Primorski dnevnik PETEK, 18. MARCA 2016 št. 65 (21.605) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Smeh je pol zdravja šepet ulice Montecchi / 11 trst - Na 4. strani Tri evropske milijarde za Trst Evropska sredstva iz projekta Portis barkovlje - Na 9. strani Zvoki Istre z glasbo rušijo meje in žice Nastop istrskih glasbenikov gorica - Na 12. strani Goriška občina še naprej brez Irpefa V desetih letih se je znižala zadolženost zgodovina Ko so v Avstrijo prebegnili Slovenci ••• furlanija julijska krajina - Še ena težava za slovensko šolo Natečaj, ki ga (še) ni padriče - Geologija Najdišče, staro 65 milijonov let r 5 wm TRST - Sindikat slovenske šole je zelo zaskrbljen, ker do zdaj še ni bil razpisan natečaj za učno osebje na slovenskih šolah v Italiji. Italijansko ministrstvo za šolstvo je za razpis na vsedržavni ravni namenilo dobrih 63.000 mest, od katerih je 1531 namenjenih šolam v Furlaniji Julijski krajini. Od le-teh pa so le štiri izrecno namenjena slovenskim šolam, posebnega natečaja za slovenske šole, ki bi moral potekati v slovenskem jeziku, pa za zdaj niso še razpisali, čeprav je predviden na podlagi lanskega odloka ministrice Stefanie Giannini, ki določila šolske reforme prilagaja potrebam slovenskega šolstva v Italiji. O tem je tekla beseda tudi na včerajšnjem srečanju med predstavniki sindikatov in Deželnega šolskega urada za FJK, kjer pravijo, da se dela na tem, da bo natečaj za slovenske šole vendarle razpisan. Predstavniki SSŠ pa se bodo danes srečali s poslanko Tamaro Blažina. Na 3. strani eu-turčija Pot do dogovora še strma in težavna BRUSELJ - Voditelji EU, ki se v Bruslju srečujejo z namenom skleniti dogovor s Turčijo za boljše sodelovanje v begunski krizi, so odločeni doseči dogovor. A kot so včeraj ob prihodu na srečanje dali vedeti nekateri med njimi, je pričakovati še dolga in težavna pogajanja. »Pred nami so še zapletena pogajanja, toda osnovna usmeritev obstaja,« je ob prihodu na srečanje voditeljev dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Na 2. strani grljan - Praznik »garažnih« izumiteljev Mimi Maker Faire: ugriz v znanost LJUBLJANA - Ko je postalo jasno, da bodo oblast v Sloveniji prevzeli komunisti, so številni Slovenci zapustili svojo domovino in preko Ljubelja odšli na Koroško, nekateri pa tudi v Italijo. Slovenske begunce so v Avstriji nastanili v taboriščih in jih nato preseljevali, jugoslovanske oblasti pa so nad njimi izvajale pritisk. V taboriščih so si begunci organizirali šole ter kulturne in druge dejavnosti. Fotografska razstava o dogodkih po letu 1945 v Muzeju novejše zgodovine opisuje ta del povojne Evrope. Na 10. strani Trst: pristaniški prostorski načrt si Utira p°t Na 4. strani Ribiško naselje, domačini in migranti UstVarjajo Na 8. strani Na spletu podatki o padlih na soški fronti Na 12. strani S slovenskimi vodiči po sledeh Ritterjev Na 13. strani Kdo je kriv za tragično napako na urgenci? Na 14. strani gorica - Med zborovanjem licejskega pola V šolo povabili begunce Licejci prisluhnili sovrstnikom iz Afganistana in Pakistana, ki so zbežali pred talibani GORICA - Pet mladih beguncev iz Afganistana in Pakistana je včeraj v avditoriju slovenskega višješolskega središča nagovorilo dijake licejskega pola. Svoje domove so zapustili, da bi zbežali pred talibani, ki so jih hoteli zvabiti v svoje vrste. Njihovo potovanje do Gorice je trajalo več mesecev. Velik del poti so opravili peš, na meji s Tručijo so nanje streljali, v Bolgariji so jim policisti pobrali denar in mobilne telefone, na Madžarskem so jih aretirali, med potjo so bili lačni in žejni. V Italiji si želijo ustvariti novo življenje, hočejo študirati in si poiskati zaposlitev. Eden izmed njih želi postati igralec kriketa. Na 13. strani 9771124666007 2 Petek, 18. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji politika Aleksander Koren aleksander.koren@primorski.eu Kaj pomeni razkol desnice Dvaindvajset let po nastopu Berlus-conija in 130 dni po zadnjem spravnem srečanju med vsemi voditelji koalicije v Bolo-gni, grozi desni sredini v Italiji razpad. Povod za to je napoved nekdanje misovke Giorgie Meloni, da bo v rodnem mestu kandidirala za županjo (tudi) v boju z uradnim Ber-lusconijevim predstavnikom Guidom Ber-tolasom. Pri tem, kar je še pomembneje, jo podpira ligaš Matteo Salvini. Za Berlusco-nija je to pravi nož v hrbet, ki mu ga je zasadila nekdanja ministrica za mladino v njegovi zadnji vladi (to ministrstvo so uvedli posebej zanjo, kaj pa je tam delala, tega nihče ne ve). Melonijeva realnih možnosti za zmago sicer nima. Ker desno usmerjene rimske volivce nagovarjajo najmanj štirje med sabo bolj ali manj enakovredni kandidati -tu sta še Alfi o Marchini in Francesco Stora-ce - politični komentatorji ocenjujejo, da bi voditeljica nacionalistične stranke Fratelli d'Italia lahko v najboljšem primeru pred ba-lotažo obstala na tretjem mestu. Sicer pa tako in tako v Rimu prevladuje mnenje, da je kandidatka Gibanja 5 zvezd Virginia Rag-gi brez konkurence. Prav zaradi tega je jasno, da pri razkroju zavezništva v Rimu ne gre za vprašanje, kdo bo župan, temveč za boj za prevlado v desni sredini na državni ravni, kjer skušajo upehanega priletnega leva Berlus-conija cinično vreči s prestola mlajši pripadniki istega krdela, ki so se ga do včeraj bali in ga častili ter od njega imeli tudi koristi. Vendar tu ne gre za razkol iz časov boja med Berlusconijem in Finijem, temveč za genetsko mutacijo dela desnice z vladnimi ambicijami, ki je vse bolj usmerjena proti evropski integraciji, evru, migrantom, predstavlja pa se tudi kotprotisistemska, čeprav to v resnici ni. »Copyright« ima v Italiji pri tem namreč kvečjemu Gibanje 5 zvezd. To je tudi eden od razlogov, zaradi katerih ligaša stare garde Maroni in Bossi dvomita v uspešnostpolitičnega načrta svojega mlajšega strankarskega tajnika Salvinija. Kakorkoli že, za Berlusconija in za to, kar ostaja od njegove stranke Forza Italia, je to smrtno nevarno, saj je priletni vodja po lastni naravnanosti (in po interesih njegovega ekonomskega imperija) prav gotovo bližji Merklovi kot Marini Le Pen in bližji evropskim konservativcem kot pa desničarskim skrajnežem. Isto velja tudi za del njegove volilne baze, ki bi se lahko začela (še bolj) spogledovati z Renzijem (del parlamentarcev je k njemu že prestopil), če bi bila postavljena pred radikalni zasuk v desno, ki se ga boji, ker ne ve, v katero smer bi to vodilo državo. Morebiten globok razkol v desni sredini je torej velik izziv tudi za Renzija. Zanj je to gotovo priložnost, da k sebi še bolj pritegne del volivcev iz nasprotnega tabora. Demokratska stranka je po bridkih izkušnjah s Prodijevimi vladami že pred nastopom svojega mladega vodje odpisala možnost zavezništva s t.i radikalno levico, Ren-zi pa je zato do skrajnosti raztegnil pojem nekdanjega tajnika Walterja Veltronija o samozadostnosti stranke in ga nadgradil z drugačno politično usmeritvijo, novim besediščem, poenostavitvijo parlamentarnega ustroja in novim volilnim zakonom, ki naj bi - po dvajsetih letih razglašenih levih in desnih koalicij - omogočil nastanek koherentnih in opravilno sposobnih vlad. To pa je načrt, ki zbuja odpor tudi v njegovih vrstah. Balotaže na junijskih upravnih volitvah (kjer se bodo vanje uvrstili Renzijevi kandidati), še bolj pa seveda jesenski referendum o ustavnih spremembah, bodo pokazali, ali se mu bo račun izšel. bruselj - Včeraj začetek vrha 28 držav EU, danes še soočenje s Turčijo Odločeni doseči dogovor, a pot do njega bo še težavna Voditelji več držav imajo pomisleke, prave alternative pa trenutno ni videti BRUSELJ - Voditelji EU, ki se v Bruslju srečujejo z namenom skleniti dogovor s Turčijo za boljše sodelovanje v begunski krizi, so odločeni doseči dogovor. A kot so včeraj ob prihodu na srečanje dali vedeti nekateri med njimi, je pričakovati še dolga in težavna pogajanja. »Pred nami so še zapletena pogajanja, toda osnovna usmeritev obstaja,« je ob prihodu na srečanje voditeljev dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Merklova pričakuje, da bo treba razrešiti še veliko stvari in bodo zatorej potrebni še intenzivni pogovori, najprej sinoči med voditelji ose-mindvajseterice, nato pa danes s Turčijo. Ciper, ki bi lahko bil ovira pri sklenitvi dogovora z Ankaro zaradi blokade pri odprtju novih poglavij v pristopnih pogajanjih Turčije z unijo, je po besedah njegovega predsednika Nikosa Anasta-siadesa pripravljen na dogovor, če bo Turčija izpolnila svoje obveznosti. V primeru, da dogovora ne bo, pa je izrazil prepričanje, da bodo »naši partnerji našli način«. Zadržana glede sklenitve dogovora s Turčijo je bila litovska predsednica Dalia Grybauskaite. »Upam, da se bomo dogovorili o nečem,« je izjavila ob prihodu. Po njenem mnenju je predlagani sveženj zelo zapleten in ga bo zelo težko uresničiti. Je na robu mednarodnega prava, je dodala. »Ni alternative dogovoru s Turčijo,« pa je menil nizozemski premier Mark Rutte, čigar država predseduje Svetu EU. Če ne pride do dogovora, bo položaj v Grčiji ostal težak, humanitarna kriza se bo zaostrila. Podobno kot Rutte je tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz prepričan, da je dogovor s Turčijo potreben, pri čemer pa ne sme priti do popuščanja. Estonski premier Taavi Roivas sicer pričakuje, da bosta tako EU kot Turčija opravili svoj del naloge. Od Turčije se pričakuje, da bo ustavila tok mi-grantov in uredila vprašanje azilnega sistema, od EU pa, da pomaga Grčiji. »Tukaj smo, da zapečatimo dogovor s Turčijo in delali bomo vso noč, če bo treba,« je odgovoril na vprašanje, kaj je alternativa dogovoru z Ankaro. Voditelji članic EU in Turčije bodo skušali do danes doseči dogovor za rešitev begunske in migranske krize, ki bi bil pravno trden in izvedljiv v praksi. Cilj je prebežnike prepričati, da se nezakonita pot v Evropo ne izplača. V zameno naj bi Turčija hitreje dočakala odpravo vizumov in napredovala na poti v unijo. Aktivisti Amnesty International so včeraj v Bruslju voditelje držav EU pričakali z 28 reševalnimi jopiči, da bi jih opozorili na begunce, ki se utapljajo v morju, ko v Evropo bežijo pred vojno ansa Grški premier Evropo pozval k pomoči pri begunski krizi BRUSELJ - Grški premier Aleksis Cipras je v Bruslju včeraj pozval k pomoči Grčiji pri obvladovanju begunske krize. Hkrati se je zavzel za pospešitev procesa premestitve beguncev znotraj EU. Za podporo Grčiji se je pred srečanjem voditeljev EU izrekel tudi francoski predsednik Francois Hollande. Cipras si želi, da bi voditelji osemindvajseterice dosegli dogovor s ciljem zmanjšati ali ustaviti nezakoniti tok prebežnikov iz Turčije na grške otoke in hkrati našli rešitev za »trdno zakonito pot« za begunce iz Turčije v Evropsko unijo. Treba je tudi pospešiti proces premestitve beguncev znotraj unije in vzpostaviti verodostojen mehanizem za preselitev beguncev iz Turčije v EU, je pred začetkom srečanja dejal grški premier. V sklopu načelnega dogovora EU in Turčije o vračanju prebežnikov po načelu eden za enega naj bi za vsakega Sirca, ki ga bo Turčija sprejela z grških otokov, iz Turčije v unijo preselili drugega sirskega begunca. To naj bi članice EU storile v okviru dosedanjih zavez, torej sheme za preselitev 22.000 beguncev, sprejete lani poleti, in načrta za premestitev 160.000 beguncev znotraj unije, sprejetega lani jeseni. »Čakam na odločitev o pomoči Grčiji v teh težkih razmerah, zlasti na naši severni meji, kjer prihaja do humanitarne krize, ki je nastala zaradi enostranskih odločitev vzdolž balkanske poti. Potrebno je umiriti razmere,« je še opozoril Cipras. Na nujnost pomoči Grčiji je opozoril tudi Hollande. Če ne bomo pomagali Grčiji, ne bo napredka pri rešitvi razmer. Grčija ima zunanjo mejo EU in na tisoče beguncev, ki so obtičali na njenem ozemlju, zato ji je treba finančno pomagati. Francoski predsednik si sicer želi celovit dogovor vseh 28 držav članic, ki bo vključeval tudi Turčijo. Vendar mora Ankara zagotoviti podlago za vračanje pre-bežnikov in spoštovanje pravice do azila, je še opozoril. Cipras in Hollande sta se o begunski krizi pred vrhom EU pogovarjala tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Podrobnosti pogovorov niso znane. Včeraj so se najprej sešli voditelji članic EU, danes pa je predviden skupni zajtrk s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem, na katerem naj bi zapečatili dogovor s Turčijo. brazilija - Ob spornem imenovanju Lule v vladni kabinet Protesti in ulični spopadi Zvezni sodnik blokiral imenovanje - Predsednica Rousseff: »Ne bom klonila pučistom« BRASILIA - Nekdanji brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je včeraj prisegel kot vodja kabineta predsednice Dilme Rousseff. Ta ga je na položaj imenovala v sredo, s čimer naj bi mu prihranila kazenski pregon. Imenovanje je takoj sprožilo proteste, ki so včeraj prerasli v ulične spopade. Zvezni sodnik je včeraj blokiral imenovanje Lule za vodjo kabineta brazilske predsednice. Sodnik je v začasni odredbi utemeljil, da bi bila zvezna preiskava ogrožena, če Lula postane član vlade. Vlada je napovedala, da se bo na sodnikovo odločitev pritožila. Kljub temu se je popoldne na ulice več brazilskih mest zgrnilo več tisoč ljudi, ki nasprotujejo imenovanju Lule na položaj in zahtevajo odstop predsednice. Po poročanju medijev protesti potekajo Lula s predsednico Rousseff ansa v 18 od 26 zveznih držav. Policija je proti protestnikom v prestolnici Brasilia uporabila solzivec. Lulovi privrženci sicer trdijo, da skušajo protestniki v državi iz- vesti udar. »Kričanje pučistov me ne bo odvrnilo od nadaljevanja poti, niti spravilo na kolena,« je po prisegi Lule dejala predsednica Rousseffova. Lula, ki je bil na čelu Brazilije med letoma 2003 in 2011 in je užival izjemno priljubljenost, je tarča obtožb o pranju denarja v aferi z naftnim podjetjem Petro-bas. Po imenovanju v vlado pa sodišče Lule ne bi moglo preiskovati niti obtožiti, saj lahko po brazilskih zakonih članom vlade sodijo le na vrhovnem sodišču. Rousseffova je v sredo odločitev, da imenuje svojega predhodnika v vlado, branila z besedami, da bo s tem okrepila vlado, pri tem pa je dodala, da obstajajo ljudje, ki si tega ne želijo. Stolček Rousseffove v zadnjem času majejo morebitna nezaupnica, množični protesti ter recesija. Nemčija zaprla predstavništva v Turčiji ANKARA - Nemčija je zaradi teroristične grožnje zaprla svoje veleposlaništvo v Ankari ter generalni konzulat V Istanbulu, zaprla pa je tudi dve šoli v obeh mestih. Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je povedal, da grožnjo jemljejo zelo resno. »Včeraj zvečer smo dobili nekaj zelo konkretnih namigov, ki jih moramo jemati zelo resno, da se pripravlja teroristični napad na nemške ustanove v Turčiji,« je v kratki izjavi povedal minister. ZDA: IS izvaja genocid WASHINGTON - Skrajna skupina Islamska država (IS) izvaja genocid nad kristjani, Jazidi in šiit-sko muslimansko manjšino na svojem ozemlju v Iraku in Siriji, je včeraj dejal ameriški državni sekretar John Kerry. »Njihov celoten nazor temelji na uničenju tistih, ki niso v skladu z njihovo perverzno ideologijo,« je še dejal. Dodal je, da so IS pregnali s 40 odstotkov ozemlja, ki ga je nekdaj nadziral v Iraku, in z 20 odstotkov ozemlja v Siriji. Dejal je še, da mora odgovor ZDA proti IS deloma temeljiti na vojaški sili, je pa hkrati pomembna tudi nujna pomoč. Sirski Kurdi snujejo federalni sistem DAMASK - Sirski Kurdi in njihovi zavezniki so včeraj podprli načrt za vzpostavitev federalne uprave na severu Sirije. Gre za korak k popolni avtonomiji Kurdov v regiji, kar bo zagotovo zelo razburilo sosednjo Turčijo. Načrt sta že zavrnila tako sirski režim kot opozicija. Načrt o federalizaciji je podprlo kakih 200 delegatov iz različnih etničnih in verskih skupin. Federalni sistem naj bi veljal predvsem na območju treh enklav na severu Sirije na meji s Turčijo, kjer je kurdska Stranka demokratične unije (PYD) že konec leta 2013 razglasila avtonomijo. Gre za območja kantonov Kobane in Efrin v pokrajini Alep ter za kraj Džazi-ra v pokrajini Hasake. / Primorshi AKTUALNO Nedelja, 20. marca 2016 3 fjk - Zaskrbljenost Sindikata slovenske šole ob vsedržavnem razpisu Negotova usoda razpisa natečaja za slovenske šole V Italiji na voljo dobrih 63.000 mest, v FJK dobrih 1500, od teh le 4 za slovenske šole TRST - Pred nedavnim je bil objavljen razpis natečaja za 63.712 mest v otroških vrtcih, osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šolah po vsej Italiji, namenjenega šolnikom, ki razpolagajo s t.i. habilitacijo oz. so bili opravili preizkušnjo usposobljenosti, niso pa bili zaobjeti v izredni zaposlovalni načrt v okviru šolske reforme. Od teh je 1531 mest rezerviranih za Furlanijo Julijsko krajino, a le štiri mesta so namenjena slovenskim šolam (točneje tri mesta za nižjo in eno za višjo srednjo šolo), medtem pa, vsaj do zdaj, ni bil razpisan poseben natečaj za slovenske šole, čeprav v lanskem odloku ministrice za šolstvo Stefanie Giannini, ki bi moral določila šolske reforme, znane pod imenom »Dobra šola«, prilagajati potrebam našega šolstva, je predviden tudi razpis tovrstnega natečaja. Kot med drugim piše v enajstem členu odloka, se za slovenske šole vsaj vsaka tri leta razpiše natečaj na podlagi števila nezasedenih mest na deželni ravni, ki poteka v slovenskem jeziku. A tak natečaj vsaj za zdaj ni bil razpisan, to pa, je bilo rečeno na sestanku, ki je včeraj potekal na sedežu Deželnega šolskega urada med predstavniki le-tega in zastopniki sindikatov, ker mest za slovenske šole ni oz. niso bila razpisana. Srečanja s sindikati sta se udeležila vodilni funkcionar deželnega urada Pie-tro Biasiol in vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini, po čigar besedah se dela na tem, da bo do razpisa natečaj za slovenske šole vendarle prišlo, najverjetneje potem, ko bo 30. marca zapadel rok za prijavo na »italijanski« natečaj. Kdaj bo to, za zdaj ni mogoče reči, zagotovo pa ga ne bodo razpisali v prihodnjih dvajsetih dneh, saj je treba opraviti določene postopke, pravi Natečaja za poučevanje na slovenskih šolah za zdaj še ni arhiv Giacomini, za katerega je vzrokov za manjkajoči razpis za slovenske šole več, med temi tudi ta, da imajo italijanski šolniki za prijavo že na voljo spletni portal Polis, slovenski pa ne. Na srečanju je bila omenjena tudi možnost, da bi se slovenski šolniki za zdaj prijavili na »italijanski« razpis in potem »presedlali« na slovenske šole, pri čemer se dela na tem, da bi to omogočili. Taki rešitvi pa ostro nasprotuje Sindikat slovenske šole, ki zahteva izvajanje zakona oz. ministrskega odloka, ki določa, da mora natečaj potekati v slovenskem jeziku. Kot pravi tajnik SSŠ Joško Prinčič, bi drugačno postopanje ustvarilo vrsto težav šolnikom, ki so opravili usposabljanje samo za slovenske šole, pomanjkanje ustreznega libija - Al Sisi Svarilo Italiji: Z vojno tvega novo Somalijo RIM - Časopis La Repubblica je včeraj objavil drugi del intervjuja z egiptovskim predsednikom Abde-lom Al Sisijem, ki je v prvem delu obravnaval afero o umoru Giulia Re-genija. Tokrat se Al Sisi osredotoča na libijsko krizo in svari Italijo pred nevarnostjo vpletanja v vojno na čelu zavezništva zahodnih držav. »V Libiji Italija tvega novo Somalijo,« trdi Al Sisi, ki v Libiji podpira parlament v Tobruku in njegove vojaške enote v boju proti džihadistom. Al Sisi je tudi kritičen do Evrope zaradi dviganja zidov in nezmožnosti obvladovanja migrantskih tokov. Gre za epohalne selitve ljudstev, ki iščejo osnovne pogoje za preživetje. Egipt sam gosti 5 milijonov beguncev iz Libije, Sirije, Iraka in migrantov iz Afrike, zato bi lahko tudi Evropa naredila veliko več. Tudi referendum razdvaja DS razpisa (in posledično osebja) pa bi imelo hude posledice za naše šole, če pa bi slovenski šolniki na podlagi sedanjega razpisa morali iti poučevat na italijanske šole, bi to bila dvojna krivica. Zato moramo v zelo kratkem času vedeti, če natečaj bo ali ga ne bo, ker je to odločilnega pomena za marsikaterega učitelja, pravi Prinčič. Po njegovem mnenju je torej treba razpolagati s trdnimi zagotovili glede natečaja za slovenske šole še preden zapade rok za prijavo na razpis. Pomanjkanje razpisa tajnik SSŠ pripisuje tudi zgrešeni komunikaciji oz. odsotnosti pravih povezav med Trstom, kjer razpis pripravijo, in Rimom, ki dodeli število mest, zapostavlja se tudi Urad za slovenske šole. Za danes pa je napovedano srečanje med predstavniki SSŠ in poslanko Tamaro Blažina, iz kabineta katere pa nismo uspeli dobiti kakih dodatnih informacij: slednje bodo obelodanili na današnjem srečanju, ko bo poslanka tudi uradno obveščena o težavah. Poslanka namreč nastopi, ko je obveščena, da so težave in ko upravni sektor želi, da nastopi politika. Slednja pa noče segati v pristojnosti drugih, čeprav so slutili, da se določene stvari zapletajo in so tudi spodbujali k reagiranju na te zaplete, so nam povedali v kabinetu Blažinove. Od odgovornih pa do danes niso prejeli nobene informacije o takem problemu, zaradi katerega bi morala poslanka nastopiti s parlamentarnim vprašanjem. Ivan Žerjal RIM - Garant za telekomunikacije Agcom je včeraj v zvezi z volilnimi tribunami za referendum 17. aprila proti naftnim vrtinam uvrstil DS med »vzdržane« stranke. To je razkačilo manjšino DS, ker o tem v stranki sploh ni bilo razprave. »Kdo je to odločil?,« vprašujejo in opozarjajo, da je referendum predlagalo 9 dežel, od teh 7 s predsedniki iz vrst DS. Podtajnika Guerini in Serracc-hianijeva sta kasneje priznala, da sta odločitev sprejela sama, prihodnji ponedeljek pa naj bi jo potrdilo vodstvo. Podtajnika trdita, da je referendum nesmiseln in da bo po nepotrebnem stal 300 milijonov evrov. Pobudniki pa odvračajo, da bi denar prihranili, ko bi referendum združili z upravnimi volitvami, vlada pa je odločila drugače prav z namenom, da bi glasovanje izničili zaradi manj kot 50-odstotne volilne udeležbe. firence - V 450 milijonov vrednem poslu Denis Verdini obsojen na 2 leti zaradi korupcije RIM - Senator Denis Verdini, vodja skupine ALA, ki je izstopila iz Berlusconi-jeve Forza Italia in v senatu zagotavlja podporo vladni večini, je bil včeraj na sodišču v Rimu obsojen na dve leti zapora zaradi korupcije v postopku za oddajo del za šolo za podčastnike finančne straže na 25 hektarjev obsežnem zemljišču pri Firencah. Zaradi iste zadeve so bili že pravnomočno obsojeni dva visoka državna funkcionarja nadzorništva za javna dela ter dva gradbenika in sicer na kazni od 2 let do 3 let in 8 mesecev zapora. Verdini naj bi gradbenikoma po nezakoniti poti zagotovil donosni posel v vrednosti 450 milijonov evrov in tudi vplival na imenovanje funkcionarjev, ki so odločali v zadevi. Verdiniju so zaradi parlamentarne funkcije sodili ločeno od ostalih in mu dosodili dvoletno kazen, kot je zahtevalo tožilstvo. Branilci so že napovedali priziv. »Renzi od danes vlada z odločilno podporo obsojenca zaradi korupcije,« so včeraj v en glas komentirali tako predstavniki Gibanja 5 zvezd kot manjšine DS, ki zahtevajo njegov odstop, od vlada pa se se ogradi od političnega sodelovanja s skupino ALA. Denis Verdini Proces Mediatrade: obsojena Berlusconi ml. in Confalonieri MILANO - V Milanu se je včeraj zaključil prizivni postopek zaradi afere Media-trade v zvezi z napihovanjem domnevnih stroškov za nakup filmov in televizijski nanizank za družbo Mediaset, ki je bilo namenjeno tako utajevanju davkov kot tudi ustvarjanju črnih skladov znotraj podjetja pod nadzorom Silvia Berlusconija. Na prvostopenjskem procesu so bili obtoženci oproščeni, včeraj pa so prizivni sodniki obsodili na 1 leto in dva meseca zapora podpredsednika družbe Pier Silvia Berlusconija in upravitelja Fedeleja Confalonierija, oprostili pa so ostalih šest obtožencev. Sodniki so ugotovili, da so davčno upravo v letih 2006, 2007 in 2008 ogoljufali za vsaj 8 milijonov evrov. Berlus-conijev sin Pier Silvio in Confalonieri bi morala tudi poravnati odškodnino davčni upravi, o čemer naj bi odločali v ločenem postopku. Branilci sicer napovedujejo priziv za ka-sacijsko sodišče, zaradi katerega bi utegnilo priti do zastaranja postopka. haag - Arbitražno sodišče o meji med Slovenijo in Hrvaško Erjavec zadovoljen Slovenija pričakuje v prihodnjih dneh odločitev o nadaljevanju postopka, Hrvaška pa tega noče rr HAAG - Zunanji minister Slovenije Karl Erjavec se je včeraj v Haagu udeležil ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem o slovensko-hrvaški meji, v kateri je pojasnjeval, zakaj se mora proces nadaljevati, ne pa prekiniti, kot zahteva Hrvaška. Po zaslišanju je bil minister zadovoljen, na odločitev arbitrov o nadaljnjem postopku pa bo po njegovih besedah treba počakati še nekaj dni. »Sem zadovoljen, da smo danes imeli obravnavo in da smo lahko odgovarjali na vsa vprašanja, ki jih je postavilo arbitražno sodišče. Šlo pa je predvsem za pravna vprašanja,« je povedal novinarjem po koncu obravnave. Izrazil je obžalovanje, da se hrvaška stran obravnave ni udeležila. »Mi smo pa odgovorili na vsa vprašanja in tudi dali vso potrebno argumentacijo, zakaj menimo, da postopek ni bil poškodovan in se lahko nadaljuje,« je še povedal minister. Več o vsebini teh odgovorov zaradi zaupnosti postopka Erjavec ni razkril, je pa spomnil na napoved sodišča, da bo samo objavilo povzetek obravnave, predvidoma v prihodnjih dneh. Erjavec je tudi previdno optimističen, »da gredo zadeve v pravo smer«, na kar kaže tudi dejstvo, da je bila obravnava včeraj opravljena. Na vprašanje, ali je že mogoče predvide- Karl Erjavec f i li ÍO vati, da se bo arbitraža zagotovo nadaljevala, je Erjavec predlagal, da se počaka na odločitev sodišča. »Vsekakor pa je to želja Slovenije,« je dejal. Optimizem je slovenskim novinarjem v Haagu izrazil tudi vodja odvetniške ekipe Slovenije Alain Pellet. »Sem zmerno optimističen,« je povedal in včerajšnjo obravnavo opisal kot profesionalno in zelo nevtralno. »Jasno so si prizadevali dobiti pojasnila obeh strani,« je pojasnil. »Upam, da bomo kar se da hitro dobili dobro razsodbo,« je dodal Pellet. Hrvaško zunanje ministrstvo pa je včeraj vnovič izrazilo pričakovanje, da bo arbitražno sodišče, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, zaradi »nepopravljive kompro-mitiranosti in skorumpiranosti« arbitražnega postopka brez odlašanja sklenilo svoje delo. S tem stališčem je Zagreb v sredo seznanil tudi države članice ZN. Hrvaška se ni udeležila včerajšnje ustne obravnave, ki jo je sklicalo sodišče. Ponovili so trditve, da je Slovenija povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku ter verodostojnosti in neodvisnosti sodišča. Na ta način je kršila tudi sporazum o arbitraži, tako da sta neuresničljiva njegova predmet in namen. Hrvaška zato pričakuje, da bo arbitražno sodišče sklenilo svoje delo brez odlašanja. Kot so dodali, je Hrvaška pripravljena v duhu dobroso-sedskih odnosov in v skladu z mednarodnim pravom reševati spor o meji s Slovenijo z dvostranskimi pogajanji. Kot je bilo ob sredinem obisku predsednika DZ Milana Brgleza v Zagrebu neuradno slišati v diplomatskih krogih, Zagreb predlaga, da bi Slovenija in Hrvaška poskusili priti do dogovora o režimu v obmejnem območju na morju, ki ne bo obremenjeval odnosov med državama niti življenja ljudi. V Zagrebu naj bi tudi predlagali ustanovitev nove meddržavne strokovne komisije, ki bi pripravila načrte za dogovor o meji na morju. Ljubljana pa vztraja pri arbitražnem sporazumu, potem ko dvostranski pogovori z Zagrebom niso prinesli dogovora o meji. Slovenski strateški cilj je sicer teritorialni izhod na odprto morje. 4 Petek, 18. marca 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - V okviru projekta Portis za povezavo med pristaniščem in mestom Trimilijonska evropska sredstva na poti v Trst Tržaška občina si je kot partnerka projekta Portis zagotovila skoraj tri milijone evrov finančnih sredstev s strani Evropske unije. Gre za finančno podporo v okviru evropskega programa Obzorje 2020 (Horizon 2020) za raziskave in inovacije za obdobje 2014-2020, ki bi pripomogle k ustvarjanju gospodarske rasti in zagotovile nova delovna mesta v Evropi. Kot članica konzorcija petih evropskih pristaniških mest je Občina Trst namreč sodelovala pri snovanju projekta Por-tis, ki cilja na izboljšavo integracije urbanega okolja s pristaniščem v luči koordiniranega in trajnostnega razvoja. Pri štiriletnem projektu za Trst sta protagonista ravno občinska uprava in Pristaniška oblast, med krajevnimi partnerji pa velja opozoriti zlasti na tržaško univerzo, prevozno podjetje Trieste Trasporti in raziskovalno središče Area Science Park. Evropska unija je projektu Portis namenila skupno 16,7 milijona evrov, samo v Trst jih bo prikapljalo 2.779.000 (skoraj 1,8 milijona bo na voljo občinski upravi). Sredstva bodo v glavnem namenjena načrtovanju in promociji smotrnih trajnos-tnih in večmodalnih prevoznih rešitev za povezovanje zgodovinskega mestnega jedra s pristaniščem, obenem pa bodo poskrbeli za ovrednotenje in razvoj turistične mobilnosti. Denar pa naj bi služil tudi za ureditev tehničnega urada, ki bi se posvečal izrecno načrtovanju sistema prevozov znotraj starega pristanišča in mestnega središča, z njim pa naj bi hkrati izvedli še študijo o hibridnem prevoznem sistemu med obalnim pasom in središčem ter uredili urbani načrt za trajnostno mobilnost. Tržaški župan Roberto Cosolini je pomemben finančni priliv ocenil kot priložnost za Trst: povezava med pristaniščem in mestom bo namreč po njegovem mnenju nedvomno izboljšala kakovost življenja. Občinska odbornika za promet in urbanistiko oz. za kadrovsko politiko in organizacijo Elena Marchigiani in Roberto Treu pa sta pozitivno ocenila sodelovanje z evropskimi pristanišči, po katerih se bo moč zgledovati. Pogled na staro pristanišče s Sv. Justa fotodamj@n trst - Pristaniški prostorski načrt S podpisom dogovora do večje skrbi za okolje V deželni palači so včeraj podpisali pomemben dogovor, v katerem so se glavni akterji zavezali, da bodo en odstotek sredstev za investicije v pristanišču namenjali financiranju sklada za ukrepe in posege (nova zelena območja) na območju vpletenih občin, z njimi pa nameravajo omiliti škodljive okoljske vplive. To pomeni, da bo ob vsakem novem projektu na področju infrastrukture v okviru pristaniškega prostorskega načrta, tehnično omizje odločalo o posegih, ki ji bodo izvedli za varstvo okolja in krajine. Dogovor so podpisali predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, Sandy Klun fotodamj@n tržaški župan Roberto Cosolini, milj-ski župan Nerio Nesladek, dolinski župan Sandy Klun in komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino. Serracchia- nijeva je izpostavila pomen dogovora, ki naj bi predstavljal najkompleksnejši vidik pristaniškega prostorskega načrta. Kot možen datum za izdajo predsedniškega dekreta, ki bo uzakonil sprejetje pristaniškega prostorskega načrta, je predsednica omenila sredino aprila. Zadovoljen s sklenjenim dogovorom je tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki meni, da so s tem uresničili pomemben strateški cilj. Komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino pa je spomnil, da so s pristaniškim prostorskim načrtom preprečili namestitev plinskega terminala v Zavljah. trst - Gabrovec Prosecco Doc: čimprej delovno omizje V prihodnjih tednih se bo iztekla veljavnost t.i. Protokola o prosekarju (Proseccu), ki so ga na sejmu Vinitaly leta 2010 podpisali takratni minister Luca Zaia, predsednik dežele FJK Renzo Tondo in predstavniki stanovskih organizacij in vinogradnikov Furlanije Julijske krajine in Veneta. »Ob izteku petih let veljave sporazuma ne moremo mimo dejstva, da je večina obljub ostala, žal, le mrtva črka. Neizpolnjene obveze se tičejo predvsem finančnega dela protokola, na katerega je neposredno vezano izvajanje tkz. ma-sterplana; ob tem beležimo tudi, da še vedno primanjkujejo ustrezni ad- Igor Gabrovec fotodamj@n ministrativni instrumenti, kot npr. upravni in razvojni načrt za ves kraški teritorij, ki je zaobjet v zaščiteno območje Natura 2000,« je poudaril deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Slednji se je te dni o tem ponovno pogovarjal z deželnim odbornikom za kmetijstvo Cristianom Shaurlijem. Ta je potrdil voljo sedanje deželne uprave, da se postavke iz znanega protokola obnovijo in posodobijo. »Glede na to, da so stanovske organizacije in Tržaška trgovinska zbornica podpisale že pred letom dni nov programski dokument v tem smislu, sva se z odbornikom Shaurlijem strinjala, da je potrebno čimprej sklicati omizje podpisnikov protokola,« je dejal Gabrovec, ki pričakuje od Dežele, da bo znala posodobiti in predvsem udejanjiti upravičena pričakovanja tržaškega Krasa in Brega. škedenj - Izpusti iz železarne še naprej povzročajo skrbi Prah in grozeči rdeči oblak Senator Battista opozarja ministra - Škedenjski rajonski svet seznanja občane z navodili za varno čiščenje domov Železarna in njeni škodljivi izpusti so vedno aktualni, Škedenjci in prebivalci drugih mestnih četrti ter bližnjih zaselkov so še zaskrbljeni. Nazadnje jih je preplašil sumljiv rdeč oblak, ki se je v torek popoldne dvignil iz tovarne. Vodstvo železarne je pojasnilo, da merilne naprave niso zaznale večje stopnje onesnaženja v zraku. Med politiki, ki že od nekdaj nasprotujejo železarni, je tržaški senator Lorenzo Battista (iz senatne skupine Za avtonomije), ki je na to temo pravkar predložil pisno vprašanje ministru za okolje. »Nova industrijska strategija družbe Arvedi je res hvalevredna: iz dimnikov se še naprej dvigajo dim in prašni oblaki, katerim pa po novem v imenu transparentnosti sledijo pomirjujoča tiskovna sporočila, v katerih zatrjujejo, da je vse v redu in da ni težav,« piše Bat-tista. »Beli dim naj bi bila vodna para, rdečkasti oblaki teh dni pa nevšečnosti, ki se ne bodo ponovile,« povzema senator, ki tem razlagam ne verjame, saj poudarja, da se iz Senator Lorenzo Battista fotodamj@n koksarne širijo vodikov sulfid, amonijak, aromatski ogljikovodiki, benzen in ogljikov monoksid. »Rdečkasti oblak pa močno spominja na pojav "sloppinga" iz tovarne Ilva v Tarantu, ki ga apulijska agencija za okolje zavrača, ker je nevaren,« opozarja senator. Škedenjski rajonski svet pa je medtem izglasoval resolucijo, s katero želi občane seznaniti z navodili za varno odstranjevanje prahov iz železarne. Ta prah kot znano dosega hiše in stanovanja Škednja in drugih četrti, pa tudi dolinske in miljske občine: več deset tisoč gospodinjstev. Povod za resolucijo je bila pobuda domačinke, ki je spraševala, kako naj odstrani moteči in škodljivi prah, ne da bi se pri tem izpostavila nevarnosti obolenj. Dr. Valentino Patussi iz zdravstvenega podjetja ji je odgovoril, da je pri domačem čiščenju »kljub temu, da se je količina prahov v zadnjih mesecih zmanjšala« potrebna določena previdnost. Uporabiti je treba sesalnik s HEPA filtrom (gre za posebno učinkovite filtre, ki jih je mogoče nabaviti v navadni trgovini), ob potrebi pa lahko sesanju sledi čiščenje z vlažno cunjo in navadnim detergentom. Pri odstranjevanju starejših ostankov pa je priporočljiva uporaba gumijastih rokavic in zaščitne maske za enkratno uporabo. (af) trst - Občinska komisija za transparentnost Tržaški domovi za starejše občane pod drobnogledom Finančna straža je v treh letih tudi v sodelovanju z Občino Trst preverjala račune in davčne obveznosti devetih domov za starejše občane, najbolj pa je odmeval rezultat preiskave o nekem domu v Terezi-janski četrti, v katerem so preiskovalci, kot smo poročali decembra, odkrili večje neskladnosti med dejanskim prometom in prijavljenimi prihodki ter stroški. V tistem primeru je razlika (upoštevajoč prikrite prihodke, napihnjene stroške in neplačan davek na dodano vrednost) znašala 150 tisoč evrov, v težavah pa sta se znašla družbenika, ki sta ta dom upravljala do leta 2013. Ta novica je bila povod za slik včerajšnje seje tržaške občinske komisije za transparentnost, ki ji predseduje Alessia Rosolen. V omenjeni preiskavi je s finančno stražo namreč sodelovala tudi Občina Trst, ki nekaterim gostom domov za starejše občane s prispevki plačuje del mesečne oskrbnine. Prosilci morajo občinskemu uradu predložiti potrdilo o dohodkih ISEE, na podlagi katerega so potem deležni določenega zneska v obliki prispevka. Včasih se pri pristojnih pojavi dvom, da izjave o dohodkih niso v skladu z dejanskim ekonomskim stanjem v družini, zato se vzpostavi stik s finančno stražo; v drugih primerih pa je preverjanje povsem naključno, na vzorcih, sta v komisiji razložila pristojna občinska funkcionarja Luigi Leo-nardi in Domenico Venier. Poudarila sta, da domovi za ostarele ne prejemajo neposrednih občinskih prispevkov, skupno pa naj bi jih bilo v tržaški pokrajini okrog 70. Največ vprašanj jima je postavil Sergio Vi-cini, koordinator tržaškega okenca za priletne občane, ki trdi, da je domov v resnici 90 ter da je treba nadzor poostriti. Občina Trst je 364 gostom zasebnih domov v lanskem letu skupno dodelila 1,71 milijona evrov (v povprečju vsakemu po 18 evrov na dan), 117 gostom občinskih domov, ki so praviloma manj premožni, pa 2,16 milijona evrov (po 62 evrov na dan). (af) / Primorski TRŽAŠKA Petek, 18. marca 2016 5 padriče - Cimolinova zagotovila zaščito najdišča pod Globojnerjem Geološko najdišče staro 65 milijonov let Ali ste vedeli, da je na Padričah geološko najdišče? Najbrž ne, saj tudi ni bilo nikoli posebno označeno ali vsaj območno omejeno. Po zaslugi tržaške občinske svetnice Demokratske stranke Ti-ziane Cimolino pa bo odslej deležno potrebne pozornosti. Svetnica je namreč v občinskem svetu vložila resolucijo, s katero je zahtevala potrebno zaščito najdišča in njegovo vključitev v širšo naravoslovno ponudbo na našem Krasu. Njen predlog je bil pred nekaj dnevi sprejet, tako da bo padriško najdišče (tako kot tudi vsa ostala najdišča na občinskem ozemlju) vključeno v regulacijski načrt in upravičeno zaščiteno. Naj zapišemo, da se geološko najdišče nahaja ob cesti pod Globojnerjem, v neposredni bližini raziskovalnega središča Area Science Park. Tu so raziskovalci ugotovili določene posebnosti grude: v reliefnem prerezu zemeljskih plasti so namreč zabeležili kredo-terciarne sedimente - plasti, ki so na zemeljski površini nastale v kredni periodi in starejšem delu ter-ciarja -, kar pomeni, da gre za sedimente, ki so stari približno 65 milijonov let. Najdišče se vključuje v tržaško-komensko planoto, ki se razprostira v dinarski smeri nad Tržaškim zalivom. Cimolinova je ocenila, da bi najdišče z vsem svojim »bogastvom« tonilo v pozabo, ko sama ne bi ukrepala; na tak način ga bo lahko obiskal kdo tudi čez petdeset in več let, je dejala. Področje je danes sicer odprto za javnost, saj ni nobene ograje ali mreže, ki bi ga ločevala od ostale krajine. Ravno zaradi tega pa je dejansko nevidno večini mimoidočih. Doslej se ga je lotilo le nekaj strokovnjakov, sedaj pa bo zanimanje zanj prav gotovo naraslo, je ugotavljala Cimolinova. Najdišče bo vključeno tudi v nek širši okvir naravoslovnih znamenitosti našega prostora, saj veliko pove o geoloških formacijah skozi čas. Svetnica je ocenila, da bomo odslej vsaj znali ločevati sloje in žile v zemeljski formaciji skozi geološke dobe, tako kot v pa-leontološkem najdišču v Ribiškem naselju, kjer so našli dinozavra Antonia, in morda še kje na tržaškem Krasu. Ko smo že pri tem, naj opozorimo, da je tudi na deželni ravni zanimanje za geološka najdišča zadnje čase močno naraslo. V okviru državnega programa IN-FEA, ki si prizadeva, da bi med šolsko populacijo spodbudilo ljubezen in zanimanje za okolje, so učencem petih razredov osnovnih šol poskrbeli tudi ilustrirani učbenik Quattro passi nella geología del Friu-li Venezia Giulia, ki nazorno pripoveduje o geološki zgradbi našega prostora in jih uči kartografije. (sas) Levo pogled na reliefni prerez, desno pa pogled na različne zemeljske plasti fotodamj@n grljan - Center za teoretsko fiziko Abdus Salam 20., 21. in 22. maja Mini Maker Faire: ugriz v znanost Na enem mestu se bo zbralo 400 »garažnih«izumiteljev, ki se ukvarjajo z robotiko, mehatroniko in 3D oblikovanjem Garažni izumitelji, znanstveniki, umetniki, obrtniki in oblikovalci se bodo tretjič zapored srečali v Trstu, kjer bo 21. in 22. maja (v soboto med 11. in 21. uro, v nedeljo med 10. in 18. uro) potekala nova izvedba prireditve Mini Maker Faire. Znanstveni dogodek, s katerim želijo znanost in tehnologijo približati širši publiki, prireja center za teoretsko fiziko Abdus Salam (ICTP) v sodelovanju z Maker media, Občino Trst, Znanstvenim imaginarijem, visoko šolo SISSA, Znanstvenim parkom Area in Univerzo Trst. Na letošnji ustvarjalni tržnici pričakujejo 400 ustvarjalcev, ki bodo na dvorišču omenjena centra predstavljali 3D tiskalnike in izdelke, ki jih lahko naredimo s tem tiskalnikom, robote, in druge mehatronske zadeve. Znanstveni dogodek so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v poročni dvorani Mestne hiše, na kateri so tako zgodnjo predstavitev dogodka utemeljili z argumentom, da se rok za oddajo prijav izteče 30. marca. Enrique Canessa in Carlo Fonda iz centra ICTP sta spomnila, kako uspešni sta bili predhodni dve izdaji, ki si ju je ogledalo več kot 20 tisoč obiskovalcev. Dvodnevno znanstveno dogajanje so letos oplemenitili še z enim dogodkom, z Znanstvenim piknikom, ki bo v Trstu in prvič v Italiji potekal dan pred začetkom ustvarjalnega sejma, se pravi 20. maja. Ta dan bo namenjen izključno učencem različnih šol, namen piknika pa je, kot je na včerajšnji predstavitvi povedala občinska odbornica za šolstvo Antonella Grima, da bi čim več otrok navdušili za znanost in da bi to vedo čim bolj popularizirali. Znanstveni piknik je postal uveljavljena praksa v Zagrebu, po katerem se bodo, kot so povedali organizatorji dogodka, zgledovali tudi v Trstu. Slišali smo tudi, da so pristojni uradi že poslali šolam vabila za sodelovanje na pikniku. Več podrobnosti o letošnji izvedbi sejma Mini Maker Fair njegovi sno-vatelji niso razkrili, povedali pa so, da bodo obiskovalci tudi letos lahko uživali ob spremljanju robotskega benda, predstavili pa bodo tudi, tako kot lani, Izumiteljem zamisli ne primanjkuje. Na sejmu bo tudi letos gostoval robot R2D2 iz Vojne zvezd fotodamj@n »garažno« reprodukcijo slovitega žvi-žgajočega robota R2D2 iz znanstvenofantastičnega filma Vojna zvezd. Razstavljali bodo ustvarjalci z vseh koncev Italije, sosednje Slovenije in Hrvaške. Ker organizatorji pričakujejo naval obiskovalcev, bo odlično poskrbljeno za prevoz do Miramara. Avtobusi na trasi št. 6 bodo vozili pogosteje kot običajno, vlaki, ki bodo iz Vidma ali Benetk vozili proti Trstu in obratno pa se bodo izjemoma ustavljali na postaji pri Miramaru. Naj povemo, da je ustvarjalni sejem vstopnine prost, namenjen pa je tako otrokom kot odraslim. Vse informacije so dostopne na www.ma-kerfairtrieste.it. (sč) barkovlje - Globa prometne policije ob začetku šolskega izleta Šofer ni dovolj počival Preventivna nadzorna dejavnost v dogovoru z Deželnim šolskim uradom in ravnatelji - Prvih 19 pregledov v deželi v glavnem brez prekrškov S prihodom pomladi se začenja sezona težko pričakovanih šolskih izletov, ki predstavljajo za učence in dijake vselej lepo doživetje. Zaradi nekaterih hujših prometnih nesreč, v katerih so bili v Italiji in tujini vpleteni avtobusi z zelo mladimi potniki, pa se je prometna policija v Furlaniji Julijski krajini odločila za obsežno preventivno nadzorno dejavnost, da bi šolarjem in njihovim spremljevalcem zagotovila varno vožnjo. Prometna policija pri tem sodeluje z Deželnim šolskim uradom in ravnatelji. Prometna policija je lani v Italiji opravila 7017 pregledov in zabeležila 2464 prekrškov, k temu pa gre prišteti tudi devet mednarodnih akcij v okviru evropske mreže prometnih policij Tispol. V zvezi s šolskimi izleti so prometni policisti letos v naši deželi opravili prvih 19 pregledov na avtobusih, skoraj v vseh primerih pa ni bilo nič narobe. Izjemo predstavlja dogodek, ki se je pripetil v sredo v Trstu. V Miramarskem drevoredu so prometni policisti pregledali avtobus pordenonskega podjetja, s katerim se je 49 dijakov in 5 profesorjev nižje srednje šole Divisione Julia odpravljalo na izlet na Južno Tirolsko. Izkazalo se je, da voznik ni spoštoval pravila o obveznem tedenskem počitku, zaradi česar so mu napisali globo. 174. člen prometnega zakonika namreč določa, da mora šofer počivati, ker bi s preutrujenostjo ogrozil varnost svojih potnikov. Začetek pomladi je čas šolskih izletov, pa tudi pregledovanja avtobusov in šoferjev arhiv katinara Zdravstveno stanje pešca še kritično V katinarski bolnišnici je še vedno hospitalizirana žrtev sredine večerne prometne nesreče pred hotelom Milano v Ulici Ghega (na sliki FotoDamj@n). Pešec, ki ga je malo po 20. uri na prehodu za pešce podrl avtobus št. 40, je 53-letni K.G. Kaže, da je ulico s slušalkami v ušesih prečkal kljub rdeči luči na semaforju za pešce. Lokalna policija vsekakor še preiskuje okoliščine nesreče. Moški z 12 imeni Lokalni policisti so pred nekim supermarketom nagovorili vztrajnega uličnega prodajalca. Osebnega dokumenta ni imel, šlo naj bi za 42-letnega Senegalca C.C. Izkazalo pa se je, da so ga na raznih koncih Italije obravnavali že 12-krat, možem postave pa je vsakič sporočil drugo ime. e Petek, 1B. marca 201e TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Podjetništvo Do lažjega posojila z mrežo Confidi Nordest Pokrajinski konzorciji za posojilno jamstvo Confidi, ki podpirajo majhna in srednja podjetja v pokrajini pri dostopu do posojil in pri pridobivanju tveganega kapitala po ugodnejših pogojih, so se združili v skupno mrežo Confidi Nordest, ki bo združevala vzajemne družbe Confidi iz Trsta, Gorice in Pordenona. Novost so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Dežele FJK v Ul. Trento, kjer sta poleg deželnega odbornika za produktivne dejavnosti Sergia Bolzonella govorila tudi predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in predsednik tržaškega konzorcija Confidi Franco Rigutti. Slišati je bilo, da mreža Confidi Nordest vključuje okrog deset tisoč malih in srednjih podjetij, jamči pa posojila v vrednosti 200 milijonov evrov. Združeni konzorcij za posojilno jamstvo si je za cilj postavil okrepitev konkurenčnosti ter spodbujanje podjetniške kulture in ustanavljanja malih in srednjih podjetij. Po Bolzo-nellovi oceni bodo z združenim konzorcijem predvsem manjšim podjetjem olajšali dostop do posojil, ob tem pa je še spomnil, da so lokalni konzorciji za posojilno jamstvo podjetnike lahko podpirali tudi zaradi redne podpore Dežele FJK. Antonio Paoletti iz tržaške Trgovinske zbornice je pohvalil delovno skupino, ki je uspela združiti več konzorcijev za posojilno jamstvo, saj je v trenutnih gospodarskih razmerah konstruktivno sodelovanje neizogibno. Veseli ga tudi, da je popustil kreditni krč, zaradi katerega je v zadnjih le- Srečanje je vodil deželni odbornik Sergio Bolzonello tih mnogo podjetij moralo prekiniti svojo dejavnost. Paoletti je optimistično napovedal, da bodo v naši regiji podjetja v kratkem začela ponovno investirati in poslovati z dobičkom. Predsednik tržaškega konzorcija za posojilno garancijo Confidi Franco Rigutti, ki je bil tudi eden glavnih pobudnikov združitve pokrajinskih konzorcijev, je spomnil, kaj pomeni podjetništvo v časih gospodarske krize. »Podjetniki imajo otežen dostop do posojil, stroški kredita so izredno visoki, tekmovalnost pa obsežna,« je razmere na trgu opisal Rigutti, ki je prepričan, da bo nova mreža uspešna le, če bo vsak posamezni konzorcij, ki najbolje pozna gospodarske razmere na svojem območju, ohranil avtonomijo. Pozitivna vloga združenega konzorcija Confidi bo po Riguttijevem mnenju prišla do izraza v prizadevanjih za nižje stroške posojil, obenem pa bodo z združenimi močmi lahko uspešneje svetovali podjetjem, ki za svoje poslovanje nujno potrebujejo posojila. Škodljivi učinki iger na srečo V dvorani Beethoven v Ul. Coroneo 15 se bo danes ob 10. uri začel posvet, na katerem bodo stroka pod drobnogled vzela škodljive učinke iger na srečo. Posvet z naslovom Gioco, non gioco (Igram, ne igram) pod pokroviteljstvom Dežele FJK pripravljata državni odbor Cnca (Coordinamento nazionale Comunita di Ac-coglienza) in združenje Arci iz Trsta. Srečanje bo uvedla dr. Francesca Vignola (igre na srečo v normativnem in epidemiološkem kontekstu). Sledilo bo predavanje dr. Rolanda De Luce, (skupinska terapija za zasvojence z igrami na srečo), dr. Maria Cristina Perilli pa bo predstavila odvisnost od iger in nove oblike revščine. trst - FAI Slovenski vodiči v starem pristanišču Ta konec tedna bo minil v znamenju kulturne dediščine. V starem pristanišču bodo jutri in pojutrišnjem potekali dnevi odprtih vrat delegacije FAI, ki že več kot dve desetletji skrbi, da obiskovalci pobliže spoznavajo skrite bisere mest. Tokrat bodo mladi vodiči, dijaki tržaških višjih šol, med katerimi bodo tudi dijaki Prešerna, Slomška in Zoisa, obiskovalce vodili po Skladišču 26, hidrodinamični centrali in transformatorski postaji. Slovenski dijaki bodo za vodeni ogled v slovenščini poskrbeli jutri ob 10.15, v nedeljo pa ob 15.15. Mladi kreativci v Skladišču 26 Jutri in pojutrišnjem bodo Skladišče 26 preplavili mladi kreativci, ki bodo 27 ur ustvarjali, kreirali in dizaj-nirali. Tu bodo priredili prvo izvedbo maratona Hackathon, na katerem se bo v reševanju inovativih in tehnoloških izzivov v urbanem okolju pomerilo sto kreativcev. Hackathon se bo začel jutri ob 9. uri, končal pa se bo v nedeljo ob 18. uri, ko bosta dve strovni žiriji razglasili tri najboljše projekte. Te bodo krativci, ki jih bodo dan prej razdelili v skupine, morali oddati do 12. ure, razviti pa bodo morali aplikacije in druge digitalne inštrumente, s katerimi bi lahko izboljšali naše urbano okolje. Včeraj danes d] Lekarne Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Com-bi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Borzni trg 12 - 040 367967. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraz-nična 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. ui Kino Danes, PETEK, 18. marca 2016 EDVARD Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.15 - Dolžina dneva 12.04 - Luna vzide ob 13.27 in zatone ob 4.03. Jutri, SOBOTA, 19. marca 2016 JOŽEF VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,1 stopinje C, zračni tlak 1020,1 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 36/57 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. Do nedelje, 20. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. vezna prijava na tel. št. 340-7546609 (9.30-13.00 in 15.00-18.00) ali na gfpfvg@gmail.com. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi starše na predavanje »Nenasilje -vloga in naloga staršev«, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo soc. ped. Ingrid Kle-menčič. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabre-žina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 0402017375 (Urad za šolstvo). El Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 20. marca. Tel. 040-229439. KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 3. aprila. Vabljeni! Tel.: 040-226382. Zaprto ob sredah. AMBASCIATORI - 16.40, 18.15, 20.00, 21.45 »Kung Fu Panda«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »La cor-te«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Arabian nights«; 18.00, 20.30 »All that jazz«. FELLINI - 16.00, 19.50, 22.00 »The lesson - Scuola di vita«; 17.50 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30, 21.15 »(Ne) Profesionalec«; 18.30, 20.40 »Deadpool«; 20.20, 22.25 »Dedek uide z vajeti«; 17.00, 19.00 »Kung Fu Panda«; 16.00, 18.00 »Kung Fu Panda 3D«; 16.10, 18.10, 20.00, 21.00, 22.00 »London je padel«; 17.50, 20.10, 22.30 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 15.40, 17.20 »Zootropolis«; 16.20 »Zootropolis 3D«. NAZIONALE - 18.50, 20.30 »Perfetti sconosciuti«; 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Ave, Cesare!«; 21.20 »Jegg Robot; 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Brooklyn«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Risorto«; 16.15, 20.10, 22.15 »Truth - Il prezzo della verita«; 16.40, 18.20 »Zootropolis«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 16.50, 18.10, 19.05, 21.20 »Kung Fu Panda«; 16.30, 18.45 »Zootropolis«; 16.40, 21.30 »Attacco al potere 2«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ave Cesare!«; 19.10, 20.10, 22.15 »Forever young«; 16.30, 19.05, 21.00, 21.40 »The divergent series: Allegiant«; 16.30, 19.00, 21.30 »Truth - Il prezzo della verita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »Ave, Cesare!«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Kung Fu Panda«; 20.20, 22.20 »Risorto«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »The divergent series: Allegiant«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Truth - Il prezzo della verita«; Dvorana 5: 17.15, 20.10 »Suffragette«; 22.10 »Forever young«. H Šolske vesti OB DNEVIH POMLADI SKLADA FAI vas dijaki šol Prešeren, Slomšek in Zois vabijo na slovenske oglede tržaške Stare luke: v soboto, 19. marca, ob 10.15 in v nedeljo, 20. marca, ob 15.15. Odhod s posebnimi avtobusi izpred glavnega vhoda v pristanišče, na Trgu Santos. Ogled traja 2 uri. Ob- OSMICA VRBAN Šmihelj 28, Šempas je odprta do 20. marca. Tel. 00386-40-511074. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 [ÏÏ1 Osmice S Izleti (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Sesljanu. Info in vpis do sobote, 19. marca, na tel. št. 040-413025. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Vi-šarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 3888408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Pontevecchio. Info in prijave na tel. 340-6709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja). S Poslovni oglasi PRI MAUROTU V BAZOVICI nudimo izvrstno žuco. Tel. 393-0558851 PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmi-co Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. 0 Mali oglasi DAM v najem stanovanje na Opčinah, blizu centra: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica in parkirni prostor. Tel. št.: 3395636698. PRODAM domače očiščene orehe. Tel.: 040-2296038. PRODAM električno žago za drva in stojalo. Tel. št.: 040-214218. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. V NEDELJO, 6. marca, smo ob zaključku prireditve Vsi smo prijatelji dobili jakno in žensko kapo. Tel. št.: 380-3584580. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Loterija 17. marca 201 e Bari BB 29 2B 24 S9 Cagliari e9 74 4e 40 S2 Firence 10 29 71 27 B1 Genova 2e e4 BS B1 B7 Milan 7B Be 4e BB B4 Neapelj 90 1B B0 S2 4B Palermo ee BB 42 Be 10 Rim 70 7e e B4 49 Turin e2 BS B9 6B 1S Benetke 51 B B4 9 24 Nazionale 4 BB 41 1 e SPDT se bo udeležilo v soboto, 19. marca, 41. zimskega pohoda na Porezen. Zbirališče ob 6.30 pri spomeniku v Križu. Obvezna je zimska oprema, zaradi na novo zapadlega snega je izlet zelo naporen. Prijava je nujna, tel. št. 338-4913458 (Franc). SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta Super Enalotto Št. 33 1 12 65 67 76 86 jolly 89 Nagradni sklad 61.387.617,82 € Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitniki s 5 točkami 408 dobitnikov s 4 točkami 17.541 dobitnikov s 3 točkami 290.886 dobitnikov z 2 točkama --€ --€ BB.670,29 € BB2,2B € 2^94 € S,06€ Superstar Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami BB.22B,00 € 82 dobitnikov s 3 točkami 2.694,00 C 1.832 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.428 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.397 dobitnikov z 0 točkami S,00 € B / Primorski TRŽAŠKA Petek, 18. marca 2016 7 Mala miška Nina Bon privekala v pomladni dan in osrečila sestrico Majo, bratca Evana, mamico Anjo, tatkota Sandra ter vse ostale - sestrično Nikito, bratranca Sašo, strice, tete, babice in dedo Srečno! Danes je pri Piščancih veselo, ker je Ninotu polnih 80 zadonelo. Zdravja, veselja in še mnogo takih dnimu iz srca želimo vsi, ki ga imamo radi Naš predsednik je nono postal. Štorklja je razprla krila, saj sta Valentina in Manuel hčerkico Sueli dobila. Veliko sreče, zdravja in veselja želimo vsi pri N.K.-S.C. Primorju 13 Obvestila OBČINA DOLINA in občina Hrpelje-Kozina organizirata Odprte meje brez ovir. Danes, 18. marca, 8.0012.00 delavnice za šole v Sprejemnem centru naravnega Rezervata doline Glinščice na tematiko prehrane (igra Pappamundi); delavnice za šole znotraj naravnega Rezervata (pripravi Didaktični naravoslovni center v Bazovici); ogled razstave »Pogled na Pri-morje« za šole (pripravi društvo Ze-nobi); sobota, 19. marca, 9.00-20.00 razstavni sejem društva Opla; ob 20.00 koncert PO Divača v gledališču F. Prešerna (v sodelovanju s SKD F. Prešeren); nedelja, 20. marca, ob 8.00 pohod Socerb - Botač (zahtevnejša pot) v sodelovanju s SPDT; ob 10.00 pohod po poti Prijateljstva z odhodom iz Sprejemnega centra naravnega Rezervata doline Glinščice (lažja pot) v sodelovanju s SPDT in s slovenske strani iz Beke; ob 11.00 uradno srečanje na meji v Botaču; ob 13.00 prihod na Beko, druženje s kulturnim programom in sejmom; 9.0020.00 razstavni sejem društva Opla v gledališču F. Prešerna. TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA sklicuje 40. redni občni zbor danes, 18. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na navti-čnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32. ŽUPNIJA IN ŠKOFIJSKO SVETIŠČE sv. Jožefa iz Ricmanj vabi v soboto, 19. marca, na slovesno praznovanje farnega zavetnika. Razpored sv. maš: ob 9.00 za hrvaške romarje, vodi g. Mihael Palfi; ob 11.00 slovesno ev-haristično slavje v čast sv. Jožefu in ob 15. obletnici škofovskega posve-čenja bo vodil tržaški škof mons. Giampaolo Crepaldi ob somaševanju škofijskih duhovnikov v italijanskem in slovenskem jeziku; ob 15.30 za romarje iz župnije sv. Sergija, sv. mašo bo daroval don Lorenzo Maria Vatti; ob 17.00 za slovenske romarje, sv. mašo bo daroval g. Franc Po-hajač ob petju združenega zbora ZCPZ iz Trsta. AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo 34. Zamejskega smučarskega prvenstva, Pokal ZSŠDI, v soboto, 19. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje do danes, 18. marca, na tel. št. 347-0473606. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, Du najska 35 - Opčine, vabi v soboto (izjemoma), 19. marca, ob 20. uri na predavanje »Vsesplošna kriza odnosov -zakaj in kako iz nje«. Predaval bo Christian Gostečnik (doktor klinične psihologije, teologije, družinski in zakonski terapevt, supervizor, univerzitetni prof., vodja številnih terapevtskih skupin v Sloveniji, avtor mnogih uspešnic). DRUŠTVO OPLA vabi ob priliki odprte meje v gledališče France Prešeren v Boljuncu na razstavo - sejem v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca, od 9.00 do 20.00. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ P. TO-MAŽIČ in OV E. Kralj iz Trebč vabi na velikonočni sejem, ki bo v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca, v Hiški u'd Ljenčkice. Sejem bo odprt v soboto: 10.30-13.00 in 16.00-19.00; v nedeljo: 9.30-13.00 in 16.00-17.00. Ob tej priliki bo tudi razstava akademske slikarke Katerine Kale, ki jo bomo odprli v soboto ob 17. uri. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA Trebče vabi na 4. Parmafešt, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 20. marca, udeležijo čistilne akcije v Dual9h. Zbirno mesto je pri Griž9t9vin (nadvoz čez avtocesto) ob 9. uri. RADIJSKI ODER (70 let): Vpisujemo na tečaj lepe govorice in odrskega nastopanja za otroke, ki bo potekal v Finžgarjevem domu ob torkih od 16.30 do 18.00. Info in vpis (tudi sms) na tel. št. 348-6421551 (Lučka). Število gojencev omejeno! KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju KGZ N.Gorica prikaz rezi oljke, ki bo v torek, 22. marca, ob 15.30 v oljčni-ku g. Bruna Križmana v bregu pod Križem v kraju »Faren« ledinsko ime »Podup«. Vodila ga bo agr. Irena Vrhovnik. Prijave na KZ-TS ali na tel. št.: 040-362941. OBČINA TRST - Urad za odnose z javnostjo se predstavlja na trgu v Križu pri Ljudskem domu v torek, 22. marca, od 10. do 12. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 22. marca, ob 20. uri v drugem sklicanju, redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. SKD IGO GRUDEN obvešča, da še vedno poteka vpis na tečaja somatskih gibov, ki se bosta pričela v torek, 22. in v četrtek, 24. marca, v društvenih prostorih v Nabrežini. Urnik vadbe: 17.00-18.00. Vpis in pojasnila na tel.: 349-6483822. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. marca, v prvem sklicanju ob 17. uri in v drugem ob 20. uri na sedežu na Pa-dričah. VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ sporoča, da bo redni občni zbor v torek, 22. marca, v Dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu. Vljudno vabljeni člani, dobrotniki in prijatelji, ki jih zanima delovanje sklada. TEČAJ ZBOROVSKEGA DIRIGIRANJA bo vodil Stojan Kuret v soboto, 9. aprila, v prostorih Glasbene matice v Rojanu, Ul. Montorsino 2. Pripravljalno srečanje bo v soboto, 2. aprila, zjutraj, ko bodo dirigenti skupaj s Petro Grassi predelali program tečaja. Rok prijave do 25. marca na trst@glasbenamatica.org, info na tel. 339-1115880 (Petra Grassi). OMPZ F. BARAGA vabi otroke in dijake k pevskim vajam, ki bodo ob torkih, ob 16.30 v župnijskih prostorih na Kontovelu. Skupaj z animatorji lanskega oratorija bomo ponovili staro in se učili novo. KMEČKA ZVEZA obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za nakup lesenih sodov podaljšan do 29. marca. Najnižja vrednost nakupa 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov. Prošnji je treba predložiti tehnični opis investicije ter poročilo o izbiri predračuna med tremi predloženimi ponudbami. Za info so na razpolago uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ prireja 4. in 6. aprila, od 14. do 18. ure v Obrtni coni Zgonik, tečaj »Usposabljanje odgovornih pri upravljanju in izvajanju sistema HACCP v živilskem sektorju.« Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do četrtka, 31. marca, po mailu ali faksu. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN -ONAV (Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) prireja tečaj za poku-ševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it. 13 Prireditve SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na pomladno razstavo: slik Neve Pertot, izdelkov krožka kleklanja SKD Tabor in običajev ob Veliki noči ter na sejem pirhov in ročnih del danes, 18., v soboto, 19. in v nedeljo, 20. marca, 16.00-18.00 (v nedeljo tudi 9.45-11.00). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi danes, 18. marca, na sedež v Ul. Mazzini 46, kjer bo ob 18. uri slovesna podelitev študijskih nagrad Mihaela Flajbana in Irene Srebotnjak. SŠKD TIMAVA in Goriška Mohorjeva družba vabita danes, 18. marca, na predstavitev knjige Danijela Čotarja »Ptičje kvatre«, ki bo v prostorih agri-turizma v Medji vasi 21, s pričetkom ob 20. uri. Na srečanju bo prisoten tudi ornitolog Domen Stanič. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: ŽePZ Ivan Grbec-Škedenj danes, 18. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu v Postojni; MoPZ Tabor - Opčine, MeŠZ Nediške Doline - Špeter in SLPZ Doberdob v soboto, 19. marca, ob 20. uri v OŠ v Vrtovi-nu; MePZ Naše vasi - Tipana, MePZ Skala - Slovan-Gropada in MoPZ Skala - Gabrje v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA prirejata Občina Dolina in SKD F. Prešeren, v sklopu »Odprte meje«, v soboto, 19. marca, ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. SKD LIPA iz Bazovice vabi v Bazovski dom na ogled razstave Animus modne oblikovalke Ivane Arduini. Urnik: sobota, 19., od 18. do 19. ure in nedelja, 20. marca, od 11. do 12. ure. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 19. marca, ob 14.30 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Kosmati zobni mišek (2006, sinhro-niziran v slovenščino). občina a c 11 n a DOLINA -tmm** v sodelovanju z Naravnim rezervatom doline Glinščice Didaktičnim naravoslovnim centrom v Bazovici SPDT - društvo Zenobi SKD France Prešeren Boljunec Odprte meje brez ovir 2016 ■ petek, 18.03.2016 v teku jutra • ■ sobota, 19.03.2016 od 9. do 20. ure • ob 20. uri • ■ nedelja, 20.03.2016 ob 8.00 • ob 10. uri • ob 11. uri • sledi • od 9. do 20. ure • delavnice za šole razstavni sejem društva Opla v gledališču Franceta Prešerna koncert Pihalnega orkestra Divača v gledališču Franceta Prešerna pohod s Socerba do Botača (zahtevnejša pot) pohod iz Sprejemnega centra doline Glinščice do Botača (lažja pot) uradno srečanje med občinama v Botaču in srečanje pohodnikov nadaljevanje pohoda do Beke, kjer bo druženje udeležencev s kulturnim programom in sejmom razstavni sejem društva Opla v gledališču Franceta Prešerna SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na »Ricmanjski teden 2016« v Kulturnem domu: 19. marca, ob 20.00 koncert Zdr. MePZ Slavec - Slovenec in nastop dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Re-pentabor z veseloigro Dobra letina. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Blagor ženskam« v Bambičevo galerijo na Opčinah. Martin Marche-sich - Brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita; Tjaša Škapin - modna oblikovalka; Marko Civardi - umetniške fotografije. Urnik razstave v soboto, 19. in nedeljo, 20. marca: 10.0012.00 ter 14.00-18.00. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije v tržaškem narečju, v izvedbi gledališke skupine Proposte teatrali »Sesso, bugie e papagai«. Predstava bo v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled komedije prosvetnega društva Štandrež Pokojna gospejina mama, v režiji Jožeta Hrovata, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, toplo vabi na ogled razstave Sineste-zija likovnice Sophie Vinci, ki je odprta v torek, četrtek, in soboto, od 17. do 19. ure ter v sredo, petek in nedeljo, od 10. do 12. ure. SKD VESNA prireja v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v Domu Alberta Sirka gostovanje mladinske skupine KD Kraški slavček iz Kobjeglave z otroško igro Mojca Pokrajculja. Sledila bo ustvarjalna delavnica za otroke. SLOVENSKI KLUB vabi ob svetovnem pesniškem dogodku »Pesem za begunce« v nedeljo, 20. marca, v Ljudski vrt v Trstu. Tokratno pesniško matinejo ob svetovnem dnevu poezije pred Kosovelovim kipom, bodo sooblikovali mladi pesniki in vsi, ki bi radi javno prebrali pesem za begunce. Pričetek ob 11. uri. DSI vabi v ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, na duhovno pripravo na Veliko noč. Velikonočno misel bo podal pridigar Gašper Rudolf. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota«, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opči-nah, Proseška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. ZALOŽBA MLADIKA vabi v sredo, 23. marca, na predstavitev knjig Marije Pir-jevec »Questa Trieste...« in Alojza Rebule »La danza delle ombre«. Na srečanju bodo sodelovali: avtorica Marija Pirjevec, prevajalka Neva Zaghet, pre-učevalka Magda Jevnikar, časnikar Alessandro Mezzena Lona in pesnik Roberto Dedenaro. V Kavarni San Marco (Ul. Battisti 14) v Trstu ob 18. uri. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360, Trg Oberdan 7, vabijo v sredo, 23. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo s pesnikom Borisom A. Novakom ob izidu drugega dela pesnitve Vrata nepovratna z naslovom Čas očetov. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Bogomila Kravos. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE in Krožek Arci Falisca vabita v četrtek, 24. marca, ob 18. uri v Ljudski dom Zora Perello v Škednju, Ške-denjska ul. 114, na večer posvečen trem ženskam škedenjskega krožka (Bianchi Furlan, Devani Pizziga in Marghet Mazzoni). Sodelujejo ŽPZ Grbec, Tatjana Malalan in Adriana Giacchettti. 1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE: NŠK vabi v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, na ogled razstave. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škamper-le, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ŽePZ Ivan Grbec, ŽePZ Bar-kovlje in pod pokroviteljstvom ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ŽVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ŽePZ Miren Orehovlje (dir. Miran Rustja), Burja -MePZ DU Postojna (dir. Mirjna Mo-žina Čepirlo), MePZ Jože Srebrnič Deskle (dir. Adela Jerončič), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Leban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kodele Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka pod pokroviteljstvom ZSKD bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split (dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg pod pokroviteljstvom ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek). Prispevki V spomin na nepozabne starše Cirila in Stanislavo ter sorodnike daruje Alberta Kralj 50,00 evrov za cerkev Sv. Andreja - Trebče in 50,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma. V spomin na brata Giuliota daruje Luciano Gulich z družino 100,00 evrov za Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel in 100,00 evrov za ŠD Kontovel. 8 Nedelja, 20. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji ribiško naselje - Drevi odprtje razstave Delavnica barve Tkanje človeških odnosov ■ V • v« • ■ • med copici in barvami Delavnica je bila enkratna priložnost za dialog in integracijo V župnijski dvorani v Ribiškem naselju bodo na pobudo združenja Casa C.a.v.e (Contemporary Art VisoglianoVižovlje Europe) in s podporo Italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS ter domače občinske uprave drevi ob 18.30 odprli razstavo Delavnica barve. Umetnostni dogodek se vključuje v širši projekt Energija krajev, v katerega je bila vključena skupina migrantov, ki je sredi aprila našla zatočišče v omenjeni devinsko-nabrežinski obmorski vasi. Mladeniči iz Afganistana, Pakistana in Molda-vije ter nekateri prebivalci Ribiškega naselja so se v sklopu likovne delavnice, ki jo je vodila umetnica Fabiola Faidiga, približali barvam oziroma likovnemu izražanju skozi nje. Skupno ustvarjanje pa je ob velikem številu slik spodbudilo tudi medosebno spoznavanje, saj je ponudilo enkratne priložnosti za dialog in posledično integracijo. Svoja dela bodo drevi razstavljali Ahmad Saed, Ahman Mansoor, Aqeel Muhammad, Cristiana Pertot, Dorel Puscasu, Eleonora Carcarino, Greta Grassmann, Hussain Aref, Jenny Corazza, Khan Farhad, Khan Mirza, Maroofkhil Noorullah, Mohammad Fida, Momand Younos, Naseri Gulrehman, Rossella Cimolin, Safi Ramin, Sahel Nematullah, Salman Khan, Samant-ha Germani, Sandro Chittaro, Tiziana Fio-rentin in Tullio Zazzara. Razstavo si bo mogoče ogledati še jutri in v nedeljo med 11. in 13. uro in med 16. ter 19. uro. Razstavljene slike bodo tudi naprodaj (prispevek je prost) - z zbranim denarjem bodo dovolili prosilcem za azil ekskurzijo s čolnom v Marano Lagunare. medjavas - Drevi Zgodbe naših ptic SŠKD Timava in Goriška Mohorjeva družba vabita nocoj ob 20. uri na turistično kmetijo Pernarčič v Medjo vas na predstavitev knjige Danijela Čotarja Ptičje kvatre. Avtor uspešne knjige Domače sirarstvo za zabavo in zares se tu predstavi kot občuten in duhovit opazovalec življenja v naravi, še posebej naših ptic. Poleg naravoslovnega opisa predstavi vsako ptico z njeno življenjsko zgodbo in s polno mero zdrave ljudske modrosti. Knjiga je izšla lani, ilustracije je prispeval Matej Susič. O delu bo spregovoril sam avtor, večer pa bo s fotografijo in besedo obogatil tudi ornitolog Domen Stanič. ricmanje - Ob zaključku smučarske sezone ... Dobra volja na snegu »Kako lahko na najlepši način zaključimo smučarsko sezono? Seveda z dobro voljo in novicami Primorskega dnevnika ...« Tako so pod zgornjo fotografijo zapisali starši in učenci prvega razreda celodnevne osnovne šole Mara Samsa in Ivana Trinka-Zamejskega od Domja in iz Ricmanj. Sončen dan je bil kot naročen: malčki so se s starši nastavili za gasilsko fotografijo in se vsak s svojo stranjo dnevnika in širokim nasmehom nastavili fotografu ter se ponudili na ogled bralcem. V Križu je bila osrednja prireditev ob prazniku žensk, kot smo poročali pred dnevi, v Domu Alberta Sirka na pobudo Slovenskega kulturnega društva Vesna in domače sekcije Vsedržavne zveze partizanov Italije -ANPI Evald Antončič. Ker je 8. marec tudi priložnost za družabnost, pa so kot v tradiciji poskrbeli v ribji restavraciji Lampara, kjer so se ženske na pobudo gospe Fride Sedmak zbrale ob dobro in kvalitetno obloženi mizi. Gospa Mara jim je pripravila zelo okusne ribe, med eno in drugo por-cijo pa so Križanke seveda kar marsikatero rekle in dorekle, predvsem o dogajanjih v domačih logih, tako da je prijetno srečanje Križank še prehitro minilo. Na sliki: udeleženke družabnosti v gostilni Lampara v Križu. sesljan Vpisovanje v jasli K. Štrekelj Občina Devin Nabrežina obvešča, da se bo 31. marca 2016 zaključilo vpisovanje v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Se-sljanu za šolsko leto 2016/2017. Vpisne pole so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št.102 ter na spleni strani občine.. Od danes do torka, 22. marca, bodo v jaslih dnevi odprtih vrat. Od 10. do 11. ure si bodo starši lahko ogledali prostore, spoznali vzgojno in pomožno osebje ter se lahko z otroki udeležili dejavnosti, ki potekajo v jaslih. Prisotna bo tudi koordina-torka jasli, ki bo zainteresiranim staršem nudila vse potrebne informacije. V teh dneh bosta na sporedu dve gledališki predstavi za najmlajše in sicer v petek, 18. marca Turlututu (Lutkovno gledališče Ljubljana) ter v ponedeljek, 21. marca, Mare (Gledališče La Contrada iz Trsta), obe z začetkom ob 10. uri. Za nadaljne informacije se lahko zainteresirani starši obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, tel. št. 040 2017375 ali neposredno na občinske jasli K.Štrekelj v Sesljanu, tel. št. 040 2916087. trst - SDD Jutri izročitev nagrad Mihael Flajban Slovensko dobrodelno društvo bo jutri ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu slovesno izročilo študijske nagrade 29. natečaja Mihael Flajban za akademsko leto 2015-16 in pa natečaja za nagrado Irena Srebotnjak. Za Flajbanove nagrade je tokrat dospelo 17 prošenj. Posebna komisija v okviru upravnega odbora SDD je na podlagi študijskih uspehov, gmotnega položaja in vsestranske aktivnosti prosilcev določila eno Flajbanovo nagrado v višini 1.500 evrov za letošnjega bruca, po eno nadaljevalno nagrado enake višine iz razpisov Mihael Flajban in Irena Srebotnjak ter osem enkratnih nagrad po 500 evrov. Skupno bo torej SDD porazdelilo 8.500 evrov. V preteklih mesecih pa je že nakazalo slovenskim večstopenjskim ravnateljstvom iz vse dežele okoli 6.000 evrov za pomoč družinam pri manjših stroških za različne šolske dejavnosti. fifflft slovensko .-lOÍn* **** stalno gledališče fcfpfl NOVA UPRIZORITEV! križ - Tradicionalna družabnost ob 8. marcu Kriške sirene so praznovale Zbrale so se v domači ribji restavraciji Lampara in v prijetni družbi marsikatero rekle in dorekle DANES, 18. marec, ob 20.30 sobota, 19. marec, ob 19.00 nedelja, 20. marec, ob 16.00 ponovitve se nadaljujejo do 30. aprila v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 19. marca 2016 9 barkovlje - Glasbena matica in SKD Barkovlje Zvoki Istre, glasba, ki ruši meje in žice Hrvaško društvo glasbenih umetnikov je združenje, ki danes šteje več kot 500 glasbenih umetnikov. Njegov del je tudi Istrski pododbor HDGU-ja. ki je s koncertom Zvoki Istre v Zagrebu in izidom istoimenske zgoščenke s skladbami istrskih skladateljev leta 2013 obeležil svoj deseti rojstni dan. Projekt Zvoki Istre se je nato razširil in postal uspešno sredstvo za promocijo glasbe sodobnih istrskih skladateljev. Projekt je tako prejšnji torek gostoval v Barkovljah na istoimenskem koncertu, ki sta ga priredila Glasbena matica in SKD Barkovlje pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Italijanske Unije. Celovečerni koncert so uvedli ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, predstavnik SKGZ-ja Martin Lissiach ter predsednica istrskega pododbora HDGU Aleksandra Golojka. Skladno z njihovimi besedami je koncert potekal v znamenju umetniške zvrsti, kot je glasba, ki ruši meje in gre preko bodečih žic. Dogodek je potekal kot niz devetih glasbenih točk, ki so jih oblikovali pianisti Elda Krajcar Percan, Ta-tiana Šverko, Vladimir Mlinaric, Jadranka Celic Bernaz in Aleksandra Santin Golojka, flavtistki Samanta Pianistka Tatiana Šverko fotodamj@n Stell in Nataša Dragun, kitarist Žarko Ignjatovic, mezzosopranistka Sofija Cingula, tolkalec Vedran Vojnic in kontrabasist Sandro Peročevic. Vsi so povezani z Istro in Puljem. Prav tako so z Istro povezani avtorji skladb, ki so jih profesionalni glasbeniki, po večini profesorji glasbe in člani uglednih sestavov, igrali: bolj poznana Luigi Dal-lapiccola in Antonio Smareglia ter Nel-lo Milotti, Laura Mjeda Čuperjani, Bruno Krajcar in prisotna Branko Ok-maca ter Beni Dekleva Radakovic. Med večerom v barkovljanskem društvu je bilo tako mogoče slišati sakralno in operno avtorsko glasbo ter skladbe, ki sledijo po navdihu, tehniki kompozicije ter vsebinskih značilnostih istrski glasbeni tradiciji. V posebno veselje vsem, ki jim ni področje klasične glasbe pretirano domače, je vsak glasbenik pred nastopom na kratko predstavil skladbo, skladatelja in sebe, kar je omogočilo številnim prisotnim, da so boljše spremljali koncert. Večer je potekal pravzaprav trojezično: v slovenščini, italijanščini in hrvaščini. Gostje so med drugim ob zaključku pogostili občinstvo s tipičnimi istrskimi izdelki. Šlo je skratka za dogodek, ki je omogočil nadgradnjo že obstoječih dobrih odnosov med pripadniki narodnih skupnosti, ki živijo na območju severnega Jadrana in ki se ne ozirajo kaj preveč na fizične pregrade na državnih mejah. Levo klavirski duo Jadranka Celic Bernaz-Aleksandra Santin Golojka; desno kitarist Žarko Ignjatovic fotodamj@n repen - Slovensko zdravniško društvo Trst-Gorica Naglušnost, ta nadloga Predaval je priznani slovenski specialist otorinolaringolog Alojz Zorn Pred nekaj tedni je bilo v prostorih restavracije hotela Križman v Repnu strokovno srečanje Slovenskega zdravniškega društva -Trst, Gorica. Gost večera je bil dr. Alojz Zorn, priznani specialist otorinola-ringolog, bivši predstojnik specialističnega ORL oddelka bolnišnice v Izoli, ki je predaval na temo na-glušnosti. Predavatelj je najprej nazorno razložil anatomijo ušesa, dinamiko in zaznavanje glasu. Nato je nanizal vzroke naglušnosti kot so motnje prevajanja valov, ki so odvisne ali od ušesnega masla ali nove kosti, ki zapira kanal ali akutnih in glivičnih vnetij. To so prevodne naglušnosti. Hujša je čutno zaznavna naglušnost, ki prizadene čutne celice in živce. Najbolj pogost vzrok so stranski učinki nekaterih zdravil. Vzroki akutne naglušnosti so pomanjkanje kisika, tromboza in pljučna embolija. Pogosti vzroki postopne izgube sluha so poškodbe, močni dražljaji, kot so eksplozije, borelioza, tumorji. Posebno poglavje je starostna naglušnost, ki je deloma vezana na genetski faktor, deloma na sam problem splošnega staranja organizma, ki se kaže v oženju žil in manjši pre-krvavitvi in zato manjšim dotokom kisika. Nekatere patologije se lahko zdravijo farmakološko, druge kirurško, za nekatere, žal, ni še znanih rešitev. Pri starostni postopni izgubi sluha, če ni drugih vzrokov, je edina rešitev slušni aparat. Tudi o teh pripomočkih je predavatelj govoril in jih podrobno opisal. Dr. Alojz Zorn je ob koncu zelo zanimivega predavanja povedal še veliko svojih zanimivih izkušenj, in tudi to, da se je, po sili razmer, šel izpopolnjevat v Francijo, v Paris. Ob vrnitvi v domovino je na delovnem mestu s svojim znanjem in novimi izkušnjami pripomogel, da je postal oddelek izolske bolnišnice prvi v Sloveniji, v katerem so izvedli proteze slušnih koščic, ki so najmanjše tri ko-ščice v našem telesu. Poslušalci so po predavanju ob okusni večerji še marsikaj izvedeli od zgovornega in družabnega predavatelja. (mak) Alojza Zorna (desno) je predstavil Rafko Dolhar trst - Od danes v gledališču Bobbio Svet mi nič ne dolguje s Pamelo Villoresi Nagrada Danieli Mazzucato V avditoriju Skladišča idej na Kor-zu Cavour bodo danes ob 11. uri podelili nagrado Primavera di Donne sopranistki Danieli Mazzucato. Sprehod za srce Združenje Coped - Camminatrieste prireja danes ob 9. uri sprehod dvesto študentov in pešcev od Barko-velj do Miramara. Sprehod z naslovom Hodi ...za svoje srce bo potekal v sodelovanju s kardiovasku-larnim centrom tržaške glavne bolnišnice in se bo začel na trgu v Bar-kovljah, od koder bodo udeleženci krenili proti Miramaru, kjer se bodo sprehodili po tamkajšnjem parku. Pobuda se bo zaključila ob 11.45 v Grljanu. Iredentisti na fronti V okviru razstave Dve fronti, eno mesto bo danes ob 18. uri v avditoriju Muzeja Revoltella srečanje na temo Iredentistični prostovoljci iz Primorja med zgodovino in mitom, posvečeno iredentistom, ki so se med prvo svetovno vojno kot prostovoljci pridružili italijanski vojski. O tem bo govoril raziskovalec Fabio Todero. Večerja za Emergency Tržaška sekcija združenja Emergency prireja drevi ob 19. uri v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 večerjo, namenjeno zbiranju sredstev za t.i. Program Italija za nude-nje brezplačne zdravstvene oskrbe migrantom in osebam v težavah. Na sporedu bo ogled filma Articolo 32. Prikaz rezi oljke 1 !' t V gledališču Bobbio bo danes ob 20.30 na ogled drama Il mondo non mi deve nulla (Svet mi nične dolguje) italijanskega avtorja Massima Carlotta, v kateri nastopata Pamela Villoresi in Claudio Casadio (na siki), delo pa je režiral Francesco Zecca. Adelmo (Casadio) je »nesrečen« zmikavt, Lise (Villoresi), ki se v Riminiju pritihotapi skozi okno v stanovanje, ne vedoč, da se lastnica Lice (Villoresi) nahaja doma ... Delo bodo ponovili do ponedeljka, 21. marca, ob 20.30, v nedeljo pa ob 16.30. Kmečka zveza prireja v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica praktični prikaz rezi oljčnih dreves. Tečaj, ki bo potekal v torek, 22. marca, ob 15.30 v oljč-niku Bruna Križmana v bregu pod Križem v kraju »Faren« ledinsko ime »Podup«, bo vodila priznana strokovnjakinja univ.dipl.inž.agr Irena Vrhovnik in je namenjen vsem članom in ostalim zainteresiranim, ki se v tem obdobju lotevajo tega pomembnega posega v oljčniku. Iz organizacijskih razlogov pri Kmečki zvezi prosijo, da se vsi, ki se nameravajo udeležiti srečanja, predhodno prijavijo na uradih Kmečke zveze v Ul. Ghega št.2 ali po tel. 040 362941. 10 1 4 Sobota, 19. marca 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji ljubljana - Fotografska razstava o Slovencih v avstrijskih taboriščih po letu 1945 Slovenski begunci postojna Začel se je dvanajsti festival bluesa LJUBLJANA - Da begunska problematika ni aktualna zgolj v današnjem času, ampak so jo v ne tako davni preteklosti na lastni koži doživeli tudi številni Slovenci, priča gostujoča razstava arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Po koncu druge svetovne vojne je okoli 6000 Slovencev nekaj let preživelo v begunskih taboriščih v Avstriji. Preko razstavljenih fotografij je predstavljena zgodba, ki so jo v hudih razmerah pomanjkanja ustvarjali slovenski begunci, predvsem v Špitalu ob Dravi in Peg-getzu pri Lienzu. Razstava je nastala leta 2014 in obsega skupno 242 fotografij, ki so razporejene po posameznih tematskih sklopih in opremljene s podnapisi. Predstavljeno slikovno gradivo je sad dolgoletnega zbirateljskega truda Majde in Alojza Starmana iz Špitala, ki sta bila tudi sama nekdanja taboriščnika. Fotografije so delo Marjana Hočevarja, posamezne pa Franca Šetine, Marjana Kocmurja in drugih. Uvodni zgodovinski oris povojnega begunstva je prispevala zgodovinarka Helena Jaklitsch, na razstavnih panojih pa so predstavljeni tudi citati prof. Kajetana Gantarja, ki je bil tudi sam za krajši čas begunec. Zgodovinski oris povojnega begunstva Ko je postalo jasno, da bo oblast v Sloveniji prevzela komunistična partija, so številni Slovenci zapustili svojo domovino in preko Ljubelja odšli na Koroško (nekateri tudi v Italijo). Prvo taborišče je bilo postavljeno na odprtem polju ob starodavnem samostanu v Vetrinju pri Celovcu. Vetrinj je bilo tudi tisto zloglasno taborišče, iz katerega so zavezniki približno 12.000 domobrancev vrnili v Jugoslavijo in jih tako izročili v nemilost tamkajšnjim zmagovalcem druge svetovne vojne. Zaradi izredno slabih razmer so angleške oblasti odločile omenjeno taborišče že v nekaj mesecih zapreti. Slovenci so bili zatem razporejeni v taborišče v Špitalu ob Dravi, v Peggetzu pri Lienzu, Št. Vidu na Glini in Liechtensteinu pri Juden-burgu. Ze v nekaj dneh po nastanitvi so skušali tamkajšnje razmere karseda normalizirati. Šolsko, kulturno, versko in športno delovanje V vseh taboriščih so najprej poskrbeli za ureditev bivalnih razmer, še posebej pa za kapele, prostore za kulturne in šolske dejavnosti. Organizirali so vrtec, ljudske in različne strokovne šole. Še posebej velja izpostaviti begunsko gimnazijo, ki jo je vodil ravnatelj Marko Bajuk in je do novembra 1946 delovala v Peggetzu, po zaprtju tega taborišča in preselitvi Slovencev pa v taborišču Špital. Čeprav so bili sprva celo brez učbenikov in osnovnih šolskih potrebščin, je učiteljskemu zboru uspelo dvigniti nivo znanja na tako visoko raven, da so oblasti priznale tam opravljeno maturo in tamkajšnjim maturantom dovolile vpis tako na graško univerzo kot tudi na druge univerze po Evropi in svetu. Poleg šolstva pa je bila posebna skrb namenjena tudi kulturnemu življenju. V vseh taboriščih so nastali pevski zbori, uprizarjali so številne gledališke predstave in različne prireditve, tako za taboriščnike kot tudi za zunanje goste. Postavili so celo taboriščno tiskarno, kjer so natisnili številne učbenike in knjige. Kljub pomanjkanju papirja so izdajali svoje časopise z dnevnimi novicami, časopise namenjene mladim, študentom in posameznim stanovom (taboriščno glasilo Novice, napol ilegalni Domači glasovi itd.). Uredili so splošno knjižnico in pričeli razvijati pestro športno dejavnost. Na noge so postavili tudi zdravstveno ambulanto. Velik poudarek so dajali verskemu življenju. Poleg rednih dnevnih maš so negovali ljudske pobožnosti, imeli procesije, v soglasju s taboriščnim vodstvom pa organizirali tudi nekaj romanj izven taborišča. Ponekod so ponovno organizirali Katoliško akcijo, številni so bili vključeni v Marijino delo, aktivni pa so bili tudi skavti. ljubljana - Filmski nagradi festivala FDF Šestdnevna vojna in srebreniška megla LJUBLJANA - Mednarodna žirija 18. festivala dokumentarnega filma (FDF) je nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic, ki jo podeljuje Amnesty International Slovenija, namenila dokumentarnemu filmu Cenzurirani glasovi režiserke Mor Loushy. Posebno omembo je namenila filmu Megla Srebrenice režiserja Samirja Mehanovica. Film Cenzurirani glasovi predstavi do nedavnega cenzurirana pričevanja vojakov, ki sta jih pisatelja Amos Oz in Avraham Shapira pridobila teden dni po šestdnevni vojni Izraela na Sinaju. Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, v filmu prepletanje arhivskih posnetkov z avdio posnetki intervjujev z vojaki zmagovalne strani šestdnevne vojne leta 1967, ki so bili posneti kmalu po spopadih in cenzurirani več kot 30 let, razkriva osebna doživljanja moči, sramu, strahu, razočaranj in streznitve. Vojake, ki jih izraelska država slavi kot heroje, še danes zaznamujejo vprašanja o interpretacijah, posledicah in pomenu vojne; vprašanja, ki si jih človeštvo verjetno zastavlja, odkar pozna vojno. Film Megla Srebrenice pa je žirijo pritegnil z izvrstnim izborom intervjuvancev in navdušil s poetično, simbolično fotografijo, ki učinkovito odseva vsebinsko plat. Evokativna glasba deluje kot kontrast grozljivim arhivskim posnetkom, ki pa jih film nikoli ne izrablja. (sta) Razstavni panoji v Muzeju novejše zgodovine in slovenski otrok, rojen v begunskem taborišču roša Pritiski jugoslovanskih oblasti in nadaljnja pot Ves ta čas so jugoslovanske oblasti pritiskale na angleško upravo, da naj poleg domobrancev vrne tudi vse civiliste. V ta namen so bile organizirane celo repatriacijske komisije, katerih naloga je bila spodbujati taboriščnike, da se vrnejo v Jugoslavijo. Prepričevali so jih tako z lepimi obljubami kot tudi z grožnjami, zasliševanji in racijami. Tem pritiskom so bili namreč naklonjeni tudi Angleži. Da bi se taboriščniki odločili za vrnitev v domovino, so angleške oblasti zaprle dobro urejeno taborišče v Peggetzu in sredi hude zime konec leta 1946 begunce preselile v mnogo bolj neurejeno špitalsko taborišče. Omejevati so začeli tamkajšnjo kulturno in prosvetno življenje, za nekaj časa prepovedali begunsko gimnazijo ter izgnali najbolj vidne in aktivne Slovence. Večina taboriščnikov se kljub temu za vrnitev v Jugoslavijo ni odločila. Mnogi izmed njih so se preselili v druge evropske države, Ameriko, Avstralijo in Kanado, večina pa si je za svojo novo domovino izbrala Argentino, kjer so s svojo zavzetostjo ustvarjali in ustvarili tako imenovani argentinski čudež. Avtor gostujoče razstave arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na ogled je do 26. marca, od torka do nedelje, med 10. in 18. uro. RobiŠabec NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Prvi gost je bil Otis Taylor POSTOJNA - Svetovno znani blues glasbenik Otis Taylor je sinoči ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni odprl 12. sezono postojnskega festivala bluesa, na katerem bodo ljubitelji te glasbe lahko do konca maja prisluhnili še dvema afroameriškima izvajalcema. Taylor je multiinstrumentalist in tekstopi-sec, njegov svojevrsten slog je strokovna javnost poimenovala trance blues. Je eden najvplivnejših blues glasbenikov, ki je poleg številnih nagrad in nominacij leta 2009 dobil nagrado Blues Music Award, eno najvišjih priznanj na področju bluesa. Blues festival Postojnska jama se bo nadaljeval 7. aprila, ko bo nastopil Corey Harris, spomladanski del festivala pa bo 26. maja zaključil Alvin Youngblood Hart s koncertom na prostem. Postojnski festival kot edini v Sloveniji zagotavlja kontinuirano ponudbo bluesa. Od prve sezone 2004/2005 je slovenskemu občinstvu predstavil veliko pomembnih imen, kot so Sugar Blue, Byther Smith, Bluesbreakers, Roscoe Che-nier, Sonny Rhodes, The Holmes Brothers, Nine Below Zero, Hans Theessink, Mississippi Heat, Ana Popovic in drugi. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS IGGY P Qf> FOST POP ÛEPRES&ION TOW Post Pop Depression Iggy Pop Garage rock Loma Vista Recordings, 2016 Ocena: Oseminšestdesetletni James Newell Osterberg, splošno znan s psevdonimom Iggy Pop, še ni za penzijo! Stari legvan (vzdevek, ki izhaja iz časov prvega benda The Iguanas in iz katerega je nato nastal Iggy) ostaja sicer ena izmed redkih rok legend, ki še vedno vztraja na svetovni glasbeni sceni. S svojo glasbeno kariero je Iggy začel daljnega leta 1969, danes pa nam predstavlja sedemnajsti solo album Post Pop Depression. Nova plošča je izšla ravno danes. Izdala jo je manjša ameriška glasbena založba Loma Vista Recordings. Iggy Pop se je spet odločil, da sam posname album, potem ko je pred tremi leti izdal plošček Ready To Die s svojim prvotnim bendom The Stooges. Iggy sicer ni posnel albuma čisto sam, priskočili so mu namreč na pomoč izvrstni glasbeniki, to so Josh Homme (lider benda Queens Of The Stone Age), Dean Fertita (član skupin Queens Of The Stone Age in The Dead Weather) ter bobnar angleške zasedbe Arctic Monkeys Matt Helders. Homme je tokrat odigral tudi vlogo glasbenega producenta. Nov album sestavlja devet komadov, traja pa malo več kot štirideset minut. V novi plošči je kar nekaj namigov na sedemdeseta leta, in sicer na obdobje, med katerim je Iggy Pop živel s preminulim Davidom Bowiejem v Berlinu. Bowie in Pop sta bila zelo dobra prijatelja, v tistih letih pa je »beli vojvoda« Popu veliko pomagal pri snemanju prvih samostojnih plošč. Na Bowieja, ki je umrl januarja letos, se je Pop spomnil na primer v komadu German Days, prijetni pesmi v slogu Doorsov. Plošča je na splošno prijetna, na njej pa se pozna glasbena žilica Josha Hommea. Med boljše pesmi spadajo gotovo single Gardenia, American Valhalla - ta spominja na nekatere Queens Of The Stone Age komade - in rokerska Sunday, ki se s pomočjo simfoničnega orkestra prelevi v pravo skladbo klasične glasbe. Nadpovprečna je še zaključna, šest-minutna skladba Paraguay. Post Pop Depression naj bi bila zadnja plošča ameriškega rokerja; legvan se namreč stara, čeprav je videti še vedno v dobri formi ... Petek, 18. marca 2016 Smeh je pol zdravja Smeh je pol zdravja, pravijo. Ne onesnažuje, je brezplačen in nalezljiv, pripomore k dobremu delovanju imunskega sistema, razrešuje spore, zbližuje ljudi, gradi nova prijateljstva. Smejemo se lahko povsod in ne potrebujemo dovoljenja. Smeh polepša dan, osvetli temne trenutke, je univerzalni jezik, najbolj naraven odziv našega telesa in duše in še bi lahko naštevali. Z znanstvenega vidika je smeh živčni odziv na komično ali razvedrilno situacijo. Je eden najprepoznav-nejših izrazov veselja, se pojavlja kot izraz olajšanja po prenehanju nevarnosti, kot obrambni mehanizem v stanjih strahu ali kot znak zadrege in sramu. S preučevanjem smeha in njegovih vplivov na človeško zdravje in psihološko stanje se ukvarja medicinska stroka, imenovana gelotologija (iz grščine gelos, smeh). Mnoge študije dokazujejo, da smeh pozitivno vpliva na naše mentalno in telesno počutje. Že Freud je ugotavljal, da nam humor pomaga, da se bolje odzovemo na stres, Musek pa tracije stresnih hormonov in blažje zaznavanje telesne bolečine. Zaradi blagodejnih učinkov se ga poslužujejo tudi v psihoterapiji in pozitivni psihologiji; metodi zdravljenja s smehom pravimo smejalna terapija. V Mariboru je bil leta 2012 celo ustanovljen Mednarodni inštitut za smeh, katerega cilji so umestiti smeh v vse nivoje družbe, izvajati znanstvene raziskave ter se povezati s strokovnimi in pedagoškimi institucijami in njihovimi strokovnjaki tako doma kot v tujini. Po vseh državah izvajajo srečanja in tečaje joge smeha, številna so tudi tekmovanja v smehu (tudi v Sloveniji). JOGA SMEHA Statistike dokazujejo, da že trideset minut joge smeha pomaga znižati sladkor v krvi, kar je seveda zelo pomembno za bolnike diabetisa. Kadarkoli se začnemo smejati, se aktivira trebušna prepona, ki vpliva na po-mirujočo vejo našega živčnega sistema. Začnejo se izločati hormoni sreče, dviga se odpornost imunskega sistema in na ta način poskrbimo za svoje zdra- farkta na tretjino, ublaži, v večini primerov pa popolnoma odpravlja stanja depresivnosti, deluje pomlajevalno in regenerativno, vzpodbuja ustvarjalnost in pozitivno naravnanost pri reševanju življenjskih izzivov. Smejalna joga je kombinacija vo-kalno-gibalnih vaj, dihanja, iger in globoke sprostitve po približno trisedetih minutah intenzivnega smejanja z vmesnimi dihalnimi oddihi. Koncept joge smeha temelji na dejstvu, da se lahko smeje vsak, kadarkoli, brez kakršnega koli razloga, brez šal in komedije. Smeh se začne kot vaja v skupini in se zaradi očesnega kontakta in skupinske dinamike spremeni v spontani smeh. Še sami ugotovite, kakšen ti smejočega človeka ste. Kviz trdil, da posamezniki, ki se pogosto smejijo, redkeje doživljajo negativna čustva, kot so tesnoba, depresivnost, osamljenost. Smeh pozitivno deluje na kardiovaskularni sistem, znižanje krvnega pritiska, zmanjšanje koncen- vje. Številne raziskave učinkovanja smeha na telo, čustva in um dokazujejo, da deset minut smeha na dan občutno ublaži bolečine in omogoča miren sen ter da reden smeh. Poleg tega zniža možnost ponovitve srčnega in- Kolikšen je vaš smejalni Q? Odgovorite na naslednja vprašanja s številkami od 1 do 5, pri čemer: * 1 pomeni skoraj nikoli, * 2 pomeni redko, * 3 pomeni včasih, * 4 pomeni pogosto, * 5 pomeni zelo pogosto oz. vedno. 1. Slišim se glasno smejati. 2. Sem zabaven/na družabnik/ca. 3. Moj občutek za humor mi pomaga pri komunikaciji. 4. Nimam težav s tem, da se, kadar je primerno, obnašam norčavo. 5. Spontano sem igriv/a. 6. čas za igro in smeh je redno na mojem urniku. 7. Z lahkoto se smejim svojim napakam. 8. S humorjem pomagam drugim k boljšemu počutju. 9. Iz slabe situacije potegnem najboljše. 10. Izogibam se sarkazma in negativnega (omalovažujočega) humorja. 11. Izogibam se humorja, ki bi koga v družbi spravil v neprijetno počutje. 13. Vzamem si čas za počitnice. 14. Družina in prijatelji podpirajo mojo potrebo po smehu. 15. Kadar sem v stresu, mi moj občutek za humor pomaga ohranjati stvari v perspektivi. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Jokavost in vsebinsko izvajanje nekaterih predstavnikov goriških primarnih ustanov bi Italijani označili kot IGNOBILE GAZZARRA.« (Ukmarjev komentar na Facebooku, o soočenju ustanov SKGZ in SSO v Nabrežini) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Branje poezije v Ljudskem vrtu Ob svetovnem pesniškem dogodku Pesem za begunce, bo v nedeljo, 20. marca, ob 11 .uri, v Ljudskem vrtu branje pesmi za begunce. Dogodek prireja Slovenski klub, ki smo mu tokrat priskočili na pomoč šumovci. Pesniško matinejo ob svetovnem dnevu poezije pred Kosovelovim kipom bodo sooblikovali mladi pesniki in vsi, ki bi radi javno prebrali pesem za begunce. Sodelovali bosta prvo uvrščeni nagrajenki mladinskih natečajev za sklop poezije, ki sta jih razpisala Šum in MOSP - SKK, Samantha Gruden in Tina Sbarbaro. Dopoldan bo obarval zvok trobente, za kar bosta poskrbela študenta tržaškega konservatorija Tartini Denis Daneu in Niccolo Zampiron. 16. Na delovnem mestu se z lahkoto smejim (se zaradi tega ne počutim neugodno). 17. Dovolim si najprej igrivost in nato delo. 18. Moja radost je ena mojih najboljših vrlin. 19. Verjamem, da smeh pripomore k mojemu dobremu počutju. 20. Več kot se smejim, boljše se počutim. Seštejte točke in poglejte rezultat: 75-100: visok smejalni Q. 50-75: precej dobro. 25-50: nizek smejalni Q. (Povzeto po C. R. Fenwicku.) No, kakšen je bil vaš rezultat? Več se boste smejali, lažje vam bo. če se boste sredi ulice, v trgovini, v gneči ali med kosilom spomnili na kako smešno situacijo, se nikar ne zadržujte. Spom- nite se starega pregovora, ki pravi: »Smeh ni greh.« Naj vam od smeha kar tečejo solze. Zato si za konec preberite še nekaj smešnic. Kaj je to? Kaj je to? Štirje v sobi, pa samo eden dela. Trije državni uslužbenci in en ventilator. Pri zdravniku Pacient je obiskal zdravnika in mu rekel: »Doktor, jaz sem strašno po-zabljiv.« »Od kdaj pa?« ga vpraša doktor. »Kaj od kdaj?« vpraša pacient. Taksist Turistka vpraša taksista: »Ali mi lahko opišete najkrajšo pot do železniške postaje?« »Ne morem, ker sem taksist.« Ko človek pozabi, da je Človek Ste že kdaj slišali za Milgramov eksperiment? Leta 1961 ga je izvedel profesor psihologije na ameriški Univerzi Yale. Eksperiment je preizkus na profesorjih in njihovi podrejenosti vodji eksperimenta. Vodja ukaže profesorju, naj za vsak napačen odgovor učencu povzroči boleče elektrošoke, za vsak naslednji napačen odgovor naj bodo elektrošoki vedno močnejši, torej vedno bolj boleči. Učenci so bili pri eksperimentu igralci, v resnici niso dobivali resničnih elektro-šokov, bili so zavezniki vodje eksperimenta. Učitelji tega niso vedeli. Izid eksperimenta je strašljiv: velika večina profesorjev je vodji ubogala do konca. Ne glede na bolečine in kričanje učencev, so profesorji šli do konca. Ker so ubogali vodjo. Šumovci za naše šepetanje in kramljanje črpamo navdih iz klepetov, iz tega kar občutimo, doživimo, vidimo ... Tokrat nam je bila navdih predstava v Gledališču Glej, »Nikita. Rojena 1985.«, ki jo vodi igralka Maruša Majer. Predstava je ponazorila Milgramov eksperiment in ga aktualizirala. Aktualizirala ne samo za leto 2016, temveč tudi za vsa pretekla desetletja in stoletja. Srhljivo pa je to, da je Milgramov eksperiment še danes tako aktualen. Da, danes, v času, ko smo mi zahodnjaki na varnem, v svetu pa vihra tretja svetovna vojna. In iz dneva v dan umirajo civilisti, otroci, ženske, mladi. Begunci, ki si želijo na varno, pa so ujeti v mrežo. Predstava »Nikita. Rojena 1985.«, je predstava o podrejenosti avtoriteti brez časovne omejitve. Kar je srhljivo, je prav ta brezčasnost. Torej podrejenost avtoriteti kot nekaj, kar je vklesano v ljudi, česar se ne moremo znebiti. To je tisti trenutek, ko pozabimo, da smo ljudje, in začnemo streljati. Ko vojak pozabi, da ima doma dveletno hčerko in triletnega sina in na ukaz generala brezsrčno ustreli mlado ženo, ki ima v naročju dveletno hčerko, za roko pa drži triletnega sina. Ker, ko general ukaže, je to pač ukaz. Nekdo morda najprej pomisli na Hitlerja, kdo drug na generala Mladica, obtoženega vojnih zločinov genocida in zločinov proti človečnosti. Vendar pa ni treba, da se zazremo tako daleč na- zaj. Saj tudi danes vsak dan umira preveč civilistov, žensk in otrok. Kdaj bo vendar človek res postal Človek? 1 2 Petek, 18. marca 2016 O w APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu gorica - Občinski odbor odobril proračun za letošnje leto Znižali zadolženost, še naprej brez Irpefa Goriški občinski odbor je odobril proračun za letošnje leto, ki je uravnovešen na ravni 130 milijonov evrov in že četrto leto zapored ne predvideva dodatka k davku na osebne dohodke Ir-pef. »Davki bodo v Gorici spet med najnižjimi v Italiji. Tudi letos nismo vključili v proračun dodatka na davek na osebne dohodke Irpef, ki je v številnih krajih po deželi kar visok - v Trstu imajo količnik 8 tisočink. Državna vlada je ukinila davek na prvo stanovanje Tasi, medtem ko smo za davek Imu na drugo stanovanje in podjetja ohranili najnižjo stopnjo 7,6 tisočinke,« poudarja goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj občinski proračun predstavil skupaj s pristojnim odbornikom Guidom Germanom Pettarinom in občinsko funkcionarko Anno Cisint. »Edino za bančne zavode smo potrdili višjo stopnjo davka Imu - in sicer 10,6-odstotno, kar je sicer veljalo že lani. Višine davka na odvozu odpadkov Tari pa še nismo sposobni izračunati, vendar predvidevamo, da bo deležna malenkostnega znižanja predvsem po zaslugi občanov, ki se vestno držijo pravil ločenega zbiranja,« poudarja Romoli in pojasnjuje, da je nizko obdavčitev podjetij v goriški občini potrdila tudi raziskava zavoda CNA. »Izračunali so stopnjo obdavčitve podjetij po celi Italiji, sestavili so lestvico in Gorica se je uvrstila na drugo mesto krajev, kjer podjetja plačujejo najmanj davkov; pred nami je edino Cuneo v Piemon-tu,« je zadovoljen župan, po katerem Približno 26 milijonov evrov so namenili sociali in šolstvu, 6,5 milijona evrov bo šlo za okolje, poldrugi milijon pa za mestno mobilnost goriški podjetniki občasno zahtevajo ukrepe za znižanje davkov zaradi bližine Slovenije. »Naša občina skuša uresničevati zahteve podjetnikov in trgovcev z nižanjem davkov, čeprav bi za to morala poskrbeti država,« pravi Romoli in opozarja na pomemben dosežek glede stopnje zadolženosti goriške občine. »Leta 2009 je bila goriška občina zadolžena za približno triind- Pred davčnim uradom goriške občine bumbaca GORIŠKA Bazni sindikati oklicali stavko Bazni sindikati CUB, SI-COBAS, USI-AIT in SGB so za današnji dan oklicali splošno stavko javnega in zasebnega sektorja proti gospodarski in socialni politiki državne vlade. Delovanje občinskih uradov in javnih služb bo zato oteženo. V matičnem uradu goriške občine bodo poslovali le za registracijo rojstev oz. smrti; zagotovljeno je delovanje pogrebne službe, kar zadeva opravljanje pogrebov. Redarji bodo opravljali le nekatere od nujnih nalog; redno bo posloval operativni center, tudi socialne službe bodo redno dostavljale obede na dom ostarelim in mladoletnim. Za informacije o delovanju vrtcev in jasli z goriške občine svetujejo vsem staršem, naj se pozanimajo neposredno pri učnem osebju. vajset milijonov evrov; v vseh teh letih smo bili pozorni na vsak evro stroškov, tako da smo zadolženost znižali in bo leta 2018 predvidoma znašala 2,9 milijona evrov, to se pravi kar dvajset milijonov evrov manj. Opozoriti je treba, da je zadolženost med največjimi težavami na državni ravni, saj preprečuje Italiji, da bi sprejela katerikoli ukrep, ki bi pospešil gospodarsko rast,« pravi župan Romoli in zagotavlja, da kljub nižanju davčne obremenjenosti in zadolženosti niso krčili občinskih - zlasti socialnih - storitev. »Krčili smo edino najrazličnejše stroške - začenši z reprezentančnimi; po zaslugi tovrstnega varčevanja nam ni treba, da bi še globlje segali v žepe Goričanov, kar je v sedanjih kriznih časih še toliko bolj pomembno. Poleg tega smo z leti krčili število posojil, na katerih smo vsako leto plačevali kar nekaj obresti. Rezultat vseh naših izbir je še kako viden; v goriški občini so davki med najnižjimi v Italiji, v žepih Go-ričanov je ostal kak evro več, ki ga ljudje lahko porabijo v druge namene,« poudarja župan. Proračun je uravnovešen na ravni 130 milijonov evrov; tekočih stroškov bo za 55 milijonov evrov, pri čemer največji del sestavljajo stroški za socialo in šolstvo - približno 26 milijonov evrov. 6,5 milijona evrov bo šlo za okolje, poldrugi milijon za prevoze in mestno mobilnost. Pol milijona bo šlo za socialna stanovanja, pol milijona so namenili poklicnemu izobraževanju in projektom na področju dela. Goriška občina krije večji del stroškov za razne storitve, ki jih ponuja svojim občanom. Za jasli občina letno porabi okrog 826.000 evrov, vendar družine krijejo le 23,41 odstotka stroškov; šolski avtobus stane 98.000 evrov, družine krijejo v tem primeru le deset odstotkov stroška. Za vzdrževanje lo-čniškega doma za starejše občane Culot porabi občina 1.644.000 evrov, pri čemer krijejo družine 786.700 evrov stroška. »Prizadevamo si, da bi občinske storitve čim bolj odgovarjala na potrebe Goričanov in da bi bile čim boljše. Zadovoljni smo, da nam uspeva ohranjati njihovo dosedanjo ravno, kar ni ravno enostavno, saj gospodarska kriza še vedno traja,« zaključuje župan Ettore Romoli. (dr) tržič - Družba A2A Potrjene obveze Predsednica dežele Debora Serracc-hiani se je včeraj s predsednikom družbe A2A Giovannijem Valottijem pogovorila o delovanju tržiške termoelektrarne. »Srečanje je bilo pozitivno, saj je vodstvo družbe potrdilo obveze iz prejšnjih let. Še posebno pomembno je, da so potrdili prizadevanja v korist zaščite okolja - tudi glede na že sprejete ukrepe,« pravi Serracchianije-va. Valotti je še zlasti opozoril na namestitev novih filtrov DeNox, po zaslugi katerih naj bi se zelo znižali izpusti dušika. »Vodstvo družbe A2A se je obvezalo, da bo odstranilo odra-bljene rezervoarje za kurilno olje, komaj bomo na deželi izdali potrebno dovoljenje; obenem bodo eno kurilno peč za kurilno olje posodobili in jo prilagodili za sežiganje bioma-se. V tem primeru naj bi razmišljali o uresničitvi sistema ogrevanja na daljavo, na katerega naj bi povezali nekaj okoliških industrijskih obratov, kar naj bi prispevalo k znižanju škodljivih izpustov,« napoveduje Serracchia-nijeva, ki se je z direktorjem družbe A2A pogovorila tudi o podaljšanju okoljskega dovoljenja, kar je bilo prejšnji teden v Rimu tudi predmet pogovora med deželno odbornico Saro Vito in okoljskim ministrom Gianluco Gallettijem. »Družba A2A opozarja, da gre za odločitev, ki velja vse termoelektrarne po državi. Družba A2A sicer ne ugovarja ministrovim napovedim, da bodo spremenili parametre iz evropske direktive o tehnoloških izboljšavah "Best Available Techniques', čemur bo treba prilagoditi tudi državno zakonodajo,« zaključuje Debora Serracchiani. gorica - Prva svetovna vojna Na spletu podatki o padlih Skoraj sto let po koncu prve svetovne vojne v Fundaciji Poti miru v Posočju s sedežem v Kobaridu prejemajo na leto od trideset do petdeset klicev oseb, ki sprašujejo, če kar koli vedo o njihovih prednikih, padlih na soški fronti. Zlasti seveda sprašujejo po kraju pokopa. Miha Uršič iz ko-bariške fundacije je s podatkom postregel včeraj na goriški pokrajini, kjer so predstavili spletno stran www.cadutigrandeguer-ra.net, ki prinaša sezname vojakov, pokopanih v kostnicah v Redipulji, na Oslavju in nad Kobaridom. Digitalizirali so namreč papirnate registre, ki jih hranijo v Redipulji, je povedal predstavnik vojaške ustanove Onorcaduti, Norbert Zorzitto. V registrih je zabeleženih 65.150 vojakov od skupno 100.000, kolikor jih je pokopanih v kostnicah. Gre skoraj izključno za italijanske vojake, edina izjema je oslav-ska kostnica, kjer so zbrali posmrtne ostanke tudi manjšega števila avstro-ogrskih vojakov. O teh, ki so označeni kot »neznani« vojaki, pa je Zorzitto pojasnil, da gre v večini primerov za »znane neznance«, v kolikor so bili ob smrti na bojiščih in ob pokopu dobro znani, njihova identiteta pa se je izgubila ob prekopih in prenosu v kostnico. Vsak padli vojak je bil v povprečju trikrat prekopan oz. ponovno pokopan, je pripomnil raziskovalec prve vojne Marco Mantini in dodal, da je goriška spletna stran med sorodnimi podatkovnimi bazami najbolj popolna. Na voljo je v italijanskem in slovenskem jeziku, omogoča dinamično iskanje po seznamu, ki navaja kraj pokopa in vse navedbe - npr. vojaško enoto in lokacijo prvega pokopa - iz papirnatega regi- Popisanih je 65.150 vojakov od skupno 100.000, kolikor jih je pokopanih v kostnicah v Redipulji, na Oslavju in nad Kobaridom stra. »Iskanje je tako olajšano, predvsem pa je ohranjen spomin na veliko tragedijo in njene žrtve,« pravijo na pokrajini. Spletno stran je izdelal goriški inštitut za mednarodno sociologijo ISIG v okviru projekta, za katerega sta dala pobudo pokrajina in uprava kostnice v Redipulji, financirala pa ga je zveza pokrajin Furlanije- Julijske krajine. Včerajšnjo predstavitev je vodila podpredsednica pokrajine Mara Černic ob udeležbi predsednika Enrica Gherghet-te in pa podpredsednika tržaške pokrajine Igorja Dolenca. Ta je opozoril na soroden tržaški projekt, katerega namen je predstaviti in ovrednotiti avstro-ogrski pokopališči iz prve svetovne vojne v Proseku in Nabre-žini. Poleg nahajališč pokopa spletna stran www.percorsiprovinciats.it/1914-1918/ omogoča svojcem in raziskovalcem, da se seznanijo tudi z imenom, činom, vojaško enoto, datumom smrti in z drugimi podatki o padlih vojakih. Dolenc je poudaril, da sta kraški pokopališči kraj zadnjega počitka cesarjevih vojakov številnih narodnosti pa še italijanskih in ruskih vojnih ujetnikov. S tem v zvezi je opozoril na težave pri izpisovanju imen in priimkov, ki so jih ustrezno rešili. Omenil je še, da so na Proseku pokopani tudi padli v Doberdobu in Podgori. Podatkovno bazo so izdelali tudi v kobariški fundaciji, nanaša se na deset vojaških pokopališč v Zgornjem Posočju in vsebuje 21.000 imen padlih. »Veliko dela pa nas še čaka,« je zatrdil Miha Uršič iz Fundacije Poti miru. GORIŠKA Petek, 18. marca 2016 1 3 Jusuf, Jamal, Habibola, Israf in Manzur so včeraj v avditoriju slovenskega višješolskega središča nagovorili dijake licejskega pola. Gre za afganistanske in pakistanske begunce, ki so zbežali iz svojih rojstnih krajev pred talibani in so po dolgem potovanju prišli v Gorico, kjer so vložili prošnjo za pridobitev statusa azilanta. »Prav je prisluhniti zgodbam migran-tov, saj si bomo le tako lahko ustvarili mnenje o tej zapleteni zadevi,« je uvodoma v imenu dijakov povedal Christian Visintin, ki je skupaj s sošolci poskrbel za organizacijo srečanja; potekalo je v okviru medrazrednega dijaškega zborovanja. Skupaj z migranti so dijake nagovorili predstavniki združenja Insieme con voi. Njegova predsednica Bej-za Kudic je pojasnila, da so začeli nuditi pomoč pribežnikom leta 2014. »Takrat smo poiskali zatočišče za 67 pribežnikov, ki so bili brez strehe nad glavo. Prepričani smo bili, da bo vse skupaj trajalo le dva tedna, vendar smo z delom nadaljevali, saj pristojne ustanove še vedno ne poskrbijo za vse pri-bežnike, ki prihajajo v Gorico,« je pojasnila Bejza Kudic. V nadaljevanju so spregovorili Manzur, ki je v Italijo prišel pred poldrugim letom, in njegovi prijatelji. Vsi po vrsti so povedali, da so iz Afganistana in obmejnega območja Pakistana zbežali pred ta-libani, ki so pobili številne njihove prijatelje in tudi družinske člane. »Talibani so prišli v našo hišo in zahtevali, naj se jim pridružim. Moja mama se je temu uprla in mi dejala, naj zbežim pred njimi. Tako sem več dni potoval po Iranu do meje s Turčijo, kjer so na nas streljali policisti. Nekateri so takrat umrli, drugi smo zbežali v gozd in se več dni skrivali; bili smo žejni in lačni. V Turčiji sem preživel osem mesecev, potem sem nezakonito prečkal mejo in vstopil v Bolgarijo, kjer so nam policisti pobrali denar in telefone, nas pretepli in zaprli v begunski center. Po sedemnajstih dneh so nas spustili in smo se odpravili v Srbijo, kjer so me dvakrat aretirali. Zatem sem potoval preko Madžarske, kjer so me zadržali dvajset dni in me enkrat aretirali. Sledila je pot skozi Avstrijo do Nemčije, kjer sem ostal osem mesecev. Med begunci se je razširil glas, da bo Nemčija vse Afganistance odpeljala v Afganistan, zato sem zbežal v Italijo in v Gorici zaprosil za pomoč. Zdaj sem nastanjen v središču Nazareno in kot prostovoljec nudim pomoč ostalim beguncem,« je povedal 22-letni Ju-suf. Tudi ostali pribežniki, ki so včeraj obiskali slovensko višješolsko središče in so dijakom zaupali podobne življenjske izkušnje, so zelo mladi. Najstarejši ima 23 let, najmlajši jih je osemnajst dopolnil pred kratkim. Vsi pribežniki bi si radi v Italiji ustvarili novo življenje in našli zaposlitev, čeprav to ne bo lahko. Večina izmed njih je v Afganistanu opravila le nekaj razredov osnovne šole, saj so talibani preprečevali mladim, da bi se izobraževali. Večina afganistanskih pribežnikov zato nima višje izobrazbe, številni med njimi poznajo le nekaj besed angleščine, tako da so včeraj govorili v jeziku paštun; za prevod v angleščino je poskrbel Manzur, ki je v preteklosti nekaj let živel v Angliji, od koder se je kasneje moral vrniti v domovino. Kakorkoli, pribežniki bi radi nadaljevali s študijem v Italiji in se čim več naučili; dijaki so jih ob zaključku srečanja vprašali, kaj bi radi postali, ko bodo »veliki«. Eden je odgovoril, da bi rad študiral medicino, drugi je povedal, da bi rad postal profesionalni igralec kriketa. Danjel Radetič gorica - Licejci povabili medse begunce Po begu pred talibani sanjajo lepše življenje Med potovanjem so nanje streljalijih aretirali in okradli Slovenski licejci na srečanju s pribežniki (zgoraj), iz jezika paštun je v angleščino prevajal Manzur (desno) bumbaca gorica - Koncert v stolni cerkvi Bachov Pasijon, prežet z energijo in motivacijo mlade zasedbe Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov sta v sredo poskrbela za veličasten in vsebinsko bogat zaključek praznovanja mestnih zavetnikov sv. Hilarija in Taci-jana. Koncertna sezona se je za en večer selila v goriško stolnico, kjer je postni čas počastila monumentalna mojstrovina, Pasijon po Janezu Johanna Sebastiana Bacha. Večer ob poslušanju baročnega, duhovno navdihnjenega bisera je upravičeno navdušil številno publiko z energijo in motivacijo mlade zasedbe, ki so jo sestavljali študentje in profesorji Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, očaral je zaradi lepote programa, dotaknil se je src poslušalcev zaradi ljubezni, s katero so predvsem nekateri izvajalci pristopili k podajanju vsebin, z vidika filološke stroke pa je vzbudil mešane občutke, toda v spodbudnem smislu. Oddelek za staro glasbo je novejša pridobitev ljubljanske Akademije za glasbo. Mlada Slovenija je nasploh spoznala zaklad filoloških pristopov zelo pozno, a ima sedaj dvojno prednost, ki ji bo omogočila zelo hitro napredovanje: živo zanimanje in zgled vseh referenčnih strokovnjakov, ki so v zadnjih desetletjih po- Dirigent Marko Vatovec je vodil osemdesetčlansko vokalno-instrumentalno zasedbo bumbaca stavili temelje sijajnim izvedbam v antičnem stilu. Izvedba Bachovega Pasijona iz leta 1724je izražala vse to: hrepenenje in iskanje, dosežke in dvome zelene izkušnje in mladih izvajalcev, hkrati je evidentirala nekaj zelo perspektivnih talentov. Odgovornost izvedbe je prevzel dirigent Marko Vatovec, ki je vodil osemdesetčlansko vokalno-instrumentalno zasedbo skozi globoko občuteno doživljanje krvave poti Jezusa v vzporedni dimenziji Pasijona, v katerem je na eni strani svetopisemska zgodba, na drugi pa komentar oz. čustva vernikov, opazovalcev teh prizorov iz Kristusovega življenja. Zato pojejo na eni strani liki svetopisemske pripovedi (Evangelist, Jezus, Pilat), na drugi pa solisti, ki ne utelešajo likov, temveč pojejo in poveličujejo Gospoda v imenu slehernega ver- Izvajalci pred oltarjem stolniške cerkve bumbaca nega človeka. Zbor pa ima dvojno vlogo, saj je včasih ljudstvo, včasih pa »zunanji« komentator, nosilec neskončne žalosti, ljubezni, hvaležnosti in upanja. Baročni orkester Akademije je neiz-brušeni biser: razumel je in ujel značaj stila, a je pokazal negotovosti v natančnem sozvočju kot tudi v zvezi s temeljno vlogo, ki jo instrumentalisti v tej skladbi odigrajo s konstantno podporo, ki uvaja v vzdušje arij, včasih ovija glasove, včasih jih povzdigne v prozorne duhovne vrhove. Intenzivnost ni nadomestila zaskrbljenosti za natančno izvedbo niti v zboru (Komorni zbor Ave in Baročni zbor Akademije), ki se je odlično izkazal v krajših in silovitih odgovorih ali pa v umirjenih koralih, a je težje ohranjal napetost in muzikaličnost na daljši »progi«. Med solisti so odločno izstopali »liki« zgodbe: zahtevno, recitativno in povezovalno vlogo je skladatelj zaupal Evangelistu, ki ga je zelo ekspresivno, v višjih legah včasih preveč zagnano, a izjemno tankočutno izvedel Martin Logar. Hiera-tičen Jezus je bil Rok Oblak, na poseben način pa je pritegnil pozornost Domen Križaj, ki je z žlahtnim opernim nastavkom dal besedam Pilata zelo prepričljive, čustvene barve globoke in dramatične človečnosti osebe, ki ob spoznanju krivice lahko postavi pretresljivo vprašanje »kaj je resnica?«. Med ostalimi solisti je bilo več obetavnih glasov, ki pa so trenutno premalo pozorni do bistvenega ekspresiv-nega pomena oblik baročne retorike. Vredna omembe sta tudi dva člana orkestra: organist Alberto Busettini, ki je bil sposoben »dihati« s pevci v tesni in emo-cijsko nabiti povezavi, in mladi violonče-list Peter Kaiser zaradi temperamentnega in očarljivo muzikaličnega izraza. ROP gorica - Sklad FAI Slovenski ■ • v« vodici po sledeh Ritterjev Vila Ritter v goriških Stražcah Doprinos slovenskih šol k najbolj množični pobudi italijanskega sklada FAI je tolikšen, da bodo na vseh odbranih lokacijah na Goriškem - teh bo letos kar pet in bodo povezane z družino Ritter - tudi vodeni ogledi v slovenskem jeziku. K sodelovanju na Pomladnih dnevih FAI - ti potekajo po vsej državi v organizaciji 130 krajevnih delegacij sklada, katerega osnovni cilj je ohranjanje in ovrednotenje kulturnih, umetniških in okoljskih zakladov - so kakor vsako leto povabili goriške višje srednje šole, zato da prispevajo dijake, ki bodo vodili oglede. Odzvali so se italijanski tehnični pol Galilei-Pacassi-Fermi, licejski pol Alighieri-Slataper-Duca degli Abruzzi, tehnični in licejski pol DAn-nunzio-Fabiani ter slovenski licejski pol Tru-bar-Gregorčič. Mladih vodičev bo skupno 138 (34 dijakov tretjih razredov bodo prispevale slovenske šole), obiskovalce pa bodo nagovarjali v italijanskem, angleškem, nemškem in slovenskem jeziku. Dijake so ustrezno pripravili, z italijanskim in slovenskim licejskim polom pa je FAI podpisal tudi konvencijo v okviru izobraževalnega projekta, ki odpira šolo trgu dela. Pomladni dnevi bodo potekali v soboto in nedeljo, 19. in 20. marca, uvod vanje pa bo že danes v Vili Attems v Ločniku (Ulica Giulio Cesare 36). Z začetkom ob 18. uri bo tam konferenca o daljnovidni podjetnosti družine Ritter, ki ji je goriška delegacija FAI posvetila letošnje Pomladne dneve. »Ritterji so bili prosvetljeni podjetniki, ki so se k nam priselili iz Nemčije na začetku devetnajstega stoletja ter so iz periferne Gorice, ki se je preživljala večinoma z obrtjo in kmetijstvom, naredili industrijsko središče in moderno mesto, kakršnih v avstro-ogr-skem cesarstvu ni bilo veliko. Znova bi potrebovali takšnih podjetnikov, ki bi naše mesto prebudili iz otrplosti. Zato bo na ločni-ški konferenci govor tudi o razvojnih perspektivah za Gorico,« je na včerajšnji predstavitvi poudarila Franca Bardusco Giaso-ne, vodja goriške delegacije FAI, ki ji je bila pridobitev tolikšnega števila slovenskih vodičev še posebno v ponos. V današnjo konferenco bo uvedel arhitekt Manfredo Ritter. Vrhunec dogajanja bo ob koncu tedna, ko bodo med 10. uro in 17.30 odprli obiskovalcem pet vil oziroma krajev, povezanih z Ritterji. To so Vila Ritter v Stražcah, ob kateri so uredili delavsko naselje po angleškem zgledu; palača Attemsov Sveto-kriških, kjer ima danes sedež občina, bila pa je tudi prva mestna rezidenca Ritterjev; metodistična cerkev v Diazovi ulici, ki ima 150-letno preteklost in so jo zgradili po volji Ritterjev, družine protestantskega rodu; dalje palača Trgovinske zbornice, ki jo je cesarska oblast zgradila na pobudo Ritterjev - Ettore Ritter je bil njen prvi predsednik -; za konec pa še Vila Russiz pri Koprivnem, podeželska rezidenca Ritterjev, ki jo je podedovala Eveline Ritter, soproga grofa Teodora La Toura. 1 4 Petek, 18. marca 2016 GORIŠKA šempeter - Tragična smrt odmeva po vsej državi Kdo je kriv? Od odprtja urgence so na reanimacijskem oddelku oživljali devet oseb, pri čemer je bila reanimacija uspešna v petih primerih Tragična smrt 52-letnega Kanalca je tudi včeraj močno odmevala po vsej Sloveniji. Kot smo že poročali, se je moški 10. marca dopoldan poškodoval ob odpravljanju napake na delovnem stroju v an-hovskem podjetju Esal. Formirni koš delovnega stroja za proizvodnjo plošč strešne kritine ga je zadel v predel hrbta in ga stisnil ob delovno površino stroja, zaradi česar je utrpel hude telesne poškodbe, vendar je bil pri zavesti, je tedaj sporočila policija. Do prihoda reševalcev so mu prvo pomoč nudili tam prisotni delavci. Reševalci novogoriške nujne medicinske pomoči so ga z reševalnim vozilom odpeljali na nadaljnje zdravljenje v šempe-trsko bolnišnico, kjer pa je v zgodnjih popoldanskih urah umrl. Da je na šempetrski urgenci med postopkom oživljanja moškega prišlo do zapleta, saj je namesto kisika prejemal anestetik oz. smejalni plin, so svojci od vodstva bolnišnice izvedeli v torek, ravno na dan pogreba, novica pa je v javnost prišla šele v sredo na tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo vodstvo bolnišnice. O zadevi je le-to takoj obvestilo policijo in ministrstvo za zdravje. Preiskava dogodka še poteka, zato nekatere podrobnosti še ostajajo nepojasnjene, med njimi tudi odgovor na vprašanje, ali je bila zamenjava medicinskih plinov na enem od štirih reani-macijskih prostorov za pacienta usodna. V javnost pa so v sredo zvečer prišli podatki o izvajalcih del na novogori-škem urgentnem centru, ki jih je posredovalo ministrstvo za zdravje: Kolektor Koling, IMP in CPG so izvajali gradbeno obrtniška dela, podizvajalec za vgradno medicinsko opremo je bil Medicoengi-nering. Z njihove strani odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli, so pa za STA včeraj pojasnili, da je do zapletov v šempetrski urgenci pri neuspešnem oživljanju bolnika prišlo zaradi napačne vezave cevi. Slednje je pokazal sredin pregled vseh medicinskih sklopk, ki je pokazal, da je bela cev priključena na modro in modra na belo, so zapisali v izjavi za javnost. Krivdo torej pripisujejo podjetju Medicop. V izjavi je Medicoenginering pripel tudi sliko s sredinega pregleda, iz katere je razvidno, da je bela cev, po kateri priteka kisik, priključena na modro cev za smejalni plin, in obratno. Napaka je zdaj odpravljena. Po navedbah Medicoengi-neringa gre za strojne inštalacije medicinskih plinov v med stropovju, ki niso del medicinske opreme, ki so jo dobavljali oni (stativa, ki visi s stropa). Krivdo za zaplet v Medicoengine-ringu tako pripisujejo podjetju Medicop, ki je bil po njihovih navedbah podizvaja-lec Kolektor Kolinga in edini izvajalec medicinskih plinov. Ta je v praksi, kot navajajo, izvajal tudi vse meritve, vključno z zapisnikom in izjavo o »preizkusu skladnega delovanja plinskih sklopk« v celoti, od priključka do porabnika, »kar je moralo biti del dokazila o zanesljivosti«. Iz murskosoboškega podjetja Me-dicop pa so včeraj v sporočilu za javnost pojasnili, da so po pogodbi s podjetjem Kolektor Koling v urgentnem centru v Šempetru pri Gorici izvajali zgolj instalacijo medicinskih plinov, ne pa samega priklopa medicinske opreme. »Po končanih delih na instalacijah je podjetje Me-dicop že v septembru 2015 izvedlo vse teste, v skladu s pogodbo in iz dokumentacije je razvidno, da so bili opravljeni uspešno. Dela so bila zaključena 9. septembra lani, tlačni preizkus pa opravljen 23. septembra. Medicop je bil zadnjič prisoten na objektu 23. oktobra lani, ko je izvedel šolanje uporabnikov,« navajajo. »Glavni izvajalec del in uporabniki so izvajali testiranja na objektu med 15. decembrom 2015 in 15. januarjem 2016. Do 15. marca letos nihče ni obvestil podjetja Medicop, da bi z instalacijami bilo karkoli narobe. Tega dne je tudi podiz-vajalec Medicoengineeringa izjavil, da so bile meritve opravljene in so bile v skladu s standardi,« so pojasnili v Medicopu in dodali, da v sklopu izvajanja del in storitev v novogoriškem urgentnem centru podjetje ni bilo ne pooblaščeno niti pogodbeno zadolženo za izvedbo fiksnega in končnega priklopa kateregakoli stati-va. Podjetje Medicop ni niti opravljalo testiranja na sklopkah za medicinske pline, vgrajene v stative, ki so bili dobavljeni s strani drugega dobavitelja, zatrjujejo, zato ne morejo biti odgovorni za napačno priključitev in tragične posledice. Direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak je sredo zvečer za Odmeve na RTV Slovenija povedala, da so od odprtja urgence na reanimacijskem oddelku oživljali devet oseb, pri čemer je bila reanimacija uspešna v petih primerih. Vso dokumentacijo je bolnišnica predala kriminalistom, ki zadevo še preiskujejo. Preiskava teče v smeri suma povzročitve smrti iz malomarnosti. (km) Podjetje Medicoenginering je včeraj medijem poslalo fotografijo s sredinega pregleda, na kateri je razvidno, da je bela cev, po kateri bi moral pritekati kisik, pri-klopljena na modro, z oznako dušikovega oksidula in obratno. Medicoenginering je dobavil medicinsko opremo, ki je priključena na medicinske pline, ni pa izvajal niti montaže niti priklopov, je v sredo pojasnil direktor podjetja Igor Zabret. gorica - Hamnia Mohamed leta 2013 zbežal iz centra CIE Pobegli vandal Osemindvajsetletniku iz Tunizije pripisujejo odgovornost za večjo gmotno škodo Imenuje se Hamnia Mohamed. Gre za 28-letnega tunizijskega državljana, ki so ga policisti aretirali prejšnji večer, ko je priletel iz Zu-richa na letališče Malpensa pri Milanu v okviru vračanja nezakonitih priseljencev na podlagi dublinske konvencije. Ko je stopil z letala, so mejni policisti preverili njegove prstne odtise in ugotovili, da gre za tunizijskega državljana, zoper katerega je novembra leta 2013 goriško sodišče izdalo zaporni nalog. Pred tremi leti so policisti goriškega letečega oddelka ugotovili, da je bil Hamnia med vandali, ki so namerno poškodovali center za nezakonite priseljence CIE v Gradišču. Avgusta leta 2013 je v centru za priseljence izbruhnilo več neredov, med katerimi so se gostje centra za nezakonite priseljence CIE večkrat povzpeli na streho poslopja; vrhunec so vandalska dejanja dosegla 21. septembra, ko je Hamnia skupaj še z enim Tunizijcem in enim Alžircem izril nekaj drogov, na katerih je bila pritrjena alarmna naprava. Zatem je trojica poškodovala mrežo, nakar je Hamnia skozi luknjo vstopil v zavarovan predel centra CIE, kjer se je povzpel na streho, skočil čez ograjo in zbežal neznano kam po okoliških poljih. Preiskovalci iz goriškega letečega oddelka so si ogledali vse posnetke varnostnih kamer in zbrali še ne- Trojica med poškodovanjem centra CIE kaj indicev, zatem so dokazno gradivo izročili goriškemu sodišču, kjer so zoper tunizijskega državljana izdali zaporni nalog. 28-letnika so izsledili v Švici, kjer so ga na podlagi dublin-ske konvencije priprli in ga vrnili Italiji; dali so ga na letalo, s katerim je priletel v Milan, kjer so ga pričakali policisti. Hamnia Mohamed zdaj čaka na nadaljevanje sodnega postopka; sodili mu bodo zaradi poškodovanja centra CIE v Gradišču, kjer je povzročil več tisoč evrov vredno gmotno škodo. tržič - V nesrečo vpleteni trije avtomobili Sredi mesta na strehi V bolnišnico so odpeljali 68-letnega moškega iz Ronk - V mestnem središču je prišlo do prometnega kolapsa V Ulici Boito v središču Tržiča se je včeraj dopoldne zgodila prometna nesreča, v katero so bili vpleteni trije avtomobili, eden izmed treh je pristal na strehi. Do trčenja je prišlo okrog 10. ure. Voznik avtomobila tipa Opel Agila je iz še nepojasnjenih razlogov zapeljal na nasprotni vozni pas in se prevrnil na streho, v trčenje sta bila vpletena še avtomobil Fiat punto in dostavno vozilo za prevoz oseb Fiat Doblo. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci iz službe 118, takoj za njimi še gasilci in mestni redarji. V trčenju se je poškodoval 68-letni moški iz Ronk, ki so ga odpeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico; po razpoložljivih informacijah, s katerimi razpolagajo reševalci, naj ne bi utrpel hujših poškodb. Ker je do trčenja prišlo na glavni mestni vpadnici, je v središču Tržiča prišlo včeraj do pravega prometnega kolapsa. Deželna cesta št. 14 je bila nekaj časa zaprta za promet; ko so gasilci očistili cestišče, po katerem se je razlilo motorno olje, in so poškodovane avtomobile odpeljali, so cesto ponovno odprli. Na prizorišču nesreče bonaventura Z ukradenim telefonom Ronški karabinjerji so vpisali kazensko ovadbo zoper 26-letnega Tržiča-na z bivališčem v Vilešu, ker je imel pri sebi ukraden mobilni telefon. Našli so ga v okviru hišne preiskave, ki jo je odredilo goriške sodišče. Telefon tipa Samsung Galaxy so ukradli 21. avgusta v nakupovalnem središču Tiare v Vilešu 37-letni ženski iz Ronk. Karabinjerji so izsledili Tržičana, ker je uporabljal ukradeni telefon s svojo SIM kartico, vendar ni znal povedati, kje ga je našel. Karabinjerji so telefon zasegli in ga vrnili lastnici. Z avtom zapeljal v ograjo V Ulici Savaian v Krminu se je včeraj ob 17.40 pripetila prometna nesreča. 45-letni V.L. je izgubil nadzor nad svojim avtomobilom tipa Fiat punto in zapeljal v ograjo stanovanjske hiše. Moškega so reševalci hitre službe 118 odpeljali v goriško splošno bolnišnico. V Krminu so včeraj obravnavali še eno nesrečo, in sicer ob 16.20. Moški se je s svojim avtomobilom prevrnil na streho, iz vozila je izstopil sam, vendar so ga iz previdnosti vseeno odpeljali v bolnišnico. Magrisa danes ne bo Organizatorji so včeraj sporočili, da je odpadlo srečanje s pisateljem Clau-diom Magrisom, ki je bilo sprva napovedano za danes v palači Attems Petzenstein v Gorici. Predavat naj bi prišel o tem, kako nastaja knjiga. Ni še znano, ali je srečanje odloženo na kasnejši datum. Palli v Pilonovi galeriji V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo z današnjim dnem na ogled razstava del na papirju Maria Pallija. Slikar in grafik, čigar dom in atelje segata vse od Ljubljane, do Volčjega Gradu na Krasu in Gradišča ob Soči, je za tokratno, drugo v nizu treh razstav, izbral dela na papirju. S projektom, ki je povezal tri galerije iz obmejnega prostora (Mestna galerija Nova Gorica, Pilo-nova galerija Ajdovščina ter Deželna galerija Luigi Spazzapan v Gradišču), obeležujejo tudi dva umetnikova jubileja: letos bo Palli dopolnil 70 let in 50 let likovnega ustvarjanja. Odprtje današnje razstave bo ob 19. uri. Goriška preteklost v knjigi V knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Vannija Feresina »Petali di Gorizia. Storia - arte - tradizioni - per-sone«, ki je posvečena odkrivanju goriške preteklosti. Izdalo jo je središče za ovrednotenje ljudske dediščine v Podturnu. Z avtorjem se bo pogovarjal profesor Sergio Tavano. / Primorshi_GORIŠKA_Sobota, 19. marca 2016 1 5 gorica - Na festivalu eStoria Med gosti bo glasnik izkoriščanih priseljencev Sužnjem bo posvečena dvanajsta izvedba festivala eStoria, ki bo v Gorici med 19. in 22. majem. Na festivalu bodo o suženjstvu, zanikani svobodi in osvobodilnih gibanjih poleg zgodovinarjev spregovorili novinarji, ekonomisti, pravniki in izvedenci z najrazličnejših področji. Med osrednjimi gosti festivala bo Yvan Sagnet, glasnik izkoriščanih afriških kmetijskih delavcev. Sagnet se je rodil v Kamerunu leta 1985, avgusta 2008 se je priselil v Italijo in se vpisal na turinsko politehniko, kjer je marca 2013 diplomiral iz telekomunikacijskega inženiringa. Da bi kril študijske stroške, je delal kot kmetijski delavec v Apuliji, kjer je bil avgusta 2011 med voditelji upora afriških priseljencev, ki jim je prekipelo zaradi nizkih plač in slabih življenjskih pogojev. Tudi po Sagnetovi zaslugi je zatem Emanuele Severino državna vlada sprejela zakon proti izkoriščanju kmetijskih delavcev. Med predavatelji bodo tudi Kevin Bales, nominiranec za nagrado Pulitzer, zgodovinar Seymour Dreschner in filozof Emanuele Severino. Med festivalom bodo posebno pozornost namenili prvi svetovni vojni in italijanski zasedbi Gorice. Spomnili se bodo tudi štirih italijanskih vojakov, ki so Yvan Sagnet jih leta 1916 obsodili na smrt in ustrelili v Cerciventu v Karniji, ker so se uprli svojemu poveljniku, ki jih je pošiljal v smrt. Pri organizaciji festivala bo podobno kot lani sodelovalo več mladinskih združenj, priredili bodo tudi nekaj izletov z eStoriabusom. Svoje gradivo bodo postavile na ogled tudi razne raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo z zgodovino. Drevi Gadjiev z orkestrom Alexander Gadjiev V občinskem gledališču vTržiču bo nocoj ob 20.45 koncert za klavir in orkester z Beethovnovim repertoarjem. Z Mitteleuropa Orkestrom bosta nastopila sopran Federica Vinci in pianist Alexander Gadjiev, ki po svetu kon-certira in dosega prestižne nagrade, potem ko je svojo pianistično pot začel pri Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Svoboda je domena ptic Iz predstave Ikarus V ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu v okviru 13. trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo in projekta Bunker 15/18 na vrsti tretja predstava, in sicer »Ikarus - Kronološki in zgodovinski opis razmer Slovencev na Goriškem 1914-1925« v priredbi gledališke skupine Little Rooster Production iz Krškega, režiser je Rok Sanada. Metod je želel le eno: poleteti v nebo in poljubiti sončne žarke. A preden bi mu zares uspelo, ga je vojna, ki je pridivjala do Gorice, priklenila na zemljo, mu dala v roke puško in ga pognala v boj proti sosedom, bratom, prijateljem. Ko so velike sile udarjale s svojimi pestmi po šahovnici življenja, je moral pozabiti na sanje in se soočiti s kruto resnico. Svoboda je domena ptic. Ljudje pa kujemo verige. Predprodaja vstopnic poteka pri blagajni Kulturnega doma. Naslednja predstava v programu Komigo-ja bo v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30, ko bo na odru goriškega kulturnega hrama nastopil tržaški igralec Maurizio Solda v komediji »De-moghela« z režijo Borisa Kobala. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Gledališče 21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 19. marca, ob 20.30 »Mai Far la Lady!« (Collettivo Terzo Teatro, režija Mauro Fontanini); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ, Drevored 20. septembra 85, bo v torek, 19. aprila, ob 20.30 muzikal »Cvetje v jeseni«; nakup vstopnic do četrtka, 31. marca, pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž, tel. 0481531445, info@centerbratuz.org. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v soboto, 19. marca, ob 20. uri »Draga Jelena Serge-jevna« (Ljudmila Razumovska); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si. ut Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 20.00 - 22.10 »Ave, Cesare!«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Room«. Dvorana 3: 18.00 - 19.50 - 22.00 »Weekend«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 »Kung Fu Panda 3«; 20.20 - 22.20 »Ri-sorto«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Ave, Cesare!«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Truth - Il prezzo della verita«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.15 »The Divergent Series: Allegiant«. Dvorana 5: 17.15 - 20.10 »Suffragette«; 22.10 »Forever Young«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Legenda o Sarili« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Daleč od ljudi« (Filmsko gledališče). fi Razstave V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo danes, 18. marca, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Edina Valcovicha »Di-segni di«. V KANALU: v Galeriji Rika Debenjaka bo danes, 18. marca, ob 18.30 odprtje razstave fotografij Miljka Lesjaka »Na sončni strani Alp«; na ogled bo do 7. aprila. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 bo v soboto, 19. marca ob 18. uri odprtje fotografske razstave Katie Bonaventura »Nascondigli #02«, predstavila jo bo Roberta Rus-si; na ogled bo do 31. marca. ~M Koncerti V CERKVI V ŠTANDREŽU bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri koncert sakralne glasbe zbora Slovenske filharmonije (dirigentka Martina Batič, na orgle igra Gašper Banovec). Prireja ZCPZ Gorica; vstop prost. V EVANGELIČANSKI METODISTIČNI CERKVI v Ul. Diaz v Gorici bo v soboto, 19. marca, ob 18. uri koncert za orgle, nastopila bosta Jolando Scarpa in Martina Seleni; vstop prost. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo danes, 18. marca, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 18. marca, ob 20.45 koncert dua Bohemico (Anna Jakubcova - flavta, Pavel Cuchal -kitara); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). GLASBENA MATICA Gorica prireja 9. srečanje komornih skupin z naslovom »Z glasbo v pomlad«. Nastop učencev Glasbene matice bo v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah v sredo, 23. marca, ob 18. uri. H Šolske vesti JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI IN DIJAŠKI DOM prirejata predavanje za starše »Prednosti dvojezične vzgoje in šolanja« v ponedeljek, 21. marca, ob 17.30 v Dijaškem domu, Ul. Montesanto (Svetogorska ul.) 84 v Gorici. Predavali bosta psihologinja Suzana Pertot in jezikoslovka Matej-ka Grgič; informacije po tel. 0481533495. M Izleti 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 v okviru stoletnice prve svetovne vojne bo v nedeljo, 10. aprila. Start iz centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro, pohod, dolg 10 km, ne bo voden, proga bo označena, na progi bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivostmi iz prve svetovne vojne; pred startom je obvezna prijava in plačilo startnine, ko bodo izročili bone za degustacijo in topel obrok ob zaključku pohoda v centru Danica. V dvorani centra Danica bo na ogled razstava o prvi svetovni vojni raziskovalke preteklosti Branke Sulli iz Trsta; zaželena je prijava med 30. marcem in 7. aprilom na info@pohod.it, informacije www.pohod.it. SPDG prireja v nedeljo, 20. marca, 1. kolesarski izlet MTB sezone 2016 v okolici Gorice. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v nedeljo, 20. marca, ob 8.30; informacije po tel. 3288292397 (Robert). Obvezna čelada, zaželena prijava udeležencev. GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zab-nice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Pal-kišče (cesta za Gorico), smučanje na Vi-šarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53; informacije in vpisovanje tel. 328-4754182 (Aljoša - Ts) , 3294015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino - Sirente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti. Avtobus bo odpeljal iz Gorice. □ Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI vabi danes, 18. marca, ob 20. uri na društveni večer. V dvorani na Bukovju bodo prikazali fotografske posnetke Silvana Pittolija, nastale v obdobju zadnjih dveh let, na pohodih, planinskih izletih in ob drugih pobudah SPDG. BARVANJE PIRHOV: tradicionalna velikonočna delavnica bo v četrtek, 24. marca, ob 15.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu. Vsak udeleženec naj prinese s sabo 6 kuhanih jajc; informacije: Tamara (tel. 3470162172). KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v Sovod-njah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro 19. marca, 2. in 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, an-drea.bin@libero.it. VELIKONOČNI PRIKAZ DELA AŠZ OLYMPIA bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v telovadnici na Drev. 20. septembra v Gorici. Nastopile bodo skupine gymplay, ritmike, orodne telovadbe in show dance. ČEZMEJNI KRIŽEV POT s ciljem na Kostanjevici nad Novo Gorico prirejata goriški in novogoriški dekanat danes, 18. marca; začel se bo ob 20.30 na Travniku v Gorici. Molili bodo v slovenščini in italijanščini. ČISTILNA AKCIJA »OČISTIMO SVET« V DOBERDOBU bo v soboto, 19. marca, ob 8. uri. Zbirališče prostovoljcev pred županstvom v Doberdobu, kjer bodo dobili komplet za zbiranje odpadkov. Ob zaključku akcije bo v občinskem parku kosilo. V primeru slabega vremena akcija odpade. 0 Prireditve SKRD JEZERO prireja v soboto, 19. marca, ob 15. uri na sedežu društva v Doberdobu velikonočno »Prauco z varšta« s pravljičarko Martino Šolc za otroke vrtcev in osnovnih šol; sledila bo ustvarjalna delavnica; informacije po tel. 338-2127942 (Katja). ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA prireja v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici okroglo mizo z naslovom »Slovenski katoliški tisk v luči novega zakonskega osnutka o tisku. Težave in izzivi«. Sodelovali bodo Ezio Gosgnach (odgovorni urednik Doma), Mauro Ungaro (član vsedržavnega izvršnega odbora FISC in odgovorni urednik Voce ison-tina), Igor Gabrovec (deželni svetnik SSk), Cristiano Degano (predsednik novinarske zbornice FJK), Tamara Bla-žina (poslanka Demokratske stranke). Srečanje bo povezoval Peter Černic (predsednik upravnega odbora Zadruge Goriška Mohorjeva). OD PREŠERNA DO MIMOZE: na sedežu društva Briški grič v Števerjanu bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri umetniški poklon ob dnevu slovenske kulture in dnevu žena ter odprtje fotografske razstave »Ženski pogledi« (prireja fotoklub Skupina75, razstavljali bosta Chiara Srebernic in Anja Čop, predstavila ju bo Lorella Klun). Kulturni program oblikujejo Mali briški slavčki, recitatorji Odra mladih, ženski pevski zbor Kras iz Opatjega sela, govornica bo Tina Novak Samec. GOLJUFIJE IN TATVINE: informativno srečanje o preventivi bo v ponedeljek, 21. marca, ob 20. uri v dvorani kulturnega društva Danica na Vrhu. Kapetan karabinjerjev Lorenzo Pella bo predaval o tatvinah, vlomih v domove in zaščiti starejših ljudi pred goljufijami. V MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Gorici bo v soboto, 19. marca, ob 15.30 brezplačna ustvarjalna delavnica za otroke med 5. in 11. letom starosti na temo animiranega filma »Kung Fu Panda 3«. Sledila bo projekcija filma v goriškem Kinemaxu po znižani ceni za udeležence delavnice in njihove spremljevalce. Otroci naj s seboj prinesejo reciklirano pollitersko plastično steklenico. Število mest je omejeno, obvezna najava po tel. 0481-534604 ali segrete-ria@mediateca.go.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sredo, 30. marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani v Gorici na Korzu Verdi 51 predavanje o zgodovini ruskega jezika in književnosti. Predavala bo prof. Nataša Marcon. 0 Mali oglasi BRIŠKO SKRINJO, starinsko, s tipično poslikavo prodam; tel. 338-6603682. Pogrebi DANES V GORICI: 11.05, Violanda Bene-detti (iz splošne bolnišnice ob 11.00) v cerkvi pri Madonini in na glavnem pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 12.30, Anna Maria Grataroli vd. Malavenda (iz hiše za starejše občane v Aiellu ob 12.00) v kapeli pokopališča, pokop na pokopališču. DANES V FOLJANU: 11.00, Federico Co-slovich (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BISTRIGNI PRI ŠTARANCANU: 12.30, Antonio Chersin (iz tržiške bolnišnice ob 12.15) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V VILEŠU: 10.30, Ferruccio Ober (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.00) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 16 Petek, 18. marca 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ki Ji Pričujoče razmišljanje nastaja ob prazniku goriških mestnih zavetnikov Hilarija in Tacijana in ga je spodbudila vsakoletna podelitev nagrade mesta Gorice, ki jo je letos prejel muzikolog Alessandro Arbo. Nagrado sta ustanovila goriška občina in goriška dekanija in je namenjena tistim, ki so »s svojim delom na družbenem, ekonomskem, umetnostnem, religioznem ali socialnem področju počastili mesto ali ga naredili prepoznavno v Italiji in tujini« (»a persona, ente, associazione [...] che con la propria opera o attivitá in ambito civile, economico, culturale, artistico, religioso o sociale, abbia onorato e fatto conoscere e apprezzare il nome di Go-rizia in Italia e all'estero.«). Podelujejo ga od leta 2007 in doslej so ga prejeli med drugimi Zoran Music, Cecilia Seghiz-zi, Sergio Tavano, Paolo Maurensig, Edy Reja, Carlo Rubbia, Brigada Pozzuolo in 13. karabinjereski regiment, idr. Do tu (skoraj) vse lepo in prav. Ko pa sem ponovno preletel seznam prejemnikov, me je spreletel tisti neprijetni občutek (bognedaj, da bi ga povezoval z občutenjem narodne pripadnosti, ta pojem ni več moden), da nekaj kljub vsemu ne štima . Razen Zorana Musica v tem seznamu ni niti enega Slovenca. Kako, da ne? Maurensig je bojda obiskoval slovensko učiteljišče, Reja ima mamo, ki je Slovenka, menda si bo v slovenščini znal naročiti pivo, ko ga pot zanese na stadion v Novo Gorico . Seveda, lahko se tolažimo s folkloro, češ da so slovenske korenine v povprečni goriški avtohtoni pasmi človeka nekaj naravnega, kaj da se zdaj sploh zmrdujem, grdi nacionalist! Dokler bomo na zadevo gledali s plati folklore, sta Reja in Maurensig toliko Slovenca kot sem jaz Avstrijec (nono je bil rojen v času Franca Jožefa .). A ker tu ne gre za kri, ste verjetno razumeli, kam pes taco moli (en sedem-stopični trohej, drugi hiperkatalektičen, tretji katalektičen, toda že jamb ...). Za kulturo gre, točno tako. Očitno je italijanska večina (???), ki vlada (??????) mestu, tiho in verjetno naravno določila, da je mesto Gorica vredno toliko, kolikor ga predstavljajo ljudje, ki prisegajo na italijansko kulturo. Maurensig in Reja, kljub temu, da sta Slovenca, sta v italijansko kulturo asimilirana človeka, ki sta za slovensko kulturo vredna približno toliko kot dvojka pri briškoli (Ok, jemljimo kulturo kot zelooooo širok pojem, pa bo tudi nogomet vanjo čisto v redu padel). A se res ni noben Goričan, ki je pripadnik slovenske manjšine (ali katere druge, zakaj pa ne ...) uspel s svojim delom za-vihteti tako daleč, da bi ponesel ime mesta Gorice »v Italijo in/ali tujino«, da bi se bil znašel poleg Zorana Musica v tem seznamu? Ali si nobena skupina ni tega zaslužila ali vsaj za Gorico in njeno promocijo naredila več kot kakšne vojaške divizije in regimenti? Ti dve retorični vprašanji, na katerega bi vsakdo izmed vas petindvajsetih (tudi tistih, ki pikolovsko iščete napakespodrsljajene-primernosti .) znal izdatno odgovoriti, sta mi pokazali, v kateri družbi živimo Slovenci v Gorici. Pars pro toto: v Italiji, bi moral reči. Dobri smo torej samo toliko, kolikor se znamo asimilirati. Spominja na škvadrizem? Kje pa, saj smo v 21. stoletju . In - ker smo res tako dobri v tem - ni čudno, da nas potem politiki, ki jih volijo Slovenci, »presenetijo« z odkritim delovanjem v našo škodo (prim. kaj je zakuhala Debora v zvezi z medobčinsko teritorialno zvezo, ali kako krčijo prispevke ustanovam, ki so za preživetje slovenske kulture temeljnega pomena: kriza, ki je npr. prizadela Novi glas ni stvar včerajšnjega dne) in krčenjem naših v ustavi in zakonih utemeljenih pravic do javne uporabe slovenskega jezika. Ne morem mimo misli, da gre za načrtovani apartheid, ki se mu s svojim odobravanjem in sprejemanjem dejansko uklanjamo. In ker je tih in neviden, je toliko bolj podel. Rešitve pa ni. Ah. Pozabil sem. Lahko še vedno pogrevamo stare slogane o bratstvu, pa naj prihajajo iz levičarske ali katoliške strani. To je lahko stvar osebne ravni. Institucionalna raven je že dokazala svoje. Mene ne prepriča več. Pa popravite me, če zgrešim . Jože Pirjevec fotodamj@n ljubljana - Poročanje Reporterja Vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo novinarja M. Turka v sporu z zgodovinarjem Pirjevcem LJUBLJANA - Vrhovno sodišče je oprostilo kolumnista Reporterja Boštjana M. Turka, ki je bil zaradi razžalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca pravnomočno obsojen na dva meseca zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let, so pri tedniku zapisali na spletni strani. Pirj evec j e Turku očital razžalitev v kolumni z naslovom Referenti in renegati, ki je bila v reviji Reporter objavljena 13. junija 2011. V njej je Turk kritiziral Pir-jevčevo knjigo Tito in tovariši ter ob tem opozoril na avtorjevo dilemo okoli zapisa njegovega osebnega imena, saj se je dolga leta predstavljal pod italijanskim priimkom Giuseppe Pierazzi, čeprav bi lahko uporabljal slovenski izvirnik. Turk je napisal, da je «Pirjevec stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, čeprav za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpet-deset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih del in ga suvereno podpisal z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil pravilnost fašistične raznarodovalne politike.» Okrožno sodišče v Ljubljani je Turka obsodilo septembra 2014, višje sodišče pa je junija lani sodbo potrdilo. Vendar pa so po navedbah Reporterja vrho- vni sodniki v sestavi Marko Šorli kot predsednik ter Damjan Florjančič, Barbara Zobec, Vesna Zalik in Kristina Ož-bolt pritrdili Turkovemu zagovorniku Ra-dovanu Cerjaku, da je zgodovinar Pirje-vec kot politik javna oseba. Prav tako je pritrdilo zagovoru, da bi si lahko Pirjevec prej spremenil italijanski priimek, če bi to želel. Tudi stroške plačila kazenskega postopka in vseh drugih izdatkov je naložilo zasebnemu tožilcu Pirjevcu, še navaja spletni Reporter. Pirjevec je v odzivu za STA dejal, da ga vest o oprostitvi omenjenega ko-lumnista presunja in žalosti. «To pomeni, da v Sloveniji lahko žališ, kot želiš, in da ni pravice,» je poudaril. O morebitnih nadaljnjih korakih se bo, kot je napovedal, še posvetoval s svojim zagovornikom. (sta) idrija - Poslovni uspeh Hidrie v Milanu Sklenili za 5 milijonov evrov vrednih poslov IDRIJA/MILANO - Korporacija Hidria je na enem izmed največjih energetskih sejmov na svetu MCE 2016 Mo-stra Convegno Expocomfort v Milanu sklenila nekaj novih, skupno skoraj pet milijonov evrov vrednih poslov za dobavo visokozmogljivih ventilatorjev in elektromotorjev. Letos jih bodo začeli vgrajevati v toplotne črpalke, industrijske hladilnike, črpalke in grelce priznanih blagovnih znamk ter s tem uporabnikom omogočali prihranke pri ogrevanju in hlajenju prostorov ter pomembno prispevali k varovanju okolja, so sporočili iz Hidrie. Hidriine rešitve na področju vi-sokozmogljivih elektromotorjev in ven- PISMO UREDNIŠTVU O usodi Leandra Gorkiča in drugih Z ozirom na Kodričev spis v nadaljevanjih »Komentar k arhivskim drobcem o zločinu v ul. Rossetti« na kratko želim podati svoje mnenje o dogodku, ki je opisan v drugem delu (Primorski dnevnik, nedelja 6. marca 2016, stran 13). V zvezi z domnevno načrtovano likvidacijo prof. Ernesta Jazbeca je opisan tudi tragični konec partizanov Vladimirja Šantina in Njegovana Mozetiča- Sočana v Sovodnjah leta 1944, ko sta oba padla v nemško zasedo (ob pomoči Italijanov); navedena sta dva vira iz leta 1944: poročilo VDV-ja, ki ga je spisal Vladislav Pahor- Venček in pričevanje Zdenka Zavadlava pred UDB-inimi zasliševala. Obe pričevanji se ne ujemata s tem, kar piše v knjigi univ. prof. Miodraga Ze-čevica in direktorja Arhiva Jugoslavije dr. Jovana Popovica »Dokumenti iz historije Jugoslavije«, (Beograd, 2000, IV tom, stran 21), da je v streljanje bila vpletena še ena oseba, tj. aktivist Osvobodilne fronte Leander Gorkič iz Sovodenj, ki so ga Nemci ranili in je kasneje zaradi tega tudi umrl, in sicer: »Tako, 15.04.1944 su Nemci u Sa-vodnjama napali studenta Leandra Gorkiča i Njegovana Mozetiča, stari 18 i 20 godi-na, te 24-godišnjeg Šantina iz Splita. Ovaj je pao, ostala dvojica su bili ranjeni. Gor-kiču je uspelo da pobegne, dok su Mozetiča uhvatili. Pred crkvom su ga, uz pomoč fašista, obesili zajedno sa mrtvim Šantinom. Žrtvama su na telo prikačili cedulje sa napisom: "Pucao na Nemce, za nas je partizan". Visili su do idučeg dana do 16 sati. Nemci su spalili i opljačkali kuču broj 52 u Savodnjama, gde su navedene našli, sop-stvenika Gorkič Andreju i Ivana odvukli u nemačko ropstvo. Leander Gorkič je od za-dobivenih rana umro«. O dogodku priča tudi domače ustno izročilo, ki ga dobro poznam, saj sem z Leandrom v sorodstvu: ranjenega Leandra so živega zazidali za neko steno, da bi ga zaščitili pred Nemci in Italijani, ampak zaradi hudih ran je čez nekaj dni umrl. Sorodnikom so požgali hišo v Sovodnjah, dva strica, Ivana in Andreja, pa odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče. Ni znano, zakaj je v poročilu VDV-ja oz. v zaslišanju UDBE iz leta 1948 izpadel ravno ta nadvse zanimiv podatek; zadeva je nedvomno sumljiva in pravzaprav temu se nam ni treba pretirano čuditi, saj je bila leta 1948 situacija še zelo »vroča« in lahko sklepamo, da so razna zaslišanja in m pričevanja odgovarjala trenutnim »potrebam« režima. Še enkrat je potrjeno dejstvo, da pri takih zadevah je pravilo previdnosti zelo pomembno in potrebno, še posebej pri ugotavljanju krivd. V tej luči moramo tolmačiti npr. tudi obtožbe izdajstva s strani vrha OF-a in/ali Partije (Vilfan in/ali drugi) zoper Schiffa in ostale, še posebno zoper prof. Jazbeca in dr. Antona Krošla, ki sta kasneje oba umrla v nepojasnjenih okoliščinah, povezanih z nemškim ujetništvom oz. z odkritjem Golčeve antifašistične obveščevalne mreže (sam Jože Golec je umrl mučeniške smrti v tržaški rižarni); Jazbec, zelo zaveden in dejaven Slovenec, je po vrhu vsega umrl po osvoboditvi, potem ko je že pisal, da se vrača domov iz nemškega ujetništva (!): z veliko težavo si lahko predstavljamo, da je res šlo za izdajalce. Z odličnim spoštovanjem, dr. Dimitri Tabaj tilatorjev, katerih glavna prednost je nizka šumnost, energetska učinkovitost in dolga obratovalna doba, so na letošnjem sejmu po navedbah družbe navdušile. Za novo generacijo EC-elektronsko komutiranih ventilatorjev je Hidria pred dvema letoma prejela mednarodno oblikovalsko nagrado Red Dot. Sejem Convegno Expocomfort vsaki dve leti javnosti predstavi najnovejše in najnaprednejše tehnologije povezane z obdelavo vode, obnovljivimi viri, ogrevanjem in hlajenjem prostorov, zamrzovanjem hrane in drugih, za življenje pomembnih sestavin. Na njem je prisotnih več kot 2000 razstavljavcev in strokovnjakov s področja energetike iz vsega sveta. (sta) RAI3 BIS TDD predstavlja Marka Pisanija Drevišnja poglobitvena oddaja slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI s pričetkom okrog 20.50 - takoj po dnevniku - po mreži RAI 3 bis bo imela v ospredju deželno reformo krajevnih uprav in nastajanje medobčinskih zvez. Gost v studiu bo župan občine Repentabor Marko Pisani, ki bo pobliže spregovoril o porodnih krčih nastajajoče tržaške medobčinske zveze, v katero so vključene vse občine na Tržaškem. V ospredju pogovora, ki ga bo vodila Erika Jazbar, bodo tudi upravna avtonomija naših občin, spremembe, ki jih lahko pričakujejo občani na področju storitev, pa sodelovanje med slovenskimi župani in spoštovanje dvojezičnosti oz. slovenske specifike. Ponovitev oddaje bo v sredo, 23. marca, pred poročili okrog 20.05. Režiserka oddaje je Katerina Citter. PrimorskiD . facebook m sso Zaskrbljenost za tednik Novi glas Pluralizem na medijskem področju je temeljni pogoj za družbeni napredek in to je toliko bolj pomembno, ko gre za manjšinsko narodno skupnost, piše v tiskovnem sporočili SSO. V tem smislu je v torek Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij obravnaval hudo krizno stanje Zadruge Goriške mohorjeve, ki izdaja tednik Novi glas, mladinski mesečnik Pastirček in številne knjige. Deželni predsednik Walter Bandelj je prisotnim odbornikom poročal o sestanku z vodstvom zadruge, ki so ga seznanili s težkim stanjem in z vsemi izvedenimi posegi za zmanjšanje stroškov. Zadrugo je med drugim tudi prizadelo novo določilo, po katerem se ne more več prijavljati na določene deželne projektne razpise, ki so v preteklosti bili pomemben finančni vir. Zadnji še možen ukrep je v tem času racionalizacija na ravni osebja. Predsednik Bandelj je še dodal, da je o stanju Zadruge Goriške mohorjeve seznanil tako deželnega odbornika Torrentija kot Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in upa, da se bo zgoraj omenjeno krizno stanje obravnavalo v čim krajšem času in da se rešijo delovna mesta. V tem smislu si SSO pričakuje tudi odločno podporo s strani vseh ostalih družbenih in političnih komponent slovenske narodne skupnosti v FJK. Odborniki Sveta slovenskih organizacij so tudi sklenili sklicati sestanek z Du-hovsko zvezo, da bi s slovenskimi duhovniki preverili dodatne možnosti pomoči za Zadrugo Goriško mohorjevo. Izvršni odbor SSO je z zaskrbljenostjo obravnaval pismo nekaterih učiteljev, ki so predsednika Bandlja seznanili z vprašanjem o razpisu natečaja za novo učno osebje na slovenski šoli. Natečaj vse do danes ni bil razpisan in pojavljajo se govorice, da ga morda tudi ne bo. Slovenske šole nujno potrebujejo novih učiteljev, da bi se tudi v prihodnje nadaljevalo s kakovostno ponudbo učnih in vzgojnih programov. Objava razpisa je nujna, saj je v drugačnem primeru nevarnost, da se potencialni novi učitelji odločijo za italijanske natečaje. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se bo o tem vprašanju predsednik Bandelj direktno obrnil na vodjo urada za slovenske šole dr. Igorja Giacominija. Izvršni odbor SSO je pozitivno ocenil petkovo srečanje s primarnimi organizacijami v Nabrežini. Dobrodošlo je bilo umirjeno vzdušje, v katerem so bili izpostavljeni predlogi in stališča, ki bodo v prihodnje koristni pri nastopanju v raznih posvetovalnih organih, ki so pristojni za slovensko narodno skupnost v FJK, v prvi vrsti v posvetovalni deželni komisiji. V nadaljevanju zasedanja Izvršnega odbora SSO je bil dokončno oblikovan odbor za ustanovitev deželne kulturne nadzveze. Sestavljajo ga po dva predstavnika iz vsake pokrajine in v kratkem bo sklicano prvo srečanje. Pokrajinski predsednik za Tržaško Igor Švab je poročal o srečanju s predsednico Paritetnega odbora, kjer je bilo obravnavna vrnitev Narodnega doma v ul. Filzi. Odprta vprašanja ostajata lastništvo in pa stroški preselitve Tržaške univerze na druge lokacije. Predsednik Bandelj je odbornikom poročal še o prizadevanju Kmečke zveze za uresničitev protokola o Prosekarju, ki kljub obljubam še ni bil podpisan. Predstavnikom Kmečke zveze je bila s strani SSO-ja zagotovljena podpora in pomoč v odnosu do pristojnih deželnih organov. Predsednik Bandelj je omenil tudi srečanje z javnimi upravitelji Zgornjega Posočja, ki imajo več predlogov za čezmej-no sodelovanje na podlagi evropskih projektov. Izvršni odbor SSO je pred zaključkom zasedanja izrazil zadovoljstvo, da je dr. Drago Štoka na predlog SSO prejel prvo priznanje dr. Jožeta Pučnika, ki ga podeljuje istoimenski inštitut, se zaključuje tiskovno sporočilo SSO. 18 Petek, 472. marca 2016 ŠPORT Primorski ki Ji Italija brez četrtfinalistov RIM - Italija je prvič po petnajstih letih (zadnjič v sezoni 2000/01) ostala brez četrtfinalistov tako v ligi prvakov kot v evropski ligi. Kot zadnji je evropsko sceno sinoči zapustil rimski Lazio, ki je na domačem Olimpicu nekoliko presenetljivo kar s 3:0 izgubil proti praški Sparti. Čehi so že po četrt ure vodili z 2:0. S porazom Lazia se bo poslabšal tudi položaj Italije na jakostni lestvici evropske nogometne zveze Uefa. Zdaj so Italijani četrti (70,272 točke) za Angleži (73,909), ki bodo prednost še povečali. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Doma so nepremagljivi OAKLAND - Najboljša ekipa lige NBA Golden State Warriors je proti moštvu New York Knicks nanizala 50. zapored no zmago na domačem parketu. Golden State ima sedaj zmago več, kot jih je po istem številu tekem imel Chicago Bulls v rekordni sezoni 1995/96, ko je v rednem delu zabeležil 72 zmag. Prvaki so trenutno pri 61:6. Prvi strelec tekme je bil Stephen Curry s 34 točkami, vendar v zadnji četrtini ni igral, saj je imela njegova ekipa že visoko vodstvo in utrjeno pot do zmage s 121:85. APrimorski ~ dnevnik skoki - V Planici se je že včeraj zbralo 20.000 navijačev Rekordi in Zdravljica Na Kasaievi 500. tekmi je zmaga Petra Prevca podrla kar dva mejnika PLANICA - Finale sezone svetovnega pokala smučarjev skakalcev je že prvi dan postregel z razpletom po okusu domačih ljubiteljev tega športa. Prva od štirih planiških tekem je ponudila domače zmagoslavje Petra Prevca (ter dodatek s tretjim mestom Roberta Kranjca) in kup rekordov pred 20.000 navdušenimi navijači. Že včeraj so bili doseženi skoraj vsi rekordi, manjkal pa je morda samo tisti najbolj zaželen oz. nov svetovni rekord v poletih, toda zanj bo še čas v teh dneh. Sicer pa je včerajšnja tekma premaknila kar nekaj mejnikov. Peter Prevc je dosegel 14. zmago v sezoni in je zdaj skakalec z največ uspehi v eni sezoni (doslej si je dosežek pri 13 uspehih delil z Avstrijcem Gregorjem Schlierenzauerjem). Novih 100 točk pa je pomenilo tudi, da je v rokah skupnega zmagovalca svetovnega pokala 2015/16 tudi točkovni rekord; že zdaj, pa sta do konca še dve posamični tekmi, ima 2123 točk, dosedanji rekorder je bil tudi v tem primeru Schlierenzauer z 2083 točkami iz sezone 2008/09. Po številu stopničk (20) pa je zdaj Prevc izenačen ravno Schilerenzauerjem. Za prav poseben rekord pa ni bil zaslužen le Prevc, čeprav je bil pričakovano v glavni vlogi na skakalnici in v srcih navijačev: legendarni japonski skakalec, že skoraj 44-letni Noriaki Kasai, je namreč prav v Planici praznoval okrogel jubilej. Včerajšnja tekma je bila zanj že 500. v karieri v svetovnem pokalu, kjer nastopa že od leta 1989. Stopničke so mu na šestem mestu sicer ušle, toda skakalec z zlato startno številko 500 je v izteku dobil posebno spominsko plaketo, navijači pa so ga pozdravili tako bučno, kot da bi bil tudi on član slovenske ekipe. Slovenski smučarski skakalci so na domači tekmi dosegli skoraj popoln uspeh. Trije med deseterico oziroma osmerico, kjer je slovenske nastope zaokrožil Jurij Tepeš (nekaj točk sta ujela še Jaka Hvala na 26. in Anže Semenič na 29. mestu), so odlična napoved za še preostale tri planiške dneve, z današnjo po- Sklad Mitja Cuk prireja 13. mednarodni košarkarski turnir ZMAGAJMO VSI! danes, 18. marca 2016 začetekob 9.30 v športni dvorani Ervatti pri Briščkih Sklad Mitja Cuk Proseška ulica 131-133 OPČINE poldansko posamično tekmo, jutrišnjo ekipno in velikim finalom oz. nedeljsko zadnjo preizkušnjo sezone, ko bo najboljši skakalec (in tudi skakalka, za tretje mesto bo nagrado dobila Maja Vtič) zime dobil tudi zasluženo nagrado v obliki velikega kristalnega globusa. »Danes je bilo super. Bil sem presenečen, da je prišlo tako veliko ljudi. Navajeni smo na pol manjšo množico,« je povedal Prevc, ki je kmalu po tekmi zapustil prostor, kjer mediji čakajo na izjave tekmovalcev, in se pomešal med navijače, predvsem otroci so kričali za njim in ga prosili za selfie, podpis ali kartico. Na vprašanje, ali so bili veseli, je odvrnil, da so bili bolj žalostni, ker jih veliko ni prišlo na vrsto: »Na vsak moj gib se odzovejo. Poseben občutek je tukaj, ko vsi spremljajo vsak tvoj korak in gib. Lepo je biti tukaj v četrtek uspešen skakalec«. Rekorder Peter Prevc včeraj na zmagovalnem odru v domači Planici fis-ski.com Boštjan Kline deveti ST. MORITZ - Tina Weirather je zmagovalka zadnjega supervele-slaloma sezone na finalu svetovnega pokala alpskih smučarjev v St. Mo-ritzu. Na drugo mesto se je uvrstila Lara Gut, ki si je zagotovila mali kristalni globus, na tretje pa Cornelia Hütter. V moški konkurenci je zmagal Švicar Beat Feuz. »Azzurro« Peter Fill je bil 7., Slovenec Boštjan Kline pa 9. Nika Barič v finalu JEKATERINBURG - V četrtfi-nalu ženske košarkarske evrolige je Je-katerinburg, kjer igra slovenska re-prezentantka Nika Barič, po treh tekmah premagal Galatasaray. Ruski prvoligaš se je tako dokopal do finalnega turnirja. Pretopil medaljo OSLO - Norveški alpski smučar Aksel Lund Svindal, ki je januarja na smuku v Kitzbühlu grdo padel in končal letošnjo sezono, je včeraj v sodelovanju z norveškim telekomunikacijskim operaterjem Telenorjem ustanovil nov dobrodelni sklad. Svin-dal, nosilec petih zlatih medalj s svetovnih prvenstev in zlate olimpijske medalje v superveleslalomu iz Van-couvra, je dal pretopiti svojo zlato medaljo s svetovnega prvenstva 2007 v Areju, drobce zlata pa bodo uporabili v treh milijonih SIM kartic. motociklizem - V Katarju prva velika nagrada sezone kraljevskega razreda MotoGP Valentino proti Špancem DOHA - Danes se v Katarju (dirka bo v nedeljo ob 19. uri) začenja nova sezona motociklističnega prvenstva. Koledar predvideva letos 18 dirk (med katerimi izstopata odsotnost Indianapolisa in povratek VN Avstrije, v Spielbergu 14. avgusta), zadnja pa bo 13. novembra v Valencii. Zanimivo je tudi, da so letos dolgoletno tradicijo končali v nizozemskem Assnu, kjer dirka ne bo več v soboto, a - kot vse druge - v nedeljo. Po zimskih testiranjih v Maleziji, Avstraliji in Katarju ter polemikah, ki so se zvrstile po koncu lanskega izredno razburljivega prvenstva v kraljevskem razredu MotoGP, bodo torej končno ponovno zabrneli motorji, v veselje številnim ljubiteljem motošporta. Ostrejša konkurenca? Potem ko je bila lanska sezona izredno izenačena, organizatorji - in lastniki televizijskih pravic - računajo, da bo letošnje svetovno prvenstvo še bolj napeto in razburljivo. Lani so bili navijači do zadnje velike nagrade priča pravi bitki - na stezi in v medijih - med Jorgejem Lorenzom in Valentinom Rossijem, v katero se je bolj ali manj hote vpletel tudi Marc Marquez. Ros-sijevi navijači ne bodo nikoli pozabili na »zavezniško vlogo«, ki jo je Marquez odigral v končnici sezone, ko je Lorenzu pomagal pri »remuntadi« na račun Rossi-ja, ki je tako ostal brez osmega naslova v karieri v najmočnejšem razredu. Omenjeni dirkači se bodo tudi letos najverjetneje potegovali za lovoriko, družbo pa jim bo delal Dani Pedrosa, saj naj bi bili najprej Yamaha (Lorenzo in Rossi) in nato Honda (Pedrosa in Marquez) fa-voritinji za končno zmago. Zimska testiranja sicer nekako napovedujejo, da je letos Yamaha nekoliko hitrejša od rojakov pri Hondi. Čeprav so Rossi, Lorenzo, Pedrosa in Marquez osvojili vse dirke od leta 2013 dalje, lahko letos pričakujemo tudi kako presenečenje, saj sta velik napredek pokazala Suzuki in Ducati, medtem ko se bo Aprilia s popolnoma novim motorjem najverjetneje osredotočila na razvoj svojega jeklenega konjička. Tehnične spremembe Moštva v kategoriji MotoGP se bodo letos spopadala z nekaterimi novostmi v pravilniku. Pravo revolucijo bodo dirkači doživeli pri pnevmatikah, saj jih ne bo več dobavljal Bridgestone, toda Michelin. Fran- coski proizvajalec se sicer na novembrskih testiranjih ni izkazal, med zimo pa je svoje gume posodobil, tako da so bile ekipe na februarskih preizkušnjah zadovoljne. Omeniti je tudi treba nekaj novosti na področju elektronike, ki bo dopuščala manj svobode, saj bodo vse ekipe opremljene z enako tehnologijo. Teža jeklenih konjičkov bo morala znašati najmanj 157 kilogramov, ekipe pa bodo lahko natočile največ 22 kilogramov goriva. Spremenili so tudi pravilo, ki je Rossija prisililo, da je na zadnji dirki lanske sezone v Valencii startal z zadnjega mesta. Po nekaterih lanskih skorajda žaljivih izjavah so se med drugim odločili za neke vrste cenzuro, ki dirkačem prepoveduje »preostro« uporabo besed. Upravičeno lahko torej pričakujemo »tiho« vojno med Rossijem, Marquezom in Lorenzom, saj so Valentino Rossi je lani zmagal na uvodni dirki v Katarju odnosi med omenjenimi dirkači po lanski sezoni še vedno zelo slabi. Rossi in Marquez Po že večkrat omenjenem epilogu lanske sezone bodo mediji letos namenjali veliko pozornost verbalnem in neverbalnem boju med Marquezom in Rossi-jem. Na dirkališču naj bi bil Valentino po številnih letih vsaj na začetku sezone favorit, saj je bila Yamaha med zimskimi testiranji hitrejša od Honde, ki je naletela na številne težave, kakovost obeh dirkačev pa je vsekakor izredna. Zanimivo je tudi, da bo omenjen dvoboj imel letos »družinsko razsežnost«, saj bo v nižjem prvenstvu Moto2 svoj krstni nastop opravil Luca Marini (letnik 1997), Valentinov brat (sin Stefanie Palme in Luce Mas-sima, medtem ko je oče Valentina Graziano Rossi), ki se bo v isti kategoriji pomeril z Alexom Marquezom (letnik 1996) oz. mlajšim bratom Marca. Prvenstvo Špancev Če so bila nekoč motociklistična prvenstva nekoliko »italijansko obarvana«, se je težišče v zadnjih letih preselilo v Španijo. Šef Dorne je namreč Španec Carmelo Ezpeleta, v lanski sezoni pa so se številni italijanski Rossijevi navijači pritoževali zaradi že omenjene španske naveze oz. zavezništva Marquez-Lorenzo. Letos bo v kraljevskem razredu MotoGP skupno nastopilo 21 dirkačev, od teh je kar devet Špancev (Lorenzo, Marquez, Pedrosa, Vinales, Barbera, Bautista, Rabat, Pol Espargaro in Aleix Espargaro), Italija pa ima štiri predstavnike (Rossi, Iannone, Dovizioso e Petrucci). Kar deset dirkačev je osvojilo vsaj en naslov svetovnega prvaka - tudi v nižjih kategorijah -, absolutni rekorder pa je Rossi z devetimi naslovi, medtem ko jih ima Lorenzo 5, Marquez pa 4. Najmlajši je Jack Miller (21 let in 2 meseca), medtem ko je najstarejši dirkač Valentino Rossi, ki bo pri 37 letih in mesecu dni starosti naskakoval jubilejno lovoriko. Kar 19 od 21 dirkačev pa bodo jeseni pogodbe potekle, kar napoveduje tudi finančno bitko med protagonisti letošnje sezone. Zagotovo pa je dejstvo, da bo »Doctor« dirkal še vsaj dve sezoni, ne glede na končne rezultate pa se bo nato poslovil od motociklističnega sveta kot prava legenda. Albert Voncina 18 Petek, 18. marca 2016 ŠPORT Primorski ki Ji alpsko smučanje - Jutri v Forniju di Sopra »Zamejsko« bo Organizator (ŠD Mladina) v Sappadi ni imel sreče - V nedeljo tudi 28. Pokal prijateljstva Zamejsko smučarsko prvenstvo - Pokal ZSŠDI 2016 (kot kaže) bo. Veleslalom, ki bo odločal o zamejskem članskem in mladinskem smučarskem prvaku bo jutri v kraju Forni di Sopra. Tekma je namreč odpadla v nedeljo, 6. marca, ko je v Sappadi zapadel skoraj dober meter snega. V soboto, 5. marca, so organizatorji, ŠD Mladina, uspešno izvedli smučarski tek. Dan kasneje pa jim je zagodlo vreme. Pri Mladini se niso vdali in so našli nov termin. »Ker se nam je ponudila ta možnost, smo jo takoj zagrabili in zagnali organizacijski stroj,« je dejal predsednik kriškega društva Erik Tence, ki je obenem dodal, »da bo letošnje 34. zamejsko smučarsko prvenstvo praznično obarvano, saj ŠD Mladina praznuje letos okrogli 40. rojstni dan.« Start veleslaloma (direktor tekmovanja je član Mladine Ennio Boga-tez) bo ob 9.30 na smučarski progi Ci-macuta. Prva vožnja bo veljavna za sestavo lestvic po kategorijah, društvene lestvice, društvene lestvice za mladinski sektor in kot kvalifikacija za nastop v drugi vožnji. Pravico do nastopa v drugi vožnji imajo samo tekmovalci, ki so zasedli prvih petnajst mest na absolutni moški lestvici in prvih deset mest na absolutni ženski lestvici. V bo- ju za mladinskega prvaka pa ima pravico do nastopa prvih petnajst uvrščenih na absolutni moški lestvici in prvih deset na ženski lestvici. Na zamejskem smučarskem prvenstvu bodo nastopili člani vseh slovenskih smučarskih klubov v Italiji: Brdina, Devin, Mladina in SPDG. Vpisovanje bodo zaključili danes. Za informacije lahko pokličete na 3470473606. V nedeljo bo v Forniju di Sopra še 28. Pokal prijateljstva treh dežel - Memorial Lucijan Sosič, ki ga organizira SK Devin. Tekmovanje je veljavno kot zadnja (četrta) preizkušnja čezmejnega Primorskega smučarskega pokala. (jng) namizni tenis - Državno člansko prvenstvo Ana, Eva, Katja in Martina za kolajne Namiznoteniške igralke Krasa Eva Carli ter Katja in Martina Milič bodo od danes do nedelje merile moči z najboljšimi na Apeninskem polotoku. V Ca-stel Goffredu v Lombardiji bo namreč državno namiznoteniško prvenstvo, na katerega se je kvalificiralo le najboljših 32 igralk na državni jakostno lestvici (Top 32). Med njimi so tudi vse tri igralke zgoniškega kluba ŠK Kras ter Ana Bržan, ki letos igra pri klubu CT Molfetta. Poleg posameznih dvobojev bodo na sporedu tudi ženske in mešane dvojice. V ženskih dvojicah bosta skupaj igrali Martina in Katja Milič. Eva Carli bo nastopala skupaj s prijateljico Marcello Delasa (Vallecamonica). Ana Bržan pa z Eliso Trotti (Zeus). Katja Milič in Eva Carli bosta poskusila osvojiti kolajno še v mešanih dvojicah. Carlijeva bo tekmovala skupaj s Simonejem Spinicchio (Stet Mugnano), medtem ko bo Miličeva v paru z Goričanom Luco Bressanom (Castel Goffredo). Ana Bržan pa je »izbrala« Mattea Muttija (Castel Goffredo). »Katja in Eva sta na prizorišče državnega prvenstva odpotovali že danes (včeraj), jaz pa se bom na pot odpravila jutri (danes),« je dejala Martina Milič, ki upa, da bodo predstavnice zgoniškega kluba odnesle domov kako kolajno. »Večkrat nam je to uspelo, upam, da bo tudi tokrat tako,« je dodala. (jng) nogomet - Zanimivosti s četrtfinalne tekme državnega pokala v Križu VIP gostje, balkon in darilo Kako se je trener Sandrin oddolžil Bezinu? - Kdo je kriški Vesni daroval petdeset litrov žlahtne kapljice? Dan po povratni tekmi državnega pokala elitne in izločitvi so bili v Križu vseeno sproščeni. Predsednik Roberto Vidoni se je na facebook strani Vesne zahvalil vsem igralcem, trenerju Luiginu Sandrinu in navijačem: »Ponosni smo, da smo deželni nogomet zastopali na državni ravni. Kljub porazu se zavedamo, da smo dosegli izjemen rezultat.« Da je nogomet še vedno najbolj priljubljen šport v Italiji in tudi na našem koščku zemlje, je v sredo popoldne potrdila polna kriška tribuna. Kljub delavniku in popoldanski uri se je v Križu zbralo okrog 500 ljudi. »Če bi igrali na dan sobote ali nedelje, bi jih bilo prav gotovo okrog tisoč, če že ne več,« je pred tekmo dejal predsednik Vidoni. Tekmo si je ogledalo kar nekaj VIP gostov: nekdanji senator in vladni podtajnik Miloš Budin je vedno prisoten, videli smo tudi predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina in nekdanjega slovenskega nogometnega reprezentanta Milana Osterca. Še koga smo morda spregledali. Gneča je bila tudi na novinarski mizi. Za sredino tekmo se je namreč akreditiralo osemnajst novinarjev. Prišli so tudi iz Sanre-ma. Med njimi je bil tudi nekdanji špiker Sampdo-rie na Marassiju, ki ga je »odžagal« novi predsednik Ferrero. Lahko bi ga angažirali v Križu. V polfinale je zasluženo napredovala ekipa, ki se letos uspešno bori na dveh frontah: v pokalu in v prvenstvu. V ligurijski elitni ligi je namreč prva na lestvici in cilja na napredovanje v D-ligo. »Dolgoročni cilj novega vodstva kluba je, da okusimo v nekaj letih znova D-ligo, po možnosti tudi C, v kateri je Sanremo že igral. Vesna? Pri nas doma nas je presenetila. Na domačem igrišču pa jih so jih morda izdala prevelika pričakovanja,« je dejal trener Sanrema Roberto Cevoli. Pa še dve zanimivosti. Trener gostov je v drugem polčasu zamenjal Capro (številka 7), saj je moral slednji nemudoma domov. Zvečer je namreč v kraju Fi- Trener Vesne Luigino Sandrin na balkonu Bezinove hiše in nato po tekmi skupaj z Aleksom v društvenem baru nale Ligure odprl picerijo. Nihče bržkone ni spregledal niti diskvalificiranega trenerja Vesne Sandrina, ki je svojim dajal napotke kar z balkona bližnje hiše Alek-sa Bezina. Po tekmi se mu Sandrin oddolžil in mu ča- stil pijačo. Petdeset litrov vina je za sredino tekmo daroval Andrej Antonič. »Iz vsega srca se mu zahvaljujemo,« je dodal Paolo Košuta, ki večkrat priskoči na pomoč kriškemu klubu. (jng) ZSŠDI-jev Skokičin vrtiljak gostoval v Špetru Slovenovem V sklopu projekta Skokica, ki ga ZSŠDI vodi na osmih večstopenjskih šolah s slovenskim učnim jezikom v FJK, so tokrat prišli na svoj račun tretješolci in petošolci iz Špetra Slovenove-ga v Benečiji. Na prireditvi Skokičin vrtiljak se je približno 30 učencev preizkusilo v krožnih postajah, igri med dvema ognjema ter v plesu na glasbi športne himne Skupaj zmoremo. Prireditev sta si ogledala najprej ravnateljica Sonja Klanjšček, nato pa še predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki je vse otroke po- hvalil za njihove nastope ter jim podelil spominski trakec ZSŠDI. Na krožnih postajah so otroci prejeli tudi kartonček žabice Sko-kice, kot potrdilo za uspešno opravljene vaje v odbojki, nogometu, atletiki, gimnastiki, košarki in športni križanki. Sproščenost in navdušenje prisotnih sta prišla do izraza ob pospravljanju prizorišča, ko so vsi otroci še enkrat zaplesali na glasbi športne himne Skupaj zmoremo. Plesni nastop in pred tem delavnico na šoli je vodila vaditeljica Damijana Češčut iz Gorice. hockey in line Polet Kwins: play-off ali pa play-out? V hokejski A1-ligi na ro-lerjih bo jutri še zadnji krog rednega dela prvenstva. Openski Polet ZKB Kwins je predzadnji na lestvici. Če ne bo jutri na domačem Pikelcu (začetek ob 20. uri) premagal Forlija, bo moral za obstanek v najvišji državni ligi igrati še dodatne tekme proti moštvom iz A2-lige (play-out). Padova je namreč v zadnjem krogu premagala Asiago in je tako prehitela hokejiste Poleta. Padova bo v zadnjem krogu gostila Molinese. Hokejiste Poleta čaka torej odločilen krog. V najslabšem primeru bodo oranžno-črni igrali play-out, v najboljšem pa play-off. košarka - C in D Bor v nedeljo, Kontovel in Sokol že danes Pred velikonočnim premorom čaka ekipe deželnih košarkarskih prvenstev še zadnji napor. Resnici na ljubo bo Breg jutri šele pred predzadnjo oz. predpred-zadnjo preizkušnjo, saj bodo košarkarji trenerja Krašovca prihodnji teden nastopili na sklepnem turnirju četverice za osvojitev italijanskega pokala deželne C-li-ge silver. Pokalni nasprotnik Carre in soigralcev bo enak kot prvenstveni, saj se bo Breg dvakrat v petih dneh spopadel z moštvom UBC. Prvi dvoboj bo jutri ob 17.30 v telovadnici v Ulici Marangoni v Vidmu, drugič pa se bosta ekipi v polfinalu pokala spopadli v sredo, 23. marca, ob 18.45 v telovadnici na Rouni. Breg bo - kot skoraj vedno v letošnji sezoni - favorit jutrišnjega srečanja, saj zaseda moštvo iz Doline prvo mesto na lestvici s 36 točkami, obeta pa se izenačeno srečanje, saj uvrstitev četrtouvrščenega moštva UBC (30 točk) v pokalni polfinale sploh ni bila naključna. V isti ligi bo Bor Radenska tokrat izjemoma odigral domačo tekmo šele v nedeljo ob 19. uri, ko na Stadion 1. maja prihaja Romans trenerja Jana Zavr-tanika. Tekma bo zelo pomembna za morebitno uvrstitev v play-off oz. play-out, saj delita ekipi sedmo oz. osmo mesto na lestvici z dvajsetimi točkami. Medtem ko bo v državni C-ligi gold Jadran v tem krogu prost - Murovi košarkarji bodo v petek, 25. marca, na Op-činah odigrali preloženo tekmo proti Tar-centu - bosta danes v deželni D-ligi nastopila tako Kontovel kot Sokol. Košarkarji trenerja Vatovca bodo ob 21.15 v domači telovadnici v Dolini igrali proti ekipi Virtus Feletto. Po porazu v prejšnjem krogu so Hmeljak in soigralci danes favoriti, saj je Feletto pepelka lestvice skupine za napredovanje. Na domačih tleh bo igral tudi Kontovel v play-outu. Košarkarji trenerja Švaba bodo ob 21. uri v telovadnici na Rouni igrali proti moštvu Basket Cervignanese, ki ima dve točki več kot Kontovel, v drugem delu prvenstva pa je prav tako kot Lisjak in soigralci zbralo eno zmago (sicer brez boja proti tržaškemu Cusu) in en poraz. (av) PROMOCIJSKA LIGA - Play-out: Starenergy - Dom 61:62 (G. Zavadlav 29, M. Zavadlav 12). □ Obvestila TPK SIRENA vabi na občni zbor, ki bo danes ob 20.30 na našem navtičnem sedežu v Trstu, Miramarski drevored 32, kjer bomo povzeli naše delovanje, orisali programe ter nagradili naše atlete. primorski_sport facebook ^ / Primorski RADIO IN TV SPORED Petek, 1B. marca 2O16 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Serija: Il commissario Montalbano 23.35 TV7 RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.00 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 TIMmusic Onstage Awards 23.30 Troppo giusti RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Risc-hiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Serija: Code Black 23.00 Serija: Chiedi a papa RAI4 RAI5 14.10 Wild Italy 15.05 Wild Sudamerica 16.05 Piano pianissimo 16.20 Strinarte 17.10 Simon Schama - Il potere dell'arte 18.05 Novice 18.10 20.45 Passepartout 18.45 This is Opera 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 21.15 Dok. film: Passione 22.55 Ubiq - Sconfinare 23.25 Terza pagina RAI MOVIE 13.50 17.40 Rai Player 14.00 Film: Hamburger Hill: collina 937 (voj., '87) 15.55 Film: Una spia al liceo (kom., '12, i. M. Cyrus) 17.35 0.50 Novice 17.50 Film: Iron Will -Volonta di vincere (pust., '94, i. K. Spacey) 19.45 Film: Pasqualino Cammarata... capi-tano di fregata (kom., It., '73, r. M. Amendola) Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pome-riggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Ciao Darwin 0.30 Supercinema _ITALIA1_ 6.35 Risanke in otoške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.0017.55 L'isola dei famosi 13.20 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Nan.: Mom 15.40 Nan.: Due uomini e 1/2 16.35 Nan.: La vita secondo Jim 17.30 Nan.: Mike & Molly 18.25 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: The 100 _IRS_ 13.15 Film: La soldatessa alle grandi ma-novre (kom., '78) 15.10 Film: Magnificat (dram., It., '93, r. P. Avati) 17.05 Film: Grandi magazzini (kom., It., '86) 19.20 Serija: Su-percar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Dredd - La legge sono io (akc., '95, i. S. Stallone) 13.35 Rookie Blue 15.05 Fairy Tail 15.55 Streghe 17.20 Novice 17.25 Reign 18.55 Rai Player 19.10 Teen Wolf 19.50 Ghost Whisperer 20.45 On Stage Awards 2016 21.10 Criminal Minds 21.55 Ray Donovan 21.15 Film: In the Cut (triler, '03, i. M. Ryan, M. Ruffalo) 23.10 Film: Rampart (krim., '11, i. W. Harrelson) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.2019.15 Rai Player 12.30 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.25 Ri... parliamone 14.15 22.50 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.00 Anica - Ap-puntamento al cinema 15.05 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.30 Novice 17.35 Serija: Il commissario Rex 18.25 Nad.: Pasión prohibida 19.25 Nad.: Capri 20.25 Nad.: Un caso di co-scienza 21.20 Film: Emilie Richards -Amore ritrovato (dram.) _RETE4_ 6.10 Media Shopping 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabi-nieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.05 Film: Banda degli angeli -La frusta e la carne (dram., '57) 19.30 Nad.: 22.55 Film: L'impero dei lupi (triler, Fr., '05, i. J. Reno) _laz_ 7.30 13.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Jesse Stone 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.30 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Cisl informa 18.00 23.30 Trieste in diretta 18.45 Star be-ne in TV 19.00 Pronto, dottore... 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour _CIELO_ 12.25 13.35 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Buying & Selling 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: The Controller (akc.) DMAX 12.30 20.20 Banco dei pugni 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acc-hiappalligatori 15.05 19.30 Te l'avevo det-to 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro de-gli abissi 23.00 Croczilla SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.45 Ugriznimo znanost 12.25 Nan.: Blisk 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.35 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Film: M - Mesto išče morilca (zf, '31, r. F. Lang) SLOVENIJA2 7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.15 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 9.45 Prisluhnimo tišini 10.40 O živalih in ljudeh 11.05 Na vrtu 11.55 Alpsko smučanje:, ekipna tekma 13.20 Posebna ponudba 14.10 Biatlon: SP (m), sprint 15.15 Smučarski poleti: Planica (m) 17.45 Nan.: Hotel poldruga zvezdica 19.40 Infodrom 20.00 Film: Dva dni v Parizu (rom.) 21.35 TV arhiv 22.30 Bučke 22.50 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Na-jokrutnejše srce (pust.) 16.55 TG dogodki 17.20 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Koncert: Ethnopolis - Opa Cupa 21.40 Avtomobilizem 22.15 Arhivski posnetki 23.05 Nad.: Trn v srcu _POP TV_ 7.00 Risanke 8.15 9.25, 10.55, 12.05 Tv prodaja 8.30 15.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.5516.55 Serija: Komisar Rex 11.10 Nan.: Obtoženi dijakinji 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.30 18.55, 21.30 Novice 20.00 Bitka parov 22.05 Eurojackpot 22.10 Film: Ljubezen je slepa (kom., '01, i. G. Paltrow, J. Black) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.55 11.45 Top Gear 8.55 Risanke 9.3015.20 Serija: Šola za prvake 9.55 15.45 Nan.: Vice v predmestju 10.20 11.30, 12.50 Tv prodaja 10.30 14.20 Serija: Puščica 12.55 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Nan.: Ljubezen na valovih 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.45 Film: 007 - Operacija Grom (akc., '65, i. S. Connery) PLANETTV 10.55 15.45 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.25 Nan.: Prijatelji 13.00 Nan.: Talenti v belem 13.55 Ellen 14.45 Zdravnik svetuje 16.35 20.00, 21.10 Bilo je nekoč 17.45 Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 21.45 Petek, 18. marca Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Passione Italija, ZDA 2010 Režija: John Turturro Nastopajo: John Turturro, Fiorello, Massimo Ranieri, Lina Sastri, Beppe Servillo Turturrejev film Passione, pripoveduje o veliki ljubezni za glasbo ameriškega igralca in režiserja italijanskega rodu. Trg San Domenico Maggio-re, Castel dell'Ovo, Castel Sant'Elmo in celo vrsto drugih značilnih krajev Neaplja, si je Turturro izbral za postavitev filma, s katerim je želel spregovoriti o glasbeni tradiciji krajev in ljudi. K zelo posebnemu projektu, ki so ga premierno predstavili na beneškem filmskem festivalu, je povabil kar nekaj zvenečih imen neapeljske a tudi italijanske glasbene in gledališke scene. Mesto Neapelj je po Turturrovem mnenju dobesedno poslikano z glasbo, ki je v času postala eden njegovih najznačilnejših elementov. Danes 19.40 Vreme in šport 22.05 Film: Kalifornija (triler, '93, i. B. Pitt) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihoterapevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas - 19. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 18.45 Postni pogovori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V okviru Studia D po 11.00 bo na sporedu rubrika s klinično psihologinjo in psihoterapevtko Martina Flego, s katero bomo iskali odgovor na vprašanje, ali je današnja generacija odraščajočih, kljub temu, da je materialno bolj oskrbljena kot prejšnje, čustveno šibkejša. V nadaljevanju Studia D o praznovanju življenjskega jubileja tržaško-kriškega pesnika Miroslava Košute, ob katerem je izšla njegova knjiga spominov na otroštvo in leta odraščanja z naslovom Mornar na kozi. Ravno o svojem otroštvu, ki ga je preživel v Križu pri Trstu, je pred leti slavljenec pripovedoval Loredani Gec v oddaji Čisti studenci otroštva, ki bo na sporedu po 12.00. Ob 15.00 Mladi val z vabilom na fotografsko razstavo Še-stonoga čudesa Anje Čop, ki se jutri otvarja ob 18h v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani, nato glasbena lestvica Čistih 10, zatem še pogovor z organizatorko društva Timava Tanja Peric o večeru O pticah in ptičjih kvatrah, ki bo v Medji vasi. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 18. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI _dnevnik ki Ji I ä Sonce vzide ob 6.11 in zatone jjg ob 18.15 o Dolžina dneva 12.04 Luna vzide ob 1 3.27 in zatone ob 4.03 2005 - Predvsem na Gorenjskem je bilo za marec nenavadno z toplo. Na letališču Brnik se je segrelo do 23,5 § °C, v Lescah do 23,0 °C in v Bohinjski Češnjici < do 21,9 °C. Najtopleje je bilo sicer v Beli krajini, v Metliki so izmerili 26,2 °C. Danes: ob 1.15 najnižje -8 cm, ob 6.48 najvišje 21 cm, ob 13.12 najnižje -36 g Morje je razgi-q cm, ob 19.39 najvišje 27 cm. S bano, tempera-2 Jutri: ob 1.45 najnižje -17 cm, ob 7.31 najvišje tura morja 10,1 28 cm, ob 13.46 najnižje -42 cm, ob stopinje C. 20.05 najvišje 33 cm. Kanin - Na Zlebeh . . .420 Vogel ................315 Kranjska Gora .........60 Krvavec .............. 200 Cerkno ............... 1 00 Rogla ................140 Piancavallo...... . . . .300 Forni di Sopra .......280 Zoncolan ............250 Trbiž .................230 Osojščica ............130 Mokrine .............260 SeaWorld zaključuje vzrejo ork SAN DIEGO - Ameriški tematski park SeaWorld bo zaključil vzrejo ork oziroma kitov ubijalcev, so včeraj sporočili iz družbe. 30 ork bo do konca njihovega življenja ostalo v dvanajstih SeaWorldovih parkih, saj bi v divjini umrle. Kalifornijske oblasti so tamkajšnjemu SeaWorldu že oktobra lani prepovedale vzrejo živali v ujetništvu.Prepoved je pod vprašaj postavila prihodnje obratovanje parka. Novembra lani je podjetje napovedalo, da naj bi predstave z orkami ukinili do konca leta 2017. Družba se že nekaj časa sooča z ostrimi kritikami borcev za pravice živali, ki menijo, da je ujetništvo kitov ubijalcev kruto in nepotrebno. Po objavi kritičnega dokumentarnega filma o Sea-Worldovih parkih pred tremi leti se je vrednost delnic podjetja prepolovila. Izletnica našla 2000 let star zlatnik TEL AVIV - Neka izletnica je na severu Izraela našla izredno redek rimski zlatnik iz leta 107. Na svetu naj bi bil doslej znan le še en tak primerek, je pred dnevi sporočila izraelska vladna služba za antične umetnine (IAA). Na zlatniku, ki ga je med obiskom arheološkega najdišča v Galileji našla Izraelka Laurie Ri-mon, je upodobljen rimski cesar Avgust, skovali pa so ga v času cesarja Trajana, čigar ime je zapisano na kovancu. Rimono-va je priznala, da ji ga ni bilo lahko dati iz rok. »Ne najdeš vsak dan tako čudovitega predmeta,« je povedala in obenem izrazila upanje, da si bo lahko zlatnik kmalu ogledala v muzeju. italija - Koncerta bosta 7. in 8. julija Pevec Pink Floydov se vrača v Pompeje NEAPELJ - Kitarist in pevec David Gilmour, nekdaj gonilna sila britanske zasedbe Pink Floyd, bo 45 let po tem, ko je zasedba na arheološkem najdišču Pompeji posnela znameniti koncertni dokumentarni film Pink Floyd: Live at Pompeii, ponovno nastopil v Pompejih. Minister za kulturo Dario Franceschini je v sredo prek Twitterja sporočil: »Dogovor dosežen. Po 45 letih bo David Gilmour 7. in 8. julija nastopil v Pompejih.« Omenjeni dokumentarec je skupina Pink Floyd snemala štiri dni v oktobru leta 1971. Film, ki ga je režiral Adrian Maben, slovi po tem, da gre za prvi koncertni film brez občinstva. Skupina Pink Floyd sodi med najpomembnejše predstavnike psihedeli-čnega ali art rocka. Ustanovljena je bila leta 1964. S svojo glasbo ter vizualno obliko svojih albumov in nastopov je pomembno vplivala na razvoj rock glasbe. Največji komercialni uspeh je doživela v 70. in 80. letih minulega stoletja. Njihova albuma The Dark Side of the Moon in The Wall sta postala dva izmed najbolj prodajanih albumov vseh časov. Poskusi samomora za zaščito indijskih krav NEW DELHI - Osem ljudi v indijski zvezni državi Gujarat je skušalo narediti samomor, ker niso upoštevali njihove zahteve po imenovanju krave za indijsko nacionalno žival. Ena od predvolilnih obljub hindujske nacionalistične stranke Bharayita Janata, ki je na oblast prišla leta 2014, je bila uveljavitev zakonske zaščite krav. Za hindujsko večino krava predstavlja sveto žival, njen zakol je v več zveztnih državah prepovedan. Osem članov odbora za zaščito krav je v sredo v mestu Rajkot zahtevalo, da morajo kravo za nacionalno žival razglasiti v 24 urah. Ker njihove zahteve niso izpolnili, so pred sedežem okrožja zaužili strupen pesticid. Nato so jih odpeljali v bolnišnico, kjer ni nihče več v smrtni nevarnosti. eurobarometer - Javno mnenje Za Slovence in Evropejce • •• • v»« • • so migracije največji izziv BRUSELJ - Najbolj pereča zadeva, s katero se trenutno soočata Slovenija in Evropska unija, so migracije. Raziskava Eurobarometer kaže, da problematiko priseljevanja na prvo mesto perečih zadev uvršča kar 48 odstotkov Slovencev, v primerjavi z lansko pomladjo pa je zaskrbljenost nad priseljevanjem porasla za kar 47 odstotnih točk. Na drugem mestu najpomembnejših zadev je za 41 odstotkov Slovencev brezposelnost, sledijo gospodarske razmere (27 odstotkov), javni dolg (16 odstotkov) ter zdravstveno in socialno varstvo (11 odstotkov). Podobno največje trenutne izzive svojih držav zaznavajo tudi ostali Evropejci. Kot kaže raziskava, imigracije in brezposelnost navaja 36 odstotkov, gospodarski položaj pa 19 odstotkov vprašanih. Nekoliko bolj kot Slovence druge Evropejce v svojih državah skrbijo zdravstveno in socialno varstvo (14 odstotkov), dvig življenjskih stroškov (14 odstotkov), pa tudi nevarnost terorizma (11 odstotkov). Med Evropejci je na drugem mestu nevarnost terorizma, ki jo je izpostavilo 25 odstotkov vprašanih v EU. Raziskava je potekala še pred novembrskimi terorističnimi napadi v Parizu. Dobra petina (21 odstotkov) jih je omenila gospodarsko stanje, enaka deleža (po 16 odstotkov) pa dosegata odgovora brezposelnost in stanje javnih financ v državah članicah. Največ je v primerjavi z lanskim merjenjem porasla zaskrbljenost nad priseljevanjem, zato so ostala področja nekoliko izgubila na pomenu, še posebej to velja za brezposelnost. Na ravni EU je priseljevanje pridobilo 13 odstotnih točk. V največji meri se je okrepilo v državah, ki jih je begunska kriza najbolj neposredno prizadela. Da je priseljevanje najpomembnejša zadeva tudi za EU, menijo skoraj trije od štirih Slovencev (74 odstotkov) ter 58 odstotkov Evropejcev. Tako Slovenci kot vprašani v EU podpirajo predlog skupne evropske politike glede priseljevanja. V Slovenji to politiko podpira 60, na ravni EU pa 68 odstotkov vprašanih. Med evropskimi politikami so sicer Slovenci najvišjo podporo (85 odstotkov) izrazili načelu prostega pretoka državljanov EU, ki lahko živijo, delajo, študirajo in poslujejo kjerkoli v uniji. Velika večina, skupno kar 95 odstotkov Slovencev, podpira dodatne ukrepe za boj proti nezakonitemu priseljevanju ljudi iz držav izven EU. Skoraj polovica vprašanih (49 odstotkov) pa meni, da bi morali dodatne ukrepe sprejeti v sodelovanju med EU in posamezno državo ali državami. Da bi morali ukrepati samo na ravni EU, meni 28 odstotkov Slovencev, ukrepe samo na državni ravni pa podpira 18 odstotkov Slovencev. Da dodatni ukrepi sploh niso potrebni, menijo štirje odstotki vprašanih. Ob želji po vzpostavitvi skupnih mehanizmov ukrepanja pa hkrati več kot polovica vprašanih tako v Sloveniji kot na ravni unije meni, da mora njihova država prebežnikom iz tretjih držav pomagati. Tako meni 54 odstotkov Slovencev, 41 odstotkov jih temu nasprotuje. Na evropski ravni se je v prid pomoči izreklo 65 odstotkov Evropejcev, proti jih je 28 odstotkov. Raziskavo Eurobarometer so izvedli v 34 državah ali teritorijih, sodelovali pa so prebivalci, stari 15 let ali več. zda - Nov film Natalie Portman bo upodobila Jackie Kennedy LOS ANGELES - Oskarjev-ka Natalie Portman bo v filmu Jackie upodobila nekdanjo ameriško prvo damo Jacqueline Kennedy. V filmu bodo v ospredju prvi dnevi po atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki ga bo upodobil danski igralec Caspar Phillipson. Peter Sarsgaard bo prevzel vlogo predsednikovega brata Roberta F. Kennedyja, poroča Hollywood Reporter. Film bo angleški debut za čilskega režiserja Pabla Larraina (Klub, Ne!). Produciral ga bo Darren Aronofsky, režiser filma Črni labod, v katerem je Portma-nova kot balerina prepričala Ameriško filmsko akademijo.