kar kazenski zakonik izrekljivo za hudodelstvo, pregrešek ali prestopek določi; ravnanje in kaznovanje druzih prestopkov ostane tedaj kakor dozdaj za to odločenim oblastim.
Bistvena prememba v tem obstoji, da so vse zoper tiskarsko postavo storjene djanja zakoniku vverstene, in da ne bodo prihodnjič po tiskarski postavi 13. marca 1849 kakor tiskarski pregreški, ampak po tem novim zakoniku kakor hudodelstvo, pregrešek ali prestopek kaznovane. Scer so še vverstene nove zapovedi s posebnim ozirom na skušnje in politiške prigodbe ravno pretečenih let; na priliko v poglavji o hudodelstvu velke izdaje in motenja javnega pokoja in občnega reda; pomnožen je zakonik posebno v poglavji o javni posil-nosti, in sploh so prenarejeni al/ poboljšani mnogi paragrafi, postavim, pri hudodelstvih ponareje javnih zaupnih listov, posilne nečistosti, umora, teškega oškodovanja na životu, tatvine itd. kakor tudi v drugem pregreške in prestopke zadevajočem delu zakonika.
Kazenske baze so pri starim ostale, zoj s trenje kazni ječe je pa v tem premenjeno, da novi zakonik sopet telesno strahova nje, to je, te-penje s palico ali šibo, terdo ležiše (gole deske) samotno ječo ali vozo, samotni in temni zapor zaukaže. Tudi pri p regres ki h in prestopkih se zamore telesnostrahovanje vender le v postav! odločenih primerlejih in samo zoper posle in take osebe, ktereod dnine ali t ednine živijo, za poglavitno kazen nakloniti, kar je bilo dozdaj po patentu 22. maja 1848 prepovedano.
To so ob kratkim nar poglavitniši premembe novega zakonika in samo še opomnimo, da se Y dva dela loči; pervi del obseže zapovedi o hudodelstvu od §. 1—232, drugi pa pregreške in prestopke od §. 233—532.
Dozdaj je novi kazenski zakonik samo v nemškem jeziku natisnjen, slovenski zakonik ima po uradnem naznanilu do konca tega mesca na svitlo priti, in nadjamo se, da ga bodo Slovenci marljivo prebirali, da v vsih djanjih po volji postavodajavca ravnajo in se tako kazni obvarjejo.                 P—r.