246 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) dru‘benokriti~no dimenzijo, ki je bila usmerjena proti tedanjim absolutisti~nim gospostvenim siste- mom, ki so omejevali in zatirali svobodo gorjancev in proti nezdravemu in moralno pokvarjenemu svetu mest, ki so jim zoperstavljali zdravo in »~isto« ‘ivljenje v gorah, je ta kritika s tekom ~asa zgubila svojo ostrino. Od 1880 slu‘ijo Alpe oz. dopust v njih le {e za to, da si ljudje pridobijo mo~i za naporno vsakdanjost. Kompenzacijska napetost med vsakdanjostjo in nedeljo ~edalje bolj pojema – podobno kot estetska napetost lepe alpske krajine. Z za~etkom gibanja za varstvo okolja okoli 1970 se tudi Alpe zaznavajo na novo. Slika alpske idile se razbije ob zaznavi njihovih okoljskih problemov. Posebno anga‘iranje in ostrina {tevilnih varstve- nikov okolja pa temelji na tem, da postavljajo romanti~no sliko Alp za merilo in normo, s katerima kritizirajo moderno propadanje okolja zaradi prometa, razpr{ene zazidave in prav posebej zaradi turisti~nega odpiranja. Na ozadju idealne harmonije med ~lovekom in naravo dobi moderen razvoj Alp hitro zna~aj »izvirnega greha«. S tem pa delajo nezavedno s popa~eno sliko, ki jo ima industrijska dru‘ba o Alpah, ki vse gospodarske dejavnosti iz njih izpodriva in izklju~uje, zaradi ~esar {tevilne pravilne kriti~ne to~ke varstvenikov okolja dobijo napa~no udarno smer. Pravzaprav je nenavadno na kako {tevilne elemente stare slike o Alpah kot »montes horribiles« se zdaj navezujejo, da bi prikazali strahote uni~evanja okolja v njih, ne da bi se tega protagonisti tega ravnanja tudi vedno zavedali. Stara slika o Alpah je o~itno {e tako globoko zasidrana v kolektivnem spominu, da je ni mogo~e zlahka aktualizirati. S tem smo pri okvirnem prikazu zgodovine Alp dospeli do sedanjosti, ki jo moramo seve- da izklju~iti. Knjiga je zelo pestra in bogata. Iz agrarnega obdobja Alp obdeluje {tevilne komplekse: Alpe kot naravni prostor, Zgodnje oblike ~love{ke izrabe Alp, Razcvet gospodarstva in kulture v srednjem veku, Zakasnela modernizacija v zgodnjem novem veku, Osnovno preoblikovanje ekosistemov v agrarnem obdobju Alp, Ekolo{ka stabilnost alpske kultivirane krajine in Kulturne in politi~ne predpostavke traj- nostne rabe narave v agrarnem obdobju. Drugih obdelanih kompleksov zlasti iz industrijske izrabe Alp ter bilanciranja velikih strukturnih sprememb v alpskem prostoru ‘al ni mogo~e predstaviti. Knjiga pomeni neobhoden pripomo~ek tudi za zgodovinarje, ki se ukvarjajo s kraji in ljudmi v tem pogorju. J o ‘ e M a ~ e k Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ur. S a n d i S i t a r. Ljubljana : Slovenska ma- tica, 2002. 322 strani. (Zvezek ; 15–16) Po {tiriletnem presledku je iz{el 15.–16. zvezek v naslovu omenjenega zbornika. Kot nekak uvod je objavljen sestavek Sandija Sitarja Priro~na metoda za sistematizacijo zgodovine naravoslovja in tehno- logije (str. 7–9). To je grobo vodilo za pisanje sestavkov na omenjenem podro~ju, pri ~emer so navede- na upo{tevanja vredna gledi{~a in razvojne zna~ilnosti posameznih podro~ij. Avtor razlikuje tri na~ine pridobivanja in prenosa znanja: izkustveni, in‘enirski in znanstveni. Pri obravnavavi, razvr{~anju in vrednotenju gradiva pa predlaga sistematiko po naslednjih vidikih: po uporabljenem materialu; po prevladujo~em tehnolo{kem na~inu in namenu; po uporabljenih strojih; po uporabljeni energiji; po vrsti prometa; po uporabljeni komunikacijski tehnologiji in po tipu proizvodnje. Dodane se {e smernice za uporabo. V okviru Razprav je na prvem mestu ~lanek Draga Ocepka: Paberki iz zgodovine rudarstva (str. 13–24). V njem je dan kratek pregled zgodovine rudarstva v Sloveniji. Najprej je podan pregled prazgo- dovine rudarjenja v {ir{em prostoru od Bli‘njega vzhoda do Balkana in Srednje Evrope. Navedeni so najpomembnej{i pravni akti, ki so urejali izrabo mineralnih surovin na obmo~ju sedanje Slovenije. Orisani so najpomembnej{i rudarski in premogovni objekti pri nas in njihov pomen za razvoj gospodar- stva in tehnike. Poudarjena je povezava med rudarsko dejavnostjo in razvojem druge industrije, skopi pa so opisi posameznih rudnikov in premogovnikov. Sandi Sitar je prispeval sestavek Vetrni mlini (str. 25–48). ^lanek daje prvi celoviti pregled zgodo- vine vetrnih naprav na Slovenskem od prve listinske omembe vetrnega mlina v 15. stoletju do najnovej{ih naprav na tem podro~ju v na{em ~asu. Ugotavlja, da je bilo vetrnih mlinov v Sloveniji v primerjavi z 247ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) vodnimi, tudi v ~asu njihovega najve~jega {tevila – v letih pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama – manj kakor deset odstotkov. Pritrjuje spoznanju starej{ih raziskovalcev, da so postavljali vetrne mline predvsem na obmo~jih, kjer so bile razmere za izrabo vodnih virov neugodne ali jih sploh ni bilo. Zavra~a avtohtonisti~no hipotezo, po kateri naj bi z zdru‘itvijo klopotca in ‘rmelj na izvirni na~in nastali vetrni mlini. Opozarja na tradicijo, ki je lahko plodna spodbuda v prizadevanjih za razvoj alternativnih energetskih virov. Sledi ~lanek Marka Udovi~a Splavarjenje lesa na Cerkni{kem jezeru (str. 49–60). ^lanek obravna- va splavarjenje na omenjenem jezeru, ki je prenehalo pred pribli‘no tridesetimi leti, o katerem pisnih virov pravzaprav ni in prav malo je {e ‘ivih ljudi, ki o tem na~inu prevoza lesa {e kaj vedo. Obdelan je zgodovinski razvoj splavarjenja po jezeru, na~in in postopek vezanja splavov, prevoz splavov prek jezera in poraba ~as za vezanje in prevoz splavov. Na koncu ~lanka je prikazana konkuren~nost prevoza lesa s splavi po omenjenem jezeru v primerjavi s prevozom les z vozovi in ‘ivinsko vprego. Sledita ~lanka Marijana Prosena Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem v Vegovem ~asu (str. 61–71) in Ime Jurija Vege na nebu (str. 72–74). V prvem ~lanku so na kratko omenjeni Anton Erber(g), Avgu{tin Hallerstein, @iga Popovi~, Gotfrid Pfeiffer, Karl Dillherr, Janez Ko{utnik, Karl Tirnberger, Inocenc Taufferer in Janez Schöttl. Podrobnosti ne ka‘e na{tevati. V drugem ~lanku avtor dokazuje, da je Jurij Vega edini Slovenec, ki je kar dvakrat ovekove~en na nebu. Na Luni le‘i krater Vega, med vesoljskimi telesi Oson~ja pa najdemo planetoid Vega. Matev‘ Ko{ir je napisal razpravo Brat Vega, prostozidar. Baron Jurij Vega, prostozidar. Ob 200- letnici smrti. (str. 75–111). Jurij Vega je bil 1786 sprejet med prostozidarje. @e pred tem pa so imeli nekateri kasnej{i prostozidarji odlo~ilen vpliv na njegovo ‘ivljenje. Razprava zelo podrobno obravnava to tematiko in prihaja do sklepa, da je ~lanstvo v prostozidarstvu najbr‘ veliko pripomoglo k Vegovemu vzponu, kar so mu seveda {tevilni zavidali. Prispevek kon~a obravnavo s smrtjo Jurija Vege, ki je spro‘ila veliko ugibanj in namigovanj. Avtor prispevka zagovarja interpretacijo, da je {lo morda celo za politi~no motiviran umor. Stanislav Ju‘ni~ objavlja kar iz~rpno razpravo Fizik Karel Robida (1804–1877), pisec prve sloven- ske knjige o fiziki in u~itelj Jo‘efa Stefana (str. 112–163). Prvi del razprave opisuje ‘ivljenje in {olanje slovenskega fizika Robide, avtorja fizikalnih razprav in prve slovenske knjige o fiziki ter {tevilnih teolo{kih, poljudnoznanstvenih in prakti~nih spisov, ve~inoma v slovenskem jeziku.. V drugem delu razprave je obravnavano Robidovo delo v fiziki, predvsem teorija molekul in z njo povezana kritika kineti~ne teorije ter meteorologija. Ro‘le Bratec Mrvar opisuje ‘ivljenje in delo, predvsem slednje znanega geografa Bla‘a Kocena (1821–1871) (str. 162–196), doma iz Hotunj pri Ponikvi, ki je {e danes znan kot avtor srednje{olskih atlasov in cele vrste didakti~nih pripomo~kov za pouk geografije od ni‘jih do srednjih {ol. Po izobrazbi je bil duhovnik, v geografiji pa popoln, toda zelo uspe{en samouk. S svojimi izdelki je zaslovel po vsej avstro-ogrski monarhiji. Njegovo najbolj znano delo je srednje{olski atlas, ki je pod njegovim imenom iz{el v ve~ kakor 200 izdajah in ponatisih. Ve~ino svojih del je ustvaril v Olumucu, kmalu po preselitvi na Dunaj pa je umrl. Cirila Toplak je prispevala sestavek Prve slovenske znanstvenice. Slovenske izobra‘enke od sred- njega veka do prve polovice 20. stoletja (str. 197–210). Obdelane so prve slovenske znanstvenice in razlogi za njihovo majhno {tevilo in njihovo znanstvenoraziskovalno usmerjenost in ne nazadnje za njihovo neprepoznavnost. V obdobju med zgodnjim srednjim vekom in za~etkom 20. stoletja skoraj ni bilo Slovenk, ki bi se ukvarjale z znanostjo. Za to je bil vzrok v zelo omejenem dostopu do izobrazbe, kar pa ni pomenilo, da na Slovenskem ni bilo izobra‘enih ‘ensk. V 18. stoletju so se le redke ‘enske ukvarjale z znanstvenim delom na njim sorazmerno bli‘jem podro~ju farmacije. Ko so konec 19. sto- letja dobile pravico do akademske izobrazbe, je bilo ‘e med prvimi diplomantkami nekaj izjemnih znanstvenic. V sestavku je na str.203 zgolj omenjena Milena Peru{ek. Ker razen uvrstitve med znan- stvenice, imena in priimka, o njej ni nikjer ni~ zapisanega, naj na tem mestu dopolnim sestavek Cirile Toplak z nekaj navedbami, ki sem jih zbral. Milena Peru{ek je bila rojena 25. februarja 1893 v Ljubljani, umrla pa 15. aprila 1978 v Hrastju pri [entjerneju na Dolenjskem. Bila je h~i srednje{olskega profesorja, jezikoslovca, prevajalca in kulturne- ga pisatelja Rajka Peru{ka (1854–1917) in matere Marice Terezije rojene Rude‘. Gimnazijo je obisko- vala in opravila maturo v Ljubljani. Na filozofski fakulteti dunajske univerze je od leta 1914/1915 do 248 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) 1918/1919 {tudirala naravoslovje, od letnega semestra 1917/1919 do zimskega semestra 1919/1920 je {tudirala tudi na dunajski kmetijski visoki {oli (Hochschule für Bodenkultur). Enajstega julija 1919 je bila na filozofski fakulteti dunajske univerze promovirana za doktorico filozofije (v bistvu botanike) na podlagi rigoroza in disertacije iz rastlinske fiziologije z naslovom »Über Manganspeicherung(en) in den Membranen von Wasserpflanzen« (O kopi~enju mangana v membranah vodnih rastlin), pri zna- nem profesorju Hansu Molischu. Po vrnitvi v domovino je bila Peru{kova od 1. maja 1920 do 31. maja 1921 asistentka na Agronomsko-gozdarski fakulteti zagreb{kega vseu~ili{~a. Petega septembra 1921 je bila imenovana za asistentko za~etnico na mestu fitopatologa na Kmetijski poskusni in kontrolni po- staji v Ljubljani. Uradno seveda ni bila kvalificirana za mesto fitopatologinje, toda podro~je je bilo blizu njeni znanstveni izobrazbi. Med svojim slu‘bovanjem je iz mikologije napisala dve kraj{i razpra- vi kot Dodatek Vossovi Mycologia carniolica in nekaj ~asopisnih sestavkov, sicer pa se ni na fitopatolo{kem podro~ju vidneje udejstvovala, o~itno je opravljala predvsem rutinsko delo. Tudi slu‘bo- vala ni dolgo. Zadnja navedba o njenem slu‘bovanju je iz leta 1931. Tedaj je bila vi{ji kmetijski pristav VII. polo‘ajne skupine. Umaknila se je iz Ljubljane na svojo gra{~inico v Hrastju {t. 7 pri gradu Gra- carjevem turnu v bli‘ini [entjerneja na Dolenjskem. Gracarjev turn je bil od l. 1821 v lasti ribni{kega gra{~aka Antona Rude‘a in vsaj do konca stoletja njegovih dedi~ev. V okviru tega gospostva je bilo Dilancijevo imenje, iz katerega je verjetno pozneje nastala gra{~inica, ki jo je dobila mati Milene Peru{ek, rojena Rude‘, za doto. Zanimivo je, da je po umiku iz slu‘be popolnoma opustila svojo prej{njo dejav- nost. @ivela je kot ugledna izobra‘ena gospa na de‘eli. Njeni znanci so mi povedali, da sploh nih~e ni vedel, da je doktorica znanosti. Trinajstega julija 1963 se je poro~ila z znamenitim slovenskim arhitek- tom, profesorjem, vdovcem, Ivanom Vurnikom (1884–1971) in se k njemu preselila v Radovljico. Po njegovi smrti se je vrnila nazaj na svoj dom Hrastje, kjer je umrla stara 85 let. Zvonka Zupani~-Slavec in Mario Kocjan~i~ sta napisala ~lanek Ljubljanski zdravniki specialisti okoli leta 1900 (str. 211–226). V Ljubljani so ob koncu 19. stoletja delovali ugledni zdravniki speciali- sti, ki so si svoje znanje pridobili na klinikah medicinskih fakultet avstrijskih univerz. Prikazani so: psihiater dr. Karel Bleiweis Trsteni{ki, okulist dr. Emil Bock, ginekolog in organizator Zdravni{ke zbornice dr. Vinko Gregori~. primarij de‘elne bolni{nice in umobolnice ter zdravstveni prosvetitelj dr. Friedrich Keesbacher, kirurg dr. Edo [lajmer in ginekolog dr. Alois Valenta plem. iz Marchturma. Alojzij Pavel Florjan~i~ je opisal Zgodovino raziskav jedrskih surovin in proizvodnje uranovega koncentrata v Sloveniji (str. 227–261). V zadnjega pol stoletja se je za~elo in kon~alo zelo intenzivno obdobje raziskav jedrskih surovin in proizvodnje uranovega koncentrata v Sloveniji. Uran so odkrili l. 1947 v idrijskem rudniku, kasneje pa v nekaterih premogovnikih in predvsem v mladopaleozojskih sedimentnih kamninah v okolici [kofje Loke. V prispevku so prikazane vse odkrite radioaktivne ano- malije, navedene uporabljene metode raziskav, prikazana je kronologija raziskav in njeni glavni prota- gonisti. Zgrajen je bil rudnik urana @irovski vrh, ki je dosegal na~rtovane parametre in obratoval varno za ljudi in okolje. Leta 1990 je rudnik prenehal z delom. Prikazan je tudi dele‘ proizvedene elektrike iz ‘irovskovrhovskega urana ter nekateri tehni~ni in organizacijski dose‘ki, ki so ostali trajna dedi{~ina tega programa. Jo‘e Vesel in Andreja Senega~nik sta opisala Pridobivanje blokov naravnega kamna neko~ in danes (str. 262–272). V Sloveniji je veliko opu{~enih kamnolomov naravnega kamna, ki skupaj z izdelki pri~ajo o na{i zanimivi preteklosti. Najstarej{i znani kamnolomi so iz anti~ne dobe, pred ve~ kakor 2000 leti. Od tedaj je kamnarstvo na na{ih tleh ‘ivelo bolj ali manj intenzivno do sedanjega ~asa. V tej dolgi dobi je ta dejavnost, podobno kakor drugod po svetu, pre{la od nekdanjega preprostega ro~nega dela, do dana{njih izvedb, ki jih skoraj v celoti opravijo stroji. Ta razvoj je bil zlasti intenziven v drugi polovici dvajsetega stoletja. Med Gradivom je na prvem mestu ~lanek Andreja Kranjca Pomen H. Freyerja in de‘elnega muzeja v Ljubljani za speleologijo (str. 275–285). Kranjski De‘elni muzej je bil ‘e od za~etka povezan s kra- som. Med prvimi zbirkami je bila zbirka kapnikov, prvi kurator Hohenwart je bil pionir pri {iritvi pokrajinskega imena Kras v splo{ni pojem kras, prvi kustos H. Freyer (rojen 1802) pa se je ukvarjal tudi z raziskovanjem kra{kih jam. Bil je speleolog, raziskoval je paleontolo{ki material v jamah in se ukvarjal s speleobiolo{kimi raziskavami. V prispevku je prikazana predvsem ta plat dejavnosti De‘el- nega muzeja oz. H. Freyerja. Tone Blatnik objavlja zanimiv prispevek Ernst Mach in Slovenija (str. 286–309). Ernst Mach je 249ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129) fizik svetovnega pomena, ki je najbolj znan po enoti za hitrost mach, ~eprav je njegov znanstveni opus veliko {ir{i in ga kot vzornika Albertu Einsteinu lahko {tejemo tudi kot predhodnika relativnostne teo- rije in utemeljitelja moderne kozmologije. Njegovo znanstveno delo je bilo ‘e opisano v tem Zborniku. Namen tega prispevka je osvetliti povezavo Ernsta Macha z na{imi kraji, kjer je pre‘ivel dobr{en del svoje mladosti v gra{~ini svojih star{ev na Velikem Slatniku pri Novem mestu. @al gospodarjenje o~eta na tej gra{~ini ni bilo uspe{no in so jo morali prodati, kar je zlasti pri otrocih povzro~ilo veliko te‘av in ‘alosti. Kot ‘e v ve~ zadnjih {tevilkah Zbornika je tudi v tem Lidija Wagner objavila Gradivo za bibliogra- fijo zgodovine naravoslovja in tehnike (str. 310–318). J o ‘ e M a ~ e k Igorja G r d i n e Poti v zgodovino, Zalo‘ba ZRC, Ljubljana 2004, 120 str. V slovenskem akademskem okolju se za posameznega avtorja (akademika) skoraj ne spodobi re~i, da je dober, kaj {ele, da je odli~en ali enkraten. [e te‘je si ~lovek lahko privo{~i trditi, da je neko delo inteligentno, izzivajo~e, pomirjujo~e, vznemirjajo~e, zabavno, iskrivo, kratko~asno, razmi{ljajo~e, po- gumno ali izvirno. Toda, ~e ocenjujete delo Igorja Grdine, brez tak{nih in podobnih pridevnikov ne gre. Ne gre tudi brez jasnega priznanja, da govorimo o enem od dveh nadpovpre~no talentiranih piscev med slovenskimi zgodovinarji oz. akademiki nasploh. Drugi je Marko [tuhec, dokaz zato pa njegova knjiga Rde~a postelja, {~urki in solze vdove Pre{eren ... Kakor koli ‘e, knjiga Igorja Grdine Poti v zgodovino ima enega najbolj vabljivih predgovorov, kar jih poznam. ^loveka mika, da bi ga za~el prebirati naglas. Celotno delo pa premore celo vrsto odlomkov, ki jih lahko jemljemo tudi kot vzor~ne primere upora zoper mediokritetnost in neumnost, ki krasita nekatera druga dela na{ih kolegov ... Kako brati knjigo: Nedvomno sodi na no~no omarico. »Konzumirati« jo ka‘e po~asi, esej za esejem; pustiti, da stvari v miru ste~ejo v glavo in se razporedijo po mo‘ganih. In kon~no, knjiga je ve~ kot pripravna za bolj ambiciozne {tudente, ki pa jih obenem ka‘e {e dodatno opogumljati, da pogledajo tudi v tekstovno zakulisje ter sledijo referencam, namigom in izvirnim metaforam. Avtor namre~ ne more brez metafor, dobrih seveda, zaradi ~esar je njegov jezik bogat in so~en, hkrati pa neposredno ka‘e, kje so ga polomili nekateri drugi pred njim, ko so svoje stavke pretirano zapletli. Komplicirati namre~ ne pomeni pisati strokovno. Stil Igorja Grdine zahteva dolo~eno predznanje, zato ga ni lahko prevajati. Pa vendar se vse pogo- steje dogaja, da njegova dela najdemo v nem{kem, slova{kem in angle{kem jeziku. Glede na to je dobra protiute‘ tistim, ki zase vse prehitro radi zapi{ejo, da »redno predavajo in objavljajo ~lanke v razli~nih evropskih dr‘avah in v ZDA«. Tudi sam je v primerjavi z avtorji, ki se kitijo s citiranim, vse preve~ skromen, toda to je ‘e del druge zgodbe ... Vrnimo se h knjigi! ^eprav sem ve~ino besedil poznal ‘e iz ra~unalnika – avtor mi jih je tu in tam poslal, {e preden so iz{la, sem knjigo bral {e enkrat, predgovor pa vsaj trikrat. In bolj kot sem bral, bolj me je Grdinova govorica spominjala na zna~ilno pripoved najbolj duhovite generacije angle{kih zgodovinarjev. No, morda ne ravno generacije, Carr in Taylor sta bila namre~ nekoliko starej{a od Thomsona, Stona in Hobsbowma. Prav tako si ne morem kaj, da ob zadnjem odstavku uvodnih pripomb k drugemu delu knjige, kjer Grdina pravi, da zgodovinarjeva zadeva ni knjigovodska registracija tistega, ~emur pravimo dejstva, temve~ kolikor mogo~e intenzivno premi{ljevanje o vsem, kar v sedanjosti konstituira pre- teklost, ne opozorim tudi na Carlyleja, Trevelynana ali Macaulayja. Grdina me je namre~ pripravil tudi do tega, da sem {el znova pogledat, kaj o poteh (in stranpoteh) v zgodovino pravi slednji (Macaulay), ki mu je, vsaj tako mislim, {e posebej pri srcu, oz. kaj o vsem skupaj meni E. H. Carr, ~lovek, ki je na novo aktualiziral vpra{anje: Kaj je zgodovina? Poglejmo najprej k Macaulayju, ki je menil, da dobre zgodovine ni te‘ko pisati. S tem je seveda mislil na tisto zgodovino, ki povzema dopise in zbira odlomke iz govorov, ki v prav{nji meri trosi