List 43.
Gospodarske stvari.
Svarilo našim gospodarjem.
Ker sta časnika „Laib. Zeitung" in „Laib. Tagbl." slišala, da imamo , kakor po druzih deželah , tudi^ na Kranjskem mnogo za gobčnico in parke ljnico bolne živine, hitela sta, vsak po svoje, priporočati zdravila, ktera so po njunih porokih gotova, prav „Univer-salmittel", „durchaus probat".
„Tagblattov" poročevalec se ne imenuje, kdo da je, ki je priporočana zdravila skusil, „Laib. Ztg." pa je ta zdravila prepisala iz „Schles. landw. Zeitg." — o6a časnika pa se strinjata v tem, da za prav lahko in nenavarno bolezen, kakor se letos povsod kažete gobčnica in parkeljniea, priporočata najhuje strupe, namreč „plavi vitrijol", „žgani galun*', „zeleni volk" (griinspan), „klorovo apno" in še druzih ostrih zdravil.
Vsak zdravnik (pa tudi vsak gospodar, ki je le malo opazoval omenjene bolezni) dobro v6, da se začnete z vnetjem v žlemnati koži gobca in v tako imenovanih živih delih nad parklji in pod parklji, in da to vnetje nekoliko dni traja, da ali zgine ali pa prestopi v ugnjide (Geschwure), po kterih se bolezen iz gobca razširi doli do prebavil ali da se parkiji ločijo deloma ali popolnoma od živih delov.
Večidel se to zadnje ne zgodi, in kakor leta 1862., ko je ista bolezen bila zel6 razširjena po naši deželi, tako je tudi letos ta bolezen lahka in nenevarna (gutartig).
Mrzla voda prve dni sama ali nekoliko o k i s a n a z jesihom in pri gobčnici oslajena s strdj6 zadostuje, kakor so „Novice" priporočale že v 41. listu, poleg tega, da se živini daje mehka piča in da stoji na mehki in čedni stelji. Vse drugo je nepotrebno, in še brez tega homeopatija s svojimi ničicami ozdravi bo-lezen^— to je, natora sama jo ozdravi.
Če pa prideš čez ubogo živino z gori imenovanimi razjedljivimi strupi, gorje jej!
Ti strupi se smejo rabiti le tedaj, kedar vnetje prestopi v gori imenovane nasledke, ki so potem vsa druga bolezen. „Laib. Zeitung" in „Laib. Tagblatt" pa ne delata nobenega razločka in kar na vse grlo priporočata strupe kot „universalmittel" zoper to bolezen!
Dolžnost nam je tedaj, da naše gospodarje, če je morebiti kdo izmed njih bral nasvete omenjenih časnikov, prav živo svarimo, naj nikakor se ne dotaknejo onih strupenih reči, ktere utegnejo zdravila biti le v hudih nasledkih te bolezni,  ki je izprva zgolj vnetje,   ta-
krat pa je treba zdravnika zraven, ki na parkeljnici še pomaga z nožem.
Ce pa morebiti gospoda vrednika „Laibacherice" in „Tagblatta" ne verjameta, da „blauer vitriol", „grun-span", „gebrannter alaun" itd. niso škodljivi vnetemu gobcu in parkljem, naj drage volje skusita sama se nekoliko namazati s tem „universalmittel-nom", in videla bosta, kako bosta cvilila, če tudi jim usta niso vneta kakor pri omenjeni bolezni.
Se enkrat tedaj, gospodarji! nikar ne skušajte, kar vam priporoča kdo, ki nobenega pojma nima v bolezni, ktero vam hoče zdraviti.
Od vredništev „Laib. Zeitg." in „Laib. Tagblatt" pričakujemo, da razjasnita svoje priporočilo, da zapeljani gospodarji ne bodo škode trpeli.