t ClTATEUT! Prosimo, poglejte na itevilke poleg naslova u dan, ko Vala naročnina poteče. V teh časih splošnega p**"' je list t ^ imeti ne & No. 142. — \ cen, potrebu-anje. Skušajte prej plačano. GLAS NARODA Lisf slovetislčili delavcevr Ameriki !•«• »t the Pmi OffW at N«w lOTk. N. I, u a* «f hi in» u mtau tM kot * na dan doUrafv. ,7s 'C 'GLAS VAB ODA" ro fofin nabivnosf ma dom ClTAJTE, KAR VAB ZANIMA (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, JULY 26, 1943. — PONEDEL JEK, 26. JUUJA, 1943. VOLUME LL ~ LETNIK LL VELIKA NOVICA Sinoči ob 11, ali ob petih popoldne po newyorskem času, je Ktaljanski kralj Viktor Emanuel naznanil, da je sprejel "resignacijo" premiera Benita Mussolinija in celega njegovega kabineta. Naročil je »alu Pietro Badogliu, da sestavi vojaško vlado, da bo nadaljevala vojno. MAJHEN MUSSOLINI mar- Oznanjevalee na radio v Rimu je ob 11 večer naznanil, da je sporočilo namenjeno italjan-skemu narodu. Nato je rimski radio molčal 20 minut in šele potem se je zopet oglasil in je prinesel razglas maršala Badogliu. P redno pa je foil oznanjen Badoglijev razglas, je o-znanjevalec rekel: "S padcem Mussolinija. in njegove tolpe je Italija napravila prvi korak do miru. Kon-can-'J- je fašistična sramota! Živijo mir! Živijo kralj!" Nato je bil {jo radiju prebran Badoglijev razglas, ki pravi med drugim: "Italjani! Na zahtevo njego vega veličanstva kralj a-ce«arja sem prevzel vojaško vlado dežele z vsemi pravicami. Vojna se (bo nadaljevala. Italija, ki'je hudo prizadeta in njene province zasedene in njena mesta porušena, bo oibdiižala zvestobo svoje dane besede, iskreno po svojih starodavnih tradicijah. "Svoje vrste moramo strniti okoli kralja-cesarja, žive pred- f Berle potrdil predsednikovo izjavo glede francoske narodne skupine Washington, 24. julija. — Kljub poročilom, ki trdijo, da!----------- sta Britanija in Rusija pripravljeni priznati Francoski D||«h.a frnnfa odbor za narodno osvobojenje, je pomožni državni tajnik ^ I vJIlLČA A. A, Berle danes ponovil, da administracija v Washing- Rusi napredujejo tonu ne bo podvzela tega koraka. ! proti Orelu * Bdeča armada, ki od treh strani prodira pfroti Orelu, Je Berle je podal zadevno izjavo v imenu tajnika Hulia in si- 4jfod takimi ^kolščinami se •r v pismu naslovljenem na zdi najbolj demokratično za včeraj zopet osvobodila 30 ob- Mortimerja Hayesa, pravdnika prijatelje Francije, da se nada-. Uudeiiih krajev ^r napredova-in nMČeluka Odbora za demo- ljuje dosedanjo politiko v tem ™ m P01 do Pet ^ kratske vnanje smernice. pogledu, ter se ne prizna no- Plx>tl^re|u- K<* pravi posebno Predsednik Roosevelt je dne bene francoske skupine v za- P°rooUo 12 Moskve, uiore biti 9. julija namignil, da I0dr. dr- mejstvu, kot vlade zastopnice i,IIW,to v »Skrajen času i>opol-žave ne bodo priznale nobenega Francije v zrenjem svetu. Koj110"1;1 Okoli 7 milj bodo francoski ljudje osvoboje-1 J!1™' Urel<™ ?Usi Pr^eka-ni, tedaj si bodo svobodno izbi- , ze,eziuc°' kl P"Uaja iz Brian- ska m po kateri so Nemci do- francoskega narodnega odbora ali druge organizacije, kot francoske vladne skupine. To je foil nekak odgovor Havsu, ki je pisal predsedniku in tajniku Hiullu, da naj se prizna Francoski odbor za narodno osvobojenje, ter da se naj povabi bili pripravljeni Charlesa de Gaulla v Zdr. dr-1 aktivno delovati v rali svoje voditelje." Berle je v pismu tudi poudaril, da se je vedno iskalo sodelovanje s francoskimi ljudmi v zunanjem svetu, vkateri so iskreno in vojni proti Kave na razgovore. ,osišču. To sodelovanje se bo Berle je v pismu med drugim tudi nadaljevalo v svrho bolj-%^-aVrjt dane«' deial^dajse ,ne more strmja^iwegu. vodenja vojne proti osišču in iz tega ozira je bil tudi povabljen v Washington gen. Gi-rand. kot zgled za vse. Naloga, ki mi s Ravsovo primerjavo, ki poje bila naložena, je jasna in' sfcavlj*a Francoski narodni od-mitančna. Izvršena bo z vso bor na isto stopnjo, kot so raz-vnemo in kdorkoli misli, dabone zamejske vlade, ki uživajo mosrel prekiniti normalni po-j priznanje Zdr. držav oziroma tek dorrodkov ali kdorkoli bo nage administracije, skušal kaliti notranji red, bol - zrušen brez usmljenja ' Te vlade, " pise Berle v pi- . smu Haysu, "so pnfbežale iz "Živijo Italija! Živijo kralj! svojih dežel> ki so bile iste za-Pietro Badoglio.") sedene po osišču in so sestav-V dvajsetih letih je po za- j1 iene v pretežni večini iz posa-ključku radio prorama godba mezniiov, ki so bili pravilno prvič zaigrala samo italjansko izvoljeni ali postavljeni pred-himno brez fašistične himne stavniki ljudstva svojih dežel. " Giovinezza," kot bi bil fašizem mrtev. Takoj po radijskem naznanilu so bi le po raznih mestih Italije velike demonstracije; ljudje so drli na ulice in obhajali konec fašizma. Iz Milana pravi neko telefonsko poročilo V London, da so Nemci s protizračni-mi toipovi streljali na demonstrante. v Poročila z italjanske meje naznanjajo, da ljudje po hišah iščejo "črnosrajčnike" in da razburjenje naglo narašča. Kje se nahaja Mussolini, še ni znano, tod® neko poročilo pravi, da je bil aretiran skupno s fašističnim generalnim tajnikom Carlom Scorzo in svojimi ministri ter da so vsi v "domačem zaporu." Po nekem drugem poročilu, so bili vsi odpeljani i*a nek kraj izven Rima, kjer so strogo zastraženi. Kriza Mussolinijevega kabineta se je pričela že zgodaj zjutraj, ko je bila sklicana sej« poglavitnih uradnikov obrambnega ministrstva. Mussolini je na seji predložil Hitlerjeve predloge za "rešitev" evropskega reda, ki mu g>a je izročil na zadnjem sestanku v Veroni prejšnji pondeljek. Te zahteve so bile tako velike in obsežne, da jih vojni, mornariški in zračni pod tajniki nikakor niso mogli sprejeti brez -posvetovanja s celim kabinetom. Ko se je kabinet sestal, je bi- '4 Francoska vlada iz leta 1940 je izginila in od tega časa naprej francosko ljudstvo ni i-melo prilike, da bi se izreklo za karkoli v političnem smislu. Iz tega razloga ne more nobena francoska skupina v zamejstvu predstavljati francoskega ljudstva, ki je pod osiščno dominacijo. la debata zelo živahna in celo burna ter je bilo slednjič sklenjeno, da se cela zadeva predloži kralju. Poglavitna Hitlerjeva, zahteva je bila, da se takoj umakne vse vojštvo in vojni materjal s Sicilije, kar bi povzročilo tekom umikanja velikanske iz-gulbe. Obwmbo Catanije naj bi mesto Goeringove oklopne divizije prevzelo italjansko vojaštvo, ki naj bi tudi branilo u-mikanje Nemcev s Sicilije. Oei-ška armada bi se umaknila skozi celo Italijo do Tusfca-nije in italjanska armada bi morala ščititi umikanje. Za to bi Nemci dali Italjanom samo orožje. Rim bi moral biti izpraznjen in ves vojni materjal odpeljan, ali pa uničen. Kralj teh Hitlerjevih zahtev na nasvet svojih svetovalcev ni botel* sprejeti, nakar mu je Mussolini predložil odstop celega svojega kabineta. Kralj je odstop takoj sprejel in za predsednika vlade imenoval maršali Pietra Badoglia. "Zagotovljeni ste lahko," je dalje pisal Berle, *4 da če bi povabilo generalu de Ganila koristilo našim sedanjim vojaškim smernicam, tedaj bi bil de Ganile takoj povabljen, da pride na obisk v Ameriko. Hays je takoj zavrnil Berle-ja na podlagi, da je bila priznana naprimer Poljska zamej-na vlada, ki ni bila izvoljena po poljskem ljudstvu, kei^ je foila Poljska tedaj pod naciji. Dalje je tudi fakt, Beljaku, Kranju, in Eskont je znatno povečala posle Koroška Banka, ki bo mogla zdaj pomnožiti svoje glavnico —i zdaj 1,000,000 RM —toda Kreditni Zavod bo imel v bodoče velik vpliv y njenem ravnateljstvu. Od 1. julija 1943 naprej bo Koroška Banka edino delnišl§o bančno podjetje na "Koroškem" in bo imela podružnice in Italjani zbirajo ob obrambni črti okoli Etne. Kanadčani, ki se bore ob levem krilu angleške osme armade, tudi dobro napredujejo proti severu, kakor tudi osma armada, dasi počasi, proti Ca-taniji. Ameriška sedma armada je zadnja dva tedna neverjetno naglo napredovala in vjela naj- bivali svoje zaloge. Za umik imajo Nemci samo že k a kili 3o milj širok prostor, ki ga pa Rusi viedno bolj zožujejo. . Rusi so odbili več močnih nemških protinapadov ter so zavzeli važno železniško postajo v Glazumovki ter mesta Po- - ^ , . ponov, Clžovko in NarikovofT na zapadnem bregu reke Oke. f? VTod™ ___ (Zjo proti fronti ob Etni, kjer INTERNACIJA ^8e družile vse tri armade VLADIKE NIKOLAJA iza skupni napad na oslško ar" New York, 31. julija. —A-1 .v, , , . gentura "Religious New* Ser-1 Ameriska ®edma armada ' - _,, . -1-4 že vjela nad 50,000 nemških in vice" je prejela iz Ženeve na- .. ,. . ' . . ■ —i italjanskih vojakov ter zaplem- slednje brzojavno poročilo: < , , n^ , „ » . i • T-r i- • ila nad 200 topov. Samo včeraj Vtedtka rs ikolaj Velimirovic, . .. . . .. • ' en lmonbon/ii winli nori 111 f ■ ■ I cerkveni dostojanstvenik srbske pravoslavne cerkve, katerega je nemška okupacijska ob- Spittalu in Volvsbergu. — Poroča Jugodar Information Center last v Sifl>iji aretirala, je bil prej konfiniran v samostanu v Žici, v centralni Srbiji. Glasom najnovejših vesti je bil Yladika Nikolaj zdaj premeščen in od- _ i veden v Banat, kjer šo ga zo-kontrole nad ozemljem svojih' pet rli v samostan, domovin, dočim ima AJžirskij pc aretaciji patriarha Gavri-odbor Francozov pod svojo la Doži6a leta katerega 60 dominacijo 50 milijonov prebi-1 Nemci odstranili> je veljal y^ valcev in zasedenega ima 4 mi- di]fa Nikola^ ^ prave&a v0dj0 lijone štiri jaških milj francos-1 ^^ pravosiavne cerkve v kega teritorija. Jorgoslaviji. Nemci so se zdaj Glede izjave, da francoski] znebili tudi vl v kr7tkem 8e_ nenadoma pojavih veliki, leteči boll?arsto vojažko sodi. scurki oziroma gnli, ki so se da ^ ^ ^^ menda zaredili v odvodnih ka- diotehmika Lfterofa. ki je ob-nalih m sedaj terorizirajo oko- fcyže da ^ s p^očjo tajne lico, ker letajookrog v trumah radio postaje pošiljal v Sovjet-ter sdijo v jedilne lokale in ^kf> ne informacUe. privatna stanovanja. j Brzo>vka pravi? da je poli. Oblasti, ki skrbijo, da se s te | ira 150 moških delavcev, ki pojdejo pobirat zelenjavo in so-čivje v "Wayne County. Išče se tudi 125 ženskih delavk, ki bi je bil ujet pred nedavnim, je dobil za svoje špijonsko delo beraških sto dolarjev, a Leh-mi& je dobil $1,200 n« leto, za Jtar je moral nepresta.no stikati okrog pq pivnicah blizu obrežja m drugod, da je moge1 dobiti informacije, katere je lahko podal nad jem. V splošnem se smatra, da so n. pr. špijonke krasotice, ki s svojo lepoto zapeljujejo važn^ uradnike, častnike in druge, od katerih potem dobe potrebne ovaduške informcije. Tako je bilo tekom zadnje vojne, a zdaj ima-j o Nemci svoje špijonke v Ameriki med ženskami, ki navadno opravljajo hišno d. -lo in te ženske niso niti krasn-". niti romantične. Mnenje agentov FfBI je, da naciji nočejo svojim špijonom v Ameriki plačevati preveč dobro za njih egdelovranje, ter jih kar lepo vlečejo s frazami o ljubezni" do nemške ooetnjave. Značilno pri celi stvari je to, da so najvažnejši nacijski špijoni, ki jih je prijela FBI bili rojeni ali vzgqe. jeni v Ameriki. Ker je vloga spi jona nevarna in pomeni, da mora ta cesto izdajati celo svoje lastne prijatelje in znance ter druge ljudi, ki tvorijo njegovo neposredno družabno okolje, je res težko doumeti čemu se posamezniki, kakršne je ujela FBI podajajo v to nevarno službo in to za tako malenkostne vsote, kot so jih v pretežni večini prejemali od skopuh a rskega Hitlerja. Slovaki obtožujejo Madžare v, «.?vv. ... , .. Eden od^slovaških časopisov, sle obirat cresnje v isti okraj, fatereg. ime mora ostati pri Za delavke m delavce je z ozi- ^to, prinaša dne 26. rom na stanovanje skrbljeno. dobro pre- Lad jedelniški delavci odložili stavko za teden dni Jersey City, 24. julija. — Šest tisoč delavcev, ki so zapo-sljeni v Kearny ladjedelnicah in na pomolu, je odgfesovalo, da se podaljša čas za razgovore o novem kontraktu za osem dni, nakar bodo šli delavci na stavko, če ne bo dotlej podpisan nov kontrakt s ladjedelni-ško in pristaniško družbo v Kearny. Delavci zahtevajo, da. se v nov kontrakt vključi plačane počitnice *za delavce, ter revidira obstoječe določbe glede bolniške in odškodninske izplačitve. Kontrakt je potekel že pred enim mesecem« a je unija* dovolila en mesec časa za razgovore glede novega kontrakta, — ker niso bili ti razgovori u-spesni, f—i se je sporazumno z delavci dovolilo nadaljnib osem dni v to e vrh o. Kakšna sena! ... V Montgomery, Ala., j e Mrs. Holloway ubila svojega 54 let starega moža z držajem pravilnika iz kurjega perja. Ročaj je bil okrog 18 palcev dolg in iz lahkega lesa, toda ženska je z njim tako udrihala po svo- junija u-vodnik pod naslovom — Moli tev ali bogokletstvo—v katerem obtožuje madžarsko časopisje in madža rske uradne kro ge, dai delajo propagando zr neko 44večjo Madžarsko", ki bi značila, da mora "Slovaška izgi niti. Slovaški časopis zaključuje: "Tako bi Slovaška izginil-1 in slovaška država bi bila uničena Mi Slovaki, na stotisoče Rumiinov, Hrvatov in Nemce\ jem možu, da je izdihnil. Mrliški oglednik Kirpatrick ^T^T je dejal, d, je imel mrtev mož gX^T^ ? — - telesu več kot 150 e am^to na svojem majhnih ran, ki mu je prizadejala žena, ko ga je pretepala. Detektiv Rapport^ ki je tudi pregledal mrtveca, je rekel, da ni bila nobena rana dovolj resna, da bi -povzročila smrt, toda vseh skupaj pa je bilo toliko, da bi pod tolikimi udarci morali pogniti dve muli. je zdaj predmet madžarskih molitev." Hrvaška ustanovi posebno ministerstvo za boj proti partizanom Washington, 22. jnl. (ONA) — OWI je prejel poroči !< iz Budimpešte, glasom katerege piše madžarsko časopisje, da je delovanje partizanskih in patri-Zens&s ki je stara 33 let, se otičnih skupin m južnem in jugovzhodnem hrvaškem ozem- je poročila s Hollowayem v zadnjem novembru. Mož je bil spoštovana osebnost v svojem kraju ter je bil zastopnik zavarovalne dražbe. Jz prejšnjega zakona je imel dve odrasli hče- ri. Morilka bo sojena po velepou roti. Iju tako naraslo, da je hrvaška vlada z novim dekretom ust«-, novila posebno ministerstvo za "prizadete ikra je "j uradna definicija ia prizadete kraje so glasi: "Ozemlja", ki so trpela v bojih s partizani in drugimi u-porniki"« ^ _ , J- MONDAY, JULY 26, 1943 . ■ "glas Naroda' (VOICE OF THE PEOKIT Owned and Published bj Not«*« PnbUMriaf Company. (A Corporation) Frank Saksar, Prealdont; Ignac Hude, Treasurer; Joeepb Lopate. Bea, of the corporation and ridfinn of above offloera: 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 11. N. Y. 50th Year "Glas Naroda" is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17.— ; ZA POL LETA »3-50; ZA ČETRT LETA $2.—. 'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzema sobot, nedelj dn praznikov. "GLAS NARODA", 216 WEST IStfa STREET, NEW YORK 11« N. Y Telephone: CHelsea 3—1342 Italijanski zločini (Podpredsednik jugoskrvan- nahajajo mod njimi. PaSistii ske vlade dr. Miha Krek je ob- "pravijo, da so "nevarni in trde javil v "Central European Ob- da jih je treba odstraniti." Pa server" z dne 11 junija 1943, so jih zaprli v koncentracijska važen Članek o zločinskem po- taborišča, da tam pogiriejo. stopanju Italijanov napram Toda poglejmo kakšne raz-slovenskemu narodu). meie vladajo v teh italijanskih "Najnovejša poročila iz Ita-. koncentracijskih taboriščih, lije nam piinašajo vest o pri- jVse te ne®ne irtve so popravah Italijanov, da odž^nejo stale breepravni ujetniki, ne da na prisilno delo vse moško pre- bi jih bili sodiu v ^^ ^^ ■bivalstvo slovenskega ali hr- na Nikomur niso povedali, vaškega porekla iz pokrajin kak^n je bil njegov "zločin."' KJE SO GROMOVNIKI? Letos so se kolike obrnile v prilog zaveznikov. V Rusiji je Hitler, četudi zelo pozno, pričel zelo močno ofenzivo, ki je bila po mnenju vojaških strokovnjakov največ j« v celi zgodovini. • Lii ko so Xemci po začetnih uspehih že mislili, da je bila rdnra armada zdrobljena—kot je bila po Hitlerjevem zatrdilu že nekolikokrat zdro/bljena — ted«j so se prej nevidne ruske armade dvignile kot bi zrastle iz tal is- vdarile in danes je rdeča armada v veliki ofenziviin potiska Nemoe nazaj. •Hitler sedaj dobiva vdarce, katerih ne more zdržati. Hitlerjev partner Mussolini pa je še na sl-aibšera. ZaveznU škc armade so že vdrle v njegovo deželo in kot zgleda, fašistične divizije kar kopnijo pod zavezniškimi vdarei. Amerikanci so z neverjetno naglico od A^rigente vdarile čez celo Sicilijo proti severu ter zavzeli Palermo, glavno mesto Sicilije. Z zavzetjem Palerma je ibila tudi osiška armada okoli 45,000 mož odrezana od glavne armade, ki se drži v severovzhodnem koncu Sicilije in zadržuje zavezniško prodiranje proti Messini. Na tem kraju, kot naznanjajo poročila, se najtrdovratnejše bojujejo Nemci, medtem ko se Italjani najrajše podajajo. Vsleil tega je mogoče pričakovati, da bo oela Sicilija v zavezniških rokah že ta mesec, potem pa pride na vrsto celinska Italija. Na Pacifiku so bili Japonci pregnani z Attu otoka in bodo pregnani tudi kmalu s Kiske. In ko bodo Amerikanci zopet v popolni posesti Aleutskih otokov, tedaj bodo zavezniški bombniki rušili lesene hiše Tokija. Na jugozapadnem Pacifiku, okoli otokov severno od Avstralije, zadaja general MkArthur zelo hude vdarce japonskim ladjam. Zadnje mesec« smo že skoro navajeni slišati poročila, da so bile potopljene japonske bojne in transportne ladje, ki so skušale pripeljat ojačanja japonskim posaAam na Novi Guineji in drugih otokih. Na Kitajskem traja vojna že nad šest let, toda Japonci se morejo postaviti samo s pri dolbitvi, ki so jih dosegli v prvih par letih. Danes ne morejo več nikamor naprej in pogosto morajo celo nazaj. Spočetka so osiški zavezniki res ~ zmagovali in njihovi diktatorji so z vso pravico mogočno oznanjali svetu zmago za zmago in popolno uničenje demokratskih držav. Danes pa so demokratske države na vrhu in imajo veliko premoč nad osiščem na kopnem, na morju in v zraku. Sedaj veliki gromovniki Hitler, Mussolini in Tožo molče, kajti vsakdanje zmage zaveznikov jim zapirajo sapo. •Gorica, Trst, Istra, in Videm. Vsi oni fantje in možje, katerih niso že prej pobrali k vojakom ali pa zaprli v konfinacijo, so prizadeti — po najnovejših podatkih bo več kot deset tisoč oseb postalo žrtev tega najnovejšega zatiranja jugoslovanskega življa v Italiji. Splošno znano in dokazano je, da je bilo v letih 1941 in 1942 natrpanih 31,000 Slovencev ter mnogo Hrvatov in Srbov v koncentracijska taborišča v Italiji in na zasedenem o-zemlju, ki je pod italijansko okupacijo. Najhujša so taborišča v okolici Bologne in na ja dranekem otoku Rabu. O strašnih razmerah, ki vladajo v tem koncentracijskih taboriščih^ bom navedel nekatera dejstva, o katerih sem dobil poročila. •Interniranci niso vojni ujetniki, ker niso vojaki. To so miroljubni slovenski meščani iz ljubljanske pokrajine in iz SONART REKORDt Lepe Melodije! St. M571—Na Marijane«, polka Kje so moje roflce Marička pejla—polka Dtjquerce University tambnrlca orkester Št. M575—Tereainka polka Na planinca h—valfek Jerry Kop H vlek In orkester Za to*, cenik ln cene ploSC se obrnite na: JOHN MARSICH, Ine., 463 W. 4 2nd St, New York TBI SODOBNE ZNANE ŽENE Nikdo jih ni obtožil, nobene sod'bene razprave ni bilo, nikdo jih ni zagovarjal. In vendar so obsojeni in brez sodbe postali zločinci. Pobrali so jih doma ali pa, ko so mirno delali na polju ali v delavnicah, ter jih odgnali, kakor živino iz hleva. Usoda sužnjev ni tako strašna kot njihova. Odvzeli so jim ne le vse njihovo človeško pravi co — niti dobrodelnost jim ne sme pomagati. Mednarodni Rdeči križ je ponudil svojo pomoč. Toda italijanska vlada je ponudbo surovo zavrnila. Tudi nekatere druge mednarod ne organizacije so hotele priskočiti na pomoč. Italijanska vlada pa je odgovorila, da so interniranci "italijanski državljani in da Italija ne bo trpela vmešavanja v svoje notranje zadeve." Tako da jetniki ne dobe ničesar in ne morejo nikjer prositi za pomoč. Nobenega tiskanega zakona ni, da Leto dni je že tako. Na deset tisoče jugoslovanskih civilistov je postalo žrtev tega postopanja. Ni jim pomagati. Nobene poti ni, po kateri bi mogli pošiljati kakšno podporo tem inučenikopi. Nobene ne poznam. Vise, kar moremo storiti je ,da pokažemo žalostno dejstvo, da Italijani -v oči-gled vsemu svetu nadaljujejo zločine, za katere jih bodo morali kaznovati združeni narodi prav kot druge vojne zločince. 'Zdaj pa prihaja vest, da je začela italijanska vlada odvajati vse zdrave moške iz jugoslovanskih provinc Trst, Gorica in Istra, anektiranih 1919. Zopet brez obtožbe, zopet brez sodne razpraW. Vsi ti nesrečni ljudje, ki so že od leta 1919 naprej italijanski državliani, mi republikanci radodarni so nenadoma izgubili tudi one na obeh koncih dvorane nasta-pravice, ki v italijanskem za- viluo govornike." Vse seje te- Tragičen izid zakonske ločitve Ogden, Utah. — V tem kraju je 'bivši mornariški pristaniški bramlbovec libil štiri osebe iz ijiibosumnja in maščevanja nad tem, ker je dobila njegova žena ločitev zakona. Med ubitimi je 1 udi sodnik, ki je d*l ženski ločitev zakona. Avguštin Cox, star 38 let, je bil takoj prijet, kot sumljiva o-seba in izpovedal je, da je ubil sodnika in 44nekaj drugih" o-M»b zaradi krivične razsodbe, ki jo je bil deležen na sodišču. •Coxova žena, ki je pred kratkim porodila otroka, je bila daleč stran, ko je njen ločen mož pobil četvero oseb. Ko je pričala na sodniji ob priliki ločitvene obravnave, je dejala, da sta bik z možem poročena komaj nekaj mesecev, ko je pričel ležati strašno Ijiibosumnje, za katero ni imel nobenega povoda. < ib takih izlivih ljnfbosumnja j.. istal krut in divji, ter je * n v j-1 hot«1! svoji ženi izpuliti j •■t .k. ženska je radi takih izbruhov kanalu zaprosila za ločitev zakona. Policija je mnenja, da je mož ponorel, ker je preveč mislil na svoje nesrečno zakonsko življenje. Pred nedolgo je dobil pre-cojvšnjo poskodo na glavi v vojni tovarni, kjer je upoeljen in smatra se, da je to v nerposre-dni ali pa celo v posredni zvezi z nenadnimi umori. italijankih piovinc Trst, Gori-ibi mo£H v Vegovem imenu kil ca in Istre ter Hrvati in Srbi,tcatl ™ P0™**-privedeni iz vseh koncev in j 'Poročila nam razodevajo zelo krajev Jugoslavije, ki je pod strahotne podrobnosti o razme-italijansko okupacijo. Pokra- rah, ki vladajo v teh tabori-jina Ljubljana šteje 230,000 ščih. Človeško zdravje ne mo-prebivalcev. Iz tega_ malega re biti tako trdno, da bi to pre-ozemlja so prignali Italijani neslo. Poročajo nam, ,da vo-samo na otok Rab 16,000 civil- zi jo iz teh taborov vsako jutro nih oseb. | najmanj po deset mrtvecev, Poznana kolumnistka, Elsa Maxwell je pred nekaj dnevi napisala zelo zanimiv članek o treh znanih ženskih osebnostih naših dni. Prva, ki jo je vzela v pretres, je bila Clare Luce, ki sedaj zastopa svoj kongresni distrikt v poslanski zbornici v Washing-tonu. Clare je bila prej v teatru in je tudi znala pisati novele, ter je tudi poročena z založnikom. t Elsa pravi, da je Lucejeva hladna in brilijantna ženska, ki ima rada jedke in duhovite izraze, katere zna tudi sama izborilo kovati. Ko je bila v teku kampanja 7& njeno izvolitev v kongres, je naletela v nekem kraju, kjer je govoril«, na nekoga, ki je začel sredi njenega govora zabavljati in ji odgovarjati iz o-zadja dvorane. Govornica je malo pomolčala, potem pa je vneta govornica in zagovornica stvari, za katero se potegne. Dorothy pa je tudi izredno bistra in modra ženska, ki ve, da je led porazen -za vroče temperamente, zato je odbila povabilo Clarč Lucegeve, da nastopi z njo v debati, z naslednjimi besedami; "Draga Clare, bojim se, da vloga ni primerna za moj tip. S pozdravom, Dorothy." Tako hladnokrvna in jedka Clare ni dolbila prilike, da bi zlila nekaj ledenice na Dorothv-jino razpaljenost, ki jo je pokazala nekajkrat tekom kampanje za izvolitev Lueejeve, proti kateri je bila zato, ker ta ni podpirala predsednika Roo-sevelta in njegovega New Deala. Sedaj, ko je Dorothy menda prav srečno poročena z nekim Češkim umetnikom, je bolj zbrana in ravnodušna, toda Elsa, ki jo dobro pozna, pravi, da do- mučno situacijo rešila prav po-il?ler ^ na sv*tu nekaj, za k«r voljno, ko je dejala avdijenci z bo trerba vootem je vodilaneiz-Ijali na različne fronte v Afriki jetne vnanjosti, teh kmnpelj-] P^^n boj P^JT^8^ in jih pozivali, da gredo umi-1 cev ne opazi vsakdo tako zlah- ' Kaj naj zaključimo iz vsega morala kajpada se izkazati) ter sploh ___• I povedala marsikatero pametno nosti pozabi nanje. , ... . ' . . ' , , na shodih, kjer je f>obijala a- Glede njenega uspeha v kon-, ^ tPašistična Italija jih smatra največ otrok in mladih mater, tega? Vse moralne vezi med preden bo mogoče reči, d-a je za italijanske državljane — se- Otroci se rode v teh taborih. Slovcnci in Italijani so pretrga-; dosegla kaj več, kot priznanje, veda»lo v pogledu policijskega Toda po vesteh, katere sem ne. Italija je nalašč in name- da zna dobro vsekati z "besedo, postopanja. Sicer pa jim ne prejel, jih je 80 odstotkov mrt- noma pohodila in uničila vse I Dorothy Thompson, je, kot priznava niti najbolj prepro- vorpjenih. Prehrana j'e neza- človeške zakone, ki bi bili mo-1 govornica, čisto drugačna oseb-Stih človeških pravic- Nedolž- dostna. Interniranci žive pod gli nekoč,, v bodočnosti, ustva-|nost. Ona je temperamentna in ni ljudje so, tako nedolžni, da milim nebom in imajo le par riti nove odnošaje med Itali- zardi v olbras med argumenti-jim niti fašistična policija ne starih, preluknjanih šotorov na jani in Jugoslovani. Italija ni ranjem in kadar prav posefono more očitati drugega zločina razpolago. Tudi vode ni zado- svojim jugoslovanskim držav-] poudarja kako stvar tekom svo- Tretja znana ženska, ki jo Elsa opisuje, je Eve Curie, ki je bila po rodu Poljakinja. Eve je napisala krasno ItfograTTjo o svoji materi in je s tem postala še sama na široko znana o-*ebnost. Ker je po svojem očetu Francozinja, deluje v francoskih narodnih organizacijah, kot da so bili rojeni Jugoslova- sti niti za najpotrebnejše. Ka- ljanom nikdar priznavala ena-; jih govorov. Ona je znana, kot a v širšem pogledu je ona v re TI 1 1 TI H O C A v> uri /vrrrv /kno 4 ■ ■ ia . J n M « J -----_ __? 1_ _. __ _ 1 ' 1 _ * T____ _____ -.1* __ i___ ___1 * J___J * _ ! n ^«-«■*' a rvf /vnni\ £? T" _. 14 Vi ni in da so njihovo čustvovanje dar pride mraz. vihar, ali dež, kopravnosti, zato pa zdaj tudi sklada z njihovim rojstvom, ni nobene zaščite. Brez porno- kimajo napram njej nobenih Mnogo je med njimi izobražen- či in brez upanja morajo ostati državljanskih obveznosti. Toda na svoja tovariša v ko- eev in dijakov — iz ljnbljan- za svojimi ograjami. A pomoč tudi, če te moralne strani ne Je C Vi Vi nn n.lrMnl : ^' ™ ----—j---:t-------ju.--------i-------šari balona, ki sta pa ležala ne- skih srednjih šol so odgnali v. mednarodnih podpornih orga- upcistfTamo, nam bo nemogoče kotifinacijo V5^e dijaštvo iz nizacij je bila srex>o in surovo zapreti oči pred gTmadami ne- Vlaka sta trčila Fayettville, N. C., 24. julija. — Vlak Atlantske obrežne železniške proge je približno eno miljo severno od tukaj zavozil v drugi potniški vlak, ki je tudi vozil v južno smer. Pri nesreči sta bili uibiti dve osebi in večje število potnikov je bilo ranjenih. Tujerodni delavci v Nemčiji London, 22. julija. (ONA) Tudi tuji delavci v Nemčiji si po svoje prizadevajo, da oslabe nemško domačo fronto — zdaj poskušajo zamešati poslovanje rekomandirane pošte. Časopis propaigandnega ministra Goefo-belsa, "Der Angriff", se pritožuje nad početjem nekaterih Francozov, ki so .odpošiljali dnevno po nič manj nego 12 rekom a ndiranih pisem, v katerih ni bilo nič drugega nego čisto nevažne osebpe novice. Uprava delavskih taborov je dobila n^log, da se zavzame za stvar in tako nepotrebno pošiljanje rekomandiranih pisem višjih razredov v celoti. Toda tndi kmetje in delavci, ženske, mlade in stare ,otroci in celo do jenčki, in starci obeh spolov se odklonjena. Svobodno in ne- dolžnih jugoslovanskih žrtev, moteno nadaljujejo fašisti svoj katere zdaj kopičijo roke fašis-posel barbarskega uničevanja tov, niti zapreti ušes, da ne bi našega naroda. ; slišali tožbe teh mnčenikov. fNie !— ne bomo molčali v tre-"hutku, ko si fašizem prizadeva,' da uniči naš narod — naj bo Vojna zgubljena ali dobljena,' nobena mirovna konferenca ne SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO iiiii!i!iiif!iiniiiinii!ifintii!iiiiin!!tiniii premično- Končno je košara zadela ob tla. To je bilo ob 4. Živ je bil ostal samo Tissandier — njegova tovariša sta bila postala žrtev pol^-ta balona, ki se je dvignil nad 8.000 m visoko. Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: VSI ne moremo iti na bojiiče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupiije WAR 30NDE in ZNAM-KI redno. $3.50 Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za van vojni vrt. Popolna vsaka beseda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi novih Ilustracij! edina vrtnarska enciklo pedua za domaČo potrebo: NU visokih besed — vse je Jasno, razločno, vporabno. Tukaj Je v ml sami knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10.000 člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstva, o saditvi in sejanja, • gnojenja In oskrbi vrta. NaJnovejSe pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofe n nnltevanje Škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih drŽavah, za vsako zemljo In vsako sezono. To knjigo je aredfl E. L D .SEYMOUR. B. S. A^ poznana oseba v vrtnarstva, ki ga cenijo vrtnarski Izvedenci. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING* CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. bi mogla oživeti naroda, ki je urnfrl. — JIC. KATASTROFA PRED 68 LETI. Dbe 15. aprila 1875 so se dvig nili z balonom v zračne višave v Parizu Sivel, Groce-Spinelli in znani pionir na polju zrako-plovstva Gaston Tissandier. | Balon se je dvignil takoj po 12 in okrog 1 ure je bil že 5,000 m visoko. Pogumni letalci so imie- j li s seboj czalogo kisika, da bi mogli v višjih zračnih plasteh dihati. Metali so po vrsti vre-! če paska iz balona, ki se je neprestano dvigal. Ob 1 -25 je bil že 7,000 m visoko. Temperatura je znašala 10 stopinj Cel-| sia- Oaston Tissandier je za-J beležil v svoj notes: Sivelli in; Groce prebledevata. Čutim u-Hlrujenost, vdihavam svež kisik in takoj mi odleže. Vrgli soj se nekaj vreč peek a in tedaj se je Tissandier onesvestil.. Za hip se je zavedel in opazil, da balon pada. Vrgel je] še eno vrečko peska, toda balon je se vedno padal- Zopet se je onesvestil, v naslednjem trenutku je zaslišal, kako ga Groce prosi, naj še zmanjša ob-težitev 'balona. Šele po 3. uri je prišel Tissandier k sebi. Ozrl Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno snici svetovna osebnost. — Eve ima lep grški profil in je dobra govornica, ki zna dati besedam izreden pomen in namen. V znani Town Halli je enkrat dejala: "Kdove, če se ne (bomo končno vendarle naučili medsebojne vzajemnostin vzlic dejstvu, da nismo v resnici prisegli, dkušnje samo ob sobotah po- grlo, na rdečem ozadju na vsa- dem nazaj v samostan, se ponu- ves obupan sem odšel.. Ko pri- poldne In kako "redno" pri- ki strani po dve beli piki in ______ hajajo! Navadno morafm jaz vročino. Bilo je menda 40 sto- prosvet' in drugih društev-, ki j prevzeti najmafaj polovico vlog. pinj ali koliko že. Bil sem ta-prirejajo igre, sicer bi gotovo Opravičijo se seveda vse. Vzro- ko nepiijetno presenečen, da prišli do spoznanja, da posta-'ki, zakaj niso prišle k skušnji, *em vse na pol slišal, nejo tisti, ki padejo pri bogo- P» so najiazličnejši; naloge, Breda je to opazila ter me vih v nemilost_režiserji. Kot]z°boizdravink, teta, ki je prišla skušala potolažiti, češ, da bo do veren katoličan, sem skoraj.na obisk, mama. s katero je mo-' petka zdrava d i Liza, po domače S^ara, da se bo za vsak primer naučila vlogo Tjase. Tu pride Pija in me vpraša, zakaj sem tako pre-pad'en. Ko ji povein, v kakšnih škripcih sem, mi svetuje nai bolne umetnice zdravim z anakot tabletami, ki pomaga- prepričan, da pride režiser, ki™** izprehod ali k pogrebu' "Sedaj trrgram superman- jo zoper vse bolezni. Takoj umrje v milosti bo-žji, nahiv-jftd* Samo dveh vzrokov še ni gan in ogljikov dvokis." je rek- grem v lekarno in kupim'25 tub nost v nebesa, ker se že na tem nobena navedla: da se je poro- la "in pike bodo izginile". ;za vsako igralko eno. Nekate- f-vetu pri režiranju zadosti iz- vira. Kako je na mešanih odrih, to je na takih, na katerih igrajo fantje in dekleta, ne vem; pa ho menda prav tako. kakor na mojem, kier se izkazujejo same igralke, to pa v moških in ženskih vlogah! - ■■ f Važno za naročnike Pole« naslova je razvidna da kda imate plačano naročnino. — Prv številka pomeni mese«, druga da« in tretja pa leto. Da nam prihra nite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate pra vočasno naročnino poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju. Zastopnik bo Vi Uročil potrdil« Čila, ali da je ui^rla. j Jaz pa amilganom ne za- rim sem jih razdelil v šoli,, dru- Najbujša pa je ta neredna o- Upain, zato sem ji priporočil Pa poslal na dem. Sedaj vroče kozje mleko, čigar zdra- mi ie odleglo. Anakot bo po-vilno moč poznam iz lastne magal bolnim, da bodo ozdra-nkusnje. Ko sem pred leti lezel vele, zdravim pa, da ne bodo skozi Pitztaleka vratca, sem obolele, dobil mahoma angino, da seni y tem trdnem zaupanju sem hja, "prijazno" vest, da je "za komaj požiral. V Brunšviški prj£ei ravno praV domov, da držana in ne more priti". Bilo koči sem potem grgral vroče bil lahko pokliean k tele-je to ob štiiih popoldne, ob kozje mleko in sera sel drugo Zvedel sem, da Blanka sedmih pa je bila napovedana jutro že na Wildspietze. ,ne more "igrati Nade. ker je ratTravIS pri Mgovarjal sem torej Br«H, k o n < » n. . C■ i r a „ a. Seve- Kako je ravnatelju »"^^naj pusti malangan in kis ter da. s°Per kontnmac ne poma- koliščina, da do zadnjega ne Vem, če bodo vSfc prišle igrat. Ko smo nekoč igrali "Izgubljeno Mario" mi pošlje Ela ki je nastopala v vlogi Piramido- mleka. Nato n°beno zdravile, tudi ana- spomnil,, da nekateri režiserji nadomestijo vloge, ki jih ne morejo zasesti, s pismi. Sedem in spišem toliko pisem, kolikokrat je moral Piramidoli nasto-j postane primadona __________________. in noče nastopiti v operi, ki je se lotl . ut Zato -=e nisem razbur- razorodaha K -.reči sem osrledat če Tjase. Zvečer sem še natfeom- je bil tnkaj ogenj v strehi. Iz-i1^1 K nrsuunKam pogieaat, ce j v ,,__. . M lavila ie odločno da brez Pi s0 moje "umetnice", kar val prevoa solnih klopi iz najavila je odloeno, da brez fi-j moetana v frančiškansko dvo- j^bifo ' ^oril seirt ^ra^ das^ šel!'potem sem pajel kolikor slednjič se j^SS Teloprofesorica Hren) je ij-j pominen %: jok. Mahoma se ji Pa obraz!^^ glas. Zina (Magda) je ™ ^ razjasni. »bfla pa na tem, da ga bo "Gospod profesor, kar vi igrajte Piramidolija. saj znate vlogo. Kadar koli eem v šoli pravil, kako j"e Eva zapeljala Adama, I sem se vselej sam pri sebi ču-| dil, da je bil Adam tako slab. Sedaj se ne čudim več. Treiba' je bilo le nekaj grenkih soksaj in sladkih prošenj, pa etem že šel k Podkrajžkn na Šempetr-sko cesto po brke in mastiks. Ko sem se pa -vračal in premišljeval, kateri kanon cerkvenega prava me bo zadel, Se bom nastopil kpt Piramidoli, dobim nepričakovano sporočilo, da se je Ela premftslila in da bo nastopila. Kakšen kamen mi je s tem od srca padel govotovo ni vedela, in kako sem bil ve-ko sem našel v garderobi vse igralke zbrane, si lahko mislite. Pred predstavo me vselej najbolj skrbi, da bi kaka igrsfl-ka ne zbolela. Sicer je Se pred vsako igro ena ali druga prišla s kako vročino na odter, v takih škripcih kaikor tiste dni pred praznikom Brezmadežne, ko smo morali^!avnost zaključiti z "Magdino •žrtvijo'' pa še nikdar nisem bil. Pri generalki, od katere smo polovico izpustili, ker se je večini igralk mudilo domov ali kam. sem deklice opominjal, nqj pazijo, da ne bodo zbolele. ■"Lepo vas prosim, dekleta," sem jim rekel, vsaj do sobo-ite bodite zdravi. Po predsta vi lahko zbolite in si po mili volji izberete kakršno bolezen hočete od angine noter do kolere. samo da ste na praznik zdrave." V torek Sfem imel za igro že vse pripravljeno j oČt ve sta mi naznanili svojo poroko, tii pa celo smrt. ITra je bila ze osem in razprodana dvorana je potrpežljivo pričakovala začetka predstave, ko prideta Zina in Breda, prva brez glasu druga pa brez pik, zato pa z Veliko vročino. Jaz sem hotel rešiti, kar se je dalo. "Hitro, divan na oder! Ti, Zina, leži kot Magda na divan in umri, Breda naj pa zajoka." "'Konec dober, vse dobro," je r'ekel naš profeor Wester, kadar je ob sklepu leta konro primaeal cvek. Tako sem tudi jaz mislil, da bom z ganljivim koncem rešil položaj. Pa ga nisem. Magda je umrla- Vera zajokala, zagrinjalo je padlo, občinstvo pa ni imelo smisla za ganljivi konec brez začetka in nadaljevanja ter je začelo žvižgati, razsajati in tuliti. Ves ta hrušč se je slednjič strnil v en sam krik: "Denar nazaj!" "In fuga salus/' (v be«gu je Irešitev) sem si mislil; pustil mrtvo Magdo na divanu, Bredo v solzah, in jo pocedil po stopnicah. Tu mi zmanjka stopinje in šel sem z glavo naprej v globino. Padal sem celo večnost, dokler se nisem — zbudil na tleh poleg postelje. Ke sem ležal v sanjah pred razkačenimi občinstvom, sem s'e napak obrnil in padel s postelje. Pa nisem bil prav nič ne-voljen. Zahvalil sem Boga, da so bile le sanje in hotel zletsti nazaj v posteljo, ko je začel bu-dilnik brn'eti. Zato sem se oblekel, ter se pripravil, da bi Se obril. Ko pa se med milje njtmL pogledam v ogledalo, zapazim, da imam vse polno sivih las, katerih prejšnji dan še ni-tsem imel, če je tista dama iz Knina ali iz Dževdželije (kraja si nisem dobro zapomnil), ki me je ustavila na Gosposvetski cesti, ko sem nesel "Tjaši" anakot tablete, prav videla. "Ampak, gospod profesor," jfe rekla, "prav taki s>te se, kakor ste bili takrat, ko ste me učili. Niti enega sivega lasu nimate na glavi." Osivel sem torej v eni noči, da se v krajšem! času. Pravijo, da človek sanja tik pred zbujenjem. Če ima ta podmena prav, potem sem osivel v nekaj trenutkih. Pa si zato ne delam sivih las. Kadar sem se pri skušnji jezil nad igralkami, katerih ni bilo in ošteval tiste, H so prišle, pa niso znale viogred predstavo solrile že vse igralke zbrane v garderobi. Breda je izgubila pike z vročino vred. Tilka je dobila glas nazaj, Zi na ga je obdržala. Milena se je naučila /vlogo, edina Fanika je imela •Se 38 stopinj vročine brez belih pik v grlu, Ikar ji pa ni veliko škodovalo, 'ker se je itak kmalu ohladila, ko je v peti sliki zavozila z avtom v Bohinjsko jezero. tKo je potem v išeeti sliki Magda uiarta in Vera na vtes glas zajokala, »em se globoko oddahnil. Občinstvo ni zahtevalo denarja nazaj. • TTj vra m Note za KLAVIR________ dH . PIANO HARMONIKO 36 centov komad — 3 za $1.— * Breezes of Spring Time of Bloesom (C»etnl Po Jezeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * Spa vaj Milka MoJa Orphan Walt* * Dekle na vrtu Oj, Marlčka, pegljaj * Rarčiea Mladi kapetane V- Gremo na Štajersko &ta)erU * Happy Polka Če na tujem * Slovenian Dance Vanda Polka ¥ Židana marela Veseli bratci * Oblo Valley , Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko p tiči ca ta mala ^ Pojdi z mengj Dol s planine ¥ Kadar boS ti vandrat Sel I^-ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-jharmoniko za $L Po 25c komad MOJA DEKLE JE SE MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. New York 11. N. Y. 218 W. lSih Street PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALLJE, SLOVENSKE PE8M1 Zbirka 9 narodnih Kadala Glasbena Katica r Cena — *LM Emil Adami t—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za FERDO JCVANBC: Zjutraj...................... M Slovanska ...................J2R PETER JEREB: Pelin ro«a; VASILIJ M IRK: Podoknl-a........M /iOKKO PKELOVEO: Le enkrat fee ................M Slara delo ..................JN OB. VOLARlč: Rotmarln; JOS. PAvClC: Potrkan plea ......M IZ ŠTABE ZAIjOGE pa ima-, mo Se naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Sest narodnih Sest narodnih prsmi n kgl zbor »..•..•.••••»••■"• vwuiirf Sest meSanih m moških zborov ......m MLADIH IXT- Peter Jtrtfc—OSEM ZBOROV (i m ta Mini) Moški zbori OSKAR DRV: BarOca; OJ. moj »ocel »o*; ni, fantje, Hx9f ▼ P«" demo ......................J OSKAR DRV: „Sro&»o. lJnboa mojs; K© P«-ea na tujo in; So«; MoJ očka V« konjička dva; Doblr sem pi-Mmco; Slovo; Jo vplhnlla lnV .4 EMIL ADAMlO: .JM Modra derojka (belckranjska. Vso noč pri potod .......... Jurjeva..................... Hodi Micka domo; Kaj druse-ga hočem; ZdraVlea ....... VAJSXLXJ MIRK In A. GROBMINO: VotrU; Po sradtbl ..........J Amertika Orlovske bi Slevensld akordi. Bra. (HiHasr) M k In ik«m (Kari Adaad«) » Trije mefeanl iborl (Glasbena Ma-Oea)------- T pepetaltel do«. akar la Nail html. drb^MM Goraid dtewl,. ihUhltmr), O. EA TAMBDBICR: NA GORENJSKEM JlK FLETNO, podpoiiri slovenskih narodnih pesmi sa tambmrice, zložil Mar ko Bajnk ... ........... Re« ^ ^ ptantoeo. (W>. ^ ZA GITRBt t ; »■■'a Hi j. ji,. _ 1 ■» -. roaoK sa eitro. • o natal — CKafcU*l>---- Ui M KLAVIR: .1 216 West 18th Strest, Hew York. N.Y. MONDAY, JULY 26, 1943 Visoška kronika BiOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVCAE. ^llllllllllllllillilllltllllllllllllllllllUlll34llllll1llilllllllllllllllillUUUl!lllllllllli'' Juri me j« pregovoril, da smo ee popoldne odpravili v Se-stransko vas. Jahala sva. K meni je prisedla tudi Agata, ker se je bila dottdaj dolina že privadila, da se ni več pohujševala, 6e je sedela ženska tik moškega na konju. Taka sedla so .bila, kakor sem zvedel pocneje„ na angleških zemljah v navadi; meni ga je napravil sedlar v Škof ji Loki in še pretiej drago mi ga je računal. Ko smo prijezdili v Sestransko vas, je ofcrog Oadeževe pivnice že mrgolelo, občinstva. Na vseh treh odrih se je že pridno plesalo, da ni pregledal plesalca, ki je moral za vsako vžo plačati evoj sold. Kdor je hotel plačati več, je lahko piačal tudi več, kar se je štelo v čast dekletu, ki ga je pri* peljal na oder. Okrog odrov so bile postavljene mize in klopi- Izbral eni si mizo, pri kateri je sedelo nekaj -gospodarjev s svojimi gospodinjami. Radi so me sprejeli, posebno oni, ki so imeli heere za možitev. Tu sestranska podružnica si je štela v čast, da nam je dovolila, da f=mo smeli plesati na njenem odru Alga t a je sedla k meni, Juri pa je šel pogledat po pltesiščih in po evoji'h znancih Bilo je veliko kričanja in vriskanja, kakor vselej pri takih pregrešnih prilikah.. Jaz sam plesati nisem znal. Pač pa je Juri parkrat peljal Agato, ki se je naplesala, da ji je lice kar gorelo.. Govorili smo z gospodarji o različnih rečeh, predvsem o visokih davkih in drugih nadlogah, katere nam pošilja gO-gpoeka na vrat. Za pl«? se nismo brigali, tudi za mladost neki je razsajala okrog odrov Kar je začni glas: °Ta rejnata grel" 1 Ravno pod Cadeževim travnikom, kjer se je plesalo, je bila plitvina v Sori. Po tej plitvini je prebredla vodo na lepem in živem konjiču gosposka žena, za njo ipa hrust hlapec, ki jt. nosil za pasom dva samokresa in ki je tudi sedel na lepem in dobro rejenem konju. Čudna prikaeen za te Krajč in za nižje ljudstvo, ki se je bilo tukaj zibralo. Ali nihče se ni čudil, ker se je skoraj pri vsakem plesu zgodilo, da je prijezdila iz "Scbefifertna'* Ana Renata, o kateri atem že na drugem mestu m kaj omenil. Prikupijiva ženska, močna in še ne preveč ošabna. Govorilo se je, da je veliko podedovala po svojem stricu, ki je. bil škof v Ljubljani in ki je bil hrom na olbe nogi, tako da so ga morali v šenklav-ško Cerkev prinašati, če se je hotel udeležiti svete maše. Vzlie lemu je govorila prijazno z vsakim, tudi najnižjim človekom, da jo je ce'la dolina od Žirov poznala in rada imela. Prijazna pa je bila le toliko, dokler se je tudi ž njo spodobno ravnalo. Če je pri plesu ali po plesu hotel kak fant, da bi mu dajala posebne pravice, je takoj odgovorila z bičem, ki ga tudi med plesom ni odložila. Nesrammež se je moral čutiti srečnega, če mu ni potegnila preko obraza debelih klobas. Pripovedovalo se je da je Ana Renata močnejša ko njen hlapec in da je posla, če se ji je ustavljal, tako otleskala, da. ZANIMIVOSTI V Zdrulženih državah ustanavljajo komarjevo farmo, da bodo imfeli za vališča redkih rib dovolj žive hrane. Učenjaki so ugotovili, da povzroča pomanjkanje medi v hrani pri sesalcih sivo dlako. Zdaj proučujejo vprašanje, dali se da to nova teorija aplicirati tudi na Jjudi. ENit'ki japontski inženir je bajte prislili mturvino sviloprejko z električnim tokom presti podol- kave nikakor ne izpremeni, tako da ga lahko izločimo iz ka-vine usedline in uporabimo pri izdelovanju mila. prodaja vedno dražje, kar je psihološko razumljivo. Vonj in okus najbol j priporočata živila. KOLO V KOVČEGU Neki vlak je iz severne Italije pripeljal v Rim nenavadne-Bil je mlad izu- Okoli 45 odstotkov Sedanjega Sa potnika, prebivalstva v Rusiji se je rodi- mitelj iz Bologne. Odkorakal lo po revoluciji leta 1917. A ----- 1 V koži želve se nabirajo po- dobni strupi, kakršni so v rast je s postaje, postavil ročni kov-Čeg na tla, začel iz njega dvi gati kolesa, pedale, krmilo in v kratki minuti je iz tega se- ... , - , xvid.up.1 "uuuu J« iz, lega se- lini petoprsnik, poleg tega pa tavil pred ^ pr.esene&enih človeški hormfon adrenalin. ,gledalcev popolno kolo. Ko je Helij je edina prvina, ki je'potem kovček zvil v majhen govate kokone, ki imajo mno- bila odkrita na solncu prej ne- sveženj, je sedel na kolo in nago več vlaikenc kakor navadni. J g0 na naši zemlji. daljeval s tem svoje- potovanje. Statistiki so izračunali, da' Zalog* premoga na zemlji se vTil^^T«*! ^ ^ je v Indiji blizu 12,000,000 cenijo na 7,400 milijard ton, a zakonskih žen izpod 15 let sta- letna poraba znaša ^krog 1500 fi? ^ rosti in med njimi že okrog milijonov ton.' znane' Zktt.n « J " ZSft? H—°ere . «3j V čilskem solitru, znanem kovale se za 5,000 let. . j lahko ^topi koles brez skrbi, gnojilu so našli poleg treh glav' (Niova Zelandija je baje naj- da ga bo kakšen vratar grdo ni^ prvin (natrij, dušik, kisik), bolj zdrava zemlja na svetu. I gledal, v hotel, a na železnici 32 drugih prvin kot primesi, j ^ y ^rutenih dr- ?! mU ^f* ™dlti 8 da V kavinih zrncih je nad 10 žavali in Kanadi izidejo dnev'bl kfe.V za Prt' J ljago. Kolo zlozi pac enostav- odst. olja, ki se med kuhanjem no v 42,000,000 izvodih. 153 LETNICA SMRTI BENJAMINA FRANKLINA VONJ IN OKUS MASLA. O THE NEW ENCYCLOPEDIA of < MACHINE SHOP PRACTICE c7> > z S Spisal rasni profesor os Števca« CQ Institute of Technology v angicUinl > O George W. Barnwell N Podlago za meha- < nično znanje si O morete dobiti s to > z knjigo. Ta velika > o knjiga popisuje ln Z v slikata pokaže o S temeljna dela me* ImuII« Bazi oži n O ^fcffiBtjJBH^H^ra vse natanko, kar m Ž i. ^wjjMS^l^MH^gj mora znati naj- Cf> H co bolj« mehanik. Pojasnnje vporz- bo vsakega stro- ^ m S [V,-. BSfe:1' J j [7 r? -^KM&ufr::sl t ja. orodje in me- S N f-_ , - ^ttBLIr- JL I ril, načrte (blue prints.) 1000 slik 3 m/i,- ^^gifji^SCMj ln rlzb. 676 str. Cena $1.98 m N i Z Ne glede na to, ali ste ftele potetnlk, Vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. NAROČITE JO DANES! C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST IStb STREET NEW YORK 11, N. ¥ ČUDNA DRŽAVICA. Skoraj neverjetno se sliši, da no v kovčegjn s tem gre lahko je na svetu država, v kateri so lastni državljani v neznatni manjšini. In vendar je to res. v vsak železnični voz ali hotel-.. , , . sko sobo. Vsa priprava tehta Fizikalne lastnosti masla ee komaj 6 in pol kg. "VSE NA KONJU." V Los Angelesu se je pred iD)ne 17. aprila je minilo 153 kbližje in vprašala: "Boš plesal, Izidor KhallanT" Tedaj se ji je približal Ramovšev Stefan še čisto nerazvit ant iz lučenske fantovske kompanije. Ker je bil sin imovi-t. ga, desetini in tlaki nepedvrženega kmeta, so mu na sveto-kriškem odru dovolili pflesati. In ta žival ee je predrznila, sniti v gosposkega dekleta, rekoč: » "Pojdi pit, ta rejnata Zaiskrile so ee mu oči p->tem se pa enkrat ali dvakrat zasučeva!" Malo je-zavriskal kakor mlad petelinček. ki poje na gnojnem kupu sredi dvorišča. •xi Pa mu ^ tako^ manjkalo sape, ker ga je Ana Renata za-ničljivo pogledala. Potem je še bolj zaničljivo izpregovorila: ^"Pri nas taki še koze pasejo!" Z bičem je svrknila po zraku, in Štefan je moral prav od-ekočiti, da ga ni zadelo: "Tu imaš dve libri, ,pa si pri cerkvi kaj kupi." Iskala je denar v obleki, Štefan pa je osramočen izginil med glasnim smehom cele družbe. Se enkrat je vprašala! "Boš kaj plesal. Izidor!" Povedal sem ji, da ne znam plesati, kar ji nikakor ni ugajalo. Tedaj se je polastila brata: "Boš pa ti, Juri!" Ta je bil za take reči ko nalašč, i a zadovoljno je odgovoril: "Pa re« rad plešem." Se je dostavila: "V gosli dam jaz, da veš!" To sioer ni bila navada pri nas, ker je moral plesalec dajati "v gosli" ali Ana Renata je imela svoje navade. Poiskala je srebrno b nešfco krono ter jo vrgla v gosli, da je bil Tičnikov Janez črez vse mere zadovoljen.- - Takoj je izpraznil isvetokriški oder, ker si je Renata z beneško krono kupila pravico da je eno igro smela sama plesati na odru.* Plesala sta, kakor bi bfla eden za drugega ustvarjena, in •loilnske gospodinje pri naši mizi so šepetale, da tak par še ni plesal pri iegnanju ?v, Janeza Krstnika. ' Skoraj celo popoldne je plesala ž njim in kar iz rok ga ni pustila; nečimurnemu fantu pa se je z obraza (bralo, kako je ponosen na gosposko evo-JQ plesalko. < (Nadaljevanja prihodnjič.) bil poslan v Anglijo, da bi se'5^ procesi ne dosežejo vedno zavzemal za samostojnost kolo- za žel jene stopnje, kar je vzrok, nij. Ni pa dosegel zaželjenega uepeha, in izgubil je svoje mesto kot glavni poštar. Ko se je vrnil v Ain'eriko, je postal leta 1775 član kongresa in vlada združenih kolonij mju je poverila znova vodstvo poštne uprave. Leta 1776 je odpotoval x Pariz, kjer se mu je posrečilo skleniti s Francijo zvezo in ugodno trgovinsko pogodbo Ostal je v Parizu kot ameriški poslanik. Leta 1783 je ■sklenil in podpisal z Anglijo mir, s katerim je bila priznana samostojnost Združenih držav. Po povratku v Ameriko je postal predsednik pennsylvan-ske legislature, toda leta 1788 se je zaradi bolezni umaknil iz javnosti. Pa tudi potem ni o-prratil svojega vzgojnega, literarnega in znanstvenega delovanja. Z veliko vnemo ee je boril ®a odpravo suženjstva zamorcev. Benjamin Franklin je bil prvi tujtec, ki je bil izvoljen za člana Francoske akademije. INVESTIRAJTE V UfERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVING* BONDS in STAMPS vrata s kredo: "Ničvrednež!" Neelednji dan je prišel na-•sprotnik k njemu in mu dejal: "Včeraj ste mte hoteli obiskati. Videl sem vasše ime.na svojih oprostim, ker me ni bilo doma." da maslo s preveliko količino Vratih in prihajam da se vam mikraflore ni vedno tako do-' bro, da bi ga mogli dolgo imeti v hladilniku, kakor maslo i manjšim vonjem, ki pa zopet ni tako zaželjeno. Tako je treba rešiti vprašanje kako izdelovati maslo z intenzivnim vonjem in okusom, ki bi se pa dalo dolgo hranitir v hladilnikn. In vse kaže, dal je bila najdena prava pot, ker sam diaoetil ni pravi vzrok, da se maslo z intenzivnim vonjem in okusom hitreje pokvari — vsaj ne v taki množini, kakor je bil ugotovljen v tem maeln — bi se mogla zboljšati kakovost prodajnega masla s tem, da bi mu dodali nekaj diacetila. S tem bi se izboljšala samo vonj m okus, dočim bi druge dobre lastnosti avstralskega masla n'e trpele. To je važno dognanjp, kajti maslo s polnim vonjem se Ta čudna država je Monako, ki ima poleg tega največjo gostoto prebivalstva na svetu sploh. V Monaku pride namrtč na 1 kv. kilometer 15,000 prebivalcev. V vsej državi, ki meri ne kaj nad poldrugi kv. km. so na •šteli pri zadnjem ljudskem štetju 22,975 prebivalcev. V Monaku so državljani v neznatni manjšini, saj jih je ?amo 1761, vnsi drugi so pa tujci. tako ne smemo v bližini peci, a za čiščenje ne smemo -uporabljati bencina, terpentina in spi rita. Gumasto stran povrsmi kov moramso od časa do časa osvežiti z mešanico vode. Šive, ki so popustili, zadelamo z izoliranim trakom, ki ga uporabimo tudi za popravilo razce franih rokavnih robov. GUMASTI POVRŠNIKI Gumaste površnike, tudi gumasto obuvalo in sploh vs*e gumaste oblačilne kose, ki jih v slabem vremenu toliko uporabljamo, je treba obravnavati zelo pazljivo. Nikoli jih ne smemo hraniti na toplem kraju, temveč tako pozimi kakor poleti na hladnem. Sušiti ji-h isto Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trosite denar po nepotrebnem DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila, kak« ameriški državlian. Pole* TpraJtanJ. ki Jih naradoo •odniki stavijo pri izpitn za dr-taTljanatvo. vsebuj* knjižica Se ▼ IL delu nekaj važnih letnic U zgodovine Zedinjenib držav, v I1L delo pod nailorcna IUioo, pa Profrlas neodvlea<«ti. Ustave Zedl-njenlh držav, Lin čolnov govor v Gettysburg!!. Predsedniki Zedlnje-nI h driav Id Poedtne države. Cena knjtild )e same 50 centov. In ee dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. Ved lKth St. NEW YORK 11 Nova zaloga knjige: Modern Encyclopedia Mnogo roja&ov je nas vprašala ako je mogoče še dobiti knjigo: "Modern Encyclopedia" (v angleškem jeziku), ki smo jo oglaševali pred dvema letoma. Ravno zdaj je izšel novi zvezek Enelopedije. ki je razširjen tudi na to, da vzame vpo-štev dogodke in osebnosti, ki so prilšle v javnosti v letu 1941 1942. Knjiga vsebuje 1,180 strani, 1,100 sfik in ririb in je trdo veaana v platnu. Črke in tisk je popolnoma nov. Knjiga tehta 3 fante. Stane $3.98. Poštnina in zavarovalnina plačana. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modem Encylope dia — leta 1943, naj jo naroči pri: — Knjigarni Slovenic Publishing Company, 216 West 18th Street, N«w York. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Cena M centov Belfegor Spsal A rt ur Bernede Cena 75 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek ' Cena M centov LETOS IZŠLA Ko smo šli v morje bridkosti Spisal Rev. K. ZakraJBek Knjiga pripoveduje, kako je Hitler nastavljal Itmanloe in zanjke in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njihovo drŽavo Že dolgo prej kot Jo j« napadel. Knjiga je v platna vezana In ima 207 strani. Cena $2.— Bodo« državljani naj narod)« knjižic« — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi ao vsa pojasnila In zakoni m naseljence. Cena U cento* Listki Splpal Ksavar Meško: 144 str. Cena 70 rento* Malenkosti Spisal Ivan Albreht r ri . . . . Zločin in kazen Cena 73 centov Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena $3.— Živi izviri Spisal Ivan Matidč Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platnu vezano * , Cena ft.— Državljanski priročnik (V slovenSCini) Knjižica daje poljudna navodila, kako posta U ameriški državljan. Cena SO centov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kero) — Vezana knjiga Ona $2 - Govedoreja Spisal a. Legvsrt. slikami. 143 strani s Cena SI. Knjiga o dostojnem vedenju 111- strani Cena M centov Mlekarstvo Spisal Anton Pevc. 8 slika mL 168 strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje v splofinem. Cena M ceolsv Obrtno knjigovodstvo 258 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti as stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter ielejolivanrtvo. Cena St.— Ako naročite knjigo, priložite k naročilu U. S. oziroma Canadian Money Order za omenjeno' svoto. Manjše svote. lahko pošljete v U. S. znamkah po 2. oziroma 3 cente. 4853485348532348234823482348235348532353235323534853232323482348