748. štev.
V Ljubljani, petek dne 16. januarja 1914
Le*o III.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob 8. url zjutraj. —- Naročnina znašaš v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; a pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Zn inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so ut	pošilja	upravništvu.	M
n:	Telefon	številka 118.	at
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in npravništvot	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica	it. 6,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pismu' M ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa •e plačat potit vrsta 18 v, osmrtnic«, poslana la' zahvale vrsta 80 o. Pri večkratnem oglašanju po** M	post. — Za odgovor je prUotitl znamka	ut
n	Telefon številka 118,	m
m a*”’”—TiiiwfcrsiMMnwiwvrBiir
Vojne ne bo?
Finančna kriza \ Evropi.
»Za vojno je treba denarja, denarja in zopet denarja« — ta slavni izrek sicer malo slavnega Montecu-cullija zveni te dni po ušesih boja-željnih evropskih diplomatov.
Denarja ni — in to je glavni vzrok, da evropska napetost — po-jenjuje. V teni so naše kulturne države precej podobne »nekulturnim« hribovskim vasem — evropski diplomati pa priprostim kmečkim fantom; če je mnogo denarja in mnogo Pijače, je mnogo baharije in nazadnje gotov pretep. Če je pa na vseh koncih in krajih »suša« — je pa vsak bolj miren. Tako je tudi v Evropi. V državnih blagajnah ni le suša, ampak še prav velika kača v obliki neskončnih državnih dolgov — zato je tudi bojevitost mnogo manjša, nego le bila n. pr. lansko leto. Ravno leta 1913. je neizkušene diplomate nabilo, kako je imel Montecuculli pflfav k° je rekel, da je za vojno treba denarja — kajti države, ki so brez denarja vodile »vojno«, (n. pr. Avstrija) so se grozno zadolžile.
Dolgovi torej niso niti za človeka niti za družino, niti za ministra, niti za državo nič prijetnega — imajo pa vendar na sebi toliko dobrega, da tu in tam zamaže bahačem usta in da pristrižejo peroti raznim »luft-inženirjem, ki žive na tuje stroške ter jih nauče resno mislili in pridno delali, ako niso take vrste »hochštap-lerji«, da divjajo naprej,, dokler ne napravijo popoln bankerot. To je slika sedanjega položaja v vseh onih državah, ki so 1. 1912 in 1. 1913 kazale preveliko bojevitost.
»Evropa je obubožala«, to je mnenje vseh, ki poznajo sedanji finančni položaj. Oboroževala se je to-bko časa, da je sedaj podobna dobro oboroženemu vitezu — s praznim žepom. Za kake pustolovščine je tak vitez res sposoben — za resen boj pa pe. Na Zuimj se sve{{ železo a znotraj
Je Praznota.
Nekateri so sicer mnenja, da me-fa biti za kanone, za sablje in puške m bojne ladje, vedno dovolj denarja, pa naj se vzame, kjer se hoče -—'toda
kaj, če nihče nič več ne da. — Zato smo pri nas n. pr. (kakor je pokazal boj za eksistenčni minimum) začeli ž.e pri vinarjih štediti, da bo vsaj sproti — za kruh.
Marsikatera preteča in grozeča pest — se bo skrila — v žep, ker upniki čakajo. Zadnji dve leti sta nakopičili takih dolgov, ki ne čakajo, ampak jih bo treba takoj plačati. Celih s milijard frankov takega dolga visi nad evropskimi državami. Pri tem je naša Avstrija prizadeta z eno milijardo.
En zapravljivec pa potegne rad se druge za seboj in tako je uboga Bolgarija, ki se je zanašala na Berchtolda, padla v ta dolg za 750
LISTEK
M. ZEV AKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine, (Dalje.)
Pardajan, radogled kakor vsi parižani, ni izostal nikoli pri slavnostnih vhodih, ki smo jih omenili, in obličje vojvode Anžovinskega mu je Pilo dobro znano.
in w»E?znal Ka ie torei kliub temi. nad sabo. Sm° rek,i’ Strmel ie san}
ka;« *ierKo'S|j°s^neumna ta ugan.
naj me zadavi d-i	,seb°J- »Kuga
nega nasprotnika! Akom?'1 t?kš" sem izgubljen. Kakšna bediS?^’ strupena muha me je pičila? S š! mi je trebalo zaletati med noge t^h častitih plemičev? Vraga! Mari ni v mojem srcu nobenega poštenega in uglednega čuvstva več? Nobenega spoštovanja do vladarjev. Še psi bodo glodali moje kosti pod ve-šali! Kaj! Nobenega občudovanja do brata njegovega Veličanstva! Tristo vragov naj mi zavije vrat! Pa če nimam teh pravičnih in naravnih Čuvstev vsakega dobrega podanika, ali nisem mogel biti vsaj pokoren srn m ravnati po gradocen. nasvetih svojega gospoda očeta!... Ne, ne,
milijonov, ki jih mora kmalu plačati. Svota 750 milijonov pomeni za malo izčrpano Bolgarsko ogromno svoto.
Tudi Italija, ki je bila glede vojne na Balkanu nekoliko previdnejša, je pri tem dolgu udeležena z okroglo 800 milijoni; toda ona ima daljši kredit in more s plačevanjem počakati na boljša leta.
Francija se je precej bahala, sedaj pa ji tudi balkanski računi ne gredo prav v redu. S kratka: Evropa je financijelno tako izčrpana, da se ni bati vojne.
Edino Rusija, Nemčija in Anglija se lahko spuščajo v igro. Kakor se vidi, bodo vse tri položaj dobro izkoristile.
Trije največji nemirneži na Balkanu: Avstrija, Bolgarija in Italija imajo z dolgovi najbolj zvezane roke in to je najboljše jamstvo, da se bodo razni spori na Balkanu vsaj začasno mirno poravnali.
Jarčev polomi fen shod zopet pred so-
diščem.
Novo mesto, 14. januarja.
O ti nesrečna nedelja dne 27. julija 1913!
Posl. Jarc se je tega dne na Dolenjskem s svojima shodoma dvakrat poveličal, pa je obakrat pogorel. Popoldne na Muhaberju, zvečer v Rokodelskem domu v Novem mestu. S svojim porazom je potegnil še druge žrtve za seboj; v prvi vrsti našega ljubega prijatelja g. Gustava Golija, kot takratnega vladnega zastopnika pri novomeški politični oblasti. Koliko tožba so ti Jarčevi shodi že rodili. In še zdaj jih ne bo konec ne kraja.
Že dvakrat se je vršila tozadevna razprava pred okrajnim sodiščem. Prvič je bil Golija obsojen, drugič pa oproščen, ker je gospod sodnik spremenil svoje prvotno mnenje glede ‘ vprašanja ali Oolija kot takrat uradno nastopajoča oseba sploh spada pod kompetenco sodišča, tudi če se je res pregrešil zoper kazenski zakon. Prvič je bil sodnik mnenja, da Golija tudi kot uradna oseba ravno tako ni sakrosankten pred kazenskimi paragrafi, kakor kak drugi človek, ki slučajno ni vladni komisar, kar v resnici tudi še gospod koncipist Golija ni. Drugič pa je bil g. Golija oproščen, ker če bi bil tudi grešil, kot uradna oseba nima s kazenskim sodiščem nič opraviti; za take slučaje je oblast visoke c. kr. deželne vlade, ki je znana kot jako objektivna. Kratkomalo: Golija je bil obsojen in oproščen.
Zakaj pa se gre pravzaprav?
Poslanec Jarc je hotel tisto nedeljo koncem julija novomeškega
župana »razkrinkati«. Gospodje so se že dlje časa prepirali zaradi obrtne nadaljevalne šole, na katero je deželni odbor pri svojem dobrem srcu že par let čisto pozabil. Na to razkrinkanje je bil povabil vse No-vomeščane, ki se za take stvari zanimajo. Pa ko je vsaj nekaj meščanov prišlo pred »Rokodelski dom«, jim je katehet dr. Ažman zaprl vrata pred nosom. In ker je par mlajših grl pred Rokodelskem domom klicalo na pomoč: »Theimerco, in Eseles«, je hrabri junak iz Muhaberja g. posl. Jarc predlagal, da se pošlje po vladnega komisarja in po orožnike. Tako sta se z g. Golijem že po polomu na Muhaberju zmenila.
Tudi župana in občinske odbornike niso pustili na zborovanje. Zupan je moral še le častno besedo zastaviti, da bodo lepo mirni kot šo-larčki v šoli. Nato še le so jih spustili na shod.
Klerikalcem pa ni bilo všeč, da bi si večina bila zbrala svojega predsednika. Tako so klerikalci najlepše pokazali svoj demokratizem in spoštovanje do zborovalne svobode. Ko so se nekaj časa semtertja prerekali, je kanonik Žlogar kratkomalo zborovanje zaključil, ne da bi bili sploh kaj zborovali, Jarčeva »razkritja« so torej splavala po Krki, ki teče, blizo pod oknom Rokodelskega doma.
To je predzgodovina. Zgodovina sama je pa sledeča:
Po razpuščenem shodu se g. župan poslovil češ, da v taki družbi ne more dalje ostati. (Jarc ga je bil namreč v zadnjem trenotku povabil naj on z občinskim zjistopom le še ostane, samo drugi naj gredo k vragu.)
Dospevši blizo vrat, zagleda v predsobi kar 3 žandarje in ravno toliko pušk in bajonetov. Vsak človek pri normalnih možganih se bo začudil čemu ta oborožena sila, ko na shodu še policaj nima nič opraviti. Rosnian kot župan dolenjske metropole pa je bil še tem bolj opravičen vprašati gospode deželne kristjane, čemu ljudem, katere so ravno preje proglašali za svoje »goste«, treba
postreči- z arožniškiitp bajoneti. Na
to je pa skočil visokorodni g. Golija, ki je prišel za hrbtom župana v dvorano in še povedal ni po kaj je prišel, pa zavpije, češ, kdo se tu drzne tako govoriti. Zupan mu je odgovoril, da on, da pa gospoda vladnega komisarja doslej še videl ni. Golija je tedaj nad županom zavpil kakor nad kakšnim hlapcern: Tiho! Tako se z menoj ne govori! In ko se župan nekaj časa oprošča, zabuči Go-lijev glas kot grom za strelo: Marš ven! Takoj vas odpeljem z žandar-inerijo! Zupan se je nato čisto mirno vdal svoji usodi, češ, prosim kar dajte me, samo da dovolite, da še klobuk vzamem. Golija je nato dal enemu orožniku povelje: »Odženite ga!« — pa v odločilnem trenotku je ta ukaz preklical in je orožniku re-
moral sem se šopiriti in si brusit! kremplje, moral sem se postaviti po robu tako visokemu gospodu! In zakaj? Da, zakaj? kdo mi jamči, da je imela ta visoka oseba zle namene baš proti njej? Morda je pa kak človek v tej hiši, ki prodaja žoge? ...«
Kmalu pa se je izvršil v njem preobrat, kakršnih je bilo vsak dan mnogo pri Pardajanu. Ko se je obdaril velikodušno z množico najrazličnejših psovk, je pomislit, da ljudje ne kupujejo žog ob takšni uri in da plemiči prav gotovo niso kanili dobrega.
Kljub temu pa se mu je zdel njegov nastop še vedno prav napoten. Z bridkostjo je zaključil, da ga tira nekakšna usoda venomer, mešati se v reči, ki ga ne brigajo, in da dela kot pokvarjen sin, upornik zoper svete želje očetove, vselej nasprot-no njegovim modrim nasvetom, čeprav si priseže vsako jutro pobožno, a Jim hoče slediti do pičice.
Vitez de Pardajan je bil vse biieLnfKj neunien. In tudi naiven je ,e’kadar Je bilo umestno.
silia	dobe	vsakaterega	na-
strašne st™«*"1 krvi* so dvigale kor o^fes‘;r»f?e narodov ka-
ie imelo »cvetko ^ flvIfenSTT"- J° no ceno in ko je bda M maih‘ rala v svojem današnjem ^ ™i°~ marveč je sleherni napadel in se’branil, kakor je vedel in znal.
kel: »Bleiben Sie hier, lassen Sie ihm gehen!«
Ta nastop je tista živa točka, okoli katere se toliko časa vrti vprašanje, ali je Golija kot vladni komisar proti županu okrožnega mesta tako postopal, da ga sme tudi kazenski paragraf prestopka zaradi razžalje-nja časti pograbiti ali ne. Iz pravnega stališča je to principijelno vprašanje važno tudi za druge slučaje drugod.
Blizo 40 prič se zasliši. Velika večina od teh odločno pod prisego potrdi Golijev žaljiv nastop.
In ko je vse končano, čakamo. Skoraj celo uro se gospodje sodniki posvetujejo. Pridejo zopet v dvorano in predsednik razglasi sledečo
razsodbo.
Vzklic proti oprostilni razsodbi prve inštance se kot neutemeljen zavrne. Zakaj? Sodišče se je sicer prepričalo, da je Golija proti županu nastopil tako, kot to večina prič potrdi. Toda ali je bila s temi besedami res žaljena čast župana? Glede tega vprašanja se je sodni dvor prepričal, da je Golija kot uradna oseba bil opravičen tako nastopiti proti županu, ker je ta rekel: Kdo je pa orožnike sem privlekel. Kar je Golija kot vladni zastopnik tudi rekel županu, to nikakor ne spada pod § 491., k. z., ker besede:	»Marš ven! Aretieren
Sie ihn!« niso take, da bi v očeh drugih ljudi za župana pomenile kakšno zaničevanje. Obtoženi vladni koncipist Golija se je torej moral vsake krivde oprostiti.
Zdaj ko je novomeško vzklicno sodišče konstatiralo, da smo, kar nas ni klerikalcev v Avstriji, brezpravni proti uradnim osebam, zdaj le po nas.
Znamenje sedanje dobe
O! ŠUŠTCRŠiČ»li STRAH v OE? DVORCU-
Štajersko.
Trbovlje. (Tatvina.) Dne 7. t. m. je izročila gostilničarka T. Stoner-witz sprevodniku automobila C. T. denarnico z vsebino 770 K. Naprosila ga je hkratu, da naj s to svoto porav-
na tobačno pošiljko na postaji v Trbovljah, katero naj ji pripelje seboj. Ko še je T. vrnil, je dejal, da mu je bila denarnica ukradena med vožnjo. Po njegovi izpovedbi je ležala denarnica na nekem sedežu III. razreda, kamor jo je bil položil. Prišedši v Trbovlje, letel najpreje na stranišče, od tam pa nazaj k autoinobilu po denarnico, ki je pa med tem zginila. Dejal je, da je imel med vožnjo toliko opravka, da se ni mogel brigati za denarnico. Ob enem je osumil nekega pa-sažirja. kojega nedolžnost pa je bila na mestu dognana. Ker se je C. T. pri nadaljnemu zaslišanju zapletal vedno huje v protislovja, so ga zaprli.
Iz poštne službe. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je imenovalo absolvente mariborske gimnazije Frana Volavška in Ludovika Bergerja po-
na Kranjskem.
(Naši grbi).
štniin praktikantom pri poštnem uradu št. 2 v Mariboru.
Maribor. (Imenovanje.) Cesar je podelil davč. nadupravitelju A. Roh-rerjtt povodom njega prošnje za stalno upokojitev, naslov »cesarski svetnik«, s popustitvijo pristojbine.
Andritz. (Poraženi soc. demo-kratje.) A Andritzu so se vršile dne 13. t. m. občinske volitve za III. razred. Socialdeinokratje so postavili svojo kandidatno listo, a docela pogoreli. Zanje je agitiral na vso moč tudi tamošnji predsednik »Siidmar-ke«. Lepo priporočilo za »mednarodnost« soc. demokracije, ki si jo bo treba zapomniti za takrat, kadar bodo ščuvali proti nam. Eni so kot it
Celje. (Samomor gimnazijca.) Dne 12. t. m. se je ustrelil 171etni učenec tukajšnjega sedmega gimnazijskega razreda, \Valter Lcuscb-jier. Dopoldne istega dne si je kupil v železarni Rakuš, revolver. Kaj ga je gnale v jano smrt, še ni znano. Bil je prav dober učenec, doma iz Brežic, koder je njegov oče oskrbnik.
Hrastnik. (Zasulo ga je.) 6. t. m. je kopal v hrastniškemu premogo-kopu delavec Potočan. Plast premoga, težka 2000 kg, ga je zasula. Ko so ga izvlekli in prepeljali v ljubljansko bolnico," je že naslednjega dne umrl.
Odsek Mariborskega Sokola v Selnici ob Dravi vabi na zabaven večer, ki ga priredi v nedeljo 18. t. m. v gostilni gdč. Mesarič na Janže-vem vrhu. Na sporedu so šaljivi pri-zori, ples itd. Začetek ob 6. zvečer.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Zato si lahko mislimo, da ni igral sam pred sabo nikakšne čuv-stvene komedije. Odkritosrčno je smatral očetove nasvete za izborne, in z nič manjšo odkritosrčnostjo si ni prisegal, ubogati, ter se ošteval, kadar se jim je bil izneveril v svojem velikodušju.
Ni se zavedal tega velikodušja, ki ga je dvigalo visoko nad njegove sodobnike.
In svoje plemenite nastope si je razlagal tako, da je potegnil meč v hipnem nagibu za svoje veselje.
Priznati si je moral, da mu v najnovejši zagati iie služi nobena verjetnost v opravičbo. Nečuveno se mu je zdelo, dolžiti vojvodo Anžovinskega, za kraljem najvišjega v državi, da odlikuje s svojim nagnjenjem ubogo majhno delavko brez naslova in brez imena.
Nazadnje pa je skomizgnil z rameni, kakor da hoče reči:
»Eh, kaj! Vino ie natočeno, treba ga bo piti! Bomo že videli, kako se razplete vse to!«
Dotlej pa si ie obljubil biti previdnemu in ne iti zjutraj na travnik Pre-o-Klerk, kjer je imel sestanek s Kelusotn in Možironom.
»Enemu izmed njiju sem itak že postregel po svojih najboljših močeh,« si je dejal. Za drugega si poiščem ugodno priliko — prikrajšati ga nočem, Bog me varuj! Iti na Pre-o-Klerk pa bi se reklo, planiti rade volje beričem, ki jih nastavi vojvo-
da Anžovinski prav brez dvoma in ki bi me gnali naravnost v Bastiljo.«
Misleč, da je s tem zadeva v redu, je legel spat in sanjal o Lujzi.
Spodaj na ulici je bil prisostvoval maršal de Dainvil vsemu temu prizoru, ne da bi spoznal Pardaja-na, ki ga je toliko da videl v tej temni noči. Sicer pa se tudi izza svojega prvega srečanja z njim ni spominjal dobro niti njegovega obraza, kaj še le imena.
Ne ganeč se s nrostora, kamor se je bil potuhnil, je videl nenadni nastop mladega moža, odhod vojvode Anžovinskega in njegovih pajdašev in povratek Pardajana v gostilno pri Vedeževalki.
Ko je bil prepričan, da bo ulica poslej mirna, se je približal in se postavil pred vrata hiše, v katero je hotel udreti vojvoda Anžovinski.
In zdajci se mu je zastavilo iz-nova vprašanje:
»Katera Ivana je to? In katera Lujza?... To sta oni! Dvoma ni! Res se najdejo pogostoma osebe enakih imen; toda — dve imeni enaki! Ali je to mogoče? Ne ne, oni sta! Ona je tu!... Oh, vedeti moram to, prepričati se ... Vrnem se, ko se zdani... Da, samo če dotlej ne izgine! Ne, ne, ostati moram tu. vse dokler ne izvem!...«
Njegove dvignjene oči so vpraševale in iskale: vročično so motrile nemi obraz hiše.
Burne misli so sc razbrzdavale v njejn.
Misel zločina se je porodila tisto noč v nasilnem duhu Henrika Mon-moransijskega.
Minila je noč.
Zdanilo se je.
Prodajalne so &e jele odpirati po malem; ulica je oživela: pocestni prodajalci so prihajali mirno in gledali osuplo bledega moža, ki je upiral svoje oči v hišo ... Toda nihče si ga ni upal prašati, zakaj kadarkoli je storil kdo, kakor da se hoče ustaviti pred njim, ga je pomeril neznanec s tako trdim in zapovedujočim pogledom, da se je spravil radovednež nemudoma dalje.
Henrik de Momnoransi se ni ganil.
Tu in tam ga je preletel drget.
Zdajci pa se je odprlo okno visoko gori in za hip se je pojavila ženska glava. Toda ta hip je zadoščal, Henrik de Monmoransi je komaj zadušil vzklik... bila je Ivana de Pjen!...
XVIII.
Katarina de Medlčis.
Bilo je zvečer, ura deveta. V hiši ob lesenem mostu, kakor smo že povedli čitatelja, sta Katarina de Medičis in zvezdogled Rudžieri čakala viteza de Pardajana; spominjamo se, da mu je bil dal Florentinec sestanek.
Dnevni pregled,
»Na psa« je prišla Avstro-Ogr-ska na Balkanu, tako zdihuje »Ta-gespošta« in izvaja: Vedno je jasnejša, da smo jo v Srbiji zaigrali, ne-le politično, temveč tudi gospodarsko. V Srbiji prevladuje na vseh koncih in krajih nemško blago; česar Srbija ne dobi iz Nemčije, to dobi iz Francije, pa če bi morali tudi več plačati, kakor za avstrijsko. Železnice bodo gradili Nemci, Nemci postavljajo tamkaj banke, fabrike. Tako zdihuje nemški list. Da bi pa okrcala povzročitelje teh razmer, tisto pa ne. Avstrija, dasiravno je popolnoma zaigrala — vendar s svojimi šikanami še ne preneha, kakor kaže zadnji slučaj v Prizrenu.
Ne le v Srbiji — tudi v drugih balkanskih državah se Avstro - Ogrski ne godi in ng bo godilo bolje. Grška se vedno tesneje in tesneje naslanja na Francijo in naroča ondi vse potrebščine. Ostane edino Bolgarija. Ta je pa na robu gospodarskega poloma in mora skrbeti za to, da dobi hitro kakšno posojilo. Kjer bo dobila posjilo, tam bo jemala tudi blago. Avstro - Ogrska pa za dajanje posojil ni vstvarjena, in zato od Bolgarije ne bo ničesar imela, dasiravno je ravno Bolgarijo tako favorizirala; na svojo škodo. To je sad Berch-toldove politike.
Anglija in Rusija. Ruski časopis »Novoje Zreno« prinaša o današnjem razmerju med Anglijo in Rusijo sledeče: V zadnji dobi je bila Rusija z Anglijo nezadovoljna. To nezadovoljnost je bilo poznati tudi v ruskih listih. Ta nezadovoljnost je imela svoj vzrok v tem. ker uiti Francija niti Anglija niste Rusijo dovolj podpirale proti Turčiji oz. Nemčiji v vprašanju nemške misije na Turškem. Anglija si pa z Rusijo ni bila nič kaj na jasnem. Angleži pravijo: če hoče Rusija oz. ruska diplomacija od nas kakšne reči, tedaj mora naj-preje sama povedati, kaj hoče. O ruski diplomaciji se pa ne ve, niti kaj hoče, niti, kakšen program ima. Posebno je Anglija z Rusijo nezadovoljna vsled tega, ker je tudi Rusija pustila spremeniti posest Drinopolja in Kavalc. Pa to bi še ne bilo nič. Glavna nezadovoljnost Anglije v Rusko diplomacijo ima svoj vzrok v tem, da Rusija ne *išče tesne združitve s svojimi zavezniki, temveč da se vedno zateka v Berlin. In kakor hitro jo tam nalažejo, se zopet vrača v Pariz in London in prosi, da bi takoj Francozi in Angleži popravili, kar so Rusi skazili. Kljub vsem tem dejstvom so uradni stiki med obema državama, kakor so bili in angleška vlada je vedno pripravljena iti roko v roki z Rusijo. Drugače je pa z angleškim javnim mnenjem. Vztrajnost in moč, to je temelj angleške zunanje polit;ke. Kakor hitro pa Angleži spoznajo, da rusko diplomacijo obvladajo vse drugačne lastnosti, da je ruska diplomacija slaba in nesposobna in da nima volje vporabiti sredstva, ki so jej na razpolago, takrat pa nastane v Angležih stremljenje, ki lahko povzroči — hladnost. Ker pa v Angliji mora vlada računati z javnim mnenjem, bi bila napo-iočno, tedaj pojde Anglija z njo in svoje odnošaje z Rusijo. Ako bi ruska diplomacija ne hodila v Berlin in ako bi govorila pogumno in odločno, tedaj pojde Anglija z njo in sicer energično. — Tako je govoril angleški diplomat in s tem odkrito posvaril Rusijo oziroma rusko diplomacijo.
Nemški prestolonaslednik. Angleški časopis »Daily News« piše o nemškem prestolonasledniku, da ima Anglija prav, dasiravno je Anglija svobodna in nemilitaristična dežela, dežela lastnosti, ki so nemškemu prestolonasledniku čisto tuje. Vsled tega tudi omenjeni list zavrača vso naklonjenost prestolonaslednika, češ, kdor ne zna imeti redu doma, ta ne more zahtevati zaupanja zunaj in želi nemškemu cesarju še dolgo let življenja da bi prišel med tem prestolonaslednik k pameti.
Tisza pride v Zagreb. Zagreb se pripravlja na sprejem ogrskega ministrskega predsednika Tisze. Tisza je znan tiran, ki se je lani in tudi že letos proslavil z nasilnostmi v parlamentu. Tisza je Mažar — toda v Zagrebu ga hočejo lepo sprejeti, kljub temu, da je odbornik onega mažarskega društva »Juhan«, ki ima na Hrvatskem 83 šol in hoče sezidati še 40 mažarskih šol. Tiszi na čast bo tudi v gledališču predstava »Baron Trenk«, kamor pa dijaki naj-brže ne bodo imeli pristopa. Sploh
zelo boje — posebno od strani dijaštva — da bi se kaj ne zgodilo.
Razsodba pod zastorom višjih moči. (Iz Novega mesta.) Na večer dne 14. januarja 1914 po Kr. r. se je v razpravni dvorani novomeškega okrožnega sodišča razglasila razsodba. ki si jo moramo zapomniti vsi Slovenci, ki nismo plemena blagoslovljenih kranjskih zamorcev. Ta .•"-podba ni zadela samo na časti ■	nV rožnega mesta.
ampak zadela v pravnem čutu vseli pošteno mislečih ljudi udarec, ki ga lahko prej ali slej vsak ojl nas občuti, kdor ima opraviti s kakšno posvetno ali duhovsko gosposko. Ta razsodba je zapustila svoj lokalni pomen in je postala s pravnega stališča principi-jelno važna vsaj za celo Kranjsko. Kajti ta razsodba izroča odslej zana-prej avstrijskega državljana na shodih, kamor vlada pošilja nezmožne svoje zastopnike, da ondi varujejo zakon, popolnoma na milost in nemilost dotičnega vladnega organa. On z nami napravi, kar se mu zljubi, njega ne zadene nobena kazen, če je le toliko sposoben, da sc zna pod svojo službeno prisego zagovarjati, da je bil si v svesti, da kot uradna oseba opravičeno postopa, pa naj strelja še take kozle, naj zakon še tako krši, naj nas ozmerja kot pse, inagari naj nas pusti tudi postreliti — on je upravičeno postopal. Kakor pa je bil njegova žrtev, kdor je bil javno zaničevan, pa naj je dotičnik magari tudi župan kakšnega večjega mesta, on nima pravice si pred kazenskim sodiščem iskati zadoščenja. O slučaju Rosman - Golija smo že dosti govorili. Golijev nastop proti županu je bil tako poniževalen, da je v navzočih zborovalcih, celo takih, ki županu niso posebno dobri, kar zavrelo. Nekatere priče so izjavile, da. je vladni zastopnik župana nahrulil kakor kakšnega psa, ali kot kakšnega »lerpoba«. 20 ali še več prič je slišalo in videlo to javno zaničevanje. Samo par zagrizenih klerikalcev ni nič slišalo, kar je Golija grešil, pač pa veliko, česar župan sploh storil ni. Pri tem dejanskem položaju bo vsak pošten človek županu prav dal, če ga tako javno žaljeni išče zadoščenja pri sodišču. Pri prvem sodniku ga je dobil. Ali ta obsodba se* le dvignila do višjih moči. Tisto sodišče le moralo razpravo še enkrat ponoviti, izpopolniti s klerikalnimi pričami. Je moralo, pravimo. No in tedaj je bil vprvo obsojeni, sijajno oproščen. Ker nove priče niso mogle potrditi, da bi bil Golija rabil besede: Marš ven! Sploh pa tudi, če bi jih bil, nima sodišče nič z njim opraviti. Tega preje še nismo vedeli. Višje moči!
Nekatere zadnje vesti, ki so se tikale zasebnega življenja g. J. Jurca v Kandiji, so bile neosnovane in neopravičene, kar s tem uredništvo prostovoljno izjavlja. Obenem bodi izražena, da nas dopisniki o vsem prav in pravilno informirajo, ker ne-čemo nikomur delati krivice.
Kamnik: Naša železniška uprava. Kamničan je znan po svoji hitrosti in po drugih čednih lastnostih. Zdaj pa so k njegovi počasnosti pri-dejali še eno zamudo. Na kamniškem kolodvoru se je pokvaril vodnjak, iz katerega se napijejo lokomotive vode. Poprava je nujno potrebna, pa se odlaša. Namesto, da bi lokomotiva dobila vode v Kamniku, ko vlak stoji in ima časa dovolj, preden se vrne v Ljubljano, — pa morajo zdaj lokomotive napajati v Domžalah, kar traja 15 minut. Tako ima vlak stalno četrt ure zamude. Res vzorna uprava!
Zadnjič smo čitali, da so nekega župnika na Hrvatskem odstavili, ker niso bili računi v redu. Kaj, ko bi pogledali razne cerkvene račune pri nas? Znano je, da žive naši župniki po geslu: »Cerkev sem jaz« in da so cerkveni dohodki njih dohodki, oziroma, da se farovški in cerkveni denar družita v eni kasi. Takozvani cerkveni ključarji računov sploh ne vidijo, oziroma ne razumejo. Zato je marsikatera cerkev reva — ker ima v sebi volka.
Nasilen jetnik. Franc Leskovec iz Ziberš pri Logatcu nahajal se je božične praznike 1. 1. v zaporih c. kr. okraj, sodišča v Tržiču na Gorenjskem radi vlačugarstva. Na sv. Štefana dan zjutraj, ko odpre sodni sluga, g. Ivan Gantar zaporne vrata, kjer se je nahajal omenjeni Leskovec vidi, da je vse vprek, koci in drugo razmetano. Nato Gantar jetničarja posvari, naj napravi red v zapornem lokalu, na kar se Leskovec v sodnega slugo spusti in ga udari s pestjo po obrazu in misli na to pobegniti, kar mu pa prepreči soproga gospa Gantar s tem. da še pravočasno vežna vrata zaklene. Leskovec je besnel kot divjak in je Gantarju, ki ga je miril in ga hotel nazaj v zapor’spraviti, z nožem precejšnjo rano na vratu blizu dovodnice prizadejal. Kje je dobil Leskovec nož, se ne ve? Zaradi tega se bo moral nasilnež zagovarjati nasilnež pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Pač težavna služba, ker Človek dostikrat ne ve, kakšne eksemplare ima v zaporih.
Nesreča. Oražem Josip, 30letni premogarskl delavec pri A. Šiligoju v Trbovljah se je te dni grel pri peči. Pri tem se mu je vnela obleka in Oražem se je ves opekel po trebuhu. Pomoči je moral iskati v deželni bolnici v Ljubljani.
Levo roko sl le poškodoval. 33-letnemu sprevodniku državne železnice Francu Arharju iz Snndnie Šiške 222 je te dni, ko je stopil iz vo-
za v Lescah, spodrsnilo, vsled česar je Arhar padci in si poškodoval levo roko.
Sneg mu padel s strehe na glavo Guzelju Janezu, 661etncinu nočnemu čuvaju v papirnici v Goričanah je padel te dni s strehe sneg na glavo, podrl ga na tla in ga pri tem nevarno poškodoval.
Na cesti padla in sl zlomila levo nogo. 66Ietna poljska dninarica Cecilija Omahne iz Javoršice pri Moravčah je padla te dni na cesti tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v členku. Prepeljati so jo morali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Dva parnika trčila. Kakor se iz Reke poroča, je trčil dne 14. t. m. parnik »Tibor«, ki je odhajal na prosto morje, v parnik »Bagdad« le-vantske proge, ki je hotel pristati v pristanu. Oba parnika sta precej poškodovana.
Cerkven tat. V Steinamangcrju na Nižje Avstrijskem je vlomil pri belem dnevu neki mlad mož, ki je prišel iz Dunajskega Novega mesta, v tamošnji cerkvi v tabernakelj in je oropal z dragocenimi kamni opremljene relikvije, ki so jih dobili še pred kratkim iz Toursa. Vlomilca so prijeli in ga izročili sodišču.
V stanovanje umetnice vlomili.
V noči na 14. t. m. so poskušali štirje tatovi vlomiti v stanovanje znane operne pevke Eme Dcsiinovc na Dunaju. Stanovanje je bilo prazno, ker se nahaja umetnica sedaj v Novem Jorku kot gost Metropolitanske opere. Hišnikova žena je tatove zasledila in je poklicala pomoč, na kar so vlomilci pobegnili. Enega izmed njih je policija aretirala in ga izročila sodišču.
Štiri osebe utonile. Na Blatnem jezeru blizu Szigligata sta se te dni drsala dva majhna dečka. Prišla sta na nevarno mesto, led se je pod njima udrl in fanta sta utonila. Na pomoč sta jima hotela priti dva mladeniča, ki sta pa ravnotako padla v jezero in utonila.
Zaljubljena ciganka. Mlada ciganka M. Lordova je pripravila svojemu ljubčku, ciganu V. Valterju, ki se nahaja vsled tatvin v praški prisilni delavnici, posebno božično veselje. Iz Kaplic mu je namreč poslala po pošti zavitek, 16 kg težek. Kot vsebino je napisala pecivo. Ko so v pisarni prisilne delavnice zavitek odprli, so našli v pecivu devet zlatih prstanov, šest damskih in tri moške. Prstani so bili skriti v pecivu. Teh prstanov naj bi se cigan poslužd, če bi se mu posrečilo pobegniti iz ječe, da dobi potreben denar. Prstane so seveda konfiscirali in z omenjeno ciganko bo imelo opravka sodišče.
K velik! tatvini v Fridku, o kateri je »Dan« že pisal, se poroča še sledeče: Kakor se je dognalo, so vlomilci ukradli zlatarju Fr. Kubinu dragocenosti v skupnem znesku 20.829 kron. Tatovi so odnesli 340 zlatih prstanov, vrednih 5378 kron, 266 prstanov iz novega zlata, vrednih 1235 kron, 334 parov uhanov, vrednih 2343 kron, veliko zlatih žepnih ur in podobne stvari. Vlomilcem še niso prišli doslej na sled.
Grozna nesreča v premogokopu.
V soboto dne 14. t. m. takoj popoldne se je pripetila v Hubertovi jami v Hrušovu pri Moravski Ostravi velika nesreča, ki- je zahtevala svojo žrtev — življenje ubogega delavca. Pri dviganju težke kletke iz jame, je pogledal rudar Nedjela nekoliko iz ograje. V istem hipu mu je zmečkalo glavo, ki se je zadela ob oder. Rudarjem, ki so bili skupaj z Nedjelo, se je zgrudilo k nogam samo truplo nesrečnega moža.	.
Sumljiv vandrovec. I olicija v Moravski Ostravi je dne 10. t. m. aretirala sumljivega vandrovca, ki je 24letni slušatelj lvovske univerze J. M. Mladi mož je pripovedoval, da hodi po svetu, ker ne more dobiti pripravne službe. K° je P°hcija vandrovca preiskala, Je našla pri njem več sumljivih načrtov, po katerih uradi sodijo, da jim Je Pnšel v roke
vohun.	,,	„
Grozna smrt hlapca. Pretekli pondeljek, dne 12. t- m. po osmi uri dopoldne so vozili v Fredklostru pri Tišnovu na Moravskem iz tamošnje cukrarne železniške vozove z enega dvorišča v drugo. Vozove so vlekli voli, ki jih je pri tenj vodil 351etni hlapec Franc Bukal, ki je v trenotku ko se je začel voz premikati, na doslej neznan način spodrsnil in padel z voza na tla. Slučaj je hotel, da je prišel z glavo pod kolesa in preden se je mogel dvigniti, so mu kolesa železniškega voza popolnoma zmečkala glavo. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Revež zapušča obupano ženo in dva majhna, nepreskrbljena otroka Šestdeset vojakov zmrznilo. Kakor se iz Petrograda poroča, so poslali iz Kronstadta v Oramenbaum v poslednjih dneh zaradi groznih snežnih zametov šestdeset vojakov na pomoč. Vojaki pa niso prišli tja, ker so jih na potu dobili snežni zameti Vojaki so zgrešili pravi pot in so v
snegu zmrznili.
Imena hčerke nadvojvode Frana Jožefa. Pri krstu je dobila hčerka
nadvojvode Karola Franca Jožefa sledeča imena: Adelhajda, Marija, Jožefa, Siksta. Antonija, Roberta, Otonija, Žita, Karolina, Lujiza, Ima-kulata, Pija, Terezija, Beatrice, Frančiška, Izabela, Henriettas, Maksimilijana, Genovefa, Ignacija in Ma-reus d’Aviano. Torej cela pratika!
Kamenje zasulo delavce. Pri stavbi železniške proge Mainerzha-gen - Olte so se zrušile velike gruče kamenja na delavce. Kamenje je zasulo štiri delavce. Eden izmed njih je bil na mestu mrtev, dočim so bili ostali trije težko ranjeni.
Cesar Viljem* seka drva. Zdravniki so v poslednjem času naročili cesarju Viljemu, da se mora nekaj tednov gibati na prostem in kaj delati, sicer ga bo brezdelje pripravilo ob življenje. Cesar Viljem je zdravnike ubogal in seka sedaj drva. V grajskem parku Sansoucis so ga oni dan videli, kako je v lovski uniformi sekal neprenehoma drva. Pravijo, da mu je šlo delo še precej dobro izpod rok.
Vsled neprevidnosti ustrelil prijatelja. V stanovanje poročnika Zicg-lerja v Krakovu je prišel dne 13. t. m. njegov prijatelj, tudi poročnik pri istem polku, kakor je bil Ziegler, in je ogledoval samokres, ki ga je kupil od prijatelja. Nenadoma pa se je samokres sprožil in strel je zadel Zieg-lerja v prsa, da je bil na mestu mrtev.
Eksplozija. Dne 14. t. m. zjutraj je eksplodiral v neki tovarni za ogljikovo kislino v Rotterdamu cilinder s komprimirano ogljikovo kislino. Pri tem so bili štirje delavci na mestu mrtvi, trupla enega delavca niso mogli najti. Kakor se sodi, ga je raztrgalo na drobne kosce. Osem delavcev je bilo težko ranjenih.
Velikanski požar. Kakor se iz Montreala poroča, je izbruhnil dne 13. t. m. popoldne velik požar, ki je grozil uničiti katedralo Notre Dame in del mesta med katedralo in morjem. Veliko gasilcev je bilo pri gašenju težko poškodovanih.
Izbruh vulkana na Sakura - Shl-maclii na Japonskem. Kakor je »Dan« že poročal, je začel vulkan bruhati preteklo nedeljo zjutraj. Velikanske skale so letele kakih osemsto metrov v višino in kakih trideset kilometrov v daljavo. Lava je tekla po gori nizdol in je pokopala troje vasi na otoku. Prebivalci so morali bežati na celino. Na stotine ljudi je prišlo ob življenje. Lava se je razlila tudi v mesto Kagostilma in ga Te zažgala. 70.000 prebivalcev je zapustilo mesto. Celo mesto je zavito v pepel in dim. Kakor se poroča iz Tokia, je grozoto povečalo še morje, ki je začelo grozno divjati. Sto hiš je razrušenih in več prebivalcev mrtvih. Otok Sakura - Shimachi je že od sobote ves v plamenu. Zveza s ce-ino je popolnoma pretrgana. — Po zadnjih poročilih iz Jokohama, pristanišča na Japonskem, je izgubilo doslej 100.000 ljudi življenje. V London so dospele vesti, da so začeli vsi vulkani bruhati. Na Japonskem se torej lahko govori o drugih Pompejih.
Ljubljana;
— Koliko je vreden »Dan«? Cenjeno uredništvo! Ker slučajno nimam mnogo časa, sem na debelo zračunil, koliko je vreden »Dan«, ako se zaračuna vsaka črka tako drago, kakor jo je zaračunil liberalni advokat dr. Tekavčič. Pošiljam Vam tu račun. Ena kolona v Vašem listu ima 120 vrst. Na vsaki strani je 5 kolon — torej 600 vrst. Vzemimo povprečno tri strani (navadno ga je več včasih manj — inseratov ne računam) imate na 3 straneh 3 krat 600 vrst t. j. 1800 vrst. Povprečno v vrsti je 30 črk, torej je v 1800 vrstah 54.000 črk. Ako računamo eno črko (po dr. Tekavčičevem računu) po 109.40 K dobimo svoto 5,907.600 K — torej okroglo 6,000.000 K, beri šest milijonov kron, za kateri denar bi lahko kupil vse slovenske knjige in liste, vse kulturne zavode, pa še nekaj advokatskih pisaren, razven onih kjer računajo črke po 109.40 K. Iz tega se vidi, koliko je vreden cel »Dan«, če je ena črka tako draga.
— Bodeča Neža — ne bo klepetulja babje sorte — ampak kogar bo zbodla, ga bo zbodla pošteno. Klerikalcev. filistrov, birokratov, Streharjev, nemčurjev, renegatov in druge slovenskemu narodu škodljive golazni »Neža« ne bo mogla trpeti. Povedala bo pa tudi glede drugih odkrito resnico na desno in levo. Za vse to pa bo »Bodeča Neža« najcenejši slov. list. Bolj poceni nismo mogli svojim čitateljem nuditi nedeljske priloge. Zato upamo, da jo bo vsak širil med ljudi.
— Uboga policija In Ijubllanskj predpust. Piše se nam:	O državni policiji se mnogo pjše po listih. Enkrat je predobra, drugikrat prestroga. Dasi so vse opazke kolikor toliko opravičene, vendar mislim, da o
preveliki popustljivosti in premajhni strogosti c. kr. drž. policije v Ljubljani ne moremo govoriti. Zadnjič sem čital pritožbo, da je šlo par do-brovoljnih vojakov domov — in da niso bili aretirani. Ne rečemo, da je prav, ako se po noči razgraja, za vsako malenkost pa tudi ni treba aretacije. Saj je Ljubljana itak mirno mesto, katerega prebivalstvo hodi skoraj s kurami spat. Postali bomo kmalu slavni kot največji filistri, ki nimajo smisla za nobeno stvar. Celo krokarji — pravijo — da izumirajo. Onih veselih ljudi, ki so bili v Ljubljani pred 20 leti ni več. Takrat je bilo povsod mnogo zabave, veselja, petja. Zdaj je vse tiho.
Po gostilnah že niti malo zapeti ne smeš. Točno ob 12. mora iti vse domov. Ako stopiš iz gostilne dobre volje, padeš policaju v roke. Mislim, da ne bo na korist mestu Ljubljani, kamor so se hodili včasih ljudje celo od drugod zabavat — ako pojde tako naprej. Saj se bodo vsi ogibali te puste Ljubljane. Policijska pest je zadušila vse veselje. Nekoliko je sicer kriva denarna kriza ih strankarski boji — toda vesela družba, tudi to premaga. Zato pa ni treba klicati policije na pomoč — če par veselih bratcev zapoje. Saj je vendar predpust. Od 8. zvečer do 8 zjutraj se menda vsak filister lahko naspi. Če da kdo duška svoji radosti — zato zaspana Ljubljana še ne bo propadla. Vse kar je prav. Pijane kričače naj se opozori — veselim ljudem pa naj se vsaj zdaj pred pustom dovoli, da bodo smeli po noči na ulici na glas govoriti. Saj sc v Ljubljani itak ne čuti, da je predpust.
— Starši in nedeljska skupna maša. Ljubljanski škof in katelietje si prilastujejo v Ljubljani že nezaslišano samooblastnost. Tej fanatični komediji narede starši najkrajši konec, če otrok ob nedeljah enostavno k skupni maši ne pošljejo. Še tega se manjka, da bosta škof in klerikalni dež.šolski svet staršem zunaj šole v taki zimi ukazovala, kdaj in kje naj bo otrok v nedeljo pri maši! Otroci ljudskih šol vsled prehlajenja po zimi že itak preveč bolehajo, in v tem mrazu naj starši zarad škofovih in katehetovih kapric potem še zdravnika plačujejo.
Eden izmed več druzih.
— Z Viča. Ko so bile učenke ponavljalne šole v četrtek v šoli. ie začel katehet zmerjati v nekem razredu in začel zabavljati proti časopisu »Dan«. Učenke je zmerjal: »Ali Vas ni sram, da berete zamazan časopis, pfuj, ker ste že takšne punce,
&e vidite kje tak zamazan časopis brati, iztrgajte ga iz rok, in recite svojemu skrbnemu očetu, pfuj, sram Vas bodi, ker berete ta zamazan časopis. Strgajte ga mu iz rok in ga vrzite v ogenj.« — In je udaril trdo ob mizo z roko. da so mislile učenke, da se bode vse podrlo. Prosim slavno občinstvo na Viču, kdo je mizo kupil, ali gospod kaplan, ali mi, ki skrbimo za otroke in ki podpiramo našo občino. Jaz mislim, da ne more biti časopis »Dan« tako umazan, kakor so bile rjuhe Vodiške Johance. Gospodu kaplanu pa priporočamo, da naj on skrbi po svoji službi za otroke, da jih uči verskega nauka, ne pa psovati s psovkami, ker to ne spada v šolo. Vas pa prav nič ne skrbi, kje se bere kakšen časopis, saj tudi ne pridete gledat, ali imajo otroci jesti ali ne. ker Vi tako nič zravein ne daste. Za danes dovolj, drugič več.
Občan na Viču,
— Glinško-viški mesarji posnemajte Vaše brate v Mokronogu. V Vašem cenj. listu čital sem, kako objestni da so mesarji na Bledu. Tudi naši se ne razločujejo popolnoma nič od onih. Tukajšnji mesarji nimajo nikake cene; ako zahtevaš Vtkg mesa, ne veš koliko stane, ker dvakrat si enako ne računi in se suče cena od 44 do 54 vin. V Mokronogu na Dolenjskem stane kg govedine 80 do 88 vin. Gospodje v obč. odboru zge-nite se in pokažite da ste vi v občim gospodarji in ne mesarji. Kar je prav je prav, ampak to ie očitno odiranje. Glinškim frančiškanom računite kakor hočete, ali pa ako jim ga zastonj daste, nas nič ne briga.
— Že zopet pritožba. Piše se nam: »Samotna ulica« v Ljubljani je res svojega imena vredna. Nihče se na njo ne spomni. Kadar dežuje je v njej toliko blata, da ni mogoče iti po njej peš. Sedaj po zimi je pa zapadlo toliko snega, da je zopet nemogoče tam hoditi, toda ta sneg preorati. to ne pride nikomur na misel. Seve* hodimo po tej ulici sami delavci, toda rni tudi davke plačujemo. Prosimo Vas, da v svojem listu opozorite merodajne faktorje na ta ne-dostatek.
— Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne ob 3. se vprizori drugič v tej sezoni burka v 3 dejanjih: OJ t! tasti! (Gospod senator), ki je izzvala pri prvi predstavi občinstvu mnogo smeha. Zvečer pa se igra pr-
vič v tej sezoni velezabavna veseloigra v 3 dejanjih »Na letovišču«. Spisal dr. Josip Štolba. Iz repertoara »Kralj. zem. kazališta« v Zagrebu prevajajo se: Burka »Veliki komet« in drame »Tuji pogled«, »Stari paviljon« in »Aleluja«.
— Gostovanje gospe Ruže Bu-žlnske v Schnitzierjevem igrokazu »Ljubimkanje«. Sinočnja predstava ne pojde onim redkim, ki so jo obiskali, tako hitro iz spomina. Igra gospe Ruže Bužinske, spremljane z igro gospoda Borštnika, je morala vsacega pretresti. Od prizora do prizora je rasla umetniška moč gospe Bužinske. Igra njena skozi in skozi resnična in umetniška. Na vsaki gesti se je videlo, da je svojo ulogo živela in prečutila. Gospod Borštnik —■ kaj bi govorili, ko je bila pa njegova igra igra, ki se v polnem obsegu da le čutiti, a ne popisati. In gospa Juvanova, kako neprisiljena je bila njena igra, igra dekleta, ki se dela Iahkomišljeno, da bi ^zakrila spomine. Gg. Skrbinšek in Šest sta se lepo prilegala v okvir cele predstave. Šestu se sinoči ni moglo ničesar očitati; izboren cinik. Omeniti je treba tudi kratko sceno med Danilom in g. Skrbinškom, ki je brez besed učinkovala.	—c.
— »Satanova maska« je končala s popolnim vspehom gospe Buk-šekove in g. Skrbinška, kojih uloge so bile nenavadne.
— Štolba na slov. odru. Veseloigra «Na letovišču«, znanega češkega pisatelja »Štolbe«, ki je imela pred leti na našem odru in na vseh slovanskih pozornicah ogromen vspeh. se uporizori v nedeljo zvečer zopet na dežel. gled. odru; kar daje nado, da zopet enkrat naše občinstvo napolni gled. dvorano. Za našo letošnjo sezono redek pojav. Saj se dramske predstave odlikujejo s praznino. Občinstvo se je odvrnilo od slovenske drame, cenzura in recenzenti tekmujejo prav tako, da bi u-bili dramo kakor so ob času krize z navdušenjem reševali slov. gledališče. Menda leto 1913 tudi gledališču kaže svojo usodepolno moč.
— Zamude na železnicah. V sredo večer je imel gorenjski osebni vlak, ki pride z Jesenic ob 8.15 v Ljubljano, tri četrt ure zamude. Včerajšnji vlaki z Dunaja in Trsta so ftneli 1 do 3 ure zamude do Ljubljane. Snega je po deželi že blizu 1 m aa visoko. Promet z avtomobili ’e večinoma ustavljen. Poštni promet ima vsled teh zamud na železnicah tedi zdatne zamude.
.	— Osuševalna dela v Ljubljani-
" 8tri*gl in kanalizacijska dela so
mesec dni ustavljena.
. Cesta skozi Hradeckega vas m bila včeraj celo dopoludne s plugom razorana; ljudje in otroci so morali sneg na celem gaziti. To je malomarnost cestnega nadzorstva, bi zasluži vso grajo.
— Včeraj popoldne so orali neg po Rjubjjanj z velikim snežnim
9 ‘Igom, ki ga je vleklo 4 pare konj. ^neg je ob cestah 1 m visoko.
— Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom in naročnikom njegovega glasila, da ne more iziti ta mesec »Lovec« pravočasno zaradi stavke v tiskarni. Kakor hitro preneha stavka, izide dvojna številka.
— »Sokol II.« ima svoj redni občni zbor 25 t. m. ob pol 10. uri dop. v gostilniških prostorih br. Kavčiča, na Privozu. — 21. t. m. ob pol 9. url zvečer se pa vrši v gostilni »pri Viteza« na Bregu pomenek o sestavi novega odbora. — Bratje, udeležite se obehi Na zdarl Odbor.
— Telovadni odsek Sokola I. Moste pri Ljubljani naznanja, da se le moral vsled nastalih zaprek občni zbor preložiti. Isti vrši se nepreklic-
v nedeljo, dne 25. t. m. točno ob
“ri popoludne v gostilni »Pri Jo-»kotiiK n Selu.~Ker je to zadnji odsekov občni zbor, prosimo bratsko manstvo, da se istega polnoštevilno udeleži. Na zdar! Odbor.
n#, Pripravljalo! odbor za usta-
UuMtaVruštva	“Soko1	Moste Prl
odobrena	da	so pravila
občni zbor noi Se vr^	ustanovni
kovem občnemU7hn°° zadniem odse-Joškotu« na SeL “v! KOSt!lai “Pr»
feakor tudi drugo Sokolstvu naklon' Jeno občinstvo vabimo k poInSštevu' ni udeležbi. Na zdar! (Natančen spol red sledi!)
— Prostovoljno gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani je imelo svoj r^ui občni zbor v nedeljo dne 11. V?t,aria t. 1. in zopet je bil izvoljen v aa^elnika Fr. Suppan, žel. v No-BrhLnodrnatu: za podnačelnika Fr. Men'J; pos. Moste, tajnik Jakob oos v irR- blagajnik Ivan Kovič.
Maitnvp^ : F'- N1”* *s" -Ios,P
Svetek n Dos- Av*- MarenčiČ, And. pustna ^r- Zorman, pos. Pred-
pmina veselica se vr5i februarla «• '• n Joškotu, na Selu.
— V prid revnim šolskim otrokom v Sp. Šiški se vrši dne 17. t. m. v gostilni »pri Anžoku« velika plesna veselica, na katero se vse prijatelje mladine najuljudneje vabi. Vstopnina 20 vin. Začetek ob 9. uri zvečer.
— Plesni venček se vrši v nedeljo dne 18. januarja 1914 ob pol 8. zvečer v vseh prostorih »Hotel Ilirija«, kolodvorska ulica. Kdor se hoče enkrat dobro zabavati, naj pohiti v nedeljo v »Ilirijo« na plesm venček. Zabava bode trajala do belega dne. Za dobro jed in pijačo poskrbi dobro ime gostilničarja. Začetek točno ob pol 8. zvečer, vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabita gg. Kovač Vekoslav in Januš Franc.
— Valčkov večer, katereda priredi Ljubljanski društveni orkester v soboto 17. t. m. v veliki dvorani Mestnega Doma. Kdor si želi slišati najnovejše in najmodernejše valčke, se po njih melodijah naplesati, mu svetujemo, da se udeleži valčkove-ga večera. Sicer je valčkov večer že itak dobro znan in priljubljen ples, zato ne bomo vnaprej z pozavnami trobili, ampak še le omenjenem večeru. Za dobro kapljico in jestvine bo preskrbel g. Štepic.
— Hrbet sl je zlomil. Ivan Zajc, 39letni premogarski hlapec, stanujoč na Dovozni cesti št. 4. je te dni prenašal premog v Prešernovi ulici. Pri tem je padel po stopnicah tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil hrbet. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico.
— Nesreča na ledu. Petletni Alojzij Kosec, sin delavke Antonije Kosec iz Pirnič pod šmarno gora se je te dni drsal na ledu. Pri tem je padel in si je zlomil levo roko. Pomoči je moral iskati v deželni bolnici.
— Vrelo vddo je vlival v razbeljeno olje. Justin Ilaš, 161etni trgovski vajenec pri Kavčiču v Prešernovi ulici je te dni vlival vrelo vodo v razbeljeno olje. Pri tem se je močno poškodoval na obeh očesih.
— Poskus samomora vsled neozdravljive bolezni. 261etni delavec pri tvrdki Schneider in Verovšek. Kalar Josip, se je te dni streljal v Rožni dolini radi neozdravljive bolezni, epilepsije. Mož pa se ni dobro zadel, ampak se je samo obstrelil. Vendar je moral iskati zdravniške pomoči v deželni bolnici. Kalar pravi, da se bo še enkrat počil, takoj ko ozdravi.
— Pes ga je vgriznil. Te dni le popadel na Karlovški cesti neznan pes 331etnega krovskega pomočnika Šepiča Mihaela za desno roko in ga je tako vgriznil, da je moral iti Šepič z rano v bolnico.
— »Bela dama«. Nordisk veseloigra v 3 delih, ki se predvaja danes v kinematoprrafu »ideal«, je ena naj-
krasnejših slik te tovarne in bode dosegla gotovo občno priznanje. Polna razposajenega in zdravega humorja bode vsakogar razveselila. Jutri senzacijonalna kriminalna drama v 3 dejanjih »Orožnik Mobius«, po enakoimenskem romanu pl. Bliithgena. Razven tega še krasna veseloigra v 2 dejanjih »Ljubimsko gnezdo«, v glavnih ulogah Gigetta in Rodolfi.
Trst.
V Trst prihajajo neprestano delavci, uslužbenci in uradniki, ki si iščejo dela. Vsak misli, da je v Trstu vsakovrstnega dela v izobilju. Toda to ni res. Posebno v sedanjem času vlada v Trstu velika brezposelnost skoraj pri vseh poklicih. Brezposelni pa niso samo oni, ki so prišli v Trst iz zunanjih krajev, ampak tudi domačini, torej oni, ki so bili rojeni v Trstu. To velja v glavni meri za Slovence. Pa tudi več avstrijskih, torej tu rojenih Italijanov je brez zaslužka, kar pač najbolje karakterizira italijansko-nacionalno politiko, katera gre za tem, da ustvari v Trstu čimvečje število navdušenih pristašev Italije. Italijanski kamori so namreč tukajšnji Italijani premalo italijanski, zato vpliva na to, da prihajajo v Trst italijanski podaniki. Ce bi to ne bilo resnično, bi tržaški namestnik ne bil izdal onih dekretov, ki vkljub temu, da so imeli samo ta namen, da varujejo avstrijske zakone, niso prišli do prave veljave. Italijanska kamora bo od zanaprej še z večjim veseljem importirala reg-mkole. Ker so razmere take, zato Slovenci težko pridemo do zasluž-irv,, ?da’ Ce bi bilo naše narodno de-mirir n.ek°iiko več pametno in več dne 08tro, bi se vendar kaj da »retin i Predvsem je potrebno, nes izvršb l^gentl. ki so do da-
samo po kavama?°ie ?fl.rodno del° Stvo Mnotrnna de,° med iiud-a delavcev
je pač delo za eksistenco. v ta ni-men potrebujemo Slovenci nosredn valnice dela ki bi morala* Ch v£ v evidenci. Takoj, ko bi bilo kje ka-
ko mesto prosto, ki se moralo gledati na to, da pride na dotično mesto Slovenec. Ce bi se sistematično delalo v tem smislu, bi se lahko mnogo S‘ovencev spravilo do kruha. Vsakemu Slovencu, ki pride od^ zunaj, iz Kranjske, Štajerske, Koroške, bi se moralo preskrbeti od strani v Trstu bivajočih Slovencev, eksistenco, da bi se mu ne bilo treba izseliti. Za nas tržaške Slovence — kakor za celi slovenski narod _— bi imelo to velik pomen; s tem bi namreč narašča! slovenski Trst. Ob volitvah bi nas bilo vedno več in Sčasoma bi se nam tudi posrečilo, priti v Trstu do tiste veljave, ki nam gre. Samo golo sklicevanje na pravice, je prazen nič; razmere nas uče, da si moramo pravice sami priboriti. To nam bo le tedaj mogoče, če se bomo vrgli vsi na delo in si na ta način ustvarili veliko moč, ki jo bo moral upoštevati tudi naš zagrizeni nasprotnik — Italijan.
Za našo šolsko družbo! V »Pic-cclu« čitamo dan za dnem, s kakšnim navdušenjem agitirajo Italijani za svojo šolsko družbo: »Lego na-zicnale«. Imenik darov nam to priča. Vsak daruje, kolikor more: društva, bogatini in reveži. In to delo izvršujejo Italijani vkljub temu, da ne trpe na šolskem polju nobenega pomanjkanja. Žrtve za »Lego nazionale« doprlnašajo v ta namen, da bi se s pomočjo italijanskih šol čim večje število slovenskih otrok poitalijančilo. Kako pa je na naši strani? Vsak naj izpraša svojo vest, če je storil svojo dolžnost napram Ciril-Mcto-dovi družbi? Resnica je, da je med nami Slovenci veliko premalo navdušenja ja našo Šolsko družbo. A pravzaprav bi moralo biti naše navdušenje za Ciril-Metodovo družbo mnogo večje, nego navdušenje Italijanov za »Lego nazionale«. To pa zato, ker naša družba ne gre za tem, da ustanavlja šole v svrho potujčevanja. kakor to dela italijanska šolska družba. Mi se torej samo branimo, naše delo je skoz in skoz pošteno, zato bi moral biti za Ciril-Metodovo družbo navdušen vsak Slovenec — torej tudi slov. socialni dc-mokratje — saj tudi italijanski agitirajo za »Lego«, kar je najbolje pokazal s svojim glasovanjem v trž. mestnem svetu dr. Puecher. Ze res, da bi nam morala dati vlada potrebne šole — toda kaj storiti, če nam jih ne da? Ali naj se mari gremo pobijat, kakor so se za časa kmečkih puntov? Za to smo proti današnji militaristični, vladi preslabi, pa tudi malokateri bi bil zavzeten za to. Ce bi hoteli čakati na milost naše proti-slovanke vlade, bi lahko čakali toliko časa, da bi zagrebli zadnjega Slovenca. Torej nam nič druzega ne preostaja kakor samopomoč. Obupati ne smemo, pač pa je naža dojž-
nost, da vrtamo poleg marljivega dela v svrho vsestranske povzdige našega naroda — v smislu jugoslovanstva. Sami smo prešibki, da bi se zmiroin upirali — nas je samo en miljion in pol — zato moramo iskati opore pri močnejšem telesu — kakor to delajo avstrijski Nemci in Italijani, čeprav za to nimajo nobenega povoda, ker imajo v Avstriji, kar hočejo. Predpogoj vsemu našemu bodočemu narodnemu življenju pa mora biti izobrazba. Brez izobrazbe ne bomo mogli ničesar ukreniti. Delajmo torej za slovensko šolstvo, žrtvujmo vsak po svojih močeh za Ciril-Metodovo družbo!
Trst ima sedal okoli 220 tisoč prebivalcev. Med temi je najmanj stotisoč Slovanov. Komur se to ne zdi verjetno, ta naj pomisli, da je bilo naštetih pri zadnjem ljudskem štetju okoli 60.000 Slovencev. Kje pa so Hrvati, Čehi, ki se vendar tudi prištevajo k Slovanom? Nastane pa še vprašanje, če zgornja številka 60.000 odgovarja resnici ali ne. O tem bo vsak dvomil, če pomisli, da se je leta 1900. naštelo v Trstu in okolici okoli 25.000 Slovencev. Ljudsko štetje leta 1900. je bilo torej klaverno in krivično. Nekoliko boljše je bilo zadnje ljudsko šteje, a tudi tu so se dogajale Slovencem velike krivice. Upamo torej, da bo prihodnje še nekoliko boljše. Ce bi bilo v Avstriji uvedeno ljudsko štetje po narodnosti, bi bilo seveda nekoliko boljše; a treba nam je pomisliti, da je posebno v Trstu mnogo Slovencev v odvisnosti od Italijanov vsled česar se dogajajo pri ljudskem štetju na podlagi občevalnega jezika vne-bovpijoče kričeče krivice. Če imamo vse to pred očmi, potem ne moremo prav nič dvomiti, če stoji kje napisano, da je v Trstu 100.000 Slovanov. Število je veliko, a samo nekaj nam manjka: izobrazba in spo-sobljenost za boj proti krivicam. Če bi imel naš narod v Trstu to lastnost, potem bi si pod nobenimi pogoji ne pustil dovoljevati, da bi se mu godile takšne krivice, kakršne se mu gode dandanes. Pomnimo, da je število brezpomembno — in če je še tako veliko — če ni zavedno, ampak da blodi v temi naokrog. To naj si vzamejo tržaški izobraženejši slovenski krogi k srcu in naj gredo
med ljudstvo in ga izobražujejo. Kdor je dosti izobražen, ta mora smatrati za svojo dolžnost, da da nekaj od svoje izobrazbe tudi onim članom naroda, ki jim manjka izobrazba.
Ustanovni občni zbor podružnice NDO. v Nabrežini. V pondeljek, dne 12. t. m. se je vršil v gostilni g. Caharije ustanovni občni zbor na-brežinske podružnice NDO. Predsedoval mu je tov. Pernarčič. Kot zastopnik centrale NDO. v Trstu je bil navzoč strokovni tajnik Brandner kateri je natančno pojasnjeval naloge, ki jih bo imela nabrežinska podružnica NDO. Nadalje je razpravljal o razmerah med NDO. in socialno demokracijo. Govornik je žel za svoj govor vsestransko odobravanje. Nato je bil enoglasno izvoljen sledeči odbor: Pernarčč Alojz, Juriča Andrej, Sučič Kristjan, Štefan Pertot, Viktor Gabrovec, Juriča Ludovik, Škof, Širca Josip. — Tov. Škof obljublja, da se hoče novoizvoljeni odbor z vso vnemo vreči na delo in zvesto izpolnjevati prevzeto nalogo.
— Tov. Pence pozdravlja ustanovitev podružnice v imenu kriške podružnice NDO. — Tov. Juriča dokazuje, kake krivice se gode domačemu delavstvu in poživlja na vztrajno delo za »Narodno delavsko organizacijo«. — Ko se ni nihče več priglasil k besedi, je tov. Pernarčič zaključil zborovanje. — Navdušenost, ki je vladala na tem zborovanju, je najboljša priča, da bo imela novoustanovljena podružnica lepo bodočnost.
»Zarja« preklicuje. »Zarja« z dne 12. t. m. prinaša sledeči preklic: Podpisani Franc Bartl, odgovorni urednik dnevnika »Zarja«, obžalujem, da se je dne 30. maja 1913 v št. 593 lista »Zarja« obelodanil članek pod naslovom »Trst — Gospoda Brandner in Mrak...«, v katerem je čitati naškodo g. Brandner Antona, strokovnega tajnika »Narodne delavske organizacije« v Trstu, sledeče žaljivke oziroma neresnice: »Da bi bilo neumno polemizirati z zasebnim obtožiteljein, kakor je neumno, ako kdo polemizira s »Coda del Diavolo«. Da si zasebni obto-žitelj domišljuje, da igra vlogo velikega vojskovodje; da je na nekem shodu na Krasu govoril neresnico, zlasti, pa da je poslal svojega prijatelja k sodrugu Mihevcu s prošnjo, naj bi ga socialni demokratje zopet sprejeli v stranko, na kar bi on v tem slučaju prevzel nalogo uničiti »Narodno delavsko organizacijo«; da sta Jaklič in dr. Mandič poučila svoje, kako je treba ravnati z ljudmi, kakor je zasebni obtožitelj, in da je dr. Mandič njega (zasebnega ob-tožitelja) vrgel iz svoje pisarne« in preklicujem vsa tam navedena dejstva kot neresnična. — Istodobno se zahvaljujem/gospodu Antonu Brandner za to, da je odstopil od kazenskega preganjanja, katero je bilo uvedeno proti meni vsled njegove ovadbe. Ljubljana, 9. prosinca 1914. Franc Bartl.
Inž, Škaberne postane šef inženir mesta Bitolj. Inž. Škaberne je bil dolgo let član Tržaške Čitalnice. Ob času vojne je potoval po Balkanu in fotografiral razne predmete in jn-izore. O tem nam je predaval v Čitalnici. Predavanje je bilo zelo zanimivo. O. inž. bkabernetu časti-tamo.
Kar je v Trstu nekaj posebnega
— je bil mraz zadnjih dni. Bila je velika burja in oblačno. Toplomer je kazal 4° pod ničlo. Od 12—lM>. je stopil toplomer na 3° C, potem zopet burja — v sredo zjutraj je začelo mestu — burja je nosila sneg po mestu, pravijo, da ni bilo takega že od leta 1889. Tramvaj je vozil do 8. ure zjutraj, po tem pa ni mogel več, ker so se žice potrgale. Tako so vozovi stali po mestu ob času, ko jih je bilo najbolj potreba. Opčinski tramvaj se je ustavil ob 9. in je potem do 11. čakal odrešenja.
Dolga drama s kratkim koncem.
V pondeljek, okrog poldneva, je oddal štiri strele neki Alb. Garutti, star 22 let, iz Terare (Italija) na svoj ljubico Gino Alojzijo Meazzo, staro 28 let iz Maniaga pri Vidmu (Italija). Nato pa je izprožil tudi sebi kroglo v glavo. Prihiteli ljudje so našli oba nezavestna in oblita s krvjo. — Kako je prišlo do tega?
Treba je, da sežemo malo nazaj. Gina Meazzo je bilo že kot mlado dekle precej čudne narave. Nikjer ni imela obstanka, vedno so ji blodile čudne misli po glavi. Želela si je živeti lepo in lahko življenje. Kot 201etna mladenka je imela ljubavno razmerje z nekim svojim rojakom v domovini; posledica tega je bil otrok, ki pa je bil gluh in mutast od rojstva. To je bilo vzrok, da je Meazzo zapustila svojega ljubčka in se je podala pozneje v Trst, ki je znano zavetišče in pribežališče regnikolov. Svojega mutastega otroka pa je pustila pri svoji materi. V Trtu je slu-
žila Meazzo v raznih lokalih kot natakarica, naposled pa se jc naveličala te dolgočasne službe in podala se je v Benetke, kjer je sklenila začeti novo prijetnejše življenje. V svoji trdni volji je imela srečo.
Ni trajalo dolgo, ko je zajela v svojo mrežo nekega uradnika na tamkajšnji železniški postaji. Tega je docela omamila. Uradnik se je silno zaljubil v Meazzovo, tako, da ni mogel živeti brez nje. Ona pa je znala manipulirati. Kazala se je precej hladno, ko pa ji je zdelo, tla je dovolj borbe, je dejala uradniku, da se mu poda samo, če ji pripravi lepo stanovanje. Uradnik ji je seveda takoj ustregel. Kupil ji je celo hišo ter jo je opremil zelo okusno. Nato sta se naselila vanjo ter sta živela razkošno življenje. — Nekega dne pa sta šla ona in on, to je Meazzx> in uradnik, v neko restavracijo v Benetkah in tamkaj je bil za natakarja Alb. Garutti. Med tem ko je Garutti stregel priležnici Meazzovi, se je ta zaljubila vanj. Še tisti večer mu je »dala« sestanek. Nova znanca sta pričela gorko ljubimkovati in naposled je izpovedala ona njemu, da ga ljubi nepopisno in da ne more živeti brez njega. Predlagala mu je, da zbežita iz Benetk. On pa ji je odgovoril žalostno, da mora k vojakom in da nima denarja za beg. Njeni trdni volji pa ni delala ta izpoved nikakih zaprek. Prodala je kratkomalo hišo, katero ji je bil kupil uradnik in vso opremo, in nato sta odšla čez mejo v preteklem decembru. On je dezertiral.
Prišla sta v Trst. Najela sta si stanovanje vsak zase, a shajala sta se vsak dan. Naposled sta si najela skupno stanovanje. Ona kakor prejšnja, tako se je začela ohlajati tudi ta poslednja ljubezen, po dogodljajih hrepeneče Meazzove. Prišlo je tako daleč, da sta se ločila, najela sta si vsak svoje stanovanje. On je odšel stanovat 5. t. m. v ulico Chiozza 3, ona pa je odšla stanovat v staro mesto, v ulico del Toro, št. 16. Ta ločitev je njega zelo potrla. Poiskal jo je in jo je večkrat prosil, naj se vnovič združita, ali ona ni hotela slišati ničesar o tem. Očitala mu je, da ne more živeti z njim, ker zasluži premalo kot natakar. Rekla mu je, da je veliko boljše, da sta ločena, ker ako izve njen prejšni ljubimec (uradnik v Benetkah), da živi skupno z njim, ji ne bo hotel več pošiljati denarja. (Ta je moral biti res zaljubljen vanjo!) In v resnici je prišel oni uradnik pred kratkim v Trst obiskat svojo nezvesto ljubico, ter ji je izročil po gospodinji večjo vsoto denarja. — Garutti pa le ni hotel odnehati s svojo prošnjo. Ko pa jc spoznal, da so vse njegove besede zaman, je sklenil, da se odpelje iz Trata kam daleč proč, da pozabi nanjo. V pondeljek zjutraj je prišel k piej, da se poslovi od nje poslednji-krat, bila je 8, ura, a ona je še spala. Gospodinja je ni hotela poklicati. Povrnil se je ob 11. uri, preoblečen, pripravljen za odhod. Potrkal je na vrata, ona mu je odprla. Stopil je v sobo. Razgovarjala sta se najprej potiho, nato pa sta se začela prepirati. Naenkrat so zadoneli streli zaporedoma. Prihitela je gospodinja, prihiteli so drugi. Ona je prišla omahujoča iz sobe, in se je spustila gospodinji v naročje. Krvavela je na obrazil, zadeta od dveh krogel iz revolverja. Položili so jo na divan. — Ko so stopili v sobo, so našli njega, Garuttija na tleh, s samokresom v roki; iz ušesa pa mu je lila kri; bil je nezavesten. — Prvo pomoč jima je nudil zdravnik z zdravniške postaje, ki ju je dal prepeljati v bolnišnico. Ona ni težko, on pa je ranjen smrtnonevarno. — Dramo so javili takoj na policijo, ki je napravila običajne korake.
Mesec rojstva in usoda človeka.
V »češkem Slovu« je objavila te dni g. T. T. zanimivo razpravo o zgoraj imenovani temi. G. T. T. piše?
»Od onega časa, ko sem prebrala misli angleškega proroka »Chie-ra«, bi najrajši hodila po ulicah in spraševala vsaj vsakega drugega človeka, v katerem mesecu se Je narodih
Pri tem seveda priznam odkrito, da bi bila jako daleč od navadne radovednosti, kdaj se je ta ali oni človek narodil in koliko je star. Meni bi šlo samo za mesec njegovega rojstva in ne za starost. Nato pa bi hotela preiskavati njegov značaj in usodo.
Pravijo, da ni vseeno, v katerem mesecu v letu zagledamo luč sveta, zakaj po mnenju angleškega proroka smo drugačni, ako smo se narodill v januarju, drugačni v maju in drugačni v decembru.
»V j a n u a r j u se rodijo,« pravi Chiero, »večinoma duhapolni ljudje, katere pa njih okolica le redkokdaj razume. To so misleci, ki napravilo najboljše, če si izvolijo za poklic po-
litiko. Kar se tiče ljubezni, dolžnosti in socialnega življenja, imajo gotove predpravice, ki pa jih pripeljejo navadno v njih življenju do prepira z drugimi ljudmi. Oni so ljudje iskrenega srca, karnenitih misli, oni so prijatelji revnih in ponižanih in se znajo tudi najbolje potegniti za nesrečneže.
V februarju se rodijo ljudje, ki imajo podoben značaj. Skoro vsi se odlikujejo v trgovski in finančni stroki, samo žalibog prej v korist drugim nego sebi.	.	.
Posebni čudaki so oni, ki so se narodih, v marcu, lo so mračni, melanholični značaji, ki razumejo svet le stežka in ki se v svoji bodočnosti bojijo neke stvari, ki je sami ne morejo definirati. V marcu se je narodilo veliko upodabljajočih umetnikov, glasbenikov, literatov in dramatikov, ki so se izkazali s svojimi deli.
Oni, ki so zagledali luč sveta v aprilu, imajo one karakteristične posebnosti, ki jih moramo pri današnjem boju za kruh in obstanek posebno jemati v poštev. To so ljudje, močne volje, ki se ne dado ostrašiti pri hoji do svojega gotovega cilja. To so rojeni bojevniki, takoimeno-vani »bojevniki z rokami«, ki gredo s svojimi nameni tudi čez mrliče. Ako so ti ljudje nadarjeni, postanejo iz njih dobri organizatorji, ravnatelji velikih podjetij in vojskovodje.
V zakonu nimajo sreče in pravo ljubezen najdejo le redkokdaj. Prijatelje imajo le v tovariših, ki so se rodili isfi mesec, kakor oni.
Mehkoba in popolno pomanjkanje energije sta tipičen znak onih, ki so se narodili v mesecu maju. Za ljubljeno osebo znajo dati z mirnim srcem tudi svoje življenje. Napram svojim sovražnikom so brezobzirni, toda pri teni ne rabijo nikdar poniževalnih sredstev. Lokavost, zvijača in nesramnost so jim popolnoma tuje lastnosti. Oni napravijo najbolje, če se ne oženijo mladi.
J u n i j e v i značaji so vihravi in jeznoriti do skrajnosti, toda naglo se pomirijo in čez par trenotkov bi prosili odpuščanja onega, ki so ga razžalili ali mu kaj storili. Ti ljudje morajo imeti strogo vzgojo, ker drugače radi zavijejo na kriva pota.
Ljudje, ki so se narodih v juliju, so nestalni v svojih sklepih; lahkoverni so in nemirni. Nikdar ne zdržijo dolgo časa na enem in isteni mestu. Menjajo radi svoj dom in niso — baje — preveč priljubljeni. Za denar imajo razvit smisel. Med njimi je mnogo kvartopircev in figaniož
Človek, rojen v avgustu je ljubezniv, vljuden, radodaren, razumen in sploh zelo impulziven. Odkritega značaja, kar je večkrat v njegovo škodo, ker si nakoplje sovražnike. V starosti je siten in vse kritizira, tako da mu le malokdo ustreže.
V sept e m b r u se rodijo ljud-. je, ki so v celoti dobri. Oni so izborni ocenjevalci gledališča in literarne umetnosti. Leta in leta pomni vsebino prebranih knjig in jo zna še po letih dobro porabiti. V življenju imajo srečo.
Ljudje, rojeni v oktobru, nimajo preveč razvitega smisla za denar in njegovo vrednost in so navadno izvrstni pravniki, sodniki in tudi profesorji. V zakonu imajo prav malo sreče, to pa zato, ker se razjezijo tudi za vsako malenkost in jih zato njihova okolica malo razume. Imajo nenavaden talent za pravilno razsojo, sreče pa v življenju nimajo.
V n o v e m b r u se rodijo ljudje, ki se v dvajsetem letu svojega življenja spremenijo. Dobri, ljubeznjivi in vljudni ljudje, ki so se narodili meseca novembra, postanejo v svojem dvajsetem letu pravo nasprotje onega, kar so bili prej. Kar se tiče ljubezni, imajo veliko sreče. Ako jih doleti kak krut udarec usode, znajo ohraniti občudovanja vredno hladnost in mir in se sploh ne razburjajo radi vsake stvari. V novembru se je narodilo več imenitnih zdravnikov.
December je rojstni mesec velikih delavcev, ljudi, ki ne poznajo utrujenosti, ki imajo »železne živce«, napoleonski talent itd. Imajo zelo podjeten duh. V svojem poklicu pa niso vedno srečni in ga radi zamenjajo. Prijateljev nimajo mnogo.
To je mnenje angleškega pro-roka Chiera. Ako komu to unanje ne prija, ne prevzamemo odgovornosti, ker sem povedala samo to, kar sem sama izvedela. Meni tudi ni prijalo to mnenje.«
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
t
KRITIČNI DNEVI.
Dunaj, 15. januarja. Današnji dan je bil kritičen dan za parlament In to radi obstrukcije krščanskih so-cialcev proti kompromisnim sklepom
skupne komisije. Splošno se je že mislilo, da bo parlament odgoden in razpuščen in vporabljen § 14.
Klerikalci so začeli uganjati ne-zasllšno demagogijo, kateri se je pa že prišlo na dno.
Klerikalci so se začeli delati, kakor da bi kompromisni sklepi, posebno pa zvišanje lestvice, škodovali srednjemu stanu, obrtnikom. To je krščansko - socialna demagogija, ker v resnici to zvišanje ne znaša več kot 20 vinarjev.
Vzrok tega krščansko - socialnega obnašanja je pa ta - le: Vsled kompromisnih sklepov, t. j. vsled zvišanje lestvice pride v III. volilnem dunajskem okraju do takšnih izpremernb, da je ogrožena krščansko - socialna večina. Zato hočejo sedaj krščanski klerikalci sklepe skupne komisije preprečiti; kljub temu, da so njihovi zastopniki za nje glasovali.
Tein ljudem so se pridružili verni bratci, nemški nacionalci, to pa iz togote, ker so vsled zadnjega glasovanja o sklepih čisto razžaljeni in osramočeni. (Najpreje so kričali proti zvišanju neobdavčene svote, nato so pa za njo glasovali — ko je vlada dovolila.)
Plenarna seja, komaj otvorje-na, je bila na zahtevo krščanskih socialcev kmalu zaključena zato, da so se ti ljudje mogli z vladnimi strankami posvetovati o spremembi imenovanih sklepov. Ko je bila zopet seja otvorjena, so češki agrarci in narodni soc. hoteli začeti z večjo debato In pripravili že 60 vprašanj za na predsednika. Dr. Sylvester je o tej nameri vedel in sejo, komaj otvor leno, zopet zaključil.
Vsled tega sta omenjeni dve češki stranki onemogočili zborovanje proračunskega odseka.
Popoldanska seja seniorjev je bila brez vspeha.
Vsled tega se splošno pričakuje, da bo parlament odgoden in razpuščen ter vporabljen § 14. Kakor hitro se to zgodi, bo Stiirgkh odstopil In baron Beck bo sestavil parla-mentarlčni kabinet.
ALBANIJA.
Izmail Kemal demisloniral. — Bo moral zapustiti Valono. — Nova upravna komisja z žandarmerijo na čelu.
Dunaj, 15. januarja. Uradno se 'potrjuje, da je Izmail Kemal podat demisljo, ker ga je mednarodna kontrolna komisija pozvala. Vsled obte-žilnega materijala, ki se ie nabral proti njemu, bo Izmail moral Valono zapustiti in odide že v prihodnjih dneh.
Upravo prevzame petčlanska komisija, sestavljena iz albanskih notablov — kateri na čelu bo žan-darmerijskl holandski polkovnik.
Esad paša — prodira.
Esad paša je že pred Elbasa-nom In padec Elbasana je vprašanje nekaj ur.
V Albaniji je že 8 vlad.
V Albaniji je že 8 samostojnih vlad. V Draču Esad paša; v Valoni Je Izmail Kemal; v Skadru mednarodna posadka; v Baredu Azis paša; v Elbasanu Aki paša; v Lješu ena;
gorah je Bib Doda, potem pa še ena nekje.
POTRES IN VULKAN.
Tokio, 15. januarja. Iz Kumanota se poroča, da je potres uničil na ozemlju več kilometrov vse proge. 13.000 hiš je podrtih; 70.000 ljudi se pogreša.
ITALIJA IN GRČIJA.
Belgrad, 15. januarja. Odnošaji med Italijo In Grčijo, ki so bili radi Eplra In Egejskih otokov močno napeti. se vidno izboljšujejo. Grški ministrski predsednik Venizelos je bil v Rimu tako lepo sprejet, da se že Iz tega vidi, da so vsaj glavne ovire za sporazum odstranjene. Razun tega je znano, da je Venizelos prav dolgo konferiral z Dl San Giullanom, pred odhodom Iz Rima v Pariz je pa izjavil, da je z rezultati te konference popolnoma zadovoljen.
Iz vsega tega se vidi, da se je razmerje med Italijo in Grčijo toliko popravilo, da se ul več bati resnejših konfliktov. Detajli glede južnoalban-skih mej morda še niso urejeni, ampak v glavnih potezah se je skoraj gotovo dosegel sporazum, radi naznačenih detajlov pa navadno ne prihaja do konfliktov. Ko se doseže med Italijo In Grčijo končni sporazum, bo rešeno eno najvažnejših balkanskih vprašani.
RUSKE PRIPRAVE PROTI TURČIJI,
Carigrad, 15. januarja. Navzlic velikemu optimizmu, ki vlada sedaj v turških uradnih krogih, se zapaža v javnosti vendar dosti močno vznemirjenje radi obsežnih ruskih vojnih priprav na turški meji. Te priprave se sicer vršijo v največji tajnosti, ampak ve se vendar, da zbira Rusija na turški meji z veliko naglico močno armado in jasno je, da ima to zbiranje armade nekak poseben namen, da se ne gre za navadne manevre, kakor zatrjuje ruska vlada. Da je to v zvezi z nemško vojaško misijo na Turškem, o tem ni nobenega dvoma in ker je sedaj voditelj te misije, general Liehmann postal celo turški maršal in vrlmvni nadzornik turške armade, se oanošaji med Turčijo in Rusijo gotovo še poslabšajo.
SRBIJA, GRČIJA IN RUMUNIJA.
Belgrad, 15. januarja. V uradnih krogih se na vse glasove o zvezi med Srbijo, Grčijo in Romunijo trdovratno molči. Najprej so bili ti glasovi suho in kratko dementirani, potem pa nič več, četudi postajajo tl glasovi vedno številnejši, tako, da se ne ve nič pozitivnega. (Seveda, ako zveza obstoja, vlada tega vendar ne bo priznala. Op. uredn.) Ampak nekatera znamenja kažejo očitno, da med imenovanimi tremi državami obstojajo nekaki dalekosežnej-ši dogovori. Tako znamenje je poštna in brzojavna konvencija med njimi. Take konvencije se sklepajo samo med državami, ki stojijo tudi politično v intimnih odnošajih. Splošno se nahaja tudi to, da se pri vseh važnejših prilikah v evropskih prestolnicah najdejo skupaj poslaniki Srbije, Grčije in Rumunlje. Iz vsega tega se sklepa tudi v tukajšnjih političnih krogih, da obstojajo med Srbijo in Rumunljo dalekosežni dogovori.
Odgovorni urednik Radivo. Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ai ni? popusta In se ^plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. uri zvečer.
Slovenski urar v Trstu
E==E F. PERTOT ==---------------
je otvoril svojo prodajalno najfinejših švicarskih ur v ulici Cascrma 11, ::	tik	podružnice Ljubljanske k redil n e banke. ; •
; SANATORIUM • EMONA j
ZA-NOTRANJE-IN-KIRURGlCNE-BOLEZtsn /
■ PORODNIŠNICA.	L
J LdUBLtJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA h \ SEP-ZDR/JVNIK: PRIMARU ■ DR FR. DERGANC
Kostumi za maske se posojujejo. Izve se v »Prvi anončni pisarni«.
1448-1
Vi	Vfo.	------------------------
UBBBUUIIBfHRpi
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
.. ,k	. > .	:	‘r
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
'A
Dober cen premog vseh vrst
.prodaja
Fran Uher, špediter
Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
r
Koks.
I
Telefon. J2©e.
Briketi.
/s
Radi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-■	.	■	.	Žanih	cenah.	.	"	.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.
Zahvala.
na
Dolžnost
življenje
mi je, zahvaliti se javno vzajemni zavarovalnici
Krepkega dečka
iz poštene hiše s pihnemo šolsko iz- . obrazbo ter pridne trgovske pomoč- rovati na življenje, nice sprejme tvrdka JOSIP ERRATH v Mokronogu, Dolenjsko.
»Januš1* na Dunaju,
ozir. podružnici iste v Trstu,
za tako hitro in točno izplačilo zavarovane svote K 2000'—, za katero je bil zavarovan moj pokojni soprog Anton Turk, trgovec v Trstu, komaj 2 leti.
Ta zavod priporočam najtopleje vsakomur, ki se želi zava-
Trst, dne 13. januarja 1914.
Amalija vd. Turk.
Preklic.
Podpisani preklicujem vse besede, ki krožijo po Škofji Loki, zaradi fantovskega plesa, da so fantje Janez Pokorn, Ivam Hu-mer in Hafner pili vino na račun fantovskega odseka.
J. O.
Poročil bi se rad s Slovenko. Ta mora biti; mila, radodarna, lepe preteklosti, ne prevelika, modrooka, polnostasa, dobrih rok. V slučaju teh svojstev jo čaka naslov „Finančna moč Kranjske". Ponudbe pod „RUMENOLASKA“ na „Prvo anoneno pisarno “.
Mestna hranilnica ljubljanska,
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
Največja slovenska hranilnica.
Denarnega prometa koncem
leta 1913 ...........
Vlog...........*
Rezervnega zaklada .	.	<
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
1
K 700,000*000*-„ 43,500*000*-„	1,330000	—
4U
Gostilna NDO. v Trstu
se je preselila iz ulice Carradori-Ghega v ulico Commerciale štev. 7., nasproti Brunnerjeve tiskarne.
Otvoritev dne 17. januarja t. 1.
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna
in stoji pod kontrolo
e. kr« deželne vlade*
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.