OTOĆEC - Danes zvečer bo svečani zaključek jubilejnega XXV. republiškega ženskega šahovskega prvenstva. Najboljši Dolenjki je Dolenjski list name-
nil lep p' CRSl
i je J okal.
KRŠKO - Svet posavskih občin bo na jutrišnji seji razpravljal o varnostnih ukrepih v zvezi z izgradnjo jedrske elektrarne v Stari vasi. Na sejo so povabili predstavnika Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane.
NOVO MESTO - Na včerajšnji občinski seji je bilo na dnevnem redu tudi poročilo komisije za družbeno nadzorstvo o poslovanju v Mesnem podjelju.
O ugotovitvah bomo poročali prihodnjič!
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU - V torek zvečer so udeleženci letošnjega tabora , .Sutjeska" svečano proslavili dan vstaje srbskega naroda. Ob tej priložnosti so pripravili lep kulturni program.
KOČEVJE - Bivališče pračloveka po Željnskih jamah bo začela raziskovati v torek znan- p st vena ekipa iz Ljubljane.
NOVO MESTO - Generalni • direktor IMV Jurij Levičnik je v ; torek dopoldne izjavil: „Tisti, ki i bi že morah dobiti austine, jih | bodo dobili še pred dopusti. ; Roke bomo ujeli!“
KOČEVJE - V soboto je bila zadnja velika skupna svečanost ; kočevskih rudarjev. Rudnik se > bo začel že letos postopno pre- i usmeijati. Vsi člani kolektiva j rudnika so dobili spominska f. darila.
RIBNICA - Osrednja pro- : slava 30-letnice vstaje za ribni- j' ško občino bo v nedeljo ob 10. liri v gradu. Govorila bosta prof. j. *. Metod Mikuš in poslanec France Ilc.
NOVO MESTO - V soboto bo na Loki tradicionalni teniški četveroboj med ekipami DELA, DNEVNIKA, RTV in DOLENJSKEGA LISTA. Lani je pokal osvojila ekipa DELA.
ŠENTJERNEJ - Na nedeljskih konjskih dirkah je zaradi nediscipliniranih gledalcev več konj zapeljalo med ljudi. Na srečo ne gledalci ne konji niso bili huje poškodovani.
Več kot 100 senovških rudarjev je spremenilo svoj poklic. Postali so kovinarji in že delajo v tej stroki.
V	novem obratu mariborske Metalne, ki ga na Senovem zdaj gradijo, bodo skupaj s še 200 rudarji, ki jih prav tako čaka prekvalifikacija, serijsko izdelovali gradbene žerjave (Foto Al Vesel)
PRED PROSLAVO' 30-LETNICE VSTAJE V LOKVAH PRI ČRNOMLJU
Bela krajina pričakuje z dobrodošlico
22. julija bo pri spomeniku Francu Rozmanu-Stanetu zbrani množici govoril predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič — Pripravljalni odbor je že izdelal spored za ta praznični dan
Na osrednji slovenski proslavi 30-letnice vstaje, ki bo 22. julija v Lokvah pri Črnomlju, na kraju, kjer se je leta 1944 smrtno ponesrečil narodni heroj, generalni poročnik Franc Rozman-Stane, bo govoril	predsednik	republiškega izvršnega sveta	Stane Kavčič. Pričakujejo,	da	se	bo	proslave	udeležilo več kot	15.000 ljudi iz vse
Slovenije.
pijače. Domača gostinska in trgovska podjetja bodo pripravila najrazličnejše belokranjske specialitete, točili bodo belokranjska vina, dobilo pa se bo tudi belokranjsko sadje.
Prireditveni	prostor - kake 3 km
od Črnomlja proti Serpiču - bo dovolj velik, da	bo lahko sprejel vse
udeležcnce proslave pa še parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse bodo poleg. Promet bodo usmerili prek Črnomlja. Iz Ljubljane in Go-
(Nadaljevanje na 3. str.)
Odbor za proslavo, ki ga vodi direktor sem iške tovarne kondenza-toijev Franc Košir, je predvidel, da se bo spored začel ob 10. uri s koncertom godbe na pihala iz Ljubljane. Po Kavčičevem govoru, ki bo približno ob 11. uri, bo nastopil orkester s pevskim zborom - skupaj 170 ljudi - Doma JLA iz Beograda. Spored, ki ga bosta prenašala tudi radio in televizija, bo s tem končan.
Sledilo bo ljudsko veselje ob zabavnih ansamblih, na stojnicah pa bodo na voljo najrazličnejše jedi in
Samo trije imajo programe
Premalo resnih za stabilizacijske programe!
7. junij-dan pregnancev
V nedeljo so v Brestanici proglasili spominski dan slovenskih pregnancev — Njihovo trpljenje v taboriščih je doma zanetilo upor
Srečanje bo ostalo nepozabno. Tisoči nekdanjih izgnancev, za katere se je 7. junija 1941 s tega gradu začela trnova pot v taborišča po vsej Evropi, so se ponovno zbrali in si stisnili roke. Mnogi so za grajskimi zidovi prvič videli z dokumenti in fotografijami pona-zoijen zapis tega težkega poglavja v zgodovini slovenskega naroda. Nekdanji pregnanci iz Štajerske, Dolenjske, Obstelja, Posavja in Gorenjske so tako dobili spomenik, ki bo še mnogim rodovom pričal o trpljenju očetov in dedov. Muzej izgnancev je dr. Tone Ferenc letos izpopolnil z dodatnim gradivom in tako strnil bogato zbirkov zaključeno podobo.
Udeleženci slavja so se nato zbrali na zborovanju na istem kraju, kjer so nekdaj stale barake za začasni postanek izgnancev. Zbor so pozdravih predstavniki nekdanjih izgnancev iz Slovenske, Koroške in Primorske, ki soo med vojno delili usodo Slovencev tostran meje. Ko je predsednik občinske skupščine Krško zaželel dobrodošlico vsem zbranim, je s posebnim veseljem pozdravil borce Slovenskega bataljona I. krajiške brigade ter predstavnike 19 občin Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Srbije, kjer so slovenskim pregnancem pred tremi desetletji tako
MARMORNE PLOŠČE
V	KANIŽARICI
Rudarski praznik so v soboto, 3. julija, v Kanižarici proslavili tudi z novo delovno zmago: odprli so obrat marmornih plošč, ki je veljal okrog milijon dinarjev. Računajo, da bo vrednost letne proizvodnje 5 milijonov dinarjev, v preurejeni nekdanji kopalnici pa bodo delali gradbeni material za obloge tal in sten. Za to dopolnilno dejavnost rudnika bodo uporabljali domače surovine.
BELI RUDARJI NA GORJANCIH
Za dan rudaijev so 3. julija odšli na izlet delavci novomeškega Kremena, ki so praznik počastiti z zborom delovnih ljudi. Na Goijancih so beli rudarji iz štirih občin obujali spomine in se spoznavali. Novomeški Kremen je v preteklih letih z modernizacijo proizvodnje ustvaril pogoje za mehanizirano delo, tako da lahko čedalje hitreje zadovoljuje velike potrebe na domačem in tujem tržišču.
gostoljubno ponudili streho nad glavo.
Z nedeljskega zborovanja so poslali troje pisem: od veleposlaništva ZR Nemčije v Beogradu so zahtevali, naj spomni svojo vlado na dolg do Jugoslavije, ki po 30 letih še ni dobila odškodnine za žrtve nacističnega nasilja; našemu sekretariatu za zunanje zadeve so sporočili, naj se v svojih zahtevah po pravični odškodnini sklicuje na voljo slovenskih izgnancev; tretje - pozdravno pismo so poslali tovarišu Titu.
Janko Rudolf je v svojem govoru obrnil strani zgodovine za tri desetletja nazaj do poskusa nacistov, da bi dokončno izbrisali iz sveta slovenski narod. Franc Šetinc je spregovoril v imenu izgnancev v Šlezijo in poudaril, daje nesrečna usoda deset tisočev Slovencev zanetila doma iskro upora proti okupatorju. ,,Da našnja proslava .bo imela pomen le,“ je dejal, ,,če se bomo zavedali odgovornosti, da bo skupnost še bolj pomagala ljudem, ki še vedno trpijo posledice izgnanstva/*
J. TEPPEY
Žužemberk slavi
Letos bodo krajevni praznik Žužemberka v soboto in nedeljo povezah z običajnim praznovanjem dneva šofeijev in avtomehanikov. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzelo straško podjetje Gorjanci. Ob tej priložnosti bo več športnih in kulturnih prireditev, filatelistična razstava in razstava del mladih likovnikov, tekmovanje šofeijev in avtomehanikov, za zaključek pa bodo pripravili še veliko vrtno vcselico, na kateri bodo igrali ansambli JLA iz Novega mesta, godba na pihala LM iz Ljubljane in domači glasbeniki iz Partizana.
Nedeljsko srečanje 21 pevskih zborov iz Slovenije ter iz zamejstva bo vrh II. kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični. Kulturna manifestacija, kakršne ta čas Slovenija ne pozna, postaja steber zborovskega petja
in vir pobud za vsestransko krepitev in razvijanje lepe narodne pesmi.
Več o tem berite na 16. strani današnje številke Dolenjskega lista - v nedeljo pa obiščite gostoljubni Šentvid!
št
(1110)
27
XXII
Leto
NOVO MESTO, četrtek
1971
julija
BluM
Ob koncu tedna je bilo deloma sončno vreme. Hladen zrak, ki se je zadrževal nad vzhodno Evropo pa je povzročal krajevne nevihte.
V naslednjih dneh bo vreme pri nas pod vplivom toplega in bolj suhega zraka, zato bo prevladovalo sončno in toplo vreme.
V	Ribnici je bila 2. julija skupna seja občinskega zbora delovnih skupnosti in vodstev družbeno-poli-tičnih in delovnih organizacij. Razpravljali so o delovnem programu za uresničevanje nalog v zvezi z ekonomsko politiko in stabilizacijo v tem letu.
Ugotovili so, da so doslej le tri delovne organizacije (INLES, RIKO in STANGRAD) sprejele stabilizacijske programe. Take programe naj sprejmejo čimprej še preostale delovne organizacije, so sklenili na seji. To je potrebno tudi zato, da ne bi kakšno podjetje zašlo v nepredvidene težave.
Slovenski jadralni piloti, ki so še prejšnji teden tekmovali v Novem mestu (na sliki - pred startom), se te dni bore za najvišji naslov na 18. dižavnem prvenstvu v Lisičjem jarku pri Beogradu. Med njimi sta tudi Dolenjca Keršič in Uhan. Po dveh tekmovalnih dneh je najboljši Ivanuš (Ljubljana), na naslednjih štirih mestih pa so tudi Slovenci (Foto: M. Moškon)
tedenski
mozaik
Kmečki vinogradi
V vinorodni deželi: premalo vina -r Obnavljati kaže seveda tudi zasebne vinograde — Vinogradniški sklad za investicije
V študiji, ki jo je pripravil republiški zavod za načrtovanje, je zapisano, da bi v prihodnjih petih letih obnovili letno po 340 ha vinogradov, od teh le 100 ha družbenih, 240 ha pa zasebnih. Zasebnim vinogradnikom se torej obljubljajo boljši časi, seveda, če bo za predvidene obnove dovolj gmotnih sredstev, predvsem kreditov in sadik.
Zakaj naenkrat taka sprememba, saj v minulih letih zasebni vinogradi niso bili dovolj cenjeni? Kmetijske organizacije niso imele dovolj sredstev, da bi podpirale obnavljanje v kooperaciji, banke pa niso dajale kreditov za tak namen. Družbeni organi in banke so jim začeli posvečati več pozornosti šele lani. Dosedanji krediti pa so komaj kapljice za predvidene potrebe.
Čeprav še vedno ni uradnega sporočila o vzrokih smrti treh sovjetskih kozmonavtov, se je zvedelo v neuradnih krogih, da je nesrečo zakrivila po vsej verjetnosti človeška napaka: vesoljci naj bi pozabili tesno zapreti vrata kabine, zaradi česar je kisik ušel v vesolje. Sicer pa so vesoljce pokopali v Moskvi z najvišjimi državnimi častmi, pogrebnim slovesnostim pa so prisostvovali tudi Brežnjev, Kosigin in Podgorni. Predsednika ZDA Nixona je zastopal ameriški vesoljec Straford. (Foto: The Times)
tedenski zunanjepolitični pregled
Se en (bivši) svetovni prvak je imel dober dan: Cassius Gay-Muhamed Ali, ki so ga pred leti obsodili na 10.000 dolarjev kazni in 5 let ječe, ker ni hotel v vojsko (češ, da je duhovnik), je končno oproščen. Tako je razsodilo ameriško vrhovno sodišče, boksar, ki ga je nedavno premagal Joe Frazier, pa je takoj izjavil, da bo znova poskusil osvojiti naslov prvaica.... čeprav malo pozno, pa vendarle iz srca.,.
Mož, ki je izjavljal, da bo svetu pojasnil, kdo je v resnici ubil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, okrožni tožilec iz New Orleansa Jim Garrison, se je nenadoma znašel za zapahi. Obtožili so ga, da je sprejemal podkupnino in ni preganjal nezakonite igre na srečo . .. kar bi utegnilo dati prav tistim, ki trdijo, da kdor visoko leta, nizko pade....
Če imaš lepo postavo in dobro srce, imajo lahko od tega nekaj tudi starejši ljudje - tako je vsaj videti potem, ko sta v Dovru (Velika Britanija) poskusili dve ljubki Angležinji v Evinem kostumu preplavati kanal La Manche. Pripadata skupini nudistov, pred startom pa sta izjavili, da sta tako zbrani denar kaniti podariti ustanovi, ki skrbi za onemogle... ti pa so izjavili, da naj jim raje brezplačno omogočijo spremljati tekmovanje. .
Sin britanske kraljice, šaleški vojvoda, se pripravlja na svojevrsten podvig: iz balona, ki bo lebdel 300 metrov visoko, kani skočiti s padalom. Princ je sicer tudi dokaj dober športni
pilot  bog reši kralja, pravi
med drugim britanska himna ...
Zdaj je prišlo sporočilo iz Zahodne Nemčije, da so agresivni vozniki na cestah bolj podvrženi poapnenju žil. Agresivna vožnja (ali po domače: divja) povzroča v krvi naraščanje maščob in adrenalina ter nora-drenalina. To pa vodi k odlaganju maščob na stenah žil, k poapnenju koronarnih žil in končno k infarktu .sedaj pa glejte, kako boste vozili..
V prihodnjih letih bo gotovo več sredstev za obnavljanje zasebnih vinogradov. Ne le zaradi podpore kmetom, temveč tudi zaradi družbenih potreb. V Sloveniji vinogradništvo nazaduje že več desetletij. Predvojni obseg vinogradov se bo kmalu skrčil na polovico. Leta 1968 jih je bilo še 20.000 ha, čez pet let pa jih bo le še 18.000 ha. Močno se zmanjšuje tudi pridelek grozdja in seveda vina. Čeprav je mnogo valovitega, gričevnatega sveta, na katerem je težko pridelovati pšenico in koruzo, ustreza pa za vinsko trto, ne pridelamo toliko vina, kolikor ga popijemo v naši republiki.
Zakaj nam najboljša vinogradniška zemljišča ne dajejo veliko dobrega pridelka?
Velika večina zasebnih vinogradov je starih, izrojenih. Iz
leta v leto dajejo manj grozdja. Tega ne morejo nadomestiti družbeni vinogradi. Kmetijske organizacije nimajo dovolj ustreznih zemljišč za nove. V sedanjih razmerah jih ne morejo nakupiti. Tudi obnavljanje vinogradov je drago. Z enakimi bančnimi in drugimi družbenimi sredstvi je moči narediti veliko več, če jih posodijo kmetom. Nekaj bodo dodali še oni, stroške pa zmanjšali z lastnim delom.
TELEGRAMI PARIZ - Med zadnjim vikendom je izgubilo na francoskih cestah življenje 98 oseb, 25 ljudi pa je utonilo na rekah, jezerih in v morju. V prometnih nesrečah je bilo ranjenih 1100 oseb, od tega 45 huje.
PRAGA — Pred občinskim sodiščem v Pragi se je začel proces proti nekdanjemu prevajalcu nizozemskega veleposlaništva v Pragi Hubertu Steinu. Obtožen je vohunstva.
Komisija za načrtovanje v se-verovzhodrji Sloveniji je že pripravila nadrobni program za obnavljanje vinogradov. Drugod menda še nimajo podobnih programov. Ker se je v nekaterih občinah pridelek vina zmanjšal v 10 letih za eno četrtino in se bo v prihodnjih letih še bolj, bo treba zasebne vinograde hitro obnavljati. Družbeni so bili skoraj vsi obnovljeni po zadnji vojni. Od predvidenih 8000 ha rajoniziranih vinogradov naj bi jih v 15 letih obnovili nekaj več kot polovico, a do leta 1975 kar 10.000 ha.
Trsnice bodo pripravile potrebne sadike, poiskati bo treba še denar za investicije. Nekaj naj bi ga dobili od prometnega davka na vino. Menijo, da je prejšnji predlog za znižanje prometnega davka na 50 par od litra treba spremeniti tako, da bi določili en dinar, od tega pa bi se 50 par stekalo v sklad za vinogradništvo.
Taka sprememba sicer ne ustreza želji vinogradnikov, da bi z znižanjem prometnega davka znižali cene vina na drobno ali bi oni dobili več za svoj pridelek. Izkušnje kažejo, da bi od znižanega davka imeli korist le gostinci in trgovci. Zato bo vinogradnikom več koristilo, če bodo del prometnega davka na vino namenili za obnavljanje vinogradov in hkratno zniževanje pridelovalnih stroškov.
V Stockholmu so sporočili, da bodo čez približno deset dni razglasili sodbo ustaškim teroristom, ki so zverinsko umorili jugoslovanskega veleposlanika Vladimira Rolovića. Za prvo-obtoženega Brajkoviča in Bare-šiča ter njunega pomočnika Stojanova je javni tožilec zahteval najvišjo možno kazen: dosmrtno ječo, za Lema in Marinkoviča pa zelo strogo kazen. Med procesom so odkrili vse strahotne podrobnosti tega zahrbtnega in hladnokrvnega umora. Tožilec je zavrnil vse poskuse obrambe, da bi zločin okvalificirala kot politični umor. Razen tega so med obravnavo osvetlili tudi ozadje, se pravi delovanje ustaške emigracije na Švedskem. Švedska javnost je spremljala proces z velikim zanimanjem in opazovalci menijo, da je lahko večina med njimi nemara prvič temeljiteje spoznala, kakšni cilji in načela ter metode vodijo ustaško emigracijo na Švedskem.
Dva obiska - Alda Mora, italijanskega zunanjega ministra v Moskvi, in francoskega predsednika Pompidouja v Zahodni Nemčiji — sta minuli teden znova pokazala na dejstvo, da smo v Evropi priča dokaj intenzivnim političnim procesom, ki bi jih lahko — vendarle pa ne čisto dobesedno, zakaj kljub vsemu gre še vedno le za bolj ali manj uspešne poskuse — označili kot zbliževanje dežel in narodov stare celine v nekaj, kar bo šele v daljnji prihodnosti lahko postalo močneje povezana Evropa. To je vsekakor nekaj dobrega za ljudi, ki živijo v Evropi in za svet nasploh, toda varali bi se, če bi menili, da smo že zelo blizu tem ciljem. Stiki med narodi so bili vselej dobrodošli; dandanašnji smo jim priča v smeri sever-jug prav tako kot v smeri vzhod—zahod in obratno. To vsekakor ni nekakšno zapiranje vase niti poskus organizirati „evropski blok“ - saj bi bilo slednje v tem trenutku nekaj povsem neizvedljivega. Toda ekonomske povezave (pogosto bolj kot zgolj politične) so postale preprosto nujnost in za mnogimi državniškimi obiski se skriva v bistvu predvsem to. Stare meje padaj o, pred sodk i zgine vaj o. Doba hitrih komunikacij in bliskovitega napredka ne trpi umetnih pregrad. Vse to prodira tudi v svet politike, ki se preprosto mora ukloniti zahtevam dobe in izraz tega sta, čeprav vsak na svoj način, tudi obiska Pompidouja in Mora, pa še številni obiski pred tema in tudi tisti, ki jim bomo letos še priča.
Na Bližnjem vzhodu v bistvu ni nič novega - čeprav diplomati še vedno poskušajo doseči nekaj, kar bi bilo vsaj malo podobno trajnejši spravi. Številnim predlogom in protipred-logom sicer obe strani prisluhneta, vendar pa v njih ne najdeta tistega, kar bi ustrezalo obema. Zdaj so nezadovoljni eni, zdaj drugi in kdove, koliko voda bo še moralo preteči po
Nilu, predno bo na Sinaju zopet mir, ampak mir take vrste, ki ne ! bo le varljivo premirje v senci orožja, marveč trajna popustitev napetosti.
Nov predlog za mir so ponudili tudi v Parizu — in sicer j predstavniki osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Nekateri so ob tem videli v dejstvu, da Združene države Amerike niso pri priči (kar je bila praksa doslej) zavrnile predloga, vzpodbudno znamenje .. . dvomimo pa, če so imeli povsem prav. ZDA ne bodo nikoli hotele priznati poraza v Vietnamu in potemtakem njihovi nasprotniki bržkone ne bodo imeli priložnost ponašati se s slastjo popolne zmage — to je skorajda gotovo, kljub vsem donečim izjavam. Veijetno bo konec ne- j kak kompromis med željami i ene in druge strani, do njega pa
utegne priti šele prihodnje leto, ko. bi Nixon potreboval nekaj zelo otipljivega za svoje volivce med predsedniško kampanjo. Dotlej bodo Američani veijetno | počasi umikali svoje čete (število vojakov US Army se v Vietnamu vztrajno, čeprav počasi, zmanjšuje) in hkrati pripravljali svoje saigonske zaveznike na dan, ko bodo morali sami skrbeti za svoj obstoj. Zdi se nam, da je ta obstoj v senci velikega vprašanja že sedaj, ko umik Američanov še ni povsem končan, in bo še toliko bolj, ko bo enkrat pri kraju. _______________________________________ .i
TELEGRAMI
PARIZ - V Parizu so prijeli mo- [ rilca jugoslovanskih zdomcev Sre-tena in Mirka Lohinskega. Umorila sta ju dva Francoza 19. junija zvečer.
RIM - Italijanski Fiat je podražil svoja vozila in nadomestne dele. Poprečno bodo dražji za 4,5 odstotka.
ISTANBUL - Tukajšnje sodišče je obsodilo znanega novinarja Ilhana Selcuka na leto dni zapora ker je kritiziral sedanjo vlado Nihata Eri-ma. Obsojen je bil tudi urednik časnika, v katerem je izšel članek.
DAKAR - Gvinejski predsednik Sekou Toure je izjavil, da portugalski kolonialisti in drugi tuji najemniki pripravljajo nov napad na Gvinejo.
TEHERAN - Zaradi pripravljanja oborožene vstaje sta bila v Teheranu usmrčena dva človeka.
BEJRUT - Palestinski predstavnik v Bcirutu je opozoril, da jc položaj v Jordaniji zelo nevaren in da je moč pričakovati novih spopadov med vojsko kralja Huseina in palestinskimi komandosi.
TOKIO - V Jiudi letalski nesreči je izgubilo življenje 68 potnikov in 5 članov posadke. Vzrok nesreče še ni znan.	*•
HAVANA - Iz nekega zapora so ušli trije kaznjenci, obsojeni na 30 let ječe zaradi umora. Enega so prijeli naslednji dan in ga nekaj ur kasneje tudi že usmrtili, dva pa še iščejo.
ALTAMIRA - V eksploziji fer-rvboata je na Amazonki izgubilo življenje 8 ljudi, 18 pa jih šc pogrešajo.
IZ VČERAJŠNJEGA PAVLIHE
NA OBČINI
— Vse kar je prav, tovariši! Zdaj ste pa že vi začeli s črnimi gradnjami!
— Ja, tovariš predsednik, na vseh sestankih slišimo, da se moramo čim bolj približati ljudstvu.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Vsebinsko najtehtnejši notranjepolitični dogodek v dneh minulega tedna je bil prav gotovo sprejem — in torej dokončna potrditev — tokratnih SPREMEMB ZVEZNE USTAVE, sprejem ustavnih dopolnil, kijih je prejšnjo sredo sprejela zvezna skupščina, ko je zasedala v polni sestavi. Potem ko so vsi zbori zvezne skupščine sprejeli predloge tokratnih ustavnih amandmajev (ki jih je vseh skupaj, kot je znano, triindvajset), je zbor narodov te dopolnitve razglasil za del ustave SFRJ. To je zgodovinski trenutek za razvoj naše socialistične samoupravne družbe, saj s temi amandmaji dopolnjena zvezna ustava dosti podrobneje in dosledneje kot doslej opredeljuje samoupranvni položaj delavca ter vsakega delovnega človeka naše skupnosti in nedvoumno določa, da vsak sam razpolaga s sadovi svojega dela. Tako dopolnjena ustava pomeni v bistvu nadaljevanje razrednega razvoja naše revolucije -jugoslovanske revolucije, katere pot so si naši narodi odločno izbrali že pred polnimi tremi desetletji.
Hkrati z razglasitvijo ustavnih dopolnil za sestavni del naše zvezne ustave je zvezna skupščina na svojem zasedanju prejšnji teden sprejela tudi predlog kandidatov za člane predsedstva SFRJ, ki bo — po določilih nove ustave — prevzelo vlogo KOLEKTIVNEGA VODSTVA naše države na zvezni ravni. Teh kandidatov je dvaindvajset (po trije iz vsake republike ter po dva iz avtonomnih pokrajin) in iz Slovenije so bili kot kandidati za predsedstvo SFRJ sprejeti Sergej Kraigher, Marko Bulc ter Mitja Ribičič. Kot je znano, bo kot prvi predsednik novega predsedstva SFRJ še nadalje ostal na čelu države predsednik Josip Broz-Tito, v prihodnje pa bodo na to funkcijo zaporedoma volili člane predsedstva.
V minulih dneh smo izvedeli tudi imeni novih dveh kandidatov za predsednika zveznega izvršnega sveta ter za predsednika zvezne skupščine. Kot MANDATARJA ZA SESTAVO ZIS je predsednik Tito imenoval
Džemala Bijediča (tudi zvezni izvršni svet bo imel v prihodnje 22 članov — vendar je pri tem novost, da le-ti ne bodo več poslanci kot doslej, marveč kandidati, ki jih bodo predlagale republike in obe pokrajini), za novega predsednika zvezne skupščine pa je bila po poprejšnjih političnih posvetovanjih z republikami in pokrajinama na koordinacijskem odboru za kadrovsko politiko zvezne skupščine prejšnji petek soglasno ODOBRENA KANDIDATURA člana izvršnega biroja predsedstva ZKJ Mijalka Todoroviča. Ta predlog bo morala še obravnavati in sprejeti zvezna konferenca SZDL Jugoslavije.
No, ob teh ključnih spremembah na ravni federacije še povejmo - kar pravzaprav neposredno sovpada z naštetimi sprejetimi ukrepi — da je zbor narodov zvezne skup-
Jugoslovanska federacija z novo ustavo
ščine (potem koje sprejel sprememoo ustave) na isti seji prejšnjo sredo sprejel tudi tri zakone, ki urejajo vprašanja tako imenovane NEPRORAČUNSKE BILANCE FEDERACIJE, in s temi zakoni naj bi pri nas dokončno odpravili državni kapital na ravni federacije. Tako se torej končuje precej obsežno obdobje naše državne skupnosti, v katerem je imela federacija vseskozi po-meinbnovlogo pri reprodukciji celotnega gospodarstva in dmgih področij, kjer so bila potrebna obsežna denarna vlaganja; poslej bodo te obveznosti (hkrati s finančnimi dohodki) prešle na republike oziroma na obe pokrajini — razen posebej določenih obveznosti, ki jih bo zaradi upravičenih razlogov še .»đ p rej obdržala v svoji pristojnosti federacija. Pri slednjem gre za izpolnjevanje že sklenjenih zakonskih obve/nosti fede-
racije (torej za kreditiranje in financiranje) na manj razvitih območjih — npr. za del proge Beograd—Bar na območju Črne gore, za določene melioracije in cestno gradnjo v Makedoniji itd.
Vprašanje zunanjih pritiskov na SFRJ je še vedno tematika, ki ostaja na dnevnem redu naših organov. Prejšnji teden so o tem razpravljali na skupni seji dveh odborov zvezne skupščine - in posebno pozornost so na tej seji posvetili NEUVRŠČENI JUGOSLAVIJI v razvoju mednarodnih odnosov in politiki neuvrščenih nasploh. Opozorili so na to. da je "Jugoslavija močno zainteresirana pri vseh vprašanjih glede nadaljnje ureditve razmer v Evropi in izboljšanja političnega ozračja v svetu, še prav posebno pa je kajpak zainteresirana glede vprašanj na Balkanu ter v Sredozemlju. Izrekli so svojo zaskrbljenost zaradi pojavov, ki zavirajo ureditev mednarodnih razmer in utrditev miru ter ki ogrožajo majhne in srednje države. Prav zato -so poudarili na tej seji odborov zvezne skupščine - mora samoupravna socialistična Jugoslavija nenehno krepiti svojo obrambno moč in razvijati vseljudsko obrambo.
Na seji republiškega izvršnega sveta (prejšnji petek) so sprejeli sklep, da bodo javno objavili AKCIJSKI PROGRAM izvršnega sveta in republiških upravnih organov. Ob tem so tudi poudarili, da stabilizacije v naši državi ne more izbojevati samo del jugoslovanske skupnosti — ter da je potemtakem akcijski program slovenskega izvršnega sveta samo eden izmed stabilizacijskih programov v državi. Zanesljiv uspeh lahko pričakujemo samo tedaj, če bodo vsi ti programi (ki so že izdelani ali pa še bodo) medsebojno usklajeni - in kar je še več: če bodo vsi ti programi tudi dosledno uresničeni.
^ Te dni sc mudi v Sloveniji PREDSEDNIK TITO; v ponedeljek so ga ob prihodu iz Hrvatske pričakali predstavniki naše republike — v torek pa je predsednik Tito obiskal Ravne na Koroškem, kjer si je ogledal železarno ter se sešel s tamkajšnjimi predstavniki družbenopolitič nega živ ljenja.
Proces v Stockholmu
Za praznik krške občine so si v Velikem Podlogu napeljali vodovod, asfaltirali dva kilometra ceste in šolsko športno igrišče. Trak na cesti je prerezal podpredsednik občinske skupščine Slavko Smerdel. (Foto: J. Teppey)
vredno je z apistttt
Jugoslovanska zunanjetrgovinska bilanca kaže letos še slabši položaj kot lani Kljub vsem besedam, da bomo primanjkljaj zmanjšali je v prvih štirih mesecih letos znašal 7.945 milijonov dinarjev. Uvoz reprodukcijskega materiala predstavlja zdaj že 63,5 odstotka od skupnega jugoslovanskega uvoza, ki je v tem času dosegel vrednost 15.578 milijonov dinarjev. Najbolj „črna" je naša bilanca z Zahodno Nemčijo, od koder smo uvozili skoraj za 3.000 milijonov dinarjev različnih izdelkov, izvozili pa ničesar.
Ce upoštevamo še to, da je dvig proizvodnje pri nas iz leta v leto prevelik, zaradi česar se neprestano razvija inflacija, in če zraven zapišemo še to, da praktično na vseh področjih živimo in delamo tako, da ustvarjamo nove dolgove, potem je razumljiva zaskrbljenost. Vsekakor bo potrebno veliko naporov, da bomo naše gospodarstvo ustalili, samo besede pa pri nas pri tej obsežni akciji ne bodo dovolj. To vsekakor zgovorno izpričujejo že številke o primanjkljaju v prvem delu leta, ko so se nam napovedi postavile na glavo.
Zavedati se je treba enega: vse dolgove bomo morali plačati! Če bi si to geslo zapisali na vsakem ko-raku, bi bilo gotovo manj nepotrebnega uvoza, nakupov stvari, ki jih ne potrebujemo ali ki jih lahko enakovredno nadomestijo domači izdelki, in podobno. Vse take stvari nam povzročajo težave, hkrati pa med ljudmi vzbujajo nezaupanje v uresničitev naših stabilizacijskih načrtov.
Prejšnji teden je Novo mesto obiskal podpredsednik IS SRS Vinko Hafner, ki se je ustavil v novomeški bolnišnici in v tovarni zdravi) Krka. Na sliki: podpredsednik si v spremstvu ravnatelja prof. dr. Otona Bajca ogleduje nadaljnjo izgradnjo novomeške bolnišnice. (Foto: S. Dokl)
KAKO PLEŠE „KONKURENCA"? Mladi Belokranjec na drevo ni šel pozirat, ampak gledat, kako se bo odrezala „konkurenca", kije v nedeljo dopoldne ob Kolpi na Vinici nastopila v okviru II. srečanja pionirskih folklornih skupin Slovenije (Foto: Ivan Zoran)
Polovica jih je, kje so pa drugi?
Strokovnjakov na Dolenjskem še vedno močno primanjkuje, čeprav podatki kažejo, da se stvari zadnja leta le obračajo na bolje
V	novomeški občini, tako je pokazala analiza, je komaj nekaj več kot polovico delavcev z visoko izobrazbo na delovnih mestih, ki tako izobrazbo zahtevajo. Prav gotovo moramo upoštevati, da je v drugih dolenjskih občinah položaj še slabši. Čeprav se v primerjavi s prejšnjimi leti stanje popravlja, strokovnjakov ni dovolj. Prav zato so med vzroki, zakaj ne napredujemo hitreje, običajno na prvih mestih zapisani: odpisa-nost strojev in opreme, pomanj-
kanje kreditov, pomanjkanje strokovnjakov. Če že v prvih dveh točkah nimamo posebne moči, da bi lahko koreniteje spremenili položaj, ker sta pač obe vezani na denar, tega pa, kot vemo, danes ni lahko dobiti, bi si morali bolj prizadevati, da bi strokovnjake zaposlili tam, kjer jih zares potrebujemo.
To pa pomeni, da bomo morali v štipendiranju z dolgoročno politiko skrbeti za stro-
kovno podkovane ljudi in da bomo te ljudi, ko bodo doštudirali, tudi zaposlovali na vodilnih delovnih mestih. Prav tako bomo morali poskrbeti, da bomo strokovnjake plačali tako, kot zaslužijo, in da bojo nasploh zanje znali poskrbeti kot v drugih občinah. Nekateri primeri zadnjih let so nam lahko dobro opozorilo! Na primer: zakaj nihče ni hotel priti v Sevnico, ko so v Lisci obljubljali strokovnjakom sorazmerno dobre dohodke in takoj vseljivo
OTVORITEV NOVEGA OBRATA ZA PRAZNIK KRŠKE OBČINE
V Kostanjevici že polnijo cviček
Agrokombinat Krško je odprl polnilnico in obnovil vinsko klet
Danes teden je v Kostanjevici začela obratovati nova vinska polnilnica krškega Agrokombinata. Direktor Stane Nunčič je ob tej priložnosti izjavil, da obrat ni plod slučajnosti, ampak rezultat vnaprej začrtane poslovne politike in razvoja podjetja.
TREBNJE ZA SVET OBČIN
Da bi lahko celoviteje obravnavali in usklajevali interese posameznih občin, pripravljajo tudi na Dolenjskem ustanovitev sveta občin. Zaenkrat naj bi v njem sodelovale štiri občine: Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, po določilih sklepa o ustanovitvi pa so vrata odprta tudi za druge občine, če bi to želele. Trebanjska občinska skupščina je sklep o ustanovitvi sprejela 29. junija.
Polnilnica je polavtomatična in v sedmih urah napolnijo v njej sedem tisoč litrskih steklenic ali pol vagona vina. Letos bodo ustekleničili deset do petnajst vagonov cvička z zaščitno znamko. V kostanjeviškem obratu bodo pozneje polnili tudi namizno rdeče ter namizno belo vino.Ce bi delo v polnilnici skozi vse leto teklo v eni izmeni, bi napolnili 120 vagonov vina.
Na območju Krškega je trenutno registriranih 1.200 hektarov vinogradov. Obnova teče in Agrokombinat predvideva vsako leto 50 ha obnovljenih vinogradniških površin.
AMERIŠKI SLOVENCI NA OTOČCU
Prejšnji teden se je na Otočcu ustavila skupina 140 ameriških Slovencev, ki v okviru turistične turneje ,.Polka tour“ v Sloveniji obiskujejo nafc najbolj zanimive zgodovinske in turistične kraje.
Na Otočcu so drage goste, ki so v večini primerov rojeni v deželi čez „veliko lužo“, sprejeli predstavniki občinske skupščine in turističnih organizacij. Dobrodošlico je rojakom zaželel Franci Kuhar, pevski program pa je pripravil Šcntjernejski oktet.
KORENINE ZLA
Iz poročila postaje milice v Trebnjem: v sodelovanju s člani komisije za vzgojo in varnost prometa smo izvedli več akcij na cestah. Ugotovili smo, da je bila četrtina pregledanih motornih vozil z večjimi 'ali manjšimi hibami. Se slabše je bilo s kolesi in vprežnimi vozili, saj je bilo od pregledanih koles 85 odst. tehnično pomanjkljivo opremljenih, od vprežnih vozil pa- niti eno ni izpolnjevalo zahtev pravilnika o. napravah in opremi vozil v cestnem prometu.
Ko bo obnova zajela kakih 1.300 ha, potem lahko računajo na 500 do 600 vagonov vina na svojem območju. Polnilnica torej ne bo brez dela.
V kostanjeviškem gradu je podjetje obnovilo tudi vinsko klet. Za ureditev polnilnice in kleti ter za nakup opreme bo moral kolektiv pla-
f	N
CVIČEK O cvičku piše na etiketi steklenice, da je kvalitetno vino, plod dolenjske klime in tal, svetlo rubinaste barve, prijetnega vonja, s svežim okusom. To harmonično vino dajejo le rdeče in bele sorte grozdja v posavskem vinorodnem rajonu. Za kakovost jamči■ potrošnikom klet Agrokombinata v Kostanjevici na Krki, kjer je vino negovano in polnjeno.
PODPORA ENAKI PRAVICI DO ZDRAVJA
Zatem, ko so bili odborniki seznanjeni z možnostmi, da bi kmečko zavarovanje izenačili z delavskim (o čemer smo več že pisali), je občinska skupščina Trebnje odločno podprla to zamisel, na katero so kmetje čakali toliko let. Skupščina je razen tega menila, da je zaradi težavnega položaja kmetijstva potrebno iskati dodatni denar za enake kmetove pravice predvsem zunaj •kmetijstva. Kmetje pričakujejo, da bodo tak predlog sprejeli tudi v industrijsko bolj razvitih občinah.
stanovanje? Ali pa: zakaj v majhnih mestih manjka strokovnjakov, v Ljubljani pa jih je preveč? Pregledati bo tudi treba, zakaj se je na primer število ljudi z visokošolsko izobrazbo v črnomaljski občini predlanskim zmanjšalo. Prav tako bo potreben dogovor,.ki bo onemogočal izkoriščanje konjunkturnih položajev, zaradi česar je v novomeški občini recimo možna razlika med dvema delavcama s srednjo izobrazbo - ne boste veijeli! - med 1092 in 3406 dinaiji, kar predstavlja razmerje 1:3,3.
Razumljivo pa je eno - dokler vse te osnovne stvari ne bodo rešene, bomo lahko še naprej spraševali: „Kje pa je druga polovica? “
J. SPLICHAL
Turistični barometer
Brežiška občinska turistična zveza je lani razpisala natečaj za najboljši turistični kraj v občini, ocenjevali pa so vse tisto, kar lahko v posameznem kraju pripomore, da se turisti res dobro počutijo — od splošne urejenosti kraja do izbire v trgovinah, gostinskih lokalih in urejenosti tujskih sob pri zasebnikih. Po končanem tekmovanju so napovedali, da bodo letos podobno tekmovanje razpisali vsaj za brežiško in krško občino, napovedali pa so še, da bodo skušali skupaj z Dolenjsko turistično zvezo pripraviti to tekmovanje za vse dolenjske občine. Taka pobuda je bila zares pametna, a letos jo, kot kaže, ne bodo uresničili.
Prav gotovo pa bi bilo koristno, ko bi na Dolenjskem ocenili kateri kraji so turistično napredovali in koliko veljajo v turističnem prizadevanju posamezna središča in posamezne občine.
čati poldrugi milijon dinarjev. Agrokombinat uporablja trenutno razen kleti še celotno pritličje vzhodnega grajskega trakta^er nekaj prostorov v prvem nadstropju. Ta del je podjetje obnavljalo po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo. Pred dnevi je odprlo tudi točilnico, kjer postrežejo s cvičkom obiskovalcem gradu in Forme vivc, vino pa tudi prodajajo domov, če kdo to želi.
Za cviček, ki ga polnijo, je pripravila tehnologijo biotehniška fakulteta iz Ljubljane pod vodstvom prof. Veseliča. Polnilnico so naročili v Nemčiji, nekaj dodatnih pripomočkov pa so kupili v Italiji. V kombinatu zatrjujejo, da postopek polnjenja zagotavlja cvičku ohranitev njegove kakovosti.
Bela krajina
(Nadaljevanje s 1. str.)
renjske bosta ta dan vozila posebna vlaka s popustom pri vozovnicah, popust pa bo tudi na rednih vlakih, ki vozijo v Belo krajino. Udeleženci, ki sc bodo pripeljali z vlaki, bodo morali izstopiti v Otaveu, od koder je do prireditvenega prostora le nekaj več kot l km hoda.
Bela krajina pričakuje, da bodo prišli na proslavo borci in aktivisti, ki jih je pot med NOB kdaj* zanesla v belokranjske kraje, prav tako člani organizacij, organov in ustanov, ki so bili med NOB v Beli krajini ali ustanovljeni ali pa so tu samo delovali. Dobrodošlico bo izrekla tudi mladini, članom delovnih kolektivov in vsem, ki ji bodo na ta veliki dan prišli v goste.
I. ZORAN
Kmetijski nasveti
Novost — skupinski hlev
Iz tujine prihajajo zanimive vesti o gradnji skupinskih zadružnih hlevov, v katerih ima svojo živino večje število kmetov, lahko celo vsa vas. Novost se uveljavlja predvsem v sosednji Italiji, ki načrtno pospešuje razmah živinoreje, prvi primeri skupinskih hlevov pa so tudi v Zahodni Nemčiji in še v nekaterih deželah.
Za kaj gre? V malih kmečkih hlevih, ki premorejo malo živine, ni mogoče posodobiti oskrbe, ne da bi šla ta na račun pretirano velikih stroškov. Drugače rečeno: majhen hlev je že doslej, v prihodnje pa bo še bolj pomenil nekoristno razsipavanje kmetovega dela, ki ni plačano. Zakaj ne bi več kmetov dalo svoje živine, prostovoljno seveda, v en večji skupni hlev, v skupno oskrbo, sami pa bi se laže posvetili kakemu drugemu bolj donosnemu delu.
Mikavna zamisel je v Italiji pritegnila tudi državno pomoč. Država podpira to obliko zadružništva s tem, da podari taki skupnosti kmetov polovico pa tja do 4/5 denaija, potrebnega za gradnjo skupnega hleva. Razen tega daje ugodna posojila za nakup potrebne strojne opreme. Kmetje, predvsem manjši, dajo v skupni hlev živino., z njo pa tudi določeno količino hrane in stelje. Skupinski hlevi imajo lahko tudi lastna zemljišča. V hlevu delajo najeti delavci pod strokovnim vodstvom, stroški pa se obračunajo glede na število govedi.
Seveda je treba odnose medsebojno kar se da pravično urediti in pošteno delati, sicer lahko nastanejo škodljiva navzkrižja med lastniki živali. Kakorkoli: zgledi so pokazali, da soskupinški hlevi ena izmed poti za dosego večje delovne storilnosti in učinkovitosti.
Morda bi kazalo poskusiti tudi pri nas. Poglejmo v naše vasi! Kmetje s težavo obnavljajo hleve, toda čeprav delajo boljše in sodobnejše stavbe ti hlevi ne bodo takšni, da bi si v njih lastnik služil tak vsakdanji kruh kot njegov vrstnik v industriji..Če bi v vasi zgradili skupinski hlev, bi bili stroški sorazmerno manjši, hlev pa bi bil lahko tak, kot to zahteva dandanašnji čas, z mehanizirano oskrbo, strojno molžo, s silosi, s strokovnim nadzorom, z veliko delovno storilnostjo, ki je v majhnih kmečkih hlevih ne bo mogoče nikoli doseči.	Inž. M. LEGAN
mMm:
■(<<<$ >
^	jCTjR	V' :>jK|.
,;X;j|>.Šv
Poker — beseda je angleška in se tudi v originalu tako zapiše — je ameriška hazardna igra na "karte za dva ali več igralcev. Hkrati je poker tudi ena izmed najvišjih mogočih kombinacij v tej igri: taka kombinacija pri dobrem hazardu prinese čeden kupček dobička. Da ne bo nesporazumov, je tak tudi turistični poker v pomenu štirih asov, reč pravi poker dobiti za majhen denar dober turizem. Šala, ki kroži o tem, da je ceneje letovati na Jadranu, če greš recimo v Stuttgart in se tam prijaviš za letovanje na domači obali, spominja sicer na obešenjaški humor, a postaja resničnost.
Poker hkrati pomeni, da so od petih kart štiri enake vrednosti: štiri sedmice, štirje kralji — vseeno. Naša akcija se je lotila štirih dolenjskih turističnih središč:	Otočca, Dolenjskih,
Čateških in šmarjeških Toplic. Kot poker ...
Dopoldne je bilo sončno, poletje je tudi v koledarju že uradno nastopilo svoj zmagoviti pohod. Ali je tudi dolenjski turizem poker, poker v komeni štirih asov, štirih dam ... Ali je samo poker, poker kot ameriška hazardna igra?
Na Otočcu, na vrtu motelske restavracije pod kamnito gobo, se vedno ustavljajo turisti. Postrežba je dokaj hitra, cene primerno visoke, včasih pa se morajo gostje pred soncem zavarovati sami, da odpro senčnike, ki so speti.
nam o, ki ni osvojil državnega nogometnega prvenstva . ..
Kratek pomenek v recepciji: receptor je moral vprašati direktorja, da je izvedel, da imajo 252 ležišč in še 100 pomožnih. Penzion v sezoni stane od 84 do 96 dinarjev, kopanje v bazenu 6 din, v kadi 8. Kakšno zabavo lahko poiščejo gostje? Mini-golf, ki dela šele od 12. ure naprej (igra velja 2 din za otroke, 3 za odrasle); bar s programom, ob nedeljah je zaprt, ob sobotah in nedeljah ples. Za ljubitelje ribištva: ribolov v Krki, Savi, Sotli in Bregani. Za ribiče 10 din dnevna karta, za nečlane
15,	za tujce 30.
DOLENJSKE TOPLICE: BLAŽEN MIR
V	Dolenjskih Toplicah je bil prt na mizi čist, natakar je bil edini, ki se je v naši akciji spomnil', da bi kazalo na mizo postaviti tudi pepelnik — pritekel pa je že po eni minuti. Svojo vnemo je dokazal tudi potem, ko je
po dveh minutah prinesel sok, sendvič pa, ki so ga morali še pripraviti, še po petih minutah. Sendvič: dokaj sveža žemlja, rezina kumare in šunka iz konzerve. Za 4,5 dinarjev — bolj okusno kot v Čateških Toplicah, čeprav tudi v Dolenjskih ne vprašajo, kakšen sendvič gost želi.
Sprehod po kopališču se je začel z manjšim prepirom, ko je mojster v beli halji ob vhodu dejal, da ne pusti nikogar — niti da bi slikal. Po prvem razburjenju se je omehčal in dejal: „Zakaj pa niste takoj povedali!" Kot da v začetku nisem govoril slovensko? Drugače je bila voda v bazenu čista, gramofonska igla pa na srečo pokvarjena, sicer bi najbrž morali poslušati enolično izbiro popevk. Zraven bazena je bife, za razvedrilo kopalcev pa miza za namizni tenis. V slačilnicah je bilo precej smeti (posebno vstopnic za kopanje), sanitarije niso bile
Poletje je tu, sezona kopanja se začenja. Zlasti bazeni s termalno vodo bodo od dne do dne bolj obiskani. Take razglednice, kot je ta, bodo vedno redkejše. Ljudi bo toliko, da bo pri skoku v vodo potrebno paziti, da ne bo kdo skočil komu na glavo.
Čateške Toplice, po abecedi s četrto črko kot začetnico, so se mi glede postrežbe dobro zamerile. Sicer je res, da nikoli niso slovele po pretirani hitrosti natakarjev, a doživljaj je vreden premisleka. S kolegom sva se usedla za nepogrnjeno mizo, na kateri so bili še sledovi ptičjih nočnih obiskov. Tudi stoli niso bili posebno čisti. Prvi vtis: turizem se tu začenja šele popoldne. Prav tedaj, ko sva pošteno sedla, sta mimo prišla dva natakarja z množico čistih prtov. Tretji si je dajal delo ob neki prazni mizi. Eden je skakal v restavraciji, medtem ko sva midva sedela na vrtu. Spet eden je prišel vprašat dva penzionska gosta, ki sta sedela tri mize ali pet metrov stran od naju, kaj že Uta ... Prebrala sva že vse športne novice, ko se naju je po -20 minutah čakanja usmilil šesti natakar. Tedaj sta prva dva po strogo določenem obrednem redu začela s prti pokrivati prazne mize — za nas, ki smo
sedeli drugje, jima očitno ni bilo mar. Se štiri minute je trajalo, da sta prišla na mizo sendvič in marelični sok. Sendvič: dve tanki rezini črnega kruha, odrezanega bržkone pred nekaj urami, 3 kosi salame in ena rezina kumarice. Vse skupaj je stalo pet dinarjev. Natakar ni vprašal, kakšen sendvič želiva — po mojem bi bila lahko tudi sovražnika mesa in bi jedla samo sir. Toda pozor: bil je edini, ki je vljudno natočil kozarec s sokom!
Pregled kopališča je dal tak rezultat: izredna čistost, od vseh kopališč največ ležalnih desk, lepo pritrjenih, sanitarije nepoškodovane in lepo urejene, voda čista, bife - odprt že sredi dopoldneva, dva igralna avtomata, v zvočnikih blagodejen mir. Kadar sem namreč prišel v Čateške Toplice ob navalu, je v zvočnikih tulil Mišo Kovač, vsak Zagrebčan pa je s svojim tranzistorjem v roki klel Di-
Prvi minigolf na Dolenjskem, ki so ga imenovali „V dolini gradov“, kaže danes približno tako podobo kot gradovi v resnici. Razlika je le v tem, da so gradovi hirali stoletja, igrišče v Šmarjeških Toplicah pa je izdihnilo v nekaj letih ...
brezhibne, manjkalo je nekaj pokrovov na školjkah.
Za zabavo imajo v Dolenjskih Toplicah bolj mačehovske odnose. Ob sobotah in nedeljah ples, ob sobotah (istočasno!) kino, so povedali v recepciji. Na vrtu restavracije so v bazenčku postrvi iz Krke: ne vem, ali bi jih štel k zabavi ali so bolj primerne, da človek cedi sline, če jih ne naroči kot pečenko .. , Imajo okrog 160 ležišč, penzion je po 72 dinarjev, kopanje v bazenu stane 5 din. Prodajajo tudi dnevne ribiške karte, stanejo od 15 do 60 din — odvisno od kraja, kjer nameravate loviti, in rib, ki jih želite spraviti na trnek.
OTOČEC: SENČNIKE RAZGRNI SAM!
Otočec, biser turizma na Krki in tako naprej. Biserno najdražji, saj je stal marelični sok skupaj s sendvičem (brez vprašanja, s čim naj bo nadevan) 6,5 dinarjev. Prt na mizi ni bil čist, drobtin je bilo vse polno. Ko je po petih minutah prihitel natakar, jih je pobrisal, senčnika zraven mize pa kljub soncu ni razpel. Po petih minutah, kolikor je minilo od naročila pa do trenutka, da je sendvič s sokom priromal na mizo, sem lahko ugotovil: na enem kosu belega kruha — Otočec je bil edini, kjer so postregli z belim kruhom — je bilo dokaj šunke iz konzerve in košček na okroglo odrezane kumarice. Čeprav sem si moral senco narediti sam, natakar niti z očmi ni trenil, ko je bil senčnik razpet. Kaj šele, da bi se zahvalil za pomoč!
Otočcu zmanjšuje turistične možnosti zlasti to, da nima bazena. Kopališče je letos ob Krki še kar urejeno, trava pokošena, kabine za preoblačenje pripravljene, le stopnice, ki so v vodi, bi lahko včasih s sirkovo krtačo zdrgnili, da bi očistili mah, na katerem grdo drsi. Ob nedeljah pobirajo po 5 din parkirnine za avto, kopanje v Krki je zastonj. Kamp je bil pust, saj se ustavljajo pretežno prehodni gostje. Slabost: čeprav imajo vodo in elektriko, manjka trgovina!
Recepcija na Otočcu je bila edina, ki je zares obveščena o tem, kar je treba turistu povedati. To pa je: 170 ležišč, penzion od 78 do 120 dinarjev. Ribiške karte: za bele ribe od 12 do 30 dinarjev, za postrvi od 20 do 60. Po prvem juliju: vsak dan razen ponedeljka ples v motelski restavraciji. Za zabavo še: vrsta prireditev, zlasti v okviru Dolenjskega poletja 71, na Strugi — konjski šport.
ŠMARJETA:
UBOGI MINIGOLF!
Prvi pogled turista, ki se pripelje v Šmarješke Toplice je, da bodo morda zanemarjene. Minigolf je namreč povsem uničen: beton hrapav in razpokan, gradovi, ki predstavljajo ovire, pa so tudi že skoraj taki, kot so resnični gradovi ob Krki — | skratka, v propadajočem stanju.
Zato pa ostaja Šmarjeta še naprej idilična v drugih pogledih: lepo urejena okolica (nasploh so okolice dolenjskih turističnih središč dobro urejene), « prijeten hlad pod drevesi na vrtu, čist vodnjak in lep vodomet. Za marelični sok in sendvič — 6 dinarjev. Natakar pa je bil edini, ki je vprašal: „S salamo, pršutom ah šunko? “ Šunka je bila iz konzerve, kumarice — košček, odrezan na okroglo. Na mizah — sveži prti. Po treh minutah je natakar prišel, še tri minute je trajalo, da je naročeno prinesel.
Bazen je tak, kot je bil pred leti, lesen, voda v njem je bila čista. Kopanje stane 5 dinarjev, omarice in kabine za preoblačenje bi kazalo počasi malo popraviti in pobarvati, stranišče je dokaj čisto — le da školjka nima deske.
Penzion v Šmarjeških Toplicah stane v sezoni 60 do 77 dinarjev, na razpolago je okrog 150 ležišč. Minigolf je dva dinarja, kegljanje s kroglo, ki je obešena na žici, je zastonj. Keglje bi lahko kupih nove, kroglo tudi, saj je les že tako na koncu, da letijo od kegljev trske. Ob sobotah je ples, v baru „Topliška klet“ ni programa, je pa glasbena skrinja.
Za zabavo še: vožnja s kočijo. 4 Prodajajo tudi ribiške karte, a v recepciji niso vedeli povedati* koliko stanejo, češ da ima upravnica cenik zaklenjen. Lovi se, kajpak, v Krki!
TOREJ: POKER ALI KAJ DRUGEGA?
Tako je torej v najpomembnejših dolenjskih turističnih krajih. Kako bi označili? Turizem pozna boljše, pozna tudi slabše kraje. Pozna boljšo in pozna slabšo postrežbo od te; ki smo ji bili priča. V Č ateškik Toplicah so kljub dobrim dvajsetim minutam še zmeraj vajenci v primerjavi z nekaterimi obmorskimi hoteli, ki pustijo goste čakati še dlje. Tudi pen zioni niso med najdražjimi. Le zabava, ta šepa. Mar turisti pri hajajo samo zaradi vode, sonca, postelje in hrane? In malo več vljudnosti, drobnih pozornosti
—	tudi ne bi škodilo. Sezona se pravzaprav šele začenja!
J. SPLICHAT
■kifc' ' WB — iiP
mw IMS
TURISTltni
^ DAKIČU
S® i 11 9% BJJJ Wm
Združeno podjetje slovenske železarne ŽELEZARNA JESENICE
SPREJME
1. večje število mladih delavcev za priučitev železarskih . poklicev:
• ŽI ČAR
• HLADNOVALJAVEC
2. večje število delavcev za priučitev in delo v talilniških in valjarniških obratih
POGOJI:
pod 1.— za priučitev poklicev žičar ali hladnovaljavec sprejemamo mladince v starosti od 17 do 25 let
— imeti morajo zaključenih 6 razredov osnovne šole
— čas priučevanja je 6 mesecev. V tem času prejemajo OD v višini 900—950 din
— s priučitvijo pridobijo naziv priučeni KV žičar ali KV hladnovaljavec
— OD se gibljejo nad 1200 din, odvisno od rezultatov dela
pod 2. — za priučitev in delo v talilniških in valjarniških obratih sprejemamo delavce v starosti nad 18 let z najmanj 4 razredi osnovne šole
— priučevanja traja 14 dni do 3 mesece
— osebni dohodek znaša 1100 do 1300 N-din
Vsem delavcem zagotavljamo samsko stanovanje in prehrano v gostinskem podjetju Zelezar po'regresiranih cenah.
Vsi interesenti, ki žele postati stalni sodelavci kolektiva Železarne Jesenice, naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: ZPSŽ — Železarna Jesenice, kadrovski sektor, 04270 Jesenice, ali pa naj se osebno zglase na dan sprejema — vsak torek med 6. in 3. uro na istem naslovu.
KRKA
KRKA TOVARNA ZDRAVIL V NOVEM MESTU
SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD
razpisuje
NAGRADO KRKE ZA LETO 1972 za dijake srednjih šol na Dolenjskem
Namen nagrade KRKE je spodbuditi dijake k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu na področju znanosti, ki pogojujejo nadaljnji razvoj farmacevtske in njej sorodne proizvodnje.
A. TEME:
1. GORJANCI IN ZDRAVILNA ZELIŠČA
2. FILICIS MARIS— EKSTRAKT FILIX MASS
3. KVANTIFIKACIJA EFEKTOV PRI IZBOLJŠANJU KVALITETE PROIZVODA
4. DOLENJSKA — DOLINA GRADOV
B. POGOJI:
Na razpis se lahko prijavijo dijaki vseh srednjih šol na Dolenjskem. V nalogi morajo biti navedeni viri in uporabljena literatura, naloge morajo biti natipkane in vsaj mehko vezane. Kandidati morajo poslati svoje naloge v 3 izvodih najkasneje do 31. januarja 1972 na naslov: »KRKA«, tovarna zdravil, Novo mesto, Sklad Krkinih nagrad — 68000 Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19. Imena nagrajencev in naslovi nalog bodo javno objavljeni. Nagrajene naloge so last podjetja. Avtor ima pravico nalogo objaviti, mora pa obvezno navesti, da je bila nagrajena z nagrado KRKE.
C. NAGRADE:
Za vsako temo so predvidene po	3 nagrade. Višina nagrad:
1. nagrada	1.400	N-din
2. nagrada	1.100	N-din
3. nagrada	800	N-din
Nenagrajene naloge lahko Svet Krkinih nagrad odkupi.
Slavnostna podelitev nagrad bo 23. aprila 1972, na dan obletnice ustanovitve podjetja.
Za podrobnejše informacije pišite na naslov:
»KRKA«, TOVARNA ZDRAVIL SKLAD KRKINIH NAGRAD 68000 NOVO MESTO CESTA KOMANDANTA STANETA 19
Gasilsko društvo Struge v kočevski občini je imelo 6. junija veliko slovesnost. Dobili so namreč nov avto in razvili svoj prapor. Za gasilski avto-kombi so prispevali tudi občani in nekatere krajevne organizacije. (Foto: D. Mohar)
Še druga plat o »Potoških bojevnikih«
Pod naslovom ,,Potoška bojevnika” ste nekaj pisali v Dolenjskem listu 24. junija letos. Vaš tov. Primc piše, da postaja milice v Ribnici raziskuje „težak primer“, ki se je zgodil v mojem lokalu 3. maja letos. Od-govorti moram, da so takšni „težki primeri" kar reden pojav v potoških gostilnah, povzročajo pa jih tovariši, kot je Anton Kordiš iz Srednje vasi, znan pretepač in še posebno nevaren, ker grize. Z ugrizi je poškodoval že več ljudi in je bil zavoljo ugrizov že kaznovan. Zato ni čudno, da se ga gostje in gostilničarji boje, žal pa nimamo prepovedi, da mu ne bi smeli točiti alkoholnih pijač.
Omenjenega dne je Anton Kordiš v mojem lokalu popil dvakrat po dva decilitra vina, in ker že za to ni imel denarja, smo mu nadaljnjo strežbo odklonili. Nato je romal od mize do mize in prosil goste za pijačo. Vsekakor mu je niso odklanjali, če sodimo po tem, da je bil vedno gtasnejši. Začelje zmerjati goste z izrazi, ki niso primerni za tisk, polival je polne kozarce in enega izmed gostov zmajal, češ da je baraba, ker je po krivem dobil priznano dvojno štetje, in da bi slednje tudi njemu pripadalo itd. (Omenim
naj še to, da je Kordiš dočakal zadnjo vojno kot kratkohlačnik, nato pa je vojno nadaljeval po gostilnah).
Ob 19.30 me je skupina gostov prosila, naj Kordiša odstranim. Stopil sem k njemu in mu lepo povedal, naj miruje ali pa takoj zapusti lokal. Po tem opominu je začel segati po meni in me v trenutku, ko nisem dovolj pazil, podrl na tla, tako da je obležal na meni V tem dokaj neugodnem položaju sem ga držal za lase, da me ni ogrizel. Nato ga je z mene potegnil Franc Benčina. Ko sva vstala, se je spet zagnal vame. Pri tem sem ga rahlo položil na pod in ga držal za glavo, da se je umiril. Takoj je začel tarnati, da ga boli noga, da je verjetno zlomljena, ker ga je že prej konj udariL Seveda je izjavo takoj popravil in spremenil, da ga je konj udaril v roko. Vstati ni hotel ali pa ni mogel, ker je bil pijan, mu seveda nismo verjeli. Kljub temu pa smo šli po zdravnika, ki je res ugotovil zlom. Nato smo ga v spremstvu njegovega sina prepeljali na njegov dom.
Pri tem Kordiša nisem ne udaril niti brcnil, kot zdaj on trdi Baje je zdravnik naslednji dan ugotovil težke notranje in zunanje poškodbe in je naslednji dan odredil prevoz v
»Takoj bi prišli domov!«
Drago uredništvo!
Zelo sem zadovoljen z vašim listom in vam želim še vnaprej veliko uspeha, pa tudi čimveč novih naročnikov. Mi, ki smo na delu v Nemčiji, se še kar dobro počutimo, samo ko bi bili doma, bi bilo pa še lepše! Ko bi pri nas vsaj malo več plačali navadnega delavca, pa bi prišli takoj domov. Naj nihče ne misli, da nas v Nemčiji ne izkoristijo do kraja. Dobro moramo delati, samo to je boljše, da bolje plačajo.
Vodnik po Brežicah
Pravkar je izšla že drnga izdaja kulturnozgodovinskega vodnika po Brežicah v seriji vodnikov po kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije, ki jih izdaja Zavod za spomeniško varstvo SRS. Avtor je prof. Stanko Skaler, ravnatelj Posavskega muzeja.
Nova izdaja vodnika je nekoliko razširjena in dopolnjena prva izdaja iz leta 1969, dodana pa sta še povzetek v italijanskem in nemškem jeziku, kar daje vodniku večjo vrednost in omogoča dosti širši krog bralcev. Seznanja nas z zgodovino Brežic in brežiškega gradu, popelje nas skozi zbirke Posavskega muzeja in v nekatere kraje v Spodnjem Posavju, ki so tako ali drugače zanimivi za popotnega človeka. Drobna knjižica z bogato vsebino je napisana s temeljitim in širokim strokovnim znanjem ter z ljubeznijo do domačega kraja in njegove zgodovinske dediščine.
Ob vodniku po Brežicah si zaželimo še več takih kulturnozgodovinskih vodnikov, ki bi nas na kratko, toda z vso strokovno natančnostjo seznanili še z drugimi dolenjskimi kraji, ki zaslužijo, da bi bili opisani: Krško, Kostanjevica, Pleterje, Novo mesto, Metlika, Ribnica in še kateri. Brežiška izkušnja nas uči, da so taki vodniki potrebni in iskani Turistu so zanesljiva informacija, pedagoškim delavcem pa odlična pomoč pri razlagi zgodovine domačega kraja.
Na koncu še predlog oz. želja prizadevnemu avtorju: bliža se obletnica velikega slovensko-hrvaškega kmečkega punta. Ob njej bodo izrečene velike besede in napisane znanstvene študije. Široki krog bralcev pa bi si želel od prof. Škaleija podoben vodnik po poteh kmečkih puntarjev in oris njihove tragične usode, saj snov odlično pozna.
TONE KNEZ
Pa še eno željo bi imeli mi vsi, ki stanujemo od Krškega do Velikega Trna: da bi doma vsaj malo bolj skrbeli za cesto, saj je skoraj taka kot kak kolovoz! Cestarji bi morali bolj delati, nadzorniki pa skrbeti, da bi bila cesta v redu. Ubogi delavci, ki se morajo vsak dan voziti od Velikega Trna na delo v Krško! Še čudno, da zdrži kolo ali moped leto dni, saj se ponekod pelješ tako, kot bi se vozil po njivi, kadar je pripravljena za sajenje krompirja.
Zdaj vas pa vse prav lepo pozdravlja
ALFONZ ŠR1BAR, Bietigheim, Zah. Nemčija
bolnišnico. Kje in kako je Anton Kordiš te poškodbe dobil od 22. ure
3.	maja do naslednjega dne, ko je bil prepeljan v bolnišnico, ne vem. Obstaja pa govorica, ki bo gotovo zanimiva za sodišče, če bo Kordiš tožil, kot zdaj grozi. O tem pa ne dvomim, saj me je njegov advokat že pozval, naj mu dam odškodnino. Seveda bodo navzoči trezni gostje lahko povedali resnico.
V	članku piše tov. Primc, daje bil Kordiš pijan. To drži, napil pa se je pri gostili, pri katerili je bil pozneje nezaželen kot vedno.
ALBIN KOŠMRLJ, bife ,,Na Kapli“ Loški potok
Kdo je proti kegljišču?
Kegljaški šport je bil včasih v Novem mestu izredno razvit. Bilo je kar 500 registriranih tekmovalcev, okoli dvakrat toliko takšnih, ki so kegljali za razvedrilo, in kar 5 ženskih kegljaških klubov. 1958. leta so bili kegljači tik pred gradnjo sodobnega kegljišča, za katerega je bilo zbranih že 12 milijonov din. Takrat je iznenada prevladalo mišljenje, da je kegljanje „gostilniški” šport, zbrani denar je bil porabljen v druge namene in to je pomenilo počasno hiranje novomeškega kegljaštva. Veliko število aktivnih kegljačev se ni moglo zvrstiti na treningih, povsod so začela rasti sodobna avtomatska večstezna kegljišča in naši kegljači, ki so bili takrat še v slovenskem vrhu, se pozneje niso več mogli meriti's tistimi, ki so jim bili na voljo ugodnejši pogoji.
Kegljanje je šport, ki človeka razgiba in razvedri hkrati, in je zlasti priljubljeno med delavstvom. Novo mesto kljub temu ob okoli 12 tisoč zaposlenih še danes nima avtomatskega kegljišča, ki bi zaposlenim omogočilo takšen šport in takšno razvedrilo. Zlasti delavcem nudimo v te namene zelo malo. Mar torej ne bi kazalo vprašati delavski razred (o njem zadnje čase govorimo več, kot smo prej), kaj misli o tem, in zbrati denar s prispevki podjetij ter zgraditi družbeno avtomatsko kegljišče, preden bo to storil kak zasebnik?
M. J.
PLAT ZVONA
Kmetijstvo, ki je bilo toliko časa zapostavljeno, se ne bo moglo rešiti svojih težav in se prenoviti brez večje družbene pomoči, ki jo razvita industrija in druge dejavnosti v Sloveniji že lahko nudijo. Zadnja leta čutimo pripravljenost odgovornih družbenih dejavnikov, vendar nekateri pojavi kažejo, da načrtov ne bomo uresničili, če se razmere ne bodo spremenile.
- Materialni položaj kmetijstva je letos spet slabši in je kritičen. Poprečni osebni dohodek na aktivnega delavca v kmetijstvu je za polovico manjši od poprečnega zaslužka vseh zaposlenih v Sloveniji. Tudi v družbenem kmetijstvu so prejemki za 15 do 20 odst. manjši kot v drugih dejavnostih (primerjano po kvalifikacijah).
- Strokovnjaki v vedno večjem številu zapuščajo
kmetijstvo in se zaposlujejo drugod Mladi gospodarji odhajajo s kmetij.
- Poslovne banke se ne zanimajo za naložbe v kmetijstvo, saj komaj 3 odst. investicijskih naložb v Sloveniji odpade na kmetijstvo.
- Še vedno se ni posrečilo obvladati trg s kmetijskimi pridelki, ugotavljamo, da niso sprejeti predpisi, ki bi urejali odnose cen med kmetijskimi pridelki in reprodu kcijskim materialom.
- Spodbuda pri izvozu je premajhna, saj 7-odstotna retencijska kvota ni zadostna.
- Nimamo še kmetijskega vrha i’ Sloveniji (sekretariat, zadružna zveza itd), kar je edinstven primer v' svetu, (iz odprtega pisma
kmetijskih inženirjev in
tehnikov, zbranih na 13.
rednem občnem zboru v
Mariboru)
JAKAC RAZSTAVLJA V TITOGRADU
V modemi galeriji v Titogradu je akademski slikar Božidar Jakac na predvečer dneva borca odprl razstavo svojih del, ki bo odprta do 14. julija. Hkrati je izšel katalog z reprodukcijami nekaterih znanih Jakčevih del.
KOSTANJEVICA POČIVA, V SEČI ZBOR KIPARJEV
Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva letos v Kostanjevici ne bo, zato pa bodo vse poletje pela kiparska dleta v Seči pri Portorožu. Za kiparski simpozij v tem kraju se je prijavilo 20 umetnikov iz desetih držav, ki bi radi oblikovali umetniške like iz kamna. Umetniški svet Forme vive je izmed prijavljencev izbral samo pet kiparjev: dva Japonca, Tunizijca, Čehosiovaka in Jugoslovana.
Na dobri poti
Pred kratkim so v Ljubljani ustanovili tudi kulturno skupnost Slovenije. Na ustanovni skupščini je predsednik republiškega prosvetno-kul-turnega zbora Miloš Poljanšek poudaril, da pomeni povečan vpliv kulture, ki ga s kulturnimi skupnostmi zagotavljamo, močno nasprotno utež težnjam potrošniške miselnosti, ki hoče družbo duhovno osiromašiti. Govor je končal: „Z odpiranjem večjih možnosti vsem vrstam in oblikam kulturnega dela in umetniškega ustvarjanja bomo uveljavili tisto, kar smo hoteli doseči s sistemskimi spremembami v kulturi. To pa pomeni, da smo na dobri potL“
Doživetje vojne in miru
V Dolenjski galeriji bo do 31. julija odprta razstava 47 del Janeza Černa-ča, samorastnega slikarja iz Kočevja — Slikar izvirnega izraza
r
S štiriintridesetimi voščenkami in trinajstimi olji se je novomeški kulturni javnosti predstavil slikar — samouk, sicer pa diplomirani gozdarski inženir, 34-letni Janez Černač iz Kočevja. Razstava v obeh dvoranah Dolenjske galerije bo odprta ves julij.
Na otvoritvi 1. julija proti večeru se je zbralo nekaj domačih ljubiteljev umetnosti in gostov iz Kočevja, predvsem slikarjevi prijatelji in znanci ter sodelavci iz KGP, Iger je Černač redno zaposlen.
Novo razstavo v Dolenjski galeriji je občinstvu predstavil ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc in obžaloval, ker Černač zaradi bolezni ni mogel priti k otvoritvi.
Več o pričujoči razstavi in umetniškem delu samorastniškega slikaija iz Kočevja je povedal njegov prijatelj kipar Stane Jarm, ki je razstavo tudi odprl. Jarm je poudaril, da je bil Černač rojen čisto v drugem
koncu Dolenjske, v Gorenji vasi pri Trebnjem, da je slikarsko pot začel v Kočevju. V katalog pa je zapisal, da je „Černač s svojim ustvarjanjem razmeroma v kratkem času našel svoj izraz, ki temelji na globokem doživljanju človekovega okolja in ne modnih muhah.“
Černač izpoveduje svet, ki ga je slikarstvo obdelalo že v tisoč inačicah, in vendar je izviren ter prepričljiv. Njegovo doživetje vojne in miru, zla in dobrega je v sedanjem času, ki ga pretresajo vietnamski pokoli in bengalijska lakota, več kot prizadet slikarski zapis. Njegova kitasta pokrajina ni pravljična de-
Otroci niso le posnemovalci
Šolarji razstavljajo kipe in slike
Do 10. julija bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta razstava likovnih del učencev višjih razredov kočevske osemletke. Učence, katerih dela so razstavljena, sta učila akademski kipar Stane Jarm in slikar Ivan Brudar. Razstavljeni kipi in slike pričajo, da sta vzgojitelja dala učencem solidno znanje, in kar je posebno razveseljivo, da jim nista vsiljevala svojega osebnega sloga. Razumljivo pa je, da je kljub temu v nekaterih delih učencev le čutiti vpliv (ne slepo posnemanje!) obeh umetnikov.
Posebno nekateri leseni kipi so že prave otroške mojstrovine in seveda, kar je razumljivo, odsev otroškega sveta oziroma razmišljanja (Indijanec, maska, indijanski totem). Žal pa nekateri uspeli kipi niso izdelani iz primernega lesa.	J.	P.
r
DANES BALET - V okviru Dolenjskega poletja 71 bodo drevi ob
20.	uri v Šmarjeških Toplicah nastopili plesalci baleta ljubljanske operne hiše. Ljubiteljem tovrstne umetnosti se obeta izreden užitek. Sredi julija bo podobna baletna predstava tudi na Otočcu.
IGRA V ŽUŽEMBERKU -Amatersko gledališče iz Novega mesta bo to soboto zvečer (ob 20. uri) ponovilo v Žužemberku za tamkajšnje občinstvo tri kratke komedije Antona Pavloviča Čehova pod skupnim naslovom „Mož svoje žene“. S tem delom, ki ga je režiral Marjan Kovač, so novomeški gledališčniki že nastopili v okviru sporeda Dolenjskega poletja 71.
VOLITEV VODSTVA V METLIKI - Metliška kulturna skupnost je bila ustanovljena med zadnjimi na našem območju. Tako je v zamudi tudi z izvolitvijo vodstva in drugih teles. V kratkem bodo tudi to storili.
ZMAGOVALCI NA HVARU - V soboto se je začel na Hvaru tradicio-
nalni festival amaterskih gledališč Jugoslavije. Poleg enajstih skupin iz drugih republik bodo gledalci v petnajstdnevnem sporedu spoznali tudi dve amaterski gledališči iz Slovenije
-	„Toneta Čufarja" z Jesenic in Prešernovo gledališče iz Kranja, ki sta zmagali na letošnjem srečanju amaterskih gledaliških skupin Slovenije na Jesenicah.
BORIS KOBE NA TV - Prejšnji teden je ljubljanska televizija prikazala srečanje z arhitektom in slikarjem Borisom Kobetom, čigar cikel slik z naslovom „Krka od izvirov do Soteske44 smo nedavno videli tudi v Dolenjski galeriji. Televizijska kamera je umetnika pokazala tako, kakor ga je bila zalotila: v kabinetu, na razgledišču, s paleto ob Kiki.
CELJSKI „OBRAZI44 - Ob izidu prve številke „Obrazov44 smo zapisah, da so v Celju dobili revijo, ki bo objavljala pesniške, prozne, polemične, likovne in druge zapise mladih ustvarjalcev. Naslednja dvojna številka je izšla z veliko zamudo pred kratkim.
Že pred meseci sem zapisal, kako nekaterim novomeškim kulturnim ustanovam grozi, da bodo izgubile sodelavce. Napoved se je uresničila: Dolenjski muzej in študijska knjižnica Mirana Jarca bosta morala iskati nova človeka.
Kot se je dalo izvedeti, sta sklenila oba kulturna delavca, zapustiti Novo mesto zavoljo nevzdržnih razmer, ki so vladale na kulturnem področju leta in leta. Niti z ustanovitvijo kulturne skupnosti napovedani boljši časi ju niso zadržali. Odšla sta tja, kjer je kulturi že zdaj bolje šlo in kjer znajo delo kulturnih delavcev neprimerno bolj ceniti oziroma vrednotiti kot pri nas.
Z odhodom arhivarja je Dolenjski muzej, pa ne samo ta ustanova, tudi ob marljivega publicista in prevajalca, ki mu bo težko najti zamenjavo. Med drugim je obogatil dolenjsko kulturno zakladnico z vrsto študij iz fevdalnih časov in prevodi iz Valvasorja. Kajpak bo to delo bržkone na novem delovnem mestu nadaljeval, le Novo mesto bo najbrž težko dobilo človeka, ki bi mu sledil v raziskovanju dolenjske preteklosti.
Mislim, da bo ena najpomembnejših nalog kulturne skupnosti, ki je že začela živeti, da bo posebej obravnavala prejemke in delovne pogoje kulturnih delavcev, ki svoje dejavnosti ne le v redu opravljajo, ampak jo tudi publicirajo. Gre torej za pravilno vrednotenje tiste dejavnosti, ki jo posamezniki opravijo poleg tiste na rednem delovnem mestu.
Ali pa bomo še nadalje izgubljali strokovnjake za kulturna področja in tako zavestno dovoljevali siromašenje dolenjskega kulturnega prostora. I. Z.
žela, ampak slikarsko izpovedan izrez iz resničnega okolja. Razstava je vsekakor vredna ogleda, zato je prav, da bo odprta do 31. julija.
I.	ZORAN
Podobe iz klasja požele navdušenje
V	prisotnosti številnih občanov krške občine ter kulturnih ustanov iz Slovenije in Hrvaške so v Kostanjevici počastili občinski praznik z razstavo umetnosti tavankutskih žena. Obiskovalcem Lamutovega likovnega salona so se tokrat predstavile „slamarke44 iz bunjevskih vasi. Na stenah galerije so raz-obešene njihove iz slame vezene podobe, oplemenitene z bogatim izročilom preteklosti. Umetnice živijo sredi žitnih polj, kjer pozimi vezejo slike iz vaškega življenja.
Ustvarjalnost teh žena je osupnila slehernega obiskovalca razstave, saj si niso niti približno predstavljah, kaj vse zmorejo roke kmečkih gospodinj. V Sloveniji sicer prvič razstavljajo, drugod pa jih že poznajo in so bile deležne lepih priznanj. Razstava kmetic-slikark iz Tavan-kuta, vasi z 8000 prebivalci blizu Subotice, zasluži obisk in občudo-
vanje:
J.T.
Kaj na jesen?
V	okviru kulturnih skupnosti ali komitejev za idejna vprašanja pri občinskih konferencah ZKS naj bi komunisti ustanovili komisije in aktive, v katerih bi razreševali najrazlič-rtejša kulturna vprašanja, predvsem pa našli „formulo44 za uresničitev načela množičnosti v kulturi in prav tako za uspešnost kulturne akcije. Ustrezne delovne načrte bi morali izdelati najkasneje do jeseni in tako zagotoviti večji in trajnejši vpliv na kulturno dogajanje. To naj bi bila v kratkem naloga komunistov na kulturnem področju v prihodnje, izoblikovala pa seje na nedavnem po->-svetu o poteku in uveljavljanju neodložljivih družbenih nalog v kulturi Posvet je pripravila komisija centralnega komiteja ZKS za idejna vprašanja kulture.
PODJETJA ZA ŠOLSKI IZLET
Učenci osmega razreda osnovne šole v Loškem potoku so bili pred kratkim na tridnevnem poučnem izletu. Ogledah so si Kras in Jadran do otoka Krka. Bivši šolarji so zelo hvaležni obratu INLES, Kmetijski zadrugi Loški potok, Trgovskemu podjetju in Temeljni kulturni skupnosti, ki so prispevali denar in tako omogočili izlet prav vsem učencem. Socialno šibki šolarji niso plačali za iziet ničesar, ostali pa sorazmerno z možnostmi.
Izlet bo ostal vsem kot lep spomin na šolo. Marsikdo še dolgo ne bi videl morja, če ne bi bilo tega izleta.
PRECEJ BOLJŠI USPEH
88,6 odstotka učencev osnovne šole Loški potok je končalo šolo brez slabe ocene ali 2,7 odstotka več kot lani. Solo je obiskovalo 268 učencev. Na predmetni stopnji ima 24 učencev popravni izpit, eden pa je padel. Več o ozadju teh učnih uspehov bomo še poročali
Kakšna nasprotja!
V.
K temu zapisu so me spodbudili „Cetrkovi razgledi“ na ljubljanski televiziji 24. junija, v katerih so gledalcem približali drobce o kulturni dejavnosti v nekaterih odročnih in manj raz-, vitih krajih Notranjske in Slovenskega primorja.
Videli in slišali smo, kaj delajo drugod: vaščani prirejajo igre celo v hlevih, šu-pah in pod kozolci. Na vaje prihajajo tudi po dve uri hoda daleč, zbirajo se zvečer po 22. uri, ko konča delo druga izmena v industrijskih in obrtnih delavnicah, kjer je večina teh igralcev zaposlena. Vnema za kulturno življenje in želja, dati Iju-*dem, ki nič drugega ne poznajo kot igro v hlevu, vsaj nekaj, je v mladih prevladala. Ljudje ponosno govorijo o tej mladi generaciji. Še več: slišali smo, kako so se že marsikje odločili za zidavo prosvetnih domov in kako bo glavno breme spet na mladih. Kajpak bodo vse postorili brezplačno, udarniško, kot so izjavljali.
Po koncu te televizijske oddaje sem začel razmišljati
o	tistih ljudeh tam na Notranjskem in tistih tam v okolici Idrije, ki nemara še teže služijo kos kruha kot pri nas na Dolenjskem, pa kljub zgaranosti ne pozabljajo, da človek ne more živeti samo od kruha. Nehote sem začel njihove razmere primerjati z dolenjskimi in skoraj zaželel, da bi prišli k nam ukrast vse tiste številne kulturne dvorane in domove, ki so iz leta v leto bolj tihi in mrtvi. Kakšno nasprotje: tam deljajo, čeprav nimajo prostorov, pri nas pa imamo prostore, pa „večni mir in pokoj”.
Seveda imamo tudi pri nas kraje, kjer kultura še ni zamrla; toda čim bliže je kraj industrijskemu središču, tem manj kulture - tiste ljudske, amaterske - je. Ljudje so zadovoljni, če popoldne ujamejo še kakšno honorarno plačilo, če se lahko popeljejo z avtom - kultura, to naj bi jim bila postranska stvar. Ne velja za vse, da so taki, morda niti za večino ne, velja pa.
> Zares: kakšna nasprotja!
IVAN ZORAN
Jože Horvat-Jaki: PTICA (1971, kamzug)
Jaki med nami
Do 28. julija bo v avlah osnovne šole v Trebnjem odprta razstava slikarja Jakija. Samorastnik nam tokrat ponuja na ogled 58 podob (kamzugov, gravur, perorisb s tušem, lesorezov, jedkanic, bakropisov in risb s tušem), nastalih v letih 1962-1971. Na razstavi prikazan izrez Jakijevega desetletnega obdobja je samo košček podobe, ki nam jo slikar sicer daje o sebi in svojem notranjem svetu fantastičnih sanj .
Razstavljene slike potrjujejo, kar je bilo o Jakiju ponovno zapisano: da je vulkanski ustvarjalec, potrje-valec življenja, slikar čutnega in čustvenega sveta človeka ter Živah, pretkanega bolečin in prepletenega spoznanj o minljivem. Jaki še vedno
hodi svoja pota; tudi trebanjska razstava in njegova dela, nastala zadnja leta, tega ne skrivajo. Vse kaže, da uradna kritika o njem še dolgo ne bo dala zaključne podobe, čeprav ga bodo obiskovalci tudi na tej razstavi hvalili občudovali, pa tudi odklanjali Eno ob vsem tem vendarle drži: bogastvo njegovih barv, oblik, čustev in fantazije nas pritegne, daje misliti, sili k primerjanju in ocenjevanju.
Zdi se, da je slikarju slednje dovolj, da si ostaja zvest, hkrati pa nenehno snuje in poustvarja iz nikdar dokončanih podob včerajšnjega in današnjega sveta ter fantastičnih } obetov in groženj kozmičnih daljav.
TONE GOSNIK
F.S. Finžgar 9
STRIGI
Vesela jasnina je oblila Lucijino lice in hvaležno je stisnila roko možu, ki jo je vedel v hišo, kjer so strežajke in kuharice imele polne roke dela s pospravljanjem. Lucija je smuknila takoj. v sobico, se delavniški preoblekla in začela pomagati. Šimen je prišel iz hleva, ko je po dolgem času spet sam vardeval, obstal med vrati in ves zadovoljen gledal Lucijo, ki se je kakor vrtavka sukala in se ji je delo za čuda odsedalo.
Še pred poldnem je bila navlečena in zašaijena hiša taka, kakor bi ne bilo v njej svafovščine. Oče je poklical najemnice, jih plačal, Lucija pa je za vsako pripravila potic in prigrizkov za na dom. Zdelo se ji je, da bi bilo prav, če bi ostale še pri obedu. Toda oče je tako odredil in Lucija ni razmišljala, zakaj.
Opoldne je postavila obed na mizo že Lucija.
„Tukajle boš ti, Lucija,“ ji je oče odkazal sedež. „Gospodinja smuka
vedno ven in noter, zato bodi tu na kraju, kjer se lahko vsak hip snameš/* „Mihoija in Boltežaija še ni,“ je opomnila 's strahom Lucija, ko je razdeljevala žlice.
„Saj res,“ je pritrdil Gašper in vstal izza mize. „Kaj bosta večnost zaležala? Stopim ju poklicat.*4
Oče je rahlo namrgodil čelo in ni pristavil ne bev ne mev.
„Štefa, kje boš pa ti sedela? “ je držala Lucija lično žličko v rokah in gledala, kam bi jo položila.
„Pri tebi!“ je veselo rekla deklica, zlezla izza mize na klop in za očetovim hrbtom priplezala k Luciji.
„Tako? Ali nisi več moja? “ jo je oče podražil.
„Se,44 je Štefa zatrjevala. „Pa Lucija tudi moja, jeli? “
Štefa je pogledala z otroškimi očmi svakinjo in čakala odgovora. Lucija se je sklonila do nje in jo pobožala.
Medtem je Gašper trkal na vrata izbe. Nihče se ni odzval. Odprl je .Vse prazno. Pod mizo je ležal Mihorjev šopek, okno je bilo na stežaj odprto, po sobi je bilo vse v neredu. Gašperju je zaprlo sapo. Samo za trenutek se ni zavedel, kaj se je zgodilo. Toda to je bilo kakor hipen mrak čez oči, potem pa se mu je vse posvetilo. Vzdihnil je: „Torej to sta mi napravila! “
Jezen se je obrnil in na pragu še enkrat pogledal po praznih kljukah, kjer je navadno visela obleka bratov. Takrat je zopet opazil Mihorjev zmečkani šopek pod mizo. Vrnil se je, ga
pobral in skril pred Lucijo v stensko omarico.
Počasi je stopal z vrha v vežo in odprl duri v hišo. Lucija je ravno odmolila pred jedjo. Gašper je od-momljal za njo in ni vedel, kaj izre-kuje. Lucija se je ozrla in videla, kako je bled. Prebledela je še ona od temne slutnje.
„Ušla sta!“ je hripavo razodel Gašper. Maruši je obstala žlica sredi pota in izlila juho. Štefa je z odprtimi usti gledala brata, Luciji so zaplavale oči v pridržanih solzah. Samo oče se ni ganil. Mirno je nesel grižljaj k ustom. Niti čelo se mu ni pomračilo.
„Oče, ušla sta od hiše,“ je ponovil Gašper z glasom, ki je bila v njem že groza in jeza.
„To bi bil lahko že zjutraj vedel,“ je odvrnil oče malomarno in jedel. Vendar pa mu je ušel pogled kradoma na Lucijo, ki so ji brez joka 'začele kapati solze. Tedaj se je Šimen zganil. Stegnil je roko po Luciji in si jo pritisnil na prsi s tako ljubeznivostjo, da se je Maruši zdelo kar greh.
„Ne, Lucija! Ne, ne! Niti ene solze več. Nista je vredna.44
„Oh, oče, zaradi mene sta šla.44 Sedaj je Lucija zajokala na glas. Glava ji je omahnila na očetovo ramo. Stari jo je rahlo dvignil in se odmaknil od nje. Ves presunjen je bil. Toda naglo se je zbral, potrkal z nohtom po mizi in pribil:
„Ne zaradi tebe, zaradi napuha sta šla. Naj gresta! Povedal sem jima: na
vse vetrove peljejo poti s Podloga. Šla sta - Podlog pa stoji! Niti grma nista odnesla s seboj. Naj gresta. Čim dlje pojdeta, dlje jima bodo kazali. Tako. Sedaj pa jejmo.44
In segel je prvi po žlici. Tudi Lucija je jedla, zakaj velel je oče Šimen. Toda vsak grižljal ji je presedal.
Sredi tedna na Podlogu o hrupni svatovščini ni bilo več sledu. Vse je teklo, ko da se ni nič zgodilo. Maruša je kuho z veseljem zamenila s hlevom. Oče se ni kar nič obiral krog peči. Ves prerojen se je razgibal in delal, da bi mu ne bil Mihor ne Boltežar kos. Lucija je gospodinjila. Toda ona ni bila Maruša, ki je vse opravila z buijo, povrhu in odrivala smeti le toliko po kotih, da so pač mogli čeznje, ki za šivanko ni prijela zlepa in ji je bila neslana in presoljena jed deveta briga. Lucija je s čudovitim mirom in nepopisno skrbjo videla vsako malenkost. Zvečer je ni bilo spraviti k pokoju: šivala in krpala je perilo in obleko obema moškima, tudi Maruši je prikrojila marsikatero zaplato na krilo in kočemajko. Šimen je ogledoval vse to in z nekako otroško hvaležnostjo sprejemal od snahe izredno postrežbo in posebno dobre priboljške, ki jih niti sama niti Gašper nista bila deležna.
Ljudje so seveda zagnali vrišč zaradi obeh fantov, ki sta šla od hiše, češ mlada ju je izpodrinila. Toda na Podlogu ni nihče zinil o njiju, dasi so vsi vedeli, kje sta. Fanta se tudi nista oglasila ne s pisanjem ne z besedo.
Oče je čisto dobro vedel, da ljudje pikajo Lucijo zaradi tega. Zato je naročil Gašperju (samo tedaj je izpre-govoril o sinovih in tudi tedaj med štirimi očmi), naj Lucija sama ne hodi okrog ljudi. „Premehka je. Z jeziki opravim jaz.44
In je tudi opravil. Ko se gaje nekdo lotil pri Štebucu, kako bodo zmogli Podlog, ker sta dva ušla, mu je oče zaprl besedo: „Kaj ti mar, ti oklešček suhi? Kaj nisem jaz za dva? In ali ni Gašper tudi za toliko, če si pljune v roke? In Lucija! Sakrabolsko, če bi bili dobili mlado, ki bi bila privlekla dote k hiši tolikanj, da bi hlev nastlal z bankovci, za primojstokrat, da bi ne bila zatorej, kot je Lucija. Štebuc, vina gor! Ti, suhljač, si pa umij z njim svoj umazani jezik.44
Suhljač je umolknil, piti se pa ni branil.
Luciji je dobro dela očetova borba zanjo. Toda trn je tičal v njenem mehkem srcu. Ni si mogla izbiti iz glave, da je ona samo zato, ker je bila kajžarska, razbila družino na Podlogu. In z nikomer ni mogla o tem govoriti. Poskusila je z Gašperjem, ko sta bila sama v sobici, poskusila dvakrat, trikrat. Toda Gašper je vselej umolknil in jo kratko zavrnil: „Kar pusti očetu. Bo že on .44 Zato je bjj,a ta zaprta bolečina tem bolj pereča. Zajedla se je vanjo nepokojna misel, da jo je Gašper zasnubil kljub vsemu vendarle samo zato, ker jo je moral. Podlog ni bil vajen sramote.
f '
; ■■ \
mm
Nedeljske konjske dirke v Šentjerneju so navdušile številne gledalce, škoda, da so nekateri neodgovorni ljudje ob koncu pokvarili dober vtis, saj so spravljali v nevarnost svoje in življenje tekmovalcev. Na diki: zmagovalec na ovirah Mariborčan Vihar s kobilo Vereno. (Foto: S. DOKL)
Uspeh, kaj pa jeseni7
Novomeški košarkaiji so si morali z dodatno izločilno tekmo priboriti pravico do nastopanja v B skupini prve slovenske lige. Nepričakovano pa so spomladi preskakovali oviro in pokleknili šele v zadnjem kolu v Ljubljani.
Po prvem delu so prvi; samo trije kandidati so še za dve mesti, ki prihodnje leto neposredno peljeta v A skupino. Novomeščani s svojo mlado ekipo, v kateri ima velika večina igralcev mnogo premalo težkih tekem za sabo, da bi lahko zdržali tekmovanje v enakem tempu, so najbrž v najslabšem položaju med to trojico. Morda je celo bolje, če jim letos ne uspe, ker bodo sicer neizkušeni še v težji konkurenci gotovo težko uspevali, še posebej dokler ne bodo dobili enega ali dveh izrazito visokih igralcev.
In kako je bilo v prvem delu? Novomeščani so med vsemi dali največ košev in imajo najboljšo razliko v koših. Prav tako so med redkimi ekipami najbolj discipliniranih, s katerimi sodniki niso imeli nobenih težav. V tem delu so koše za Novo-meščane dali: Ž. Kovačevič 167, Splichal 148, Pirc 89, Šepetave 76, S. Kovačevič 66, Počrvina 50, Šobar 45, Piletič 4, Papič 3 in Bencik 2; skupaj 651 v devetih srečanjih ali 72 na tekmo. In še lestvica:
Novo mesto	9	8	1	651:544	16
Branik	9	8	1	603:537	16
Savsko naselje 9	7	2	639:534	14
Zarja	9	4	5	586:549	8
Ljubljana	9	4	5	555:559	8
Prule	9	4	5	602:616	8
Elektra	9	3	6	636:699	6
Konus	9	3	6	563:668	6
Tolmin	9	2	7	530:607	4
Stadion	9	2	7	566:668	4
NA KONJSKIH DIRKAH 5000 GLEDALCEV
Tradicionalne konjske dirke v Šentjerneju so v nedeljo privabile veliko število ljubiteljev konjeniškega športa. Vsem, ki so ta dan prišli v Šentjernej, ni bilo žal. Prireditev je bila zanimiva, tekmovalni program je bil pester, žal pa je tokrat odrekla rediteljska služba. Le naključju se imajo organizatorji zahvaliti, da ni prišlo do nesreče. Pred startom najvažnejše dirke, ,,Krožne dirke Slo-venije“, je prišlo do predčasnega starta, zato so se kar naenkrat znašli konji in vozniki med publiko. Razumljivo, da bi krajši konec potegnili le gledalci, ki niso upoštevali navodil organizatorjev. V najzanimivejši dirki dneva, ki velja tudi za republiško prvenstvo, je v lepi in razburljivi vožnji zmagal voznik Prešeren iz Ljubljane.
Prvo študij, potem šah!
Dolenjska šahistka Anica Praznik iz Stične je z vsem srcem pri šahu, vendar daje študiju prednost — Dvakrat je že igrala na državnem prvenstvu
Anica Praznik, 20-letna študentka II. letnika medicinske fakultete v Ljubljani, je bila tudi zastopnica Dolenjske na XXV. ženskem republiškem šahovskem prvenstvu, ki se je te dni odigralo na Otočcu. Republiška ženska šahovska prvakinja iz leta 1969, je doma iz Stične in brani barve Kočevja. Razgovor z eno najbolj nadarjenih slovenskih šahistk je bil zelo prijeten, Anica je povedala marsikaj zanimivega.
- Kako povezujete študij medicine z igranjem šaha?
„Čeprav sem z dušo in srcem pri šahu, je vseeno Študij moja prva naloga. Predobro se zavedam, da se od šaha ne da živeti, zato je nujno, da imajo šahisti tudi poklic. Ko bom dokončala študij, se bom še z večjo resnostjo lotila te zapletene, vendar vedno privlačne igre.“
- Precej časa ste igrali za Kočevje, zadnje čase pa, pravijo, vas vleče v Ljubljano k „Zmaju". Ali je na tem kaj resnice?
,,Z veseljem sem igrala v Kočevju, tudi zdaj bi, če bi bile razmere urejene. Vendar, ker je marljivi in prizadevni Ive Stanič vse svoje meči posvetil pionirjem in mladincem, je članski šah v veliki krizi. Zaenkrat igram še za Kočevje, za Ljubljančane nisem igrala še nobene partije.14
- ,Kaj menite, ali bo Kočevje dobilo spet svoj stari sloves „šahovske prestolnice“?
„Trdno sem prepričana, da bo Staničeva „mlada garda“ kmalu pokazala svoje vrline, potem pa bo treba drugače zastaviti delo. Kakovostni šah zahteva svoje, tega pa se menda v Kočevju ne zavedajo dovolj/1
- Na šahovskem nebu vzhajata dve mladi zvezdici: Peterletova in Zajčeva iz mokronoške šole Jožeta Hočevarja. Kaj mislite, bo iz teh dveh deklic Še kaj?
„Pokazali sta velik smisel za šahovsko igro. Če bosta vztrajno nadaljevali, bosta lahko zelo dobri šahistki.“
- Kako je z ženskim šahom na splošno?
„Prepričana sem, da tudi v Sloveniji napredujemo.“
- Katera zmaga vam je ostala najbolj v spominu?
„Ko sem leta 1965 kot pionirka premagala Mariborčanko Brigito Serianz.“
- Kolikokrat ste že sodelovali na državnem prvenstvu in ali nameravate po tem republiškem prvenstvu igrati na državnem prvenstvu?
„Nisem povsem prepričana, da bom udeleženka državnega prvenstva, ker sem užaljena. Na zadnjem prvenstvu bi lahko igrala, imela sem celo pravico in čas, pa so me pozabili povabiti. S tako politiko se ne pride daleč. Do zdaj sem igrala dvakrat/4
MARJAN ŠPILAR REPUBLIŠKI PRVAK
V soboto in nedeljo je bilo v Celju letošnje republiško atletsko prvenstvo za člane. Udeležba je bila dobra, dosežki atletov pa so bili solidni. Med udeleženci je bilo tudi nekaj atletov Novega mesta. Največ je dosegel Marjan Špilar, ki je v kopju osvojil naslov republiškega prvaka. Boljše rezultate in uvrstitev sta dosegla še Milan Šimunič v troskoku in | Vesna Sajetova v kopju.
Rezultati:	kopje -	1. Špilar
65,35; Dragaš 54,59; troskok - 4. Šimunič 13,55; daljina - 5. Šimunič 6,45; 100 m - 7. Gazvodova 12,9; 200 m - Gazvodova 26,6; I kopje - 5. Saje 34,00.
BAUP.GARTNER NAJBOLJŠI MLADINEC - KOPJAŠ
Nadarjeni črnomaljski metalec kopja Vojko Baumgartner je na letošnjem republiškem atletskem prvenstvu za mlajše mladince v Celju osvojil naslov republiškega prvaka. Lepe uspehe sta dosegla tudi Novo-meščana Možina in Secnjak.
Rezultati: kopje - 1. Baumgartner (Črn.) 48,64; 4. Sečnjak (N. m.) 43,20; disk - 2. Možina (N. m.) 37,64; krogla - 6. do 7. Komelj (N.,m) 11,01, 11. SečnjakT0,35.
V KRŠKEM ŠTIRI PLAVALNE PRIREDITVE
Plavalni klub Celulozar bo letos priredil štiri večje republiške plavalne prireditve: kandidiral bo za I. kolo plavalnega tekmovanja SRS za pokal Plavalne zveze Slovenije, za pionirsko prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje, za pionirsko prvenstvo SRS za najmlajše pionirje ter za člansko prvenstvo SRS v plavanju.
L. HARTMAN
Čatež vabi!
V nedeljo, 11. julija, bo ob 15. uri na Čatežu ena od voženj za državno prvenstvo v motokrosu. Na dirkah bodo nastopili predvsem vozači, ki se ta čas potegujejo za boljša mesta v tem športu. Med nastopajočimi bodo tudi štirje Brežičani: Mladkovič, Voljčanšek, Zajc in Jurešič. To bo zadnja vožnja na tej čateški stezi, kajti tekmovanje jeseni bo avto-moto društvo Brežice verjetno že imelo na novi stezi v ^Prilipah. V. PODGORŠEK
DARA KRSTIĆ SKOČILA V JEZERO
Alpski letalski center z Lesc je priredil padalsko tekmovanje v skokih na vodni cilj v Blejskem jezeru; sodelovalo je 11 slovenskih padalcev. Med njimi je bila tudi državna prvakinja Dara Krstič iz Novega mesta, ki je zasedla četrto mesto.
NA OTOČCU REVIJA ŽENSKEGA ŠAHA
V hotelu grad Otočec so 2. julija pognali šahovske ure na 25. ženskem republiškem šahovskem prvenstvu. Do zdaj so odigrali že šest kol. Na tem tekmovanju igra tudi pet dolenjskih predstavnic: Praznik (Kočevje), Istenič in Angleitner (N. mesto) Peterle in Zajc (Mokronog). Naše zastopnice, zlasti mlajše, so v prvih kolih presenetile. Vrstni red po šestem kolu: 1. Košir 5 točk, 2. Praznik 4,5; 3. Švarcer 3,5; 4. do 5. Istenič in Peterle 2,5 itd. J. UD1R
Pred sevniškimi rokometaši, ki bodo jeseni zaigrali v republiški rokometni ligi, so nove naloge. Čeprav bo tekmovanje zahtevnejše, bodo igrali v enakem sestavu, kot so nastopali v LCRL. Samo nekaj mladih domačih moči bodo vključili med izkušene rokometaše. V ligi bodo fantje potrebovali precej več denarja, zato smo prepričani, da bodo sev niška podjetja podprla rokomofUše, ki bodo ime kraja ob Savi ponesli po vsej Sloveniji. Morda Lisca, Jutranjka ali kdo dnvg ne,bo ostal gluh na želje rokometašev?
Jožeta ni več
V Sevnici je zavladala velika žalost med ljubitelji športa in tudi med drugimi, ko je v četrtek dopoldne prišla iz Trbovelj žalostna novica, da je stopnica lokomotive z udarcem v glavo pretrgala življenjsko nit 21-letnemu rokometašu Sevnice Jožetu Lovreku.
Jože je bil med svojimi prijatelji rokometaši zelo priljubljen in je tudi veliko pomagal, da so se Sevničani uvrstili v republiško rokometno ligo. Na zadnji poti so se od mladeniča poslovili številni prijatelji, med katerimi je bil Jože tako priljubljen.
. J. BLAS
Razvajen šolar je razočaral gostitelje, ki so ga sprejeli z odprtimi rokami
CENENOST IN KVALITETA SO ODLIKE KNJIŽNIH IZDAJ PREŠERNOVE DRUŽBE
Sebi gradijo boljši dom
Gojenci dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu so organizirali mladinsko delovno brigado z namenom, da pomagajo urediti prijetnejši dom
Letos bodo svečano praznovali 225-letnico, od kar je bila ustanovljena novomeška gimnazija. Ob tej priložnosti urejajo zunanjost stavbe, razen tega bodo tudi nekatere notranje preureditve. Na sliki: prof. Viktor Fabian pri urejanju svoje zoološke zbirke. (Foto: S. Dokl)
TABOR „SUTJESKA44 SPET ZAŽIVEL
2. julija so se v Šmihelu pri Novem mestu zbrali pionirji iz vse Jugoslavije, ki sodelujejo v pionirskem taboru ,,Sutjeska“. V taboru bo do 23. julija prebivalo 60 pionirjev iz Titovega Velesa, otoka Krka, Kotora in Slovenske Bistrice. Izdelan je že pester kultumo-zabavni program, ki je obogaten z obiski zgodovinskih krajev v Sloveniji.
Ob otvoritvi so mladi izvedli lep kulturni program, ki so ga naštudirali še doma. Številni gostje, ki so se udeležili otvoritve tabora, so bili z izvajanji pionirjev izredno zadovoljni.
SMUČANJE DA, PLAVANJE NE
Ribniška osemletka je v preteklem šolskem letu organizirala smučarske tečaje za 153 učencev petih razredov, saj je v občini precej primernih smučišč. Ni pa mogla izvesti plavalnih tečajev za 120 učencev četrtih razredov. V občini namreč ni plavalnega bazena ali kopališča, temeljna izobraževalna skupnost pa tudi nima toliko denarja, da bi lahko plačala šolo v naravi ob morju.
Časi, ko so bile mladinske delovne brigade ena najbolj pomembnih mladinskih dejavnosti, so v glavnem že za nami. Sem in tja organizirajo še kje kakšno brigado, vendar so to le izjemni primeri. Nisem povsem prepričan, če je tako prav. Poznam precej mestnih otrok, ki jim ni treba delati, zato ker dobri in skrbni starši za svoje otroke vse naredijo. Prepričan sem, da je velika vrlina mladega človeka, da ga starši naučijo delati in ceniti vsako delo.
V dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu gojenci ne živijo ravno v najboljših pogojih. Stari in premalo sodobni prostori ne ustrezajo sodobnim zahtevam. Najhuje je pozimi, saj se lončene peči niso nikoli dovolj segrele. Razen tegaipa je bila topla voda vredna toliko kot zlato. Vsega tega se je dobro zavedala uprava doma, kot tudi gojenci.
Ker denarja ni dovolj, da bi v domu vse potrebno do jeseni uredili, je domsko vodstvo s pomočjo mladine organiziralo mladinsko delovno brigado, ki šteje blizu 80 dijakov, delajo v izmenah po 10 dni. Na ta način bo delo prej opravljeno in naložba bo cenejša.
V četrtek dopoldne smo obiskali brigadirja v Šmihelu. Z delom je ravno pričela druga izmena, zato še
niso bili v polnem delovnem zagonu. Delali so z velikim veseljem, vendar se jim je še poznalo, da niso navajeni lopat in krampov, saj so še pred dnevi žulili knjige in zvezke.
Vlado Čižmek, 18-letni dijak s Senovega, je letos končal kovinarsko šolo v Novem mestu. Čeprav ne bo več gojenec dijaškega doma, se je prostovoljno prijavil v prvo izmeno mladinske brigade. O svojih vtisih je povedal tole: „Z veseljem sem se javil v brigado. Vsi smo videli, da drugega izhoda ni, kot da sami zavihamo rokave. Poleg dela smo imeli tudi precej razvedrila; kopali smo se v Dolenjskih Toplicah in obiskali tudi nekaj kulturnih prireditev. V prvi izmeni nas je bilo 19 fantov in deklet, zato sem prepričan, da smo veliko naredili. Delovno vzdušje je bilo izredno. Imeli smo občutek, da delamo zase.“	S.	DOKL
Brigadirji druge izmene pri delih v Dijaškem domu Majde Šilc
Malico vrgel v smetnjak
Srečanje šol bratov Ribaijev je za nami - v zadovoljstvo gostov in gostiteljev. Seveda so povsod izjeme in ena ali dve senci pri treznih ljudeh ne smeta zakriti številnih dobrih vtisov. Prav pa je, da ob primeru, ki ga navajam, naši učenci zvedo, kako se ne smejo vesti. Tudi oni so bili in bodo še gostje na tovrstnih srečanjih.
Družina s skromnimi dohodki in s stanovanjem v bloku sredi Brežic je vzela v oskrbo učenca osmega razreda. Braco je bil mestni otrok, vajen samo dobrega. Gostitelji so ga lepo sprejeli in se vsak po svoje po-
trudili, da bi se fant med njimi prijetno počutil. Na mizo so prišle jedi, ki si jih sicer ne morejo privoščiti vsak dan. Zaposlen je le oče, z eno samo plačo pa je treba varčno gospodariti. Braču so za celodnevni izlet v Postojno pripravili bogato malico. Fant je že prejšnji dan obljubil, da jo bo rad vzel s seboj.
Zjutraj, ko je odhajal, sp ga spremljale oči sosede z istega stopnišča. Tudi ona je imela gostjo in ji je malo prej še enkrat zaželela prijeten dan na izletu. Tedaj je zagledala Braca in ni mogla veijeti svojim očem. Vrečko z malico vred je vrgel v prvi koš za smeti in meni nič tebi nič odkorakal dalje. Od presenečenja je soseda komaj prišla do sape.
O dogodku ni molčala. Gostitelji so se v njeni prisotnosti prepričali, da je malica z Gavrilovićivo salamo (ki je svojim otrokom ne kupijo), sirom in sadjem zares našla svoje mesto v smetnjaku. Gostitelji so rekli samo to, da bi morah namesto takih prevzetnežev pošiljati na srečanja več otrok iz revnejših družin, več takih, ki znajo drugače ceniti gostoljubje. JOŽICA TEPPEY
T^ieAand *V<uOtat
AND HIS ORCHESTRA
SPOMINOV
STANETA SEMIČA — DAKIJA
\ 13.7.1942: Žužemberk prvič osvobojen
4
4
4
4
4
4
4
4
i
4
4
5 S
4
5
1
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
5
4
4
4
2 4 4 4 4 4
p
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
j
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J
4
4
Zrl sem na prizorišče in vedel sem, da boj še ni končan. Fašiste je bilo mnogo težje pripraviti v paničen beg kot ostale italijanske vojake. Bili so zagrizeni, fanatični. Naši bi morali biti v dokončnem obračunu previdnejši. V tem trenutku sem se spomnil dveh dosedanjih bojev z Italijani in da so bili boji s fašisti vedno trdovratnejši. Zato smo, če smo naleteli na fašiste, nenadoma in silno napadli, toda čim hitreje tudi zapustili bojišče, če seje le dalo.
Preživeli fašisti so bežali proti reki Krki in mnogi so poskakali v vodo ali pa se poskrili v grmičevje in ločje na obrežju. Nenadoma sem opazil, da tudi ob vodi nekdo preganja in lovi fašiste. Nisem vedel, pa tudi misliti si nisem mogel, kdo bi to biL Šele zvečer so mi povedali, daje to bila druga četa našega bataljona.
Spet sem videl, kako so moji borci preganjali bežeče fašiste; vedel sem, da sta tako ukazala komandirja in tudi, da bodo vse orožje in vso opremo, ki so jo odvrgli fašisti, pobrali. Ta taktika se mije zdela sicer pravilna, a so jo začeli prepozno izvajati. Medtem ko so podili bežeče fašiste, so zanemarili svoj borbeni, jurišni razpored in se preveč razvlekli. To je trajalo dobro uro in pol, medtem pa so prihiteli na pomoč fašisti iz postojanke Krka. Približevali so se v strelcih^zato so naši morali zapustiti bojišče. Tako jim ni uspelo pobrati italijahsko orožje, temveč le svojega padlega tovariša in tri ranjence. Med ranjenimi je bil tudi komandir Sulo. Italijani so imeli v tem spopadu 80 mrtvih in ranjenih. Ker se naši zaradi prihoda novih fašističnih sil niso mogli umakniti čez Krko, so morali obiti italijansko postojanko v Zagradcu ter so reko Krko prešli šele med Zagradcem in Žužemberkom in se umaknili proti Ambrusu. Ranjence so potem prepeljali v našo zasilno bolnišnico pri Smuki.
Ko sem opazil, da se naši umikajo proti drugi strani, ne čez Krko, temveč proti Zagradcu, sem odhitel naprej. Okoli šeste ure sem dohitel obe četi in jima ukazal, naj odideta proti Žužemberku, natančneje: na območje med Malimi Laščami in Smuko. Semkaj je prispel tudi ostali del Zahodnodolenjskega odreda. Tako sva se dogovorila s komandantom.
Na ukaz Glavnega poveljstva, da bom moral združiti ves svoj bataljon in da bo treba čimprej ustanoviti novo udarno brigado, sem mnogo mislil in kot naročeno je prišel ukaz, da moramo napasti Žužemberk; tako sem dobil v sestav še Efenkovo četo, ki je postala četrta četa našega bataljona. 12. julija sem se odpeljal po tretjo četo, kije pomagala Duletovemu bataljonu v Kompoljah. V Zvirčah sem se v gostilni sestal z Nikom Šilihom - Borisom Nikičcrn. ki seje prav tako pripeljal tja na motornem kolesu.
Prva četa Tomšičevega bataljona, ki je že 8. julija odšla na pomoč Zahodnodolenjskemu odredu proti Žužemberku, je bila v sestavu s tem odredom zelo borbena in iznajdljiva. Najbolj je borce peklilo, kako bi prišli do težkega orožja, s katerim bi lažje razbijali italijanske bunkerje, med njimi tudi Žužemberk.
Zavzetje Žužemberka ni bila samo želja Glavnega štaba, temveč tudi ukaz. A kako priti do njega? Leži na hribčku nad reko Krko, sredi vasi je stara grajska utrdba. Kako se ji približati, da nas ne bi opazili? In samo s puškami in mitraljezi tem starim, močnim zidovom ne bi bili kos, pa tudi borcev ni bilo dovolj v bližini.
Kot mnogokrat je tudi tu prišla do izraza partizanska iznajdljivost. Sklenili so, da si bodo sami naredili top. Imenovali so ga „parttop" -partizanski top. Bil je v primerjavi z današnjim modernim orožjem prav smešen, vendar so bili nanj izredno ponosni. Preveč bi bilo, če bi podrobneje opisoval, kakšen je bil videti in kdo vse je sodeloval pri izdelovanju, pa tudi - priznam - mnoge podrobnosti so mi že ušle iz spomina, zato le na kratko o tem našem parttopu. Navadno železno cev so položili na podstavek, ki so ga utrdili, na koncu cevi pa so pritrdili nekak „upaljač“, na dno cevi so natresli raztrelivo, ki so ga nabrali iz nerazstreljenih granat, ki jih je bilo povsod dovolj, z zgornjega konca pa so potisnili v cev italijansko granato.
Vse je bilo nared, in ko so prvič izstreli, seje zgodilo drugače, kot so predvidevali. Počilo je, sc strašno zakadilo in granata ni poletela proti Žužemberku, temveč raznesla Vse in vse skupaj je potem pristalo nekje na koncu vasi v Žužemberku. Načrt je spodletel, toda strašna eksplozija je Italijane v postojanki le prestrašila, ostanki part-topa pa so bili videti kot nekakšna mina in niti Italijani niti civilisti se nekaj časa niso upali približati ostankom našega parttopa. Na ta račun je bilo med partizani dokaj veselih uric in smeha.
A z mislijo na napad na Žužemberk nismo prenehali. V noči od 12. na 13. julij je ves bataljon začel obkoljevati Žužemberk. Dve četi sta prešli most na Krki, da bi s te strani napadli Žužemberk, tretja četa pa je zavzela položaje Gradenec-Marinča vas. Najtežjo nalogo je prevzela Efenkova četa. Na Dvoru je prekoračila Krko, začela obkoljevati Cvibelj, hkrati pa je zaprla pot. ki vodi iz Novega mesta v Žužemberk. Okoli sedme ure zjutraj sem z motornim kolesom pridrvel za Efenkovo četo, ki se je že povzpela na Cvibelj. Toda noben strel ni padel z italijanske strani. Kaj je z njimi? Zakaj so utihnili? Kaj nam pripravljajo? So se morda zabarikadirali in nas nameravajo sami napasti? Hotel sem se prepričati, zato sem se previdno približeval prvim hišam in obstal na ovinku. Vse je bilo nekako čudno. Z Efenkom sva bila presenečena. Tedaj sem pa opazil, da so njegove patrole z vrha Cviblja mahale, pa tudi druge izvidnice so začele zapuščati položaje in se približevati hišam. Rafal, ki so ga izstrelili borci Efcnkove čete, je zarezal v jutranjo tišino. Toda tudi nanj ni bilo odgovora? Kaj je? Kje je italijanska posadka? Vžgal sem motor in se pognal v središče mesta. Sredi trga sem naredil nekaj krogov. Nihče me ni vznemirjal. Žužemberk je bil prazen. Tudi v gostilni sredi trga mi nihče ni vedel povedati, kaj seje zgodilo in kje so Italijani. Bili so vsi prestrašeni, ko so slišali rafale in eksplozijo parttopa.
In že so se približale prve naše patrole, ki so obkolile mesto. Ker še nismo vedeli, kje so Italijani, sem ukazal četam, naj se ne zbirajo sredi mesta, temveč naj ostanejo še naprej na svojih položajih in naj zavarujejo ceste, ki vodijo v mesto, da nas Italijani ne bi ujeli v past, v katero smo se hoteli podati sami. Čete so, čeprav izmučene, izpolnile moj ukaz in se vrnile na položaje, hrano pa smo dobili iz prvih obrobnih hiš Žužemberka.
Žužemberk je bil osvobojen. To je bilo 13. julija 1942.
In kaj je bilo z Italijani? Ko so opazili, kako obkoljujemo njihovo postojanko, so posedli na tovornjake, ki sojih v varstvu dveh manjših tankov odpeljali že ponoči v Novo mesto. Ker smo sc mi tedaj šele razporejali za napad, jih nismo opazili.
Novico, da je Žužemberk osvobojen, je kurir ponesel z motornim kolesom Glavnemu štabu. In ponosno sem v poročilu naglasil, da so Žužemberk osvobodile enote Proletarskega bataljona Toneta Tomšiča
Krajevna skupnost Žužemberk
ter družbeno-politične organizacije iz Žužemberka in okolice
ČESTITAJO OBČANOM ZA KRAJEVNI PRAZNIK ŽUŽEMBERKA, ŠOFERJEM IN AVTOMEHANIKOM SLOVENIJE PA ZA NJIHOV STANOVSKI PRAZNIK.
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
ISKRA tovarna elementov za elektroniko Ljubljana
OBRAT KEMIČNIH
KONDENZATORJEV
ŽUŽEMBERK
Čestitamo za praznik naše krajevne skupnosti!
4
Ribarstvo export obrat KRKA Dvor pri Žužemberku
Priporočamo naše postrvi in druge ribe.
Za krajevni praznik Žužemberka čestitamo!
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
MLADI FOLKLOiRISTI NA VINICI
Bakle in kožuhi
Nastopajočim so Viničani podarili košarice z belokranjskimi pisanicami, sami pa so dobili v dar miniaturnega Koranta — Številni obiskovalci
Okoli 250 mladih iz malone vseh slovenskih pokrajin je v ne deljo, 4. julija, nastopilo na II srečanju pionirskih folklomil skupin na Vinici. Prireditev jt spremljalo več kot 1500 ljudi
Na tribuni ob Kolpi so nastopih pionirske folklorne skupine iz Preddvora pri Kranju, Koroške Bele Ljubljane, Beltincev, Markovcev. Gorišnice, Lendave, Radomelj, Murske Sobote, Metlike, Črnomlja in domače Vinice. Spored so končali pionirji iz tabora „Sutjeska" (Šmihel pri Novem mestu) s krajšim zabavnoglasbenim nastopom.
Posebna paša za gledalce sp bili lukarji in koran ti z Dravskega polja: v kožuhih, s kravjimi zvonci in maskami Zlasti korantov do zdaj v Beli krajini še niso videli. Viničani in drugi obiskovalci pa so si lahko napasli oči že prej, pred nastopom ob Kolpi, ko je bil sprevod narodnih noš.
Gledalci so si z zanimanjem ogledovali tudi razstavo ljudske obrti v prostorih viniške osemletke. Razstavo, za katero je ročne izdelke poslalo 29 osnovnih 501, so odprli v soboto pred kresovanjem ob Kolpi.
Na sobotnem kresovanju so nastopile pionirske folklorne skupine iz Dragatuša, Podlehnika pri Ptuju in mladi Viničani. Prireditev se je končala s plesom bakel.
Ta republiška revija pionirske folklore je bila pod pokroviteljstvom črnomaljske in metliške občinske skupščine. Za naslednjo se potegujejo Gorenjci	j	z
KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK
S SVOJIMI OBRATI, TRGOVINAMI IN GOSTIŠČI ČESTITA OBČANOM ZA KRAJEVNI PRAZNIK!
4 4 4 4
\ 4
4,
4
SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR
%
Priporočamo naše izdelke in hkrati čestitamo za praznik krajevne skupnosti Žužemberk!
Končno le dober pretep
Gasilska veselica v Zapotoku, združena z otvoritvijo novega gasilskega doma in proslavo 50-letnice delovanja gasilskega društva, se je 4. julija zaključila skoraj tako, kot je bil običaj v „dobrih starih časi“. Razlika je bila le v tem, da ni bil nihče mrtev. V splošnem pretepu, ki se je začel nekje med 23. in 24. uro, je bilo za okoli 4000 din razbite posode in miz. Novi gasilski dom še stoji!
Štirje so bili tako hudo zdelani, da so morali iskati zdravniško pomoč. Slavko Klun iz Vinic je bil zaboden in opraskan, da ga je bilo treba zašiti. Janez Dejak iz Dolenjih Lazov ima zdrobljen palec na roki, Pantelija Zrnič iz Dolenje vasi je bil tako pretepen, da ga je moral obiskati zdravnik kar na domu. Andrej Tomšič iz Goriče vasi pa ima poškodovano roko.
Miličniki še vedno raziskujejo, zakaj se je pretep pravzaprav začel in kdo vse je sodeloval v njem.
J. PRIMC
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Zatiranje Poljakov
(Rusija) zatira Poljake, kolikor more: zadnji čas jih skuša odpraviti iz vseh uradniških služb. Ta država bi rada vse porušila in popra-voslavila (potegnila rada vse v razkolno rusko cerkev), kar je v enem kraju krivično, tudi na ruskem; ne more biti pravično.
(Nemški m 1 a d i c e s a r) jako rad potuje. Sedaj se na angleškem jako dobro zabava.
P a r n e 1) bivši vodja katoliških Ircev je zgubil po svojem nespodobnem življenju vso veljavo, ali Irci imajo dovolj druzih mož, ki bodo zagovarjali njih svete pravice.
(Iz.Novega mesta) - Danes se sklenejo šole, gimnazijska in obe ljudski, s sv. mašo ob 8. uri. Vspeh je sploh dober. Na gimnaziji je med 207 dijaki 21 odličnjakov, prvi red jih ima 139, ponavljali po počitnicah bodo 21, drugi red jih je ujelo 22, tretji pa 2. Splošen vspeh je torej res dober. - Ustmeno maturo je delalo od 2. do 4. julija izmed 23 osmošolcev 18. I/.med teh so jo prestali 4 z odliko, 7 z dobrim uspehom, 5 mora ponavljati iz enega predmeta čez dva meseca, dva pa sta pala za celo leto.
(Službo išče) v kakšni prodajalnici na deželi, mlada poštena gospodična. Več pove uredništvo.
(Razdelitev bikov iz deželne podpore nakupljenih) Bikov - plemenjakov murisodolske pasme nakupil je iz deželne podpore podpredsednik c. kr. kmetijske družbe Seunig 15, tedaj seje mogel deželni zbor zopet le na nekoliko prošenj, katerih mu je doslej 168 došlo, ozirati. Ker se bode pa v jeseni iz
deželne in državne podpore še precej bikov pinegavske in murisodolske pasme kupilo, bode še mnogo prošenj takrat uslišanih.
(I z B 1 e d a) - Rad bi vam le kaj veselega sporočal, od tukajšnjega tako rekoč raja kranjske dežele; ali žal, le preveč smo z nesrečami obiskovani. N i še minulo 15 dni, kar seje zgubil pol tretje letni deček posestnika Zupančiča p. d. Pusta na Pokluki, župnije Gorje. Ker je ne daleč od hiše zelo skalovito, mislilo se je, da se je otrok v pečevju vbil, drugi zopet, - da gaje veliki orel vzel. Zadnje je pa neverjetno, prvič; ker jih tu ni, drugič; moral bi vpitje njega oče slišati, kateri je ravno o taistem času 40 korakov oddaljeni mlaki' svojo živino napajat gnal. Predzadno nedeljo zbralo se je čez 60 oseb na čelu žandarmerijske patrole, kateri so celo Po-kluko preiskali — ali žal zaman. Ugiblje se različno. Bodemo videli, kaj sodnija na dan spravi, ako se ji bode posrečilo.
(Iz Šen t - Jernej a) — V nedeljo dne 28. junija počastil nas je s svojim pohodom vrli „Dol. Sokol“ z meščansko godbo in obilo gostov iz Novega Mesta, Kostanjevice, Krškega in druzih bližnjih ter daljnih krajev. Uže vest o nameravanem izletu nas je razveselila, še bolj pa dan 28. junija, ko smo imeli priliko občevati z vrlimi „Sokoli“, čuti lepoubrano petje in godbo, dopala nam je povsem telovadba, bodisi proste vaje na drogu in bradli; dosti smehu vzbudila je igrica:	„Ponesrečena glavna
skušnja.“
(IZ DOLENJSKIH NOVIC. 15. julija 1891)
sPUC/v
&
... Poročajo, da iz cerkva spet kradejo svetnike. Neverjetno: kakega direktorja, ki uspešno zapelje v brodolom podjetje, pa nihče ne mara...
... Jure Picek, eden najboljših novomeških teniških igralcev, zelo težko igra v domači konkurenci ker nasprotniki nimajo pravilnih udarcev...
  Ladislav Lesar, ki se ima
za umetnika, povzroča težave: zaradi njega bo Dolenjska galerija morala na razstave vabiti tudi miličnike, da bodo delali alkoteste!
... Jože Zalokar, direktor Mesnega p6djetja, se znajde: ko so mu zaprli Osolnikovo mesarijo, je kupil mesnico čez cesto uprave lastnega podjetja...
... Slavko Vidmar, trener rokometašev, laže skrbi za kadrovanje v Novolesu kot pri rokometni ekipi: Novoles je skoraj prvi v Sloveniji, rokometaši se pa otepajo s podeželskimi ekipami:..
... Rudi Pintar, direktor Metropola, v civilu nikoli ne pride na teraso lastne restavracije. Sicer postrežba ne bi bila tako počasna, kot je...
 Krpanov kotit* —
Na Dunaju
Minuli teden mi je bilo naključje tako prijazno, da sem srečal Cicmanovega Jožeta, ki'ga že dolgo nisem videl. Brž, ko me je zapazil, me ogovori: „Martin, si zaspal, ti je sapa pošla ali se ti je roka zatresla, da si nehal pisati v svojem kotičku? “ Ne umišljam dolgo, pa mu odgovorim: „Ne, v koš me pa že ne boš dajal zastran tega, ako sem si enkrat privoščil malo počitka. Na Dunaju sem bil, to je.“
„Ne veijamem ti,“ mi pravi ujedljivo.
„Kakor hočeš, silil te ne bom,“ mu zabrusim in zajaham kobilico, a on brž poteče za mano: „Čakaj no! Daj si dopovedati! Martin, saj menda nisi voda. Povej mi, kako je bilo!“
Takole sem mu pravil: Znanec me je naložil na * hitro kočijo brez konj, ki se ji pravi avto, pa me je zapeljal na Dunaj. On je imel opravke, jaz pa sem koračil po mestu gor in dol. Veliko se je spremenilo od takrat, ko sem bil zadnjič tam. Čudilo me je, da je tam vse tako kot pri nas: na ulicah se pelješ v eno stran, v drugo pa ne smeš, prekopavajo ceste in še kaj. Všeč so mi bile stare kočije, ki vozijo po mestu, pri nas pa moram
pustiti kobilico pri Češno-varju, ako hočem iti po opravkih v Ljubljano. Drugače ni bilo nič takega, kar bi bilo vredno opomina, razen mejačev, ki so me nazaj grede nekaj onegavili.
„Kaj imata v vreči,“ so začeli.
,4, kaj neki? Perilo sva zavila, da ne bo razmetano po vozu. Pa rabila sva ga že,“jim odvrnem.
Še zdaj ne vem, ali naju niso razumeli, saj so po naše bolj slabo govorili, ali pa niso verjeli. Ročno so naju najprej do golega slekli in pretipali, potlej je pa eden stopil v voz in začel metati ven kos za kosom in gledal umazane spodnjice. Vse je prebrskal, pa vendar ni našel, kar je iskal. Menda je mislil, da imam skrito angleško sol, pa se je pošteno zmotil.
„Za sabo bi pa lahko pospravili,“ opomnim mejače, vendar so me zgolj pisano pogledali in brez besed odšli v svoje hrame.
Kaj nama je preostalo? Zmetala sva svoje stvari nazaj in takrat sem zažugal za njimi: „Drugo pot vem, da se ne bo tako sešlo. Prekleto bom premikastil vsakega, ki bo brskal po mojih rečeh. Varujte se Martina Krpana! “
Najzahtevnejše delo pri graditvi novega brežiškega mostu čez Savo je bilo betoniranje železobetonskih pilotov v rečni strugi. Po nevšečnosti, ko se je potopil velik splav z drago napravo, so strokovnjaki zagrebške Geotehnike delo zanesljivo opravili. (Foto: M. Vesel)
. . . Hura, pri nas imamo Anglijo! Kdor ne verjame, naj si n A lil in/IU CPfl-	ogleda prejšnjo številko Dolenj-
V počastitev 30-letnice vstaje slovenskega naroda izide trilogija UHlVl JL vlil dl U	skega	lista, kjer na obrnjeni sliki
MINOV
pod naslovom
NAJBOLJŠI SO PADLI
tovonijaki vozijo - po levi!
11	Mfi&šii''
Zaradi velikega zanimanja bralcev objavljamo
NAROČILNICO,
s katero si lahko zagotovite v prednaročilu celotno trilogijo. Ponatisa ne bo.
Nepreklicno naročam............izvodov	„Najboljši	so padli"
Cene vseh treh knjig v prednaročilu 230 din
Plačljivo takoj ali v..........  mesečnih	obrokih	(največ	6)	po	prejemu	knjige
Ime in priimek naročnika:.....................................................
Naslov naročnika: .........................................................
Podpis naročnika: .............................................................
'NAROČNIKI DOLENJSKEGA LISTA IMAJO STO NAROČILNICO 10% POPUSTA
Naročilnico pošljite na naslov: Stane Semič, Ljubljana, Cesta na Loko 2/b
V soboto, 10. julija, bodo ob 18. uri na Loki zaigrali ameriški Slovenci: ansambel Richarda Vadnala ki je med izseljenci prav znan, je že lani snemal tudi za našo televizijo, letos pa bo posnel nekaj skladb za radio. Turistično društvo Novo mesto in Slovenska izseljenska matica sta pripravila koncert tega ansambla v Novem mestu. Po koncertu bodo Vadnalovi fantje igrali in peli še na zabavi, ki bo prav tako na Loki.
v- «**
«... ,
Zadnja leta vedno več oddaljenih krajev dobiva vodovod. Največ zaslug za to imajo občani sami, saj prispevajo s prostovoljnim delom in v denarju. Posnetek kaže delovno akcijo vaščanov Krške vasi, ki si bodo do jeseni napeljali iz Brežic pitno vodo. (Foto: M. Vesel)
MEDNARODNI FESTIVAL PROMETNIH FILMOV V ZAGREBU
POTA
m sntf
Dežurni poročajo
VOLČJAK z neznancem -
Prejšnji teden je Jožetu Primcu iz Muhabera izginil pes. Prepričan je, da so mu volčjaka, na katerega je bil zelo ponosen, ukradli. Tatvino je prijavil miličnikom.
PREGLOBOKO POGLEDAL V KOZAREC - Na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu seje minuli teden nedostojno vedel Milan Perko, delavec SGP Pionir. Mera je bila polna, ko je pretepel Gorana Purebra. Miličniki so ugotovili, da je vse to počenjal najbrž zategadelj, ker je pregloboko pogledal v kozarec. Odvedli so ga s seboj in ga pridržali do iztreznitve.
MIMOGREDE ŠE KOKOSI -Cigani iz Žabjeka so pred kratkim obiskali Antona Kokalja v Veliki Bučni vasi. Da to hi bil prijateljski obisk,	je	Kokalj	ugotovil	po
njihovem odhodu: mimogrede so mu odnesli dve kokoši.
VLOM V DELAVNICO - Stane Eabjan z Dolnje Težke vode je na postaji milice v Novem mestu prijavil, da so	neznanci	-
najverjetneje v noči na 24. junij -vlomili	v	njegovo	delavnico	in
odnesli najrazličnejše orodje. Povedal je, da je oškodovan za 7000 din.
Z NOŽEM ZABODEL OČETA -Zgodilo se je 27. junija zvečer v ciganskem naselju	Huje	pri
Trebnjem. Močno vinjena sta se sprla Valentin Brajdič in njegov sin Ferdinand. Med glasnim prerekanjem in prerivanjem je Ferdinand iz žepa potegnil nož in z njim zabodel očeta v vrat in oko. Huje ranjenega očeta so odpeljali v novomeško bolnišnico, sina pa so prijavili javnemu tožilstvu.
OKRADENA NA POČITNICAH
-	Junija je bila pri Ani Novak v Gotni vasi na počitnicah hči njene prijateljice Frančiška Radivojevič, ki je s seboj prinesla tudi tranzistor in gramofon. Nekega dne ob koncu meseca pa tranzistorja in gramofona ni bilo več v hiši. Novakova je ugotovila, da je oboje izginilo z neznancem, ki je v hišo vlomil tako, da je z vhodnih vrat odtrgal ključavnico.
POBESNELI LJUBLJANČANI -Skupina mlajših Ljubljančanov, v kateri sta bila tudi Pavel Pitako in Rafael Rudolf, se je pred kratkim v Šmarjeških Toplicah zelo nesramno vedla. Ko so se opili, so začeli razbijati po oknih kopališča, nato pa eno okno odprli in skozenj zmetali v bazen stole, mizo, lestev in posodo za smeti. Vse to so počenjali pozno ponoči, ko so gostje že dolgo počivali. Delavci zdravilišča so jih opozorili na red, le-oni pa so jim odgovorili s pretepom. Miličniki so sicer takoj odhiteli tjakaj delat red, vendar so jim razgrajači, razen Pitaka, ušli. Pavla Pitaka so odpeljali v novomeške zapore.
Nagrada za naš .Kolesarski krožek*
Film je izdelala republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, »veliki pokal« pa je dobil v hudi konkurenci, saj je tekmovalo 72
filmov
„Kolesarski krožek44 je edini jugoslovanski prometni film, ki je bil na nedavnem mednarodnem festivalu v hrvaškem glavnem mestu nagrajen. „Veliki pokal44 je mednarodna žirija prisodila še po enemu nemškemu, španskemu, britanskemu in avstrijskemu filmu.
,Kolesarski krožek44 je dobil je poslala republiška komisija za
nagrado v hudi konkurenci, v kateri je za „veliki pokal44 tekmovalo kar 72 filmov. Kajpak je bilo prijavljenih še več, a so mnoge izločili in jih niso prikazovali v uradni konkurenci.
Poleg „Kolesarskega krožka44
vzgojo in varnost v cestnem prometu še pet filmov: „Nevarna igra44, „Pionirska prometna služba44,, Nekulturni odnosi v prometu44, „Kaj veš o prometu44 in „Življenje ima prednost44. Dali so jim posebne
diplome.
Jugoslovanski film „Biciklist44 je prejel za vsebino drugo nagrado - srebrno statuo.
Nagrada mednarodne žirije slovenskemu prometnemu filmu ,»Kolesarski krožek44 je prav gotovo tudi veliko priznanje republiški komisiji za vse njeno prizadevanje na propagandnem področju prometnovzgojne dejavnosti.
Kriv smrti pod Plešivico
Sodišče je ugotovilo, da bi logar Jože Zelenko in njegov sin Matjažek danes še živela, ko bi Stane Senica lani 26. avgusta peljal drva na tovornjaku z nepokvarjenimi zavorami — Huda malomarnost
Stane Senica iz Meniške vasi je kriv za hudo prometno nesrečo, ki se je zgodila lani 26. avgusta na gozdni cesti pod Plešivico in zahtevala smrt 34-letnega Jožeta Zelenka, revirnega logaija iz Šmihela pri Žužemberku, ter njegovega komaj dve leti starega sina Matjažka. To je na glavni obravnavi ugotovilo novomeško okrožno sodišče in Senico obsodilo na leto in šest mesecev strogega zapora.
Kot smo lani 3. septembra že poročali, je Šenica tistega dne vozil s Plešivice tovornjak TAM 5000, naložen z 8 kub. m naklanih metrskih drv. Z njim sc je peljal tudi delavec Drago Župevec iz Straže. Na ovinku
2,5	m široke ceste, ki ima v dolino tudi do 14 odstotkov padca, je nenadoma zagledal mopedista, ki se je z dvema otrokoma peljal naproti. To je bil revirni logar Jože Zelenko; pred seboj je imel komaj dveletnega sina Matjažka, za seboj pa sedemletnega sina Jožeta. Senica je zaviral z rodno zavoro, ker je bila nožna pokvarjena, vozila pa ni mogel ustaviti: težko naloženi tovornjak je pregazil moped, Zelenko in njegov mlajši sin sta izdihnila na kraju nesreče, medtem ko se je sin Jože, ki je sedel za očetom, vrnil domov nepoškodovan.
Šenica se je pred .sodniki zagovarjal, da je imel tisti dan na vozilu vse zavore v redu in da je hibo na njih ugotovil šele, ko je hotel pred srečanjem z Zdenkom tovornjak za-
vreti in ga, ker srečanje na ozki cesti ni bilo možno, tudi ustaviti. Po izpovedbah prič pa je imel Šenica ta dan težave z zavorami že prej in je uporabljal ročno zavoro. Našli so tudi izpraznjeni kantici za zavorno olje, ki ju je Šenica odvrgel, kar je bil tudi dokaz, da ga zavore niso hotele ubogati.
Sodišče se je prepričalo, daje nesreča s tako hudimi posledicami nastala zaradi grobe malomarnosti Šenice, zato je obtožencu tudi tako strogo sodilo.
Boj s sekiro in koso
29.	junija je prišel na postajo milice v Ribnici Ivan Vesel iz Sinovice pri Sodražici in povedal, da sta ga medtem, ko je delal na njivi, zmerjala sovaščana Franc Ivanc in njegov brat Ivan.
Trdil je, da sta oba kričala nanj, zato se je umaknil najprej domov, potem pa na neko drugo njivo. Tudi tam ni imel miru. Franc Ivanc je stekel s sekiro proti njemu in kričal, da ga bo sesekal. Vesel je začel bežati.
, Ko pa nisem mogel več teči," je povedal Vesel miličnikom, „sem se ustavil in v silobranu s koso udaril po Ivancu. Nato je pritekel še njegov brat Ivan Ivanc in prijel za sekiro, češ da me bo ubil. Vendar sta na srečo posredovala moja žena in sin. Ivanca mi večkrat grozita, da me bosta ubila.“
Miličniki bodo zadevo raziskali. Ne bo prvič, da se bodo ti sosedje srečali tudi pred sodnikom.
Zaradi žeje oropal otroka
Za napad na 10-letnega Stanka Jakoša je bil Edo Završnik iz Lapušnika obsojen na šestnajst mesecev strogega zapora — Zavrženo dejanje
Edo Završnik iz Lapušnika pri Šentjanžu je bil pred kratkim obsojen na leto in štiri mesece strogega zapora. Obtožen je bil ropa, ki ga je storil letos 3. marca. Tedaj je približno sto metrov od zadružne trgovine v Šentjanžu napadel 10-letnega Stanka Jakoša in mu s silo iztrgal denarnico z 210 din gotovine.
Sodišče je zaslišalo tudi dečka
v HUMORESKA
Završnik je na sodišču zatrjeval, da ga je k temu dejanju privedla neizprosna žeja. Deček je prišel za njim v trgovino, in ko je kupoval bonbone in svinčnike, je pri njem videl precej denarja. Takoj je sklenil, da mu bo ga vzel. Zato je trgovino zapustil takoj za fantom. Že po sto metrih hoje ga je dohitel in zahteval denar. Deček mu ga seveda ni hotel dati, zato mu ga je Završnik vzel. Ni pa uporabil sile. V denarnici tudi ni bilo 210, ampak le 60 din.
*
*
*
*
Govoril je tako prepričljivo, da je bilo precej jasno, da se dogodek le ni tako odvijal, kot ga je prikazal obtoženi. Tako je Završnik dečka,
še otroka, najprej napadel: zgrabil ga je tako trdo, da je fantu zlomil oziroma skoraj zdrobil svinčnik. Fantova mati in sosed Jože Sevšek pa sta potrdila, da je bilo v denarnici res 210 din.
Završniku so sodili po obtožbi. Pri odmeri kazni so upoštevali, da je bil že kaznovan. Še zlasti pa je sodišče upoštevalo zavržnost tega dejanja (odrasli napadel otroka).
Bivši šolarji razgrajali
Razbijali so šipe in ovirali zabavo učiteljev ter osmošolcev ribniške osemletke
Tole pa ni zate, poba j
Sirena je zatulila konec dela in skozi tovarniška vrata se je vsula reka delavcev. Razhajali so se na vse strani in nekaj jih je stopilo na avtobus, ki je čakal, da tiste iz oddaljenih krajev odpelje proti domu. Med njimi je bil tudi šestnajstletni Franček. Utrujen je bil od dela, pa je bila pred ojim še slaba ura vožnje, potlej pa še ura hoda v hrib.
Avtobus je veselo šklepetal po razdrapani cesti. Nekateri «,d potnikov so dremali, drugi so se pogovaijali, Franček pa se je udobno zleknil v svoj sedež, potegnil iz žepa revijo v stripih in se poglobil v sila zanimive zgodbe. Nenadoma mu je nekdo potegnil revijo iz rok. Začuden je pogledal in videl sprevodnika, ki se mu je režal.
„Tole pa ni zate, poba. Premlad j če za take reči. Ko sem bil jaz v tvojih letih, sem bral sveto pismo. Ti pa kar strip ...“
„Vrnite mi, prosim, revijo,“jc prosil Franček in z očmi prosil sopotnike za pomoč. Ti pa so se le smejali.
„Ne dam ti nazaj, fante! Ko zraseš, prej pa ne.“ In sprevodnik se je obrnil, šel k šofciju in se za fanta ni več zmenil.
Preden jc izstopil, je Franček vnovič poskusil srečo, a brez uspeha. Žalosten je rinil po hribu navzgor in premišljal, kako bi dobil vsaj denar nazaj ...
Naslednjega dne jc avtobus spet ropotal iz mesta in tudi
Franček je bil spet na svojem sedežu. Tudi sprevodnik jc bil isti. Ko je prišel do Frančka in hotel denar za vozovnico, se jc fant ojunačil in mu rekel.
„Danes vam pa ne plačam karte, tovariš. Karta namreč velja prav toliko, kolikor sem včeraj dal za revijo, ki ste mi jo vzeli. Zdi se mi, da sva bot..
„Oho!" je zaklel sprevodnik. „Kaj naj pa to pomeni? Karte nočeš plačati? Ti prekleti ne-sramncž!“
„Oprostite,“ sc ni dal zmesti Franček. „Vrnite mi revijo ali pa mi jo vsaj plačajte, pa bom tudi jaz plačal...“
Sprevodnik je pobesnel. Začel je vpiti na fanta in ga zmerjati, da so se vsi obrnili.
„Ustavi, Tone!“ je tulil. „Niti metra več naprej, dokler ta baraba ne gre z avtobusa." In avtobus je ustavil sredi ceste, daleč od mesta, v trdi temi.
Franček je prosil, naj ga vendar puste v avtobusu, saj ne more takole sam tavati po temi. Pa ni nič pomagalo. Sprevodnik ga je zgrabil za ovratnik, vrata so se odprla in Franček je zletel iz vozila. Avtobus je oddrdral naprej in fant je ostal popolnoma sam. Tri ure in več je hodil, da je prišel do doma. Spotoma je razmišljal, kdo ima prav, pa pravega odgovora ni našel. Čutil pa je, da se pravica nagiblje na stran -močnejšega.
JAKA PRAVIČNIK
Ribniški miličniki so nekatere mladince, ki so 15. junija motili zaključno zabavo učencev osmih razredov osemletke, že odkrili, druge pa še iščejo. Zabava je bila v telovadnici stare šole. Mladinci, ki zaradi slabega znanja niso uspešno zaključili osemletke in so šolo zapustili, ne da bi jo končali, so se hoteli maščevati učiteljem. V okna telovadnice so metali kamenje in razbili več šip. Skozi razbite šipe so metali v telovadnico koprive, v sosednji tehnični delavnici pa so sneli okno in ga vrgli v delavnico.
Mladi razgrajači so se nesramno vedli tudi do članov učiteljskega zbora, ki so skušali napraviti red.
Med razgrajači so mladinci, ki so
Ne kje ne kdaj!
Ni skrivnost, da smo opustili dosedanji način kontrole, ko smo cesto nadzorovali po nekem voznem redu. Če je možno, delamo zdaj v skupini več miličnikov, v raznih krajih in času, tako da udeleženec prometa ne ve, kje in kdaj ga ustavimo. Pri delu sodelujejo tudi miličniki v civilu, s civilno registriranim avtomobilom. Opazujejo kršitve in jih sporočajo miličnikom v uniformah, da ukrepajo. Najbolj pazimo na nepravilno prehitevanje, ker je zaradi tega največ prometnih nesreč in so posledice najhujše; v nesreči pa so prizadeti tudi ničesar krivi ljudje. Zato qaj se vozniki ne čudijo, če jih bomo ustavili in jih opozorili na prekršek, storjen tam ali kje drugje. Menim, da ni potrebno naštevati, kaj vse lahko miličnik zahteva in kako ukrepa proti vsakomur v prometu, ker to vsi že bolj ali manj
vedo. Dolžnost udeleženca prometa je, da upošteva zahteve miličnika, ki ukrepa po zakonih in pooblastilih.
Ukrepi miličnikom so spremenjeni tako, da ni več toliko opozoril kot do sedaj. Opozorila bodo sledila le tedaj, ko kršitev še ni storjena, ali v drugih izjemnih primerih. Ko je prekršek storjen, bo izrečen ukrep.
Dobili smo nov republiški zakon o varnosti cestnega prometa. V veljavi je od 19. t. m. in ima več novih kazenskih določb. Kaj vse zajema, ne bi navajal, saj ga bo moral poznati vsak udeleženec prometa.
Še vedno imamo težave z nekaterimi vozniki, ki zavestno ali iz nezaupanja povzročajo neugodno prometno stanje in s tem'ogrožajo druge. Krivde ne priznajo, češ saj se ni nič zgodilo. Naj opozorim vse, da smo miličniki na cesti zato, da nadziramo promet, da z ukrepi zmanjšujemo število nesreč in omogočimo varen in neoviran promet. Če pa se že zgodi prometna nesreča, ima zadnjo besedo sodišče ali sodnik za prekrške, ne pa miličnik.
JOŽE PROSINEČKI
zapustili šolo že lani ali prej. Zanimivo je, da prihaja do takih izgredov že več let zapored, in sicer vedno ob poslovilni zabavi osmošolcev.
P-c
KJER AMERIČAN LEŽI -Rihard Romih z Otočca je bil nemalo presenečen, ko je 28. junija na Gotlibovem kozolcu na krmi našel potni list na ime ameriškega državljana Johna Leonharda Luicka. Ko je dokumente „slepega" preno-čevalca na krmi prinesel na postajo milice v Novo mesto, so se tudi tam začudili. Kako se ne bi, saj do zdaj še niso slišali, da Američani spijo tudi na kozolcih.
NOVO MESTO:	Z	NOVIM
AUSTINOM V STEBER - Novo-meščan Darko Molan je 1. julija vozil novo in še neregistrirano vozilo austin 1300 proti železniški postaji v Bršlinu. Pri stavbi cestnega podjetja ob Ljubljanski cesti ga je zaneslo, odbilo in zasukalo, da je zadel z zadnjim delom steber ograje. Škodo so ocenili na 8000 din.
NOVO MESTO: S FIČKOM GA JE ZANESLO - Leopold Novak z Jablana je 30. junija vozil fička iz Bršlina v Novo mesto. Na nepreglednem ovinku ga je zaneslo na levo stran ceste, koder je tedaj naproti pripeljal z osebnim avtom Stanko Vovk iz Jugorja. Vozili sta trčili druga v drugo, gmotne škode pa je za 8000 din. Voznika in sopotnik Jože Žagar iz Mačkovca so bili lažje ranjeni.
MAČKOVEC: ZMOTO PLAČAL Z NESREČO - Jože Pacek iz Gorenje vasi je 30. junija zapeljal z avtomobilske ceste na priključek v Mačkovcu tovornjak. Nenadoma je naproti pripeljal z osebnim avtom zagrebški voznik Danko Gikič, ki se je bil zmotil in zavil na enosmerni del ceste. Zaradi tega je prišlo do trčenja. Gmotno škodo so ocenili na 3000 din, Gikič pa je zmoto plačal tudi z nekaj odrgninami.
METLIKA:	NESREČA PRI
KOPALIŠČU - Francoski voznik Rene Aldo Rivoira je 30. junija vozil osebni avto od Metlike proti Jurov-skemu brodu. S stranske poti pri kopališču se je s fičkom pripeljal Niko Viktorovski. Voznika sta močno zavrla, vendar je bilo že prepozno. Močneje sta se zaletela, pri čemer je nastalo za 6000 din škode, poleg tega pa ima Viktorovski tudi poškodovan kolk.
OTOČEC: PREHITEVAL, KJER NE BI SMEL - Stjepan Borošak iz Krapinskih Toplic je 29. junija na avtomobilski cesti pii Otočcu kljub neprekinjeni črti prehiteval tovor-
njak. Zapeljal je v „škarje“ in silovito treščil v tovornjak, ki ga je naproti pripeljal zagrebški voznik Markam Kondič. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. Pri trčenju si je voznik Borošak huje poškodoval glavo in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
ŠE O NESREČI NA VRHPEČI -
24.	junija smo na tej strani poročali
o	prometni nesreči na Vrhpeči. S pismom uredništvu se je oglasila prizadeta voznica osebnega avtomobila Bogomila Hude iz Ljubljane. Trdi, da se je nesreča zgodila takole: 20. junija je Hudetova z zmerno hitrostjo vozila po desni strani ceste iz Trebnjega v Mirno peč. Pri Vrhpeči se je v sprednji del njenega avta zaletel s kolesom 9-letni Anton Makše. Voznica je avto pred trčenjem ustavila. Ponesrečeni kolesar ni prišel pod avto, ampak ga je vrglo v živo mejo ob cesti, kolo pa je obležalo pred avtom.
GRM:	USODNI OVINEK
Aleksander Štukelj iz Kota pri Semiču je 29. junija zjutraj vozil osebni avto zastava 1300 od Gradca proti Metliki. Cestarje bila mokra. Na ovinku pri Grmu ga je začelo zanašati. Zapeljal je v jarek in se po nekaj metrih take vožnje nekajkrat prevrnil, nato pa se ustavil v grmovju. Oba s sopotnikom sta dobila lažje poškodbe. Vozilo je precej razbito, saj so gmotno škodo ocenili na
10.000	din.
OTOČEC:	ČEZ	PREPO-
VEDANO ČRTO - Voznik tovornjaka Vladimir llanjalič iz Sarajeva je 28. junija na avtomobilski cesti pri Otočcu prehiteval osebni avtomobil Ljubljanačana Štefana Lasana čez- neprekinjeno belo črto in zapc-i ljal v škarje, ker je naproti drvel neki avtomobil. Hanjalič sc je hotel spet uvrštiti za Ljubljančana, pri tem pa ga je njegov avto oplazil in zrinil s ceste na travnik. Gmotno škodo so ocenili na 2500 din.
NADALJEVANJE IN KONEC RAZPRAVE ZOPE|R MARJANA GRMOVŠKA
Za poskus uboja: štiri leta strogega zapora
Strokovnjak za razstreliva je ugotovil, da na Mali Loki ni bila podtaknjena raketa s smodnikom, ampak mina z močnim eksplozivom, najverjetneje kamnetitom — Tudi sprožilni mehanizem je »atentator« na svojo bivšo ženo sam izdelal — Načrt za dejanje je koval dalj časa
Okrožno sodišče v Novem mestu je spoznalo 42-letnega Maijana Grmovška za krivega za poskus uboja svoje bivše žene in treh otrok in ga obsodilo na štiri leta strogega zapora. Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali, da je Grmovšek invalid in tako prizadeta osebnost ter da dejanje ni imelo najhujših posledic. Obtoženi bo do pravnomočnosti sodbe ostal v priporu.
Kot smo obširneje poročali že pred štirinajstimi dnevi, je Grmovšek priznal, da je nastavil eksplozivno telo, ki je letos 26. marca zjutraj eksplodiralo na vhodnih vratih v stanovanje njegove bivše žene Angele
Grmovšek na Mali Loki pri Trebnjem. Trdil pa je, da jc bila tista reč raketa, ki jo je našel med odpadnim materialom v Ljubljani. Sodišče pa je že tedaj posumilo, da bi mogla s smodnikom polnjena raketa povzro-
čiti tolikšno razdejanje. Ker ni vedelo natančno, kakšne vrste jc bilo eksplozivno telo in kakšno rušilno moč je imelo, je sklenilo razpravo prekiniti, v nadaljevanju pa predvsem zaslišati strokovnjaka za razstreliva.
Tako se je 17. junija prekinjena razprava nadaljevala spet 29. junija, kot priča pa je nastopil že napovedani strokovnjak. Ta je takof pobil obtoženčevo trditev, da je bila na Mali Loki nastavljena raketa. O
kakšnem takem eksplozivnem telesu sploh ne more biti govor, jc menil, saj posledice jasno kažejo, da je bil uporabljen eksploziv z veliko rušilno močjo. Po njegovem mnenju je storilec za to dejanje uporabil vsaj 200 gramov eksploziva, najverjetneje kamnetita; o tem da so ga prepričale posledice na kraju eksplozije, ki je imela moč okoli 230 konjskih sil. Za sodišče je bil to dovolj tehten dokaz proti obtoženčevi trditvi, da je hotel svojo bivšo ženo le zastrašiti.
GOSTINSKA ŠOLA NOVO MESTO
ki posluje kot srednja poklicna šola v okviru Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto,
Društveni trg J
razpisuje	v
za šolsko leto 1971/72
sprejem večjega števila učencev za poklic
KUHAR in NATAKAR
Šolanje traja tri šolska leta in obsega: pouk družbeno-jezikovnih in strokovnih predmetov,, pouk praktičnega dela in strokovno prakso..
Pogoji za vpis v prvi razred šole so:
— dovršenih 8 razredov osnovne šole
— starost do 18 let
— telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oziroma natakarja
Za vpis naj se kandidati prijavijo pismeno najkasneje do 25. avgusta 1971 na obrazcu 1,20, ki ga je izdala Državna založba Slovenije in ga lahko kandidati kupijo v knjigarnah in papirnicah. Prijavo za sprejem je treba kolkovati v znesku 1,00 din.
Prijavi za sprejem naj kandidati priložijo:
— spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole
— zdravniško spričevalo
— po možnosti izpis iz matične knjige rojstev
— osnovna šola pa naj pošlje mnenje glede poklicne usmeritve kandidata
V	zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstveni organi izvršijo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge.
Vsi učenci prejemajo v času pouka praktičnega d^la in strokovne prakse nagrade v skladu z načeli nagrajevanja učencev gostinske stroke na našem območju. Učenci, ki so doma izven Novega mesta in želijo stanovati v internatu, naj se obrnejo s posebno prošnjo na Dijaški dom Majde Šilc, Šmihel pri Novem mestu, najkasneje do 31. julija tega leta.
Podrobnejše informacije daje Šolski center za gostinstvo, Novo mesto. Društveni trg 1, telefon 21-527.
Turistično društvo
OTOČEC - ŠMARJEŠKE TOPLICE
RAZPISUJE tekmovanje za lepo urejeno okolico stanovanjskih hiš in kmečkih domačij na območju Družinske vasi, Šmarjeških Toplic, Smarjete, Zbur, Dob-ruške vasi, Dobrave, Šentjerneja, Maharovca, Gomile, Bele cerkve, Kronovega, Otočca in Lešnice z v tem razpisu navedenimi nagradami. Predvideno je po sedem nagrad za vsako skupino. Ocenjeno bo:
a) najlepše urejena okolica stanovanjske hiše
b) najlepše urejena kmečka hiša in gospodarsko poslopje
1. nagrada	400,00	din
2. nagrada	350,00	din
3. nagrada	300,00	din
4. nagrada	250,00	din
5. nagrada	200,00	din
6. nagrada	150,00	din
7. nagrada	100,00	din
Komisija bo ocenjevala opisano področje v začetku avgusta Po zaključku dela komisije bodo objavljeni izidi tekmovanja in bodo nagrajenci prejeli nagrade.
REMONTNI ZAVOD BREGANA
BREG AN A pri Somboru, tel. 88-226, 88-206
Razpisna komisija razpisuje
NATEČAJ
za izpopolnitev vodilnih delovnih mest v oddelkih:
1. tehnične priprave
2. varjenih posod in konstrukcij
3. nove proizvodnje
4. za razvoj in analizo programa
5. gospodarsko-računskega sektorja
in oglašuje zasedbo naslednjih delovnih mest:
6. referent v oddelku marketinga
7. pravni referent
8. skladiščnik — prodajalec v servisu
9. skladiščnik
10. VK avtomehanik
11. VK avtoklepar
12. VK avtoličar
13. VK avtoelektričar
14. VK in KV strojni ključavničar
15. VK in KV strugar
16. PKV mizar	>
17. šef materialnega knjigovodstva
POGOJI.
  za delovna mesta od 1 do 4 inženir strojništva
\	(I. ali II. stopnje strojne fakultete) z najman.i
2 do 5 leti prakse v poklicu
  za delovno mesto pod 5 končana ekonomska
fakulteta z 10 leti prakse (natečaj se ponavlja)	.
— za delovno mesto pod 6 diplomiran ekonomist
7.	2 do 5 leti prakse
— pod 7 diplomiran pravnik s strokovnim izpitom in z veseljem do dela v gospodarstvu
— pod 8 KV avtomehanik
— pod 9 VKV delavec kovinske stroke
— pod 14 strojni ključavničarji, ki so delali izrecno na orodnih strojih
  pod 17 ekonomist z 2 do 5 leti prakso
Rok 74» prijave do 10. julija 1971 ali do zasedbe delovnih mest.
Osebni dohodek po pravilniku osebnih dohodkov zavoda. stanovanje po pravilniku o delitvi stanovanj zivodu. Delavcem iz Zagreba je zagotovljen prevoz /. zavodovim avtobusom.
Prošnje oddajte (po možnosti osebno) v personalnem oddelku zavoda.
Svet osnovne šole narodnega heroja Martina Kotarja, Šentjernej
razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
za nedoločen čas POGOJ:
— srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse ali
— nižja strokovna izobrazba in 10 let prakse
Nastop službe s 1. septembrom 1971.
Prijavo je treba nasloviti na razpisno komisijo pri osnovni šoli narodnega heroja Martina Kotarja, Šentjernej. najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa.
Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice
i	a z p i s u j e
delovna mesta učencev v gospodarstvu naslednjih strok:
— slikopleskarska — 3 učenci
— vodovodnoinštalaterska — 2 učenca
— mizarska — 1 učenec
Ostali pogoji so na vpogled na sedežu podjetja. Prošnje se sprejemajo do 25. julija 1971.
Upravni odbor sklada »JOŽE SLAK-SILVO« OBČINE TREBNJE
razpisuje na podlagi 22. člena statuta sklada
POSOJILA ZA IZOBRAŽEVANJE
Na razpis se lahko prijavijo tisti učenci in študentje občine Trebnje, ki dosegajo odlične učne uspehe in živijo v slabih gmotnih razmerah, izjemoma pa tudi tisti, ki dosegajo vsaj dobre učne uspehe, živijo pa v izredno slabih gmotnih rrzmerah.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po razpisu.
Prosilec mora prijavi priložiti dokaz o zadnjem učnem uspehu in mnenje šole, ki jo je obiskoval. Prošenj brez teh dokazil upravni odbor ne bo reševal.
Kadrovska komisija pri GG BREŽICE
razpisuje naslednje STIPENDIJE:
—	1	na	gozdni fakulteti
—	3	na	gozdni srednji šoli
—	1	na	geodetski srednji	šoli
Interesenti naj vložijo prošnje na gornji naslov z navedbo uspeha končane šole, ki je pogoj za vpis ter premoženjsko stanje.
Rok za vlaganje prošenj je do 30. julija 1971.
»NOVOTEKS«, Novo mesto
RAZPISUJE
za šolsko leto 1971/72 naslednje
STIPENDIJE:
1. FNT oddelek za tekstilno tehnologijo
2 štipendiji
2. TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA
a) predilski oddelek — 1 štipendija
b) tkalski oddelek — 1 štipendija
c) kemijski oddelek — 1 štipendija
d) konfekcijski oddelek — 1 štipendija
e) pletilski oddelek — 1 štipendija
3. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
3 štipendije
Pod točko 1 in 2 imajo prednost moški kandidati, pod točko 2 a kandidati iz območja občine Metlika in pod točk 1 iz dolenjskega območja
Višina štipendij je določena po pravilniku p izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju.
Prosilci naj prošnji priložijo zaključno spričevalo ali potrdPo o do sedaj opravljenih izpitih z ocenami, kratek življenjepis in potrdilo o premoženjskem stanju.
Prošnje .splejema kadrovski oddelek tekstilne tovarne NOVOTEKS. Novo mesto, do 20. julija 1971.
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
9 servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
# vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
# kleparska in avtoličarska dela
# lastnikom osebnih vozil priporočamo optični
•	pregled podvozja in uravnoteženje koles
# nudimo ključavničarske, strugarske in varilske storitve
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
»KOVINARSKA«,
tovarna industrijske opreme in konstrukcij, Krško,
objavlja prosto delovno mesto:
administratorja, administratorke
v tehničnem sektorju — oddelku tehnološke priprave dela
Pogoji: dovršena srednja ekonomska ali srednja administrativna šola in dobro obvladanje strojepisja.
Zaželeno tudi nekaj prakse ter znanje stenografije in nemščine.
Poskusna doba je tri mesece.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. — S stanovanjem podjetje ne razpolaga.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba podjetja. Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
V	skladu s pravilnikom o gozdnem redu prepovedujemo
pašo, steljarjenje in kurjenje v gozdnih nasadih Jurenska gmajna. Spodnja in Gornja Koroška gmajna, Vahta in Stopiška gmajna.
Kršilce bomo sodno preganjali in izterjali odškodnino.
Gozdno gospodarstvo Novo mesto
Zavarovalnica SAVA, poslovna enota Novo mesto
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
zavarovalnega zastopnika
za zastop: Šmarjeta - Škocjan in okolica.
Lastnoročno napisano vlogo je treba poslati na naslov Razpis velja do zasedbe.
^ ^^BREŽICE
i Ste v zadregi za darilo?
[ Šopek nageličkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-{ ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč ; cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
l	nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Č^tež!
DOLENJSKI LIST
11
V bodoče SZDL o vsem
To pa je delala »neuradno« tudi doslej
VEČ ORGANIZACIJ
V Kočevju potekajo priprave, da bi sedanje mestno organizacijo SZDL razdelili na več manjših. Nekateri menijo, naj bi bila vsaka volilna enota posebna organizacija oziroma podružnica mestne organizacije. Tako bi člani SZDL lažje razpravljali o vseh zadevah s svojega območja mesta, zaradi česar bi bili množični sestanki SZDL tudi bolj privlačni, kot so sedaj.
30 otrok iz kočevske občine bo od 21. julija do 3. avgusta letovalo v gorskem letovišču Goije pri Bledu,
DROBNE IZ KOČEVJA
GOSPODARSKE RAZSTAVE NE BO — Na zadnjem sestanku di-rektoijev podjetij so sklenili, da za proslavo 500-letnice Kočevja ne bo gospodarske razstave. Pravijo, daje bilo načrtovanje te razstave premalo premišljeno. Izračuni so pokazali, da bi bila razstava velika obremenitev podjetij, ki pa ne bi bila komercialno učinkovita. So pa še drugi zadržki.
PRIDNI ŠOLARJI - Zelenice med osnovno šolo in domom telesne kulture dobivajo vse lepšo podobo. Novo okrasno grmičje se je dobro prijelo. Krožek učencev je pridno skrbel za svoj del parka in tudi uprava doma telesne kulture, slabše ali nič pa krajevna skupnost na svojih parcelah.
POKUŠNJA RIB - V soboto, 3. julija, so imeli v NAMI brezplačno pokušnjo pečenih morskih rib. Na pokušnjo so bile ribe, ki jih prodajajo v NAMI.
VRSTE PRED TRGOVINAMI, ki prodajajo osnovna živila, so bile v soboto, 3. julija. V Kočevju so vrste pred prazniki že nekaj običajnega.
POČITNIŠKI RIBOLOV se je začel s prvim ju Ujem. Pionirji dobe za 20 din ribolovno dovolilnico.
Na nedavni seji občinske konference SZDL Kočevje je bil ponovno izvoljen za predsednika Janez Merhar, za tajnika pa Nace Karničnik.
Na seji so sprejeli program dela za leto dni, ki zajema uresničevanje-načrtov na področju gospodarstva,
90 otrok pa od 10. do 24. avgusta v obmorskem letovišču Savudrija.
Vsi otroci, ki bodo letovali, so bili že zdravstveno pregledani in jim je zdravnik predlagal letovanje ob morju ah gorskem območju. Samo letovanje, ki bo trajalo 14 dni, bo veljalo za enega otroka 400 din; če prištejemo še prevoz in plače vzgojiteljev, pa bo stalo na otroka kar preko 500 oziroma za vse otroke preko 60.000 din.
Za 28 otrok bodo plačali vso oskrbo starši. Za 33 otrok bodo plačali starši od 100 do 200 din. Ostali bodo letovali brezplačno, penar za letovanje otrok bodo razen staršev prispevali še: Komunalni zavod za socialno zavarovanje, svet za otroško varstvo pri TIS občinska skupščina, občinski odbor Rdečega križa in podjetja. Letovanje organizira Občinska zveza prijateljev mladine.
J. P.
Mnogi potniki iz Ljubljanske ceste in Trate v Kočevju se jezijo, ker je bilo po preusmeritvi avtobusnega prometa na Kolodvorsko in Tomšičevo cesto ukinjeno avtobusno postajališče pri občinski skupščini, ki so ga uporabljali. Zdaj morajo ,,ro-mati“ na avtobus do „Petrola" ali avtobusne postaje, se pravi okoli 500 m daleč.
SAP se je pokoril naročilu občinske skupščine o preusmeritvi prometa skozi Kočevje, vendar je hkrati opozoril, da postajališč ne bo urejal. Komisija za varnost prometa je nam-
družlenih služb in komunalne dejavnosti.
Obsodili so tudi, ker je temeljito pretreseni predlog družbenega dogovora o izobraževanju, štipendiranju in zaposlovanju podpisalo le nekaj manjših delovnih organizacij.
Nekateri so poudarjali tudi poseben pomen delegatskega sistema in vpliv SZDL na vsa dogajanja. Vendar je zelo verjetno to upanje varljivo. Noben »novi sistem" nič ne pomeni, če bomo kljub vsemu po stari navadi delali naprej. Za „stran-pota“ ni kriv sistem, ampak predvsem ljudje!	j.	p.
Ocena slabosti
V kočevski občini so v teh dneh sestanki osnovnih organizacij ZK, na katerih razpravljajo o „Oceni nekaterih slabosti v našem družbenem in političnem življenju in nalogah komunistov v občini“. „Oceno“ je osnovnim organizacijam posredovala občinska konferenca
Na sestanku organizacije Kidričevega terena so razpravljali še o odnosih znotraj organizacije. V ZK so sprejeli dva mladinca (Dragana Stjepiča in Bojana Šobarja), dva člana so izključili iz ZK, enega pa izbrisali.
Med drugim so razpravljali tudi o tem, da bi sedanje velike organizacije razdelili na dve ali več manjših.
reč odločila, da postajališče pri železniški postaji zaradi slabe preglednosti ne bi bilo primerno in da naj bo postajališče nekje pri stičišču Tomšičeve ceste in Šeškove ulice.
Vprašanje je zdaj, kdo bo tu postajališče uredil oziroma plačal ureditev: občinska skupščina, krajevna skupnost, KOMUNALA ali kdo drug? Vsekakor bi se morali o tem hitro odločiti, saj prebivalcem tega dela mesta ni prijetno pešačiti tako daleč do avtobusne postaje oziroma do postajališča.
P-c
120 otrok na letovanje
Letovanje bo veljalo preko 60.000 din
Potnikom vzeli postajo
Preusmerili promet in ukinili postajališče — Koliko časa bodo morali potniki daleč pešačiti?
Tancikova hiša na Mestnem trgu v Metliki je ohranila vse značilnosti stare meščanske hiše, čeprav jo je lastnik preuredil in pred kratkim prebelil. Rože na podstavkih pri oknih te hiše in na oknih njenih sosed vzdolž ulice dokazujejo, da Metličani poznajo lepoto, pa tudi red in čistočo. (Foto: Ivan Zoran)
SPREHOD PO METLIKI
NA MORJE PO ZDRAVJE
V ponedeljek, 5. julija, je iz Metlike odpotovalo na morje 35 zdravstveno in socialno šibkejših otrok. V počitniškem okrevališču v Fazanu bodo prebili nekaj tednov. Kot vselej je tudi letošnje letovanje otrok iz metliške občine organiziral občinski odbor Rdečega križa in prispeval nekaj denarja. Večje zneske so primaknile še delovne organizacije, društvo prijateljev mladine, starši in nekateri posamezniki.
OBISKOVANA RAZSTAVA
Zadnjega junija so v Belokranjskem muzeju zaprli razstavo likovnih izdelkov metliških osnovnošolcev. Odprta je bila pol meseca. Z okoli 250 deli se je javnosti predstavilo 60 učencev od prvega do osmega razreda. Prikazali so izdelke vseh likovnih področij, ki se jih uče pri pouku. Razstava je privabila veliko obiskovalcev, z velikim zanimanjem so si jo ogledovali zlasti vrstniki avtorjev risb, kipov, slik in drugih z neposredno otroško izpovednostjo nadahnjenih del.
NA STARI CESTI, ki pelje mimo Martinove cerkve, so minuli mesec položili kanalizacijo in zabetonirali jaške. Močno skalnat teren je zaviral delo in ni šlo brez pogostega miniranja. Zdaj, ko je kanalizacija urejena, morda vsaj manjši nalivi ne bodo več nanašali peska in kamenja na glavno cesto. Vsekakor tamkajšnji prebivalci želijo, da bi tudi to cesto kdaj v prihodnosti prekrili z asfaltom.
V NEPOSREDNI BLIŽINI SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE, na nasprotni strani ceste, že od prejšnjega tedna rije buldožer in nalaga zemljo na kamione, ki jo potem odvažajo na KOMETOVO gradbišče v Rosalnicah. Tam z njo zasipavajo nizki teren. Cez prostor, koder rije buldožer, bo v prihodnosti ob regulaciji cestnega križišča stekla vezna
“V*' VINOTOČU KMETIJSKE ZADRUGE v Metliki so ob polletni inventuri imeli naslednje cene: liter belega namiznega vina 4,50 din, be-
lega sortnega 5 din in metliške črnine 6 din. Liter ustekleničene metliške črnine z zaščitnim znakom je veljal 9 din, dvolitrska steklenica pa še enkrat toliko. Malo pivo je stalo 1,60 din, večje 2 din. Prodajah so tudi kislo vodo (1,50 liter) in sadne sokove.
NESTALNO VREME z dežnimi plohami ovira košnjo, pa tudi trta in poljski pridelki se slabo razvijajo. Vendar že žanjejo rano pšenico. Kopalna sezona pa se kar ne more zarzmahniti.
DVA LEPA OLEANDRA so pred kratkim ponoči odnesli neznani upokojeni učiteljici Veri Pahorjevi na Poti na Obrh. Ker je težko razumeti te vrste krajo, lastnica prosi neznance, da ji izposojena oleandra vrnejo.
metliški tednik
Ribnica: izreden učni uspeh
Pričakujejo, da bo po popravnih izpitih letos izdelalo osnovno šolo 5 do 6
odstotkov več učencev kot lani
Na osnovni šoli Ribnica in njenih podružničnih šolah Dolenja vas, Sušje in Velike Poljane je letos izdelalo 92,8 odstotka učencev, medtem ko jih je lani (upoštevani so tudi popravni izpiti) 91,7 odstotka. Računajo, da bo letos, ko bodo zaključeni popravni izpiti, izdelalo 5 do 6 odstotkov več otrok kot lani.
Kar 12 izmed 37 oddelkov je do-
seglo 100-odstotni uspeh. Med njimi je bil najboljši 8. a, katerega razrednik je Dragan Go Uja. Ta razred je tudi edini v tem šolskem letu dobil kar 4-krat prehodno zastavico za uspeh pri učenju in za vedenje. Po
3-krat so osvojili prehodne zastavice
1.	b, 2. b, 4. c in 5. b iz Ribnice, 1. razred iz Dolenje vasi in 1. razred iz Sušja.
ZOBOTREBCI
POČASEN EKSPRES - Iz Ora-hovice v Ribnico je potovalo ekspresno pismo od 25. do 28. junija. Verjetno bi ga ribniško turistično društvo, na katero je bilo pismo naslovljeno, dobilo prej, če bi bilo poslano navadno.
SLABE TELEFONSKE ZVEZE so med Ribnico in Novim mestom. Linija je tako preobremenjena, da dobiš zvezo šele po dolgotrajnem klicanju. Mnogi se sprašujejo, kdaj bo bolje.
ZANIMANJE STARŠEV za šolo preneha, čim prinese otrok domov spričevalo. Na zaključne slovesnosti ob koncu šolskega leta pride običajno le malo staršev. Prav bi bilo, da bi jih prišlo več, saj bi tako videli, kaj vse so se učenci naučili tudi izven rednega učenja. Obisk staršev bi tudi šolarje spodbudil, da bi prihodnjič še uspešnejše nastopali.
PREDŠOLSKIH OTROK je v vrtcu veliko, prostorov zanje pa malo. Zdaj ima vrtec v Ribnici le 3 oddelke, čeprav bi jih z ozirom na število otrok moral imeti več. Po-
stopno bo le treba najti nove prostore za šolo.
NOVI „PRVČKI“ so že vpisani.
V	Ribnici se jih je nabralo za 4 oddelke, po en oddelek pa jih bo na podružničnih šolah v Dolenji vasi in Sušju. Skoraj vsi „novinci" so obiskovali malo šolo, vsi pa so bili pred vpisom tudi testirani.
REŠETO
Popravni izpit ima 48 učencev, popolnoma pa jih je padlo na razredni stopnji 13, na predmetni pa 8. Skupno je šolo obiskovalo 1007 učencev, od tega 478 na razredni stopnji.
Ribniška šola je dosegla letos zelo
lep uspeh. Zahvala zanj gre tudi uvajanju sodobnih načinov-učenja in dodatni pomoči vsem učencem, ki so bili te pomoči potrebni. Razen tega so učenci delali in dodatno izpopolnjevali svoje znanje v 14 krožkih, okoli tri četrtine jih je tekmovalo za bralno značko, sodelovali so v najrazličnejših tekmovanjih (matematičnih, „Veseli šoli“, prometni vzgoji itd.), na proslavah in prireditvah itd.
J. PRIMC
Sprejem za najboljše
Učence najboljšega razreda sprejel predsednik občine, vodstvo šole pa jih je pogostilo
Predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsberg je pred kratkim sprejel učence 8. a razreda osnovne šole Ribnica, ki so v pravkar minulem šolskem letu edini
4-krat osvojili prehodno zastavico za najboljši uspeh in vedenje. Razen tega je učence 8. a, katerega razrednik je Dragan Golija, vodstvo osnovne šole pogostilo.
8.	a razred je bil vse šolsko leto najboljši. Tudi pri zadnji šolski konferenci je dosegel izreden uspeh, saj so šolanje upešno zaključili vsi
PRISPEVEK ZA BOLNIŠNICO
30.	junija je bila v Ribnici skupna seja občinskih svetov zavarovancev Kočevje in Ribnica. Razpravljali so
o	sofinansiranju nadaljnje gradnje kliničnega centra v Ljubljani. Oba sveta sta soglasno sklenila, naj se zviša stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za 0,5 odstotka. Tako zbrani denar naj se porabi za gradnjo kliničnega centra v Ljubljani. Večina občinskih svetov na območju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana je že sprejela sklepe o zvišanju te stopnje za gradnjo kliničnega centra. Tako naj bi zbrali od leta 1972 do februarja 1975 skupno 121,242.000 din.
učenci. 8. a je bil edini razred na predmetni stopnji pouka - se pravi od 5. do 8. razreda osnovne šole - v katerem ni zaostal noben učenec niti nima nobeden popravnega izpita.	J.	P.
Dve leti star sklep
Ribničani ne znajo zamašiti lukenj
Veliko babic (SZDL, občinska skupščina, turistično društvo, KOMUNALA) je bilo pred dobrima dvema letoma poleg, ko se je v Ribnici rodil sklep:
„Cesto skozi Ribnico je treba nujno popraviti!"
Tudi tokrat se je uresničil znani pregovor: Veliko babic, kilav otrok. Cesta namreč še vedno ni popravljena.
Cesta skozi Ribnico je zaradi prekopavanj ali posedanja polna kotanj. V njih se ob deževnih dneh nabira voda, ki jo avtomobili pridno škropijo po stenah, izložbah in seveda pešcih, kar povzroča med Ribničani „veliko zadovoljstva in hvale“.
Tisti sklep je bil pred dvema letoma sprejet celo kot nujen, narejenega pa ni bilo nič. Vendar bi lahko cesto popravili z malenkostnimi stroški. Morali bi pri kotanjah le pobrati iz ceste kamnite kocke, luknje zasuti s peskom in nato položiti kocke nazaj.	p-c
Start kulturne skupnosti
Razpolagalo bo s 160.000 din — Potrebe oziroma želje kulturnih skupin so seveda večje
V Ribnici je bila 29. junija ustanovljena kulturna skupnost. Za predsednika 23-članske skupščine je bil izvoljen prof. Jože Kuralt, za predsednika 7-članskega izvrSnega odbora pa Rudi Brinšek.
Skupščina je sprejela začasni statut kulturne skupnosti, poslovnik o delu skupščine in okvirni program dela.
Razprava je osvetlila številna vprašanja, s katerimi se bo morala ukvarjati kulturna skupnost. Okvirni delovni piogiam, ki temelji na dosedanjih uspehih in realnih možnostih, bo usklajeval delo vseh umetnostnih skupin: besedno, likovno, glasbeno in filmsko umetnost ter etnografsko dejavnost.
Kulturna skupnost bo pobudnik za ponovno oživitev dela domačih gledaliških skupin, za poživitev gostovanj poklicnih gledališč, za organizacijo lutkovnih gledališč (predvsem v šolah) itd. Skrbela bo za ustanovitev domače likovne skupine
in za organizacijo razstav del domačih in tujih likovnikov. Njena skrb bo tudi nadaljnja rast pevskih zborov,	organizacije	glasbenih
ansamblov, folklorne dejavnosti itd.
Organizirati nameravajo tudi filmsko gledališče. Za etnografsko dejavnost pa je med drugim v načrtu nova postavitev muzejske zbirke z ustrezno	preureditvijo	prostorov,
festival suhe robe itd.
Vse te	načrte naj bi	uresničili v
prihodnjem obdobju.	Kulturna
skupnost bo razpolagala letos predvidoma s 160.000 din. Potrebe oziroma želje so seveda precej večje, kot so možnosti za finansiranje kultne skupnosti.
Minuli četrtek je bil črnomaljski živilski trg dobro založen in obiskan, kot že dolgo ne. Naprodaj je bilo že letošnje belokranjsko sadje. Cene niso niti padle niti poskočile. Kako bo danes? Na sliki: kupčija. (Foto: Ivan Zoran)
Spodnja meja: 900 din
Po mnenju sindikata bo možno tak najmanjši osebni dohodek v črnomaljski občini doseči že do konca leta 1971 — Vsak naj ve, kaj je sporazum
Za to, da bi bil v črnomaljski občini poslej najmanjši osebni dohodek 900 din, so se zavzeli na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta 29. junija. Tedaj so razpravljali o nalogah sindikatov v sedanjem obdobju samoupravnega sporazumevanja glede delitve dohodkov in osebnih dohodkov.
Na plenarni seji so poudarili, da bi spodnjo mejo osebnih dohodkov premaknili na predlagano že do konca leta 1971, če bi bili za to predvsem v delovnih organizacijah. Kajpak se bo občinski sindikalni svet prizadeval, da bo do tega tudi prišlo.
Da bi akcija, ki jo je začel v imenu vseh zaposlenih, res obrodila, bo svet zahteval, naj njegove sklepe in zamisli izvajajo. V ta namen bo posebej zadolžil sindikalne organizacije v podjetjih in ustanovah, da vplivajo na podpisnike sporazumov. Sklenil je svoja stališča in sklepe posredovati vsem delovnim organizacijam in zahtevati, da seznanijo z vsem slehernega delavca.
Za najmanjši osebni dohodek 900 din se sindikat zavzema zlasti zato, ker meni, da bi najslabše plačani zaposleni s takim povečanjem mesečnih prejemkov že lahko znosneje živeli. Nenehno naraščanje cen pa opozarja, naj bi ta spodnja meja bila le začasna rešitev. Po prepričanju
sindikata danes razmere še niso takšne, da bi smeli s sporazumi - kakršnimi koli pač — postavljati meje, ki bi veljale za daljše obdobje.
Medtem ko si sindikat prizadeva, da bi naposled v občini le odpravili neznosno nizke osebne prejemke, je že slišati prve komentarje na njegovo akcijo. „Dobro bi bilo to. Kdo bo pa sporazume uresničeval, če ne bo denarja? “ se sprašujejo v družbenih službah.
ZDAJ JE ČAS ZA PRIPOMBE
Nedavnega posveta o samoupravnem dogovarjanju, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet v Črnomlju za direktorje delovnih organizacij in predsednike delavskih svetov, so se udeležili vsi vabljeni. Priporočili so, naj vsi podpišejo sporazum, v razpravah pred podpisom pa naj bi dajal pripombe čim širši krog zaposlenih.
4
s
\
4 4 4 4
ČETRTKOV INTERVJU
»So vzponi in padci« \
  ,
Direktor Zavoda za kulturno dejavnost Lojze Kaste- 4_
lic: »Kulturni amaterizem spet napreduje«
Na željo Franca Kocuvana je tokrat gost četrtkovega intervjuja direktor Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu Lojze Kastelic. Franca Kocuvana je zanimalo, kaj je z novomeškim amaterizmom, za katerega sodi, da je bilo včasih močneje zastopano v kulturnem življenju mesta.
„Po mojem to ne drži povsem,“ sodi Lojze Kastelic. „Mnogi namreč razumejo pod pojmom amaterska dejavnost le dramske prireditve. Teh je res
S
4 4 4 4
4 4 4 \ 4 4
I
4 4 4 4
4
5
4 4 4
4
5
4 4 4 4 4 4
4 4
4 4 g
manj, zato pa je več drugih prireditev. Zlasti na glasbenem polju je čutiti splošen napredek. Mlade zasledimo tako v zabavno glasbenih nastopih kot tudi v resni glasbi. Za glasbeno dejavnost so se močno zavzele tudi šole, saj so lani pripravile kar 17 koncertov. Tudi pevski zbori so spet na površju: Sentjemejski in Dolenjski oktet, Dušan Jereb, zbori v manjših krajih. Povedati pa je treba, da to ni poklicno delo, zato so v teh prizadevanjih
razumljivi vzponi in padci, uspehi in neuspehi, hkrati pa se tudi zanimanje usmerja zdaj v to, zdaj v drugo dejavnost. . .*
- Torej je predvsem*Od ljudi odvisno, kakšno kulturo bomo imeli?
„Mislim, da bo tako. Pomembnejši kot denar so ljudje, zlasti tisti sposobni organizatorji, ki znajo pritegniti k delu na nevsiljiv način in ki z dobrim prijemom močno pomagajo k uspehu. “•
— Će se ozremo na dramsko dejavnost: kje je njen današnji položaj?
„Dramska dejavnost je v vzponu. Mislim, da ne pretiravam, če tako rečem. Nedvomno tudi po zaslugi poklicnega režiserja, ki pomaga še drugje, recimo v Prečni, Straži, Škocjanu in drugod. Razen tega 'imamo vrsto prireditev za najmlajše, kijih pripravljajo šolniki. To pa je osnova; na ta način otroka pripravljamo in navajamo na kulturo. Mislim, da je tako zastavljeno delo pravšnji način.“
- Kakšne so perspektive?
„Pomemben je tudi prostor.
Lani smo uredili nekaj dvoran, kultura bo dobila nekaj preurejenega prostora tudi letos. Prostor je pomemben zategadelj, ker se bodo imeli mladi kje zbirati, ker bo laže za vaje in ponavljanja pred nastopi.”
— In še vaše vprašanje za prihodnji teden?
„Ragov log je naravni park’ Novega mesta. Zanima me, kakšne načrte imajo z njim urbanisti. Morda bi vedel povedati kaj o tem inž. Marjan Lapajne, ki je Novomeščan in ga gotovo odlično pozna iz otroških let.“
J. SPLICHAL
Slavje Iskre na Smuku
Ob 20-letnici semiške tovarne kondenzatorjev bodo 11. julija podelili okoli 40 priznanj
Proslava 20-letnice tovarne kondenzatorjev na Vrtači se bo v r)e-deljo, 11. julija, začela z budnico godbe na pihala v Semiču in se dopoldne nadaljevala na Smuku, kjer pričakujejo 1500 do 2000 ljudi.
Napovedani so trije govorniki: Vladimir Logar, generalni direktor Iskre, Franc Košir, direktor tovarne kondenzatorjev, in inž. Martin Janžekovič, predsednik občinske skup-^rnomlju.
im
LOKVE BODO OLEPŠALI
Krajevni aktiv v Petrovi vasi je sldenil do 22. juUja urediti Lokve, kjer bo osrednja slovenska proslava v počastitev 30-lctnice vstaje. Popravili bodo poti, olepšali hiše in uredili gospodarska poslopja ter okolje. Prav tako so sklenili, da bodo poskrbeli za lep sprejem udeležencev proslave. Pričakujejo, da bo v Lokve •n okolico prišlo na praznik več kot 15.000 ljudi. Dela za krajevni aktiv Petrove vasi torej res ne bo malo. Zato so sc odločili, da bodo z ureditvijo začeli čimprej.
NELOJALNA KONKURENCA
O sobotni in nedeljski prireditvi na Vinici so bili ljudje dobro obveščeni. Črnomaljci pa se morajo za to zahvaliti tudi nekaterim svojim budnim meščanom.	•
Ko so 1. julija pogledali na ulice, plakatov, ki so vabili na republiško pionirsko folklorno revijo, niso več videli: prekriti so bili z lepaki, ki so vabili na noč na Kolpi ❖ sosednji -metliški občini.
Budne Črnomaljce je to tako razhudilo, da so precej ukazali, da morajo metliški lepaki, zlasti tisti, ki so prekrili črnomaljske, takoj proč.
Nelojalna konkurenca?
SEMIČ:
KMALU STREHA
Gostišče, ki ga v Semiču zidajo z denarjem tovarne kondenzatoijev (investitor), bo kmalu pod streho. Dela dobro napredujejo in računajo, da bo otvoritev še to jesen - ob kra-. jevnem prazniku. To bo ena najsodobnejših gostinskih in turističnih zgradb v Beli krajini. S teraso bo premogla okoli 200 sedežev, imela bo osem tujskih sob s 16 ležišči. V sestavi gostišča bo tudi avtomatsko dvostezno kegljišče.
Okoli 40 najzaslužnejših članov kolektiva z Vrtače bo ta dan prejelo priznanja. Med odlikovanci je tudi nekaj tistih, ki so v tovarni kondenzatorjev od ustanovitve.
Proslava se bo nadaljevala s kulturnim sporedom, v katerembo nastopil ženski pevski zbor iz Črnomlja. Po sporedu bo zabava.
Za udeležence nedeljskega slavja bo dobro preskrbljeno. Med drugim bodo spekli okoli 50 janjčkov in pripravili belokranjska vina.
Prireditelji slavja prosijo domačine, naj pridejo na Smuk peš in dajo prostor avtomobilom, s katerimi se bodo pripeljali gostje.
ČRNOMALJSKI
DROBIR
VODE JE ZMANJKALO v Črnomlju zadnje dni že večkrat, to pa je ljudi razburilo. Pravijo, da bi moralo komunalno podjetje pojasniti, zakaj se to dogaja, predvsem pa jih opozarjati, kdaj omejuje porabo.
NAJMANJ 300 DIN naj izplačajo delovne organizacije Svojim članom kot regres za dopust. To je priporočil občinski sindikalni svet, ki je o letnem oddihu zaposlenih že večkrat razpravljal.
BALETNI VEČER minuli ponedeljek v Prosvetnem domu je bil lepo obiskan. To je bil prvi javni nastop gojenk baletne šole pri ZKPO, la jo vodi koreografinja Milica Buh. Letos je obiskovalo ta pouk 70 otrok.
SVOJ PRAPOR je razvila minulo nedeljo lovska družna iz Loke. Za botra so izbrali Lada Šviglja iz Ljubljane. Slavnost je bila na Toplem vrhu.
OBČINSKA STAVBA v Črnomlju je povsem spremenila podobo: spomladi so jo prebelih zunaj in znotraj, zdaj pa pleskajo vrata in okna. Dela bodo kmalu končana.
40-LETNICO USTANOVITVE gasilskega društva so v nedeljo proslavili v Stranski vasi. Po proslavi je bila zabava. Za to slavje so ljudje kraj olepšali.
V
CVmmafjs/k«
po/roievafec
■ ■
V novomeškem oddelku dnevnega varstva so 26. junija odprli skrbno pripravljeno enodnevno razstavo likovnih in tehničnih del. Na diki: mladi obiskovalci zanimive razstave. (Foto: S. Dokl)
Ni pridržkov za verifikacijo
Pedagoški svetovalci iz Zavoda za šolstvo SRS so ugotovili, da ima novomeška šola za zdravstvene delavce, ustanovljena leta 1963, vse pogoje za družbeno ovrednotenje oz. izdajo verifikacijske listine
Komisija pedagoških svetovalcev iz Zavoda za šolstvo SRS je pred kratkim ugotovila, da izpolnjuje novomeška šola za zdravstvene delavce v Novem mestu vse pogoje za verifikacijo. To pomeni, da ima šola glede na prostore, urejenost učilnic, število in opremljenost kabinetov vse možnosti za nadaljnji razvoj, kar je treba po mnenju komisije upoštevati pri načrtovanju šolskega omrežja v občini, pokrajini in republiki.
Šola, ki hoče biti verificirana (priznana), mora vsestransko ustrezati. Zato je komisija ob obisku v novomeški šoli za zdravstvene delavce pregledala dokumente o ustanovitvi, samoupravne akte, podatke o prav-
O DAVČNI UPRAVI
Za včeraj dopoldne je bila sklicana občinska seja, na kateri so odborniki pregledali delo davčne uprave, govorili o družbenem dogovoru o štipendiranju in kreditiranju učencev v občini, na dnevnem redu pa je bilo tudi poročilo komisije za družbeno nadzorstvo o poslovanju v Mesnem prehrambnem podjetju.
DRUŽBENE SLUŽBE PRVE
Tudi letos so - že tretjič zapored - na delavskih športnih igrah v tenisu zmagale družbene službe. V finalnem dvoboju so premagale Industrijo motornih vozil 2:1. Splichal je premagal Lukšiča 6:0, 9:7, J. Picek pa je izgubil s Turkom 3:6, 6:2, 3:6. V paru sta zmagala J. Picek in Splichal 7:5, 6:4. Tretji je bil Novoteks, ki je premagal Pionirja.
»Dolenjski list« v vsako družino
nem položaju ustanove, pretresla organizacijo in dejavnost, način izobraževanja, pregledala prostore, opremo, učna sredstva, učbenike, učne načrte, predmetnik, časovno razporeditev učne snovi za teoretični in praktično pouk, šolsko dokumentacijo in ne nazadnje ugotavljala, ali je kader primerno usposobljen.
ZA NAJŠIRŠO RAZPRAVO O SOCIALNEM RAZLIKOVANJU
Občinska konferenca ZKS Novo mesto je na seji 28. junija brez sprememb sprejala predložene analize o socialnem razlikovanju pri delitvi osebnih dohodkov, v stanovanjski politiki, na vasi in v zasebni obrti. Omenjene analize in stališča v njih je dopolnila le z ugotovitvijo, da v celoti podpira predlog o združitvi skladov delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, kar naj pomaga k omilitvi socialnih razlik med tema dvema slojema. Na seji so sklenili, da naj nato, ko bo končana razprava o predloženih analizah in njihovih ugotovitvah v vseh organizacijah Z K v občini, pripravi komisija za družbeno-ekonomske odnose za eno izmed jesenskih sej konference poročilo o tem, kakšne ugotovitve so sprejele organizacije, kako nameravajo usmeriti svojo akcijo in kaj menijo o zadevnih tezah CK ZKS.	M.	J.
Verifikacijska komisija se je ob tem obisku tudi prepričala, da ima novomeška šola vrsto vzorno urejenih in opremljenih kabinetov, med drugim tudi fizikalni laboratorij kot edina med tovrstnimi slovenskimi šolami.
Šola je bila ustanovljena leta 1963. Prvo leto je delala pod streho vajenske šole, zatem je gostovala v gimnaziji do jeseni leta 1966, ko se je preselila v novo stavbo, sezidano v Ulici talcev zanjo in za dejavnost ESŠ, kasnejšega ekonomsko-admini-strativnega šolskega centra. Novi prostori so zdravstveni šoli omogočili, da je znatno uredila in še razširila dejavnost in tako med drugim uvedla nove oddelke za vzgojo medicinskih sester za otroke.
I. ZORAN
r >
MINI ANKETA:
Sobota zvečer
Novo mesto, prestolnica Dolenjske, s širšim mestnim območjem mesto z več kot 12.000 prebivalci, politično, kulturno, športno in ne vem kakšno še središče občine in pokrajine. Tako je na papirju, kako pa je s prireditvami, družabnim življenjem v resnici? Malce romantike je bilo v običajnem vprašanju, ki ga peterici zastavljamo vsak četrtek: „Kakšni so sobotni večeri? “
Jožica Lihteneger, edina še nepolnoletna v tej kratki anketi, iz Novoteksove konfekcije: „Mislim, da Novo mesto nima dovolj zabave. Tudi mladinski klub ni tisto, kar bi moral biti, saj se je v glavnem omejil le na prirejanje plesov. Klub bi moral biti boljši. Ob sobotah zvečer grem v mesto, v kino le redko včasih na .ples."
Silvin Grein, arhitekt v Dom-investu: „Novomeške sobote? Resnično ne bi mogel povedati kaj otipljivega. Premalo časa sem še Novomeščan, prosti čas pa zabijem pri zidanju hiše, včasih pa skočim tudi na Loko, kjer malo tenisarim
Rudi Pintar, direktor hotela Metropol: „Mesto ima premalo prostorov in tudi sicer družabnost ni več taka, kot je bila včasih. Danes je vse to motorizirano in vsak vleče na svojo stran, vsak gre zase tudi v soboto zvečer. Skoraj bi človek verjel, da se danes ljudje ne znajo več zaba-vati!“
Leon Korošec, sodnik občinskega sodišča: „Hm, raje ne rečem ničesar...“
Milica Božovič, ekonomska tehnica iz Pionirja: „Edino veselje je obisk ljubljanskega gledališča, pa še to pride le enkrat na mesec, in ne ob sobotah. Ob sobotah ostaja le kino, kjer pa so na sporedu pretežno kavbojke. Druga možnost: sprehod od kavarne do kavarne in posedanje v njih. In skrajnost: človek lahko ostane doma tudi v soboto. Navadno grem ven, v mesto ...“
Za sobotno razvedrilo v mestu, ki ponosno kaže svoj gospodarski napredek in ki ima odkrite želje po napredku na vseh področjih torej teh pet izjav ni posebno spodbudnih. Na majhne stvari, ki osrečijo človeka, pač vse preradi pozabljamo. Kako je že rekel eden od vprašanih? Seveda, ljudje so motorizirani, Otočec, Čateške Toplice ... so pa blizu.
Novomeška kronika
SiBJA KONFERENCE: ZKS NOVO' MESTO
Predvsem o izobraževanju
Člani konference sc se v razpravi pomudili največ ob izobraževanju in ugotovili, da ima pode želska mladina zanj slabše pogoje
KETTE BI SE V GROBU OBRNIL, če bi videl, da njegova Noč trudna molči... z zlatimi črkami krasi novomeški vodnjak. Zdfij je tako zanemarjen, da je urejeno smetišče v primeri z njim lepo. Razen tega tudi voda več ne žubori v kotanjo ...
PROMET PO CESTI KOMANDANTA STANETA je zaradi preurejanj nekaterih trgovin zožen, kar pa nekaterih motoriziranih meščanov prav nič ne moti: kljub omejitvi hitrosti hrabro drvijo - nesreči naproti!
TENIŠKA IGRIŠČA NA LOKI so spet urejena. Novi oskrbnik je v 1 5 dneh naredil red - v veselje igralcev in tudi obiskovalcev ter gledalcev, ki teniške igre gledajo z zanemarjenega otroškega igrišča.
MESNO PREHRAMBNO POD-JETJE je sredi mesta dobilo novo mesnico. Kmetijsko posestvo Slovenska vas, ki je prej imelo mesnico nasproti Perove gostilne, mesarstvo opušča.
Občinska konferenca ZK je na seji 28. junija razpravljala o stanju v gospodarstvu v zvezi s stabilizacijo, o kadrovs ki politiki in o samoupravnih odnosih ter o socialnem razlikovanju (v-delitvi osebnih dohodkov, v stanovanjski politiki, na vasi in v zasebni obrti).
Največ so govorili o vprašanju kadrov. Posebej so podčrtali, da je v občini še vedno okoli 30 odst. kmečkega prebivalstva, kije v precej sLabšem položaju. Ker podeželske šole zapušča precej otrok z nedokončano osemletko, so kmečki otroci, ki se zaposlijo, vnovič prizadeti z manjšimi osebnimi dohodki. V občini je tudi zavoljo tega okoli 5000 delavcev, ki so z nedokončano osemletko pritisnjeni ob zid: nezadostna izobrazba jim onemogoča napredek in večji zaslužek. Tudi zato je pri osebnih dohodkih toliko socialnega razlikovanja, mnogi iz vrst kmečke mladine pa si iščejo delo v tujini.
Krivde za to ne moremo v celoti naprtiti osnovni šoli, ki je razvita toliko, kot smo ji omogočili. Hkrati ne smemo pozabljati, daje raven današnje osemletke enaka, kot je bila pred vojno nižja gimnazija, in da je pred vojno doseglo takšno izobrazbo neprimerno manj prebi-
valcev kot danes. Kljub temu pa mora biti skrb političnih in delovnih organizacij - tako so ugotovili na konferenci -- usmerjena v razvoj osnovne šole in ustreznih srednjih strokovnih šol v Novem mestu. Dovolj višjih in visokih strokovnjakov pa bomo imeli le, če bomo ob investicijskih programih upoštevali, da moramo štipendirati več strokovnjakov, kot jih potrebujemo, ker nam bodo še nekaj časa uhajali dru-
Sam-	M.	J.
Klic žejnih!
Novomeško gostinstvo nazaduje. Tako komentirajo ljubitelji piva v vrčkih. Poletje je uradno že krepko zagospodarilo v koledarju, kljub temu pa je mogoče dobiti odprto pivo le v kolodvorski restavraciji v Bršlinu, povsod drugod pa se na želje gostov požvižgajo in si mislijo: „Bodo že pili pivo v steklenicah, če ga sploh hočejo piti!“
Morda bo pa zdaj več posluha, ko je pivo spet dražje? Bomo videli v naslednjih dneh ...
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Malič iz Metlike - Liljano, Alojzija Stupar iz Metlike - Mladena, Jožica Dukarič ••iz Gornjega Mokrega polja - Jelko, Ana Novak iz Žužemberka - Martino, Terezija Unetič iz Gorice -Natašo, Slavka Ilovar iz Šmarjete -Petra, Nada Glogovšek iz Šentjerneja - Davorina, Marija Vidoš s Stražnjega vrha - Bogdana, Antonija Lipoglavšck iz Brestanico -Leonido, Cilka' Vovk z Dvora -Petra, Marija Sitar iz Brusnic - Marjeto, Marija Kučič iz Spodnjih Dol
- Jožka, Jožefa Barbo iz Bršljina -Petra, Bogomila Škoberne iz Krškega - Aleša, Anica Pacek iz Leskovca
- Mojco, Mija Umberger iz Šentlov-renca - Jožico, Magdalena Medved iz Krškega - Aleša, Alojzija Turk z Rateža - deklico, Marija Strle iz Leskovca - dečka, Marija Pečavar iz Stranske vasi - dečka, Anica Škufca iz Ccgelnice - dečka, Marija Kranjčič z Gornjega Karteljeva - deklico, Marija Bedene iz Gorenje vasi — deklico in Martina Žužek iz Svinjskega
- deklico. - Čestitamo!
KRKA JE, umazana kot je, menda pri Novomeščanih izgubila ves čar. Čeprav je že kar prijetna za osvežitev, vsaj v Novem mestu nima dosti oboževalcev.
NA TRŽNICI, bolj kot kje drugje, veljajo neizprosni zakoni ponudbe in povpraševanja. Ko bi pričakovali nižje cene, jih prodajalci spretno dvignejo. V petek pred praznikom so bile cene: cvetača 6 din, čebula 3, česen 7, stročji fižol 5, fižol 5, stročji grah 5, krompir 2,60, koleraba 4, korenje 6, kumare 4, ohrovt 4, pesa 4, peteršilj 6, paradižnik 5, paprika 13, solata 5, zelje 2,50, breskve 7, borovnice 6 (liter!), sveže fige 6, jabolka 6, limone 6, lubenice 6, ribtjz 6 (liter!), marelice 7, orehi 5, pomaranče 5,50, sveže slive 5, banane 6, jajca 0,70 do 0,80, smetana 20, sirček 0,50, lisičke 2 din merica (kakih 10 dkg).
V SOBOTO OB 18. URI bodo na Loki po slovensko zapeli in zaigrali fantje iz Amerike, ansambel Richarda Vadnala. Po koncertu bodo igrali še za ples na zabavi.
V NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI so prejšnji teden rodile: Nada Sekula, Majde Šilc 8 - Sašo, Marija Padovan, Nad mlini 41 - Renato, Angela Blaznik iz Lamutove 11 - Gregorja in Marija Nemanič iz Maistrove 19 - Tomaža.
UMRLI STA: Jožefa Zupančič, 49, iz Doma počitka v Metliki (pokopali so jo na ločenskem pokopališču), in Marija Mihevc, 82, iz Cvelbarjeve ulice.
- Ena gospa je rekla, da je možak, ki sc ima za hudo velikega umetnika, prejšnji četrtek vinjen glasno ocenjeval v Dolenjski galeriji slikarsko razstavo - v veselje vseh obiskovalcev .. .
tedensK6leda
Petek, 9 julija - Veronika Sobota, 10. julija - Amalija
Nedela, 11.
. julija-Ol£ Ponedeljek, 12. julija - Mohor Torek, 13. julija — Dragan Sreda, 14. julija - Just Četrtek, 15. julija - Vladimir
3UBD
BREZICE: 9. in 10. 7. ameriški barvni film „Kaster, človek z za-hoda“. 11. in 12. 7. nemški barvni film „Srebrna maska**. 13. in 14. 7. francoski barvni film „Tetovirani11.
ČRNOMELJ: Od 9. do 11. 7. ameriško-nemško-italijanski barvni film „Oaza smrti**, 13. 7. ameriški barvni film „Na obrežju reke“.
KOSTANJEVICA: 10. 7. angleški barvni film ,James Bond**. 11. 7. francosko-angleški barvni film .^Zvezda juga“. 14. 7. španski barvni film „Izgubljena žena“.
KRŠKO: 10. in 11. 7. ameriški barvni film „Prisiljen za uboj“. 14.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM dva mizarska vjgenca, možno tudi samo s sedmimi razredi. Hrana in stanovanje preskrbljena. Maks Petek, Godič 82 a Stahovica.
TAKOJ sprejmem vajenca za avto-ličarsko obrt. Stane Pustavrh, KrSco, CKZ 139, telefon 71-367.
TAKOJ SPREJMEMO vajenca in pomočnika za mizarstvo. Stanovanje je v hifi. Plača dobra. Tone Stražišar, Matena 31 a, Ig pri Ljubljani.
VEČ POLAGALCEV in vajencev sprejmem v stalno zaposlitev za polaganje parketa in plastike. Vinko Novak, Podturn 3, Dol. Toplice.
VAJENKO sprejme brivsko-frizerski salon Lavrinšek. Krško.
' rRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Dragica Vlašič, Trebnje 17.
STANOVANJA
DEKLE ISCE opremljeno sobo v Novem mestu. Gre tudi za sostanovalko. Naslov v upravi lista (1417/71).
IŠČEM manjšo sobo v centru Novega mesta za mirno obrt. Ponudbe pod ,Takoj“.
TAKOJ ODDAM opremljeno sobo (centralno ogrevana) samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (1416/71).
Motorna vozila
PRODAM FIAT 750, letnik 1968.
Naslov v upravi lista (1420/71). PRODAM FIAT 750, letnik 1968, prevoženih 27.000 km. Naslov v upravi lista (1425/71).
PRODAM FIAT 750, letnik 1968,
38.000 km, češnjevo rdeč, tovarniško lakiran, strokovno vzdrževan in lepo ohranjen. Cena
16.000 din. Ogled vsak dan dopoldne od 12. 7. 1971 dalje. Verstovšek, ISKRA, Šentjernej.
PRODAM AVTO ZASTAVA 750, letnik 1965. Ciril Češarek, Vol-čieeva 9, Novo mesto.
UGODNO PRODAM karamboliran fiat 750. Stane Pustavrh, Krško, CK Z 139, telefon 71-367. POCENI PRODAM moped TOMOS avtomatik, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (1402/71).
in 15. 7. francoski barvni film .Angelika in sultan**.
METLIKA: Od 9. do 11. 7. ame-riško-italijansko-španski barvni film „Samoubijalski komandosi**. Od 9. do 11.7. ameriški barvni film „Slavni fantje**.
MIRNA: 10. in 11. 7. italgansko-španski barvni film „Človek iz Istambula**.
MOKRONOG: 10. in 11. 7. ameriški barvni film , Rusi prihajajo“.
NOVO MESTO: 12. in 13. 7. italijanski barvni film „Pošasti**. 14. in
15.	7. ameriški barvni film „Edina igra**.
RIBNICA: 10. in 11. 7. ameriški barvni film ,.Čuka“.
SEVNICA: 10. in 11. 7. ameriški film „Hudičeva brigada**.
SODRAŽICA: 10. in 11. 7. ameriški film „Deset zapovedi** — I. del.
ŠMARJEŠKE TOPLICE: 14. 7. ameriški barvni film „Srce je osamljen k»vec“.
ŠENTJERNEJ: 10. in 11. 7. „Tabu“ - II. del.
TREBNJE: 10. in 11. 7. francoski kriminalni film „Uboj v svetu 14. 7. ameriški barvni kriminalni film „Ubijanje žensk**.
Qg
POCENI PRODAM dobro ohranjen otroški voziček. Kruljac, Vrhov-čeva 10, Novo mesto.
PRODAM skoraj nova dvokrilna hrastova vrata. Širina 129, višina 187,50 on. Vse informacije in ogled pri Stanetu Pircu, Dol. Straža?.
UGODNO PRODAM hišo, gospodarsko poslopje z devetimi ari zemlje v Dečnem selu in 40 arov njive v Trebežu. Informacije dobite na št 23 v Glogovem brodu, Artiče pri Brežicah.
PRODAM enodružinsko hišo z 20 ari njive v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (1428/71).
PRODAM 3 gradbene parcele po 900 kvadr. metrov v Zalogu pri Novem mestu. Marija Kozina, Novo mesto.
KUPIM sončno parcelo za preselitev čebelnjaka v okolico Bizeljsko -Brežice. Ponudbe z navedbo cene
ali površine zemljišča pošljite na upravo lista (1414/71).
POD UGODNIMI POGOJI prodam
posestvo v Mali Strmici 9 v velikosti 4 ha. Posestvo bo razkazal Anton Makše, Mala Strmica 9.
ZELO UGODNO prodam stanovanjsko hišo z vrtom v bližini Krškega. Naslov v upravi lista (1412/71).
RAZNO
ABSOLVENT elektrotehnike inštruira matematiko in fiziko. Naslov v upravi lista (1432/71).
POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
SPOZNATI želim dekle z Dolenjskega do 25 let, s poklicem, manjše postave, dobrega značaja in s smislom za urejen dom. Intere-sentkam najdem službo v Ljubljani. Imam svoje stanovanje. Ponudbe s kratkim življenjepisom in sliko pošjjite na upravo Dolenjskega lista pod oznako „Želim si družino “.
PRODAM
PRODAM malo rabljen štedilnik na drva, znamke GORENJE. Pepca Pintar, Strojarska 3, Novo mesto.
HLADILNIK kombinirano omaro in kuhinjsko omarico zelo poceni
G odam. Ogled od 14. uie dalje, ajda Jereb, Ulica Majde Šilc 13, Novo mesto.
PRODAM cisterno za vodo (3000 litrov) za gradnjo. Naslov v upravi lista (1431/71).
PRODAM BARITON v dobrem sta-
•	nju s 4 tipkami Janez Debeljak, Ljubljanska 26, Kočevje.
ZARADI SELITVE ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico z žimnicami, kJhinjsko pohištvo in šivalni stroj SINGER. Ogled pri S‘.rajnaijevlh, Trebnje 49.
FKOUAM MLATILNICO z reto in tresali in ventilatorjem. Jože Smrke, Gor. Globodol 8, Mirna peč.
PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček z vložkom. Zdenka Pavlič, Gotna vas 26, Novo mesto.
Drago Kump iz Kota 35 pri Semiču prepovedujem pašo in hojo kokoši po mojem zemljišču v Gorencih. kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Kumelj, Prapreče 1, prepovedujem vožnjo po mojem travniku ob domačiji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Leopold Hrovat, posestnik iz Arčelce 4, Žužemberk, preklicujem
Suščanje konj in govedi po mojih ivah in vrtovih, ker se mi dela škoda in zmanjšuje pridelek po nasadih. Kdo; prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno prekinjal.
. Antonija Gazvoda, Birčna vas 9, prepovedujem pašo kokoši, hojo in delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
NOVA EXPRESNA kemična čistilnica Ane Glavan, Novo mesto, Bršlin 17, vam kvalitetno in poceni očisti vsa tekstilna in usnjena oblačila, kakor tudi odeje, zavese in ostali tekstil. Odprta neprekinjeno od 8. do 18. ure, ob sobotah do 13. ure.
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
BERNARDA MAUSSERJA iz Pleša pri Uršnih selih
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki sc pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala podjetju KOVINAR in sodelavcem za vence. Hvala gospodu kaplanu za obred in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali.
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, sina in brata
JOŽETA ROJCA iz Livolda 53 pri Kočevju
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali pokojniku vence in cvetje, še posebno PTT podjetju, KGP Kočevje, sodelavcem iz Livolda, KZ Žužemberk, in ga spremili na zadnji poti Prisrčna hvala vsem za izrečeno sožalje. Se posebej' se zahvaljujemo govorniku PTT podjetja, župniku za obred, pevcem iz Hinj ter vsem sosedom in sorodnikom.
Žalujoči: žena Marija s hčerkama, oče Jože in mama Kristina, brat Franc z družino in sestra Kristina z družino in drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi, boleči izgubi našega ljubečega moža, očeta, sina in brata
JOŽETA ŠTAMCARJA varilca iz Vrhpeči
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali številne vence m cvetje in ga spremili na zadnji poti v tako velikem številu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in nudili kakršnokoli pomoč, prav posebno pa delovnemu kolektivu „Kemo-oprema** v Trebnjem za vso pomoč in tov. Kotaiju za ganljive besede ob odprtem grobu, trebanjski godbi in pevcem iz Mokronoga, kolektivu ,plodna oblačila** iz Trebnjega in kolektivu „Beti“ - obrat III v Mirni peči, sorodnikom in prijateljem, sovaščanom, duhovnikom iz Novega mesta in gospodu dekanu za spremstvo in obred ter vsem, ki še vedno sočustvujete z nami.
Neutolažljivi: žena Štefka, sinčki Jože, Branko, Milan in hčerkica Marti, mama, sestre Majda z možem, Pepca in Ani z družino ter drugo sorodstvo
Upokojenci tovarne zdravil Krka Novo mesto poklanjajo namesto šopka na grob pokojnega člana Svetličiča 80 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala! Zveza slepih Novo mesto.
GOSTILNA TURK. Stopiče, obvešča cenjene goste, da bo lokal od 12. 7. do 31. 7. 1971 zaprt.
Žrtev kopanja
V	Krici pri Mršeči vasi je v nedeljo, 4. julija, okoli 17. ure utonil 16-letni Drago Zibert iz Celin pri Raki. Z Martinom Hruševarjem iz Mikot sta se pripeljala s čolnom od Koprivnika, pri mostu v Mršeči vasi pa sta izstopila in se začela kopati. Zibert je zabredel v globoko vodo in se začel utapljati. Fanta nista znala plavati, zato mu tudi Hruševar ni znal drugače pomagati, kot da mu je ponudil veslo. Zibert je opešal in se vesla ni mogel več oprijeti. Hruševar je poklical vaščane, preden pa so ti
Slsli, je Zibert že utonil. Ko so ga z pol ure potegnili iz vode, ni več kazal znakov življenja. Zato tudi šentjemejski zdravnik dr. Andjelko Barič fantu ni mogel več pomagati.
AVTO NABOK, ŠOFER V BOLNICO
Ivan Pajnič iz Zapotoka je 4. julija ob 2. uri peljal iz Ribnice proti Rakitnici. V Dolenji vasi je zapeljal izven ceste in avto se ie začel prevračati. Voznik je padel ven in se poškodoval. Trije potniki, ki so med prevračanjem ostali v avtu, pa niso
10
i pošk
.000 di
din škode.
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovan kn na novomeški transfuzijski postaji: Pepca Jerman, gospodinja iz Ločne; Pepca Pečnik, Martin Rukše, Stanko Sime, Marija Jušič, Andrej Primc, Ivan Merlin, Peter Bračko,
’ Rudi Malenšek, Tončka Šuštaršič, Vida Krnc, Antonija Hočevar, Alojzija Mrvič, Jože Zagorc, Vedran Magnik, Marija Frantar, Anton Spec, Franc Jožef, Alojz Bučar, Dušan Zurman, Rudi Andruščiščen, Franc Maksi, Jože Franko, J6že Goršin in Sonja Kovačič, člani IMV Novo mesto; Ivanka Krupič, članica Novolesa, Straža; Fani Deželan, Draga Kajtazovič, članici Novoteksa, Novo mesto; Gašper Jakše in Franc Bojane, člana ZTP Novo mesto; Marija Kastelic, članica Laboda, Novo mesto; Alojz Rogelj, član Cestnega podjetja, Novo mesto; Franc Pelko, član Novograda, Novo mesto; Marija Kočevar, Marija Zirkelbach, Jožica Turk, Olga Tomažin, Darinka Poljane in Franc Gričar, člani KZSZ Novo mesto; Jože Seremet, član Pioniija, K jvo mesto; Janez Krakar, delavec iz Male Strmice; Avguštin Zore, kmet iz -Zdinje vasi; Antonija Zupan in Marija Gruden, gospodinji iz Velikih Poljan.
i
J
S
i
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega sina, brata in strica
ANTONA BERKOPCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali številne vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in nudili kakršnokoli pomoč. Iskrena hvala Staniševim iz Vinje vasi, Turkovim iz Podgrada, servisu IMV, vsem sorodnikom, sovaščanom, vsem prijateljem, fantom in dekletom iz Vinje vasi in fantom iz Koroške vasi, častiti duhovščini za pogrebni obred in vsem, ki ste ga spremili do preranega groba.
Žalujoči: mama, oče, brat Lojze z ženo Zinko in sinovoma Robertom in Slavčkom, brat Jože z ženo Mimi in sinom Igoijem, bratje Janez, Franc, Mirko in sestra Marija
ZAHVALA
Ob nadvse boleči, nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, brata in strica
Alojza Šušteršiča
iz Stranske vasi pri Žužemberku se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in vidno sočustvovanje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Še posebej se zahvaljujemo za vso pomoč družinama Ludvika Kocjančiča iz Žužemberka in Franca Blatnika iz Stranske vasi, za poklonjene vence obratu Iskra Žužemberk in sodelavcem, IMV Novo mesto in sodelavcem ter krajevni organizaciji ZB Žužemberk, za zapete žalostinke žužemberškim pevcem ter za opravljeni obred in poslovilne besede župniku Antonu Jakošu. Žalujoči: žena Rezka, sin Lojze, hčerki Jožica in Marica, brata Jože in Lovro, sestra Angelca in drugo sorodstvo
VEČ KAKOR POLOVICA IZ-MED NAS NE PREBERE NA
M' leto niti ene knjige, po-
f> MAGAJMO KNJIGAM PRE-ŠERNOVE DRUŽBE, DA PRIDEJO VSAJ TE V SLEHERNI SLOVENSKI DOM
□
„Kaj praviš, stari - jima dava še deset minut časa?
mrrm&m
Ib^IS
ia«^i
^K3|i^]l
Bral
Wm
|» I i: ^ ^ : jjijiji
Mm> ! ili
; i| j °«l ^	:	j	ji;	i
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 9. JULIJA: 8.10 Operna matineja, 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe, 10.15 Pri vas doma,
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Ivan Juvan: Novi nasadi domačega oreha na opuščenih kmetijskih zemljiščih, 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste,
16.00 „Vrtiljak", 17.10 Človek in zdravje, 18.15 Za prijetno razvedrilo, 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute s Slovenskim instrumentalnim kvintetom, 20.00 Poje zbor Sovjetske armade, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 10. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Z ansamblom Mihe Dovžana, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Tatjana Stupica: Zaključki mednarodnega kolegija za proučevanje rodovitnosti tal. 12.40 „Po domače", 13.30 Priporočajo vam . .. 14.10 Igrajo veliki zabavni orkestri, 15.30 Glasbeni intermezzo,
16.00 „Vrtiljak11, 16.40 Dobimo se ob isti uri, 17.10 Gremo v kino,
19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta,
20.00 Večer z napovedovalko Ivi Korošec — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra - Wolfgang Ecke: „Dama s črnim jazbečarjem" — I. epizoda, 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 11. JULIJA: 4.30 do
8.00 Dobro jutro!, 8.05 Radijska igra za otroke — Svetislav Ruškuc: „Zgodba o nagajivi cesti", 9.05 Srebanje v studiu 14, 10.05 Še pomnite, tovariši... Miha Berčič: Na vzhodnih okopih Ljubljane, 10.25 Pesmi borbe in dela, 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste' iz tujine, 13.30 Nedeljska reportaža,
13.50	Z domačimi ansambli, 14.30 Humoreska tega tedna, - Ivan Sivec: Dve humoreski, 15.05 Marjan Marinc: „Molče trobental bo", 16.00 Radijska igra - lija Hurnik: Ezop v glasbeni preobleki, 17.05 Nedeljsko športno popoldne, 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Glasbene razglednice, 20.00 ,,V nedeljo zvečer",
22.20	Plesna glasba.
' PONEDELJEK, 12. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.30 Priljubljene slovenske popevke, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franc Habe: Kakovost bikov za osemenjevanje, 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri, 13.30 Priporočajo vam . . .14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne,
18.15	„Signali", 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z ansamblom Viški fantje, 20.00 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere „Othello", 22.15 Za ljubitelje jazza
TOREK, 13. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Benja Šepec: Sodelovanje kmetov pri pridelovanju črnega ribeza,
13.30	Priporočajo vam ... 14.10 18 tednov - 18 oktetov, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 V torek na svidenje!,
18.45	Četrt ure s pevko Eldo Viler,
19.00	Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci, 20.00 Prodajalna melodij, 20.30 Radijska igra — Agostino Cuzzani: Srednji napadalec je umrl ob zori,
21.30	Majhen koncert lahke glasbe,
22.15	Karlheinz Stockhausen -glasbeni novotar.
SREDA, 14. JULIJA: 8.10 Operna matineja, 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba, 10.15 Pri vas doma,
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Ludvik Strobl: Letošnji roki za zgodnji izkop krompirja za seme, 12.40 „Od vasi do vasi", 13.30 Priporočajo vam...
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Romeo in Julija v glasbi, 18.15 Iščemo popevko poletja, 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Glasbene razglednice,
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana, 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 15. julija: 8.10
Glasbena matineja, 9.45 „Pesem iz mladih grl", 10.15 Pri vas doma,
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Martin Potočnik: Kako je letošnjo pomlad šolska mladina sodelovala pri pogozdovanju na slovengraškem območju, 12.40 Čez polja in potoke, 13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 Lahka glasba za razvedrilo, 15.30 Glasbeni intermezzo,
16.00 „Vrtiljak", 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z
ansamblom Mojmira Sepeta, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer,
22.15	Nočni koncert.
Radio Sevnica
NEDELJA, 11. JULIJA: 10.30 -Občinske novice in lokalna poročila
- Reklame in oglasi - Po domače (glasbena oddaja) — Nedeljski aktualni magnetofonski zapis (obiskali smo Budno vas) - Kako si naši občani prizadevajo ohraniti kulturno dediščino - 20 minut od popevke do popevke - Kakšni so konjički naših občanov (filatelija) - K me-tijski nasveti - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (ob 12.30. uri)
- Zaključek oddaje.
SREDA, 14. JULIJA: 16.00 -Občinske novice in lokalna poročila
- R eklame in oglasi — Parada starih hitov - Delavec in paragrafi - Kotiček za lovce - Po domače (glasbena oddaja) - Nasveti za gospodinje — Ah poznate operetne mojstre? - Zaključek oddaje.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
Taj k o /i/Oc|
TELEVIZIJSKI
SPORED
8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.30 Po domače v Dolskem (Lj) — 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) — 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja: Pika Nogavička, Svet otokov in atolov (Lj) - 11.40 Mestece Peyton - serijski film (do 12.30) (Lj) - Športno popoldne — 18.15 5 deklet na grbi - češki film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.30	3-2-1 (Lj) - 20.35 A. Maro-dič: V pasti - oddaja Mali oglasi (JRT) (Lj) - 21.40 Poročila (Lj) -21.55 Športni pregled - 22.25 Odpoved sporeda
PONEDELJEK ,12. juUja
17.15	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) —
17.35 Peter in Volk - glasbena pravica (JRT) - (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) -
18.35 Od zore do mraka (Lj) -
19.05	Maksimeter - zabavno glasbena oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	3-2-1 (Lj) - 20.35 Radako-vić-Kovačević: Nasilje - drama TV Sarajevo (Lj) - 21.25 Kulturne diagonale (Lj) — 22.20 Poročila
TOREK, 13. julija
16.45	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -
Komisija za delovna razmerja pri
Sekciji za vzdrževanje proge Nova mesto
RAZGLASA prosto delovno mesto
POSLOVODJA KAMNOLOMA
vrhpeC pri mirni peCi
Pogoj: srednja ali delovodska šola gradbene ali rudarske stroke z več leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu
Stanovanje bo zagotovljeno v Novem mestu.
Prošnje s potrebnimi dokazili sprejema Sekcija za vzdrževanje proge, Novo mesto, Ljubljanska cesta 5, do 31. julija 1971.
18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Prijatelj Ben - serijski film (Lj) - 19.05 Srečanje v studiu 14: Akademski plesni orkester (Lj) - 19.35 Cesta in mi (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Časovni stroj -ameriški film (Lj) - 22.15 Water-polo Mladost : Partizan — prenos (Zg) - 23.20 Poročila
SREDA, 14. julij
17.05	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bg) -
18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Pika Nogavička — švedski film (Lj) -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Risanke in lutkovni filmi (Lj) - 19.30 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) -
19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35
I.	Štivičić: Kam gredo divje svinje -
II.	del (Lj) - 21.35 Naša srečanja na tujem - 22.05 Poročila
ČETRTEK, 15. julij
17.15	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) -
18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Družina - poljudno znanstveni film (Lj)
- 19.05 Enkrat v tednu (Lj) -
19.20 Vse življenje v letu dni (Bg) -
19.50 Cikcak (Lj) ) 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - III. del (Lj) - 21.35 XXI. stoletje (Lj)
- 22.35 400 let slovenske glasbe: Uroš Krek (Lj) - 23.00 Poročila
PETEK, 16. juUj
16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) -
18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Veseli tobogan: Ljubljana III. del (Lj) *—
19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 S pesmijo in plesom: Come prima - italijanski film (Lj) - ... Odiseja miru - oddaja TV Beograd (Lj) - ... Poročila (Lj)
SOBOTA, 17. julij
16.00	Atletska tekmovanja za memorial Ferda Skoka - prenos (JRT) (Lj) - (do 18.20) - 18.20 Glasbena medigra (Lj) - 18.30 Obzornik (Lj) - 18.45 Bratovščina Sinjega galeba - I. oddaja (Lj) -
19.25	Mozaik (Lj) - 19.30 TV Kažipot (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 70,25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Igre brez meja -posnetek evrovizijske oddaje (Lj) -
22.00 Svet otokov in atokov -Tongo - dežela banan (Lj) - II. del
- 22.25 Maščevalci - serijski film (Lj) - 23.15 Poročila (Lj)
18. in 19. julija 1971
LICITACIJA
pri carinarnici Ljubljana
Carinarnica Ljubljana bo 18. in 19. julija 1971 prodajala motorna vozila in ostalo blago:
avtomobile v nedeljo 18. julija 1971, v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, a motorna kolesa in ostalo blago 19. julija 1971 od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, Smartinska 152, soba 13/11.
Ogled vozil iz ostalega blaga bo v petek 16. julija 1971 od 8. do 13. ure inv soboto 17. julija 1971
I	8. do 13. in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana.
od
AVTOMOBILI
1. o. a. BMW 2500, letnik 1970, karamboliran
2. o. a. FORD TRANZIT, letnik 1970, nevozen
3. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967, nevozen
4. o. a. LINCOLN CONTINENTAL, letnik 1966, nevozen
5. o. a. BMW 1800, letnik 1966, zaleten
6. o. a. FIAT 124, letnik 1966, nevozen
7. o. a. FIAT 125, letnik 1969, zaleten
8. o. a. VW 1200, CAMIONET, letnik 1965, nevozen
9. o. a. DKW F 102, letnik 1965,, nevozen
10. o. a. MERCEDES 220 SB, letnik 1961, zaleten
11. o. a. FIAT 1500, letnik 1962, nevozen
12. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen
13. o. a. AUDI 90 SUPER, letnik 1966, zaleten
14. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1967, zaleten
15. o. a. BMW 1800, letnik 1966, nevozen
16. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen
17. o. a. VW 1200, letnik 1956, nevozen
18. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1963, zaleten
19. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten
20. o. a. VW 1200, letnik 1963, zaleten
21. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, nevozen
22. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1964, zaleten
23. o. a. OPEL KADET CARAVAN, letnik 1965, zaleten
24. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen
25. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1962, nevozen
26. o. a. OPEL KADETT, letnik 1963, zaleten
27. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
28. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten
29. o. a. VW COMBI, letnik 1956, nevozen
30. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
31. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, zaleten
32. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
33. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, zaleten
34. o. a. VAUXHALL 101 SUPER, letnik 1967, zaleten
35. o. a. BMW 1800, letnik J 965, zaleten . 36. o. a. FIAT 1300, letnik 1965, zaleten
37. o. a. VW 1200, letnik 1968, zaleten
38. o. a. VW 1500, letnik 1965, zaleten
39. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1962, zaleten
40. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1966, karamb.
41. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, karamb.
42.0.	a. MERCEDES 190, letnik 1960, brez motoija, karam.
43. 0. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, karamb.
44. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, karamb.
45. o. a. VW COMBI BUS, letnik 1970, reg. motoija, kar.
46. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zale-ten
47. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1964, brez reg.
ZAČETNA CENA N. DIN
25.000.00
13.000.00
13.000.00
10.000.00 10.000,00 10.000,00
9.500.00
9.000.00
8.500.00
8.000.00 oXor»,00
7.000.00
7.000.00
6.000.00
5.500.00
5.000.00
5.000.00
5.000.00
4.500.00
4.500.00
4.500.00
4.500.00
4.000.00
4.000.00
4.000.00
4.000.00
4.000.00
4.000.00
3.500.00
3.500.00
3.500.00
3.500.00
3.500.00
3.500.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
2.500.00
2.000.00 2.000,00 2.000,00
1.500.00 1.000,00
300,00
PONOVNO NA LICITACIJI
48. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1968, zaleten
49. o. a. ŠKODA 100 MB, letnik 1967, zaleten
50. o. a. BMW 1800, letnik 1967, zaleten
51. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
52. o. a. FORD TAUNUS 17 M, let. 1966, zaleten
53. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, zaleten
54. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1959, nevozen
55. o. a. FORD TRANZIT, letnik 1966, zaleten
56. o. a. OPEL KADETT, letnik 1968, zaleten
57. o. a. FORD ZEPHYR 6, letnik 1964, zaleten
58. o. a. AUSTIN CAMIONET, letnik 1963, nevozen
59. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1962, nevozen
60. o. a. VW CHIA ČARMAN, letnik 1958, nevozen
61. o, a. OPEL CARAVAN, letnik 1962, nevozen
62. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, zaleten
63. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen
64. o. a. SI MCA 1000, letnik 1967, zaleten
65. o. a. VW ČARMAN GHIA, letnik 1963, nevozen
66. o. a. PONTIAC, letnik 1960, zaleten
67. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1962, nevozen
68. o. a. VW 1200, letnik 1956, nevozen
69. o. a. FIAT 600 D, letnik 1961, nevozen
70. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, zaleten
71. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen
72. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen
73. o. a. OPEL REKORD, letnik 1958, zaleten
74. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1920, zaleten
75. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1960, nevozen
76. o. a. VW 1600, letnik 1969, zaleten
77. o. a. BMW 2000, letnik 1970, zaleten
78. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, nevozen
79. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen
80. o. a. VW 1200, letnik 1957, nevozen
81. o. a. FORD CORTINA, letnik 1964, nevozen
82. o. a. TATRA CARAVAN, letnik 1920, nevozen
83. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, nevozen
84. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen
85. o. a. OPEL REKORD, COUPE, letnik 1964, zaleten
86. o. a. OPEL REKORD, letnik 1958, nevozen
87. o. a. FORD ANGL1A. letnik 1963, nevozen
88. o. a. OPFL REKORD, letnik 1958, nevozen
89. o. a. OPEL RLKORD, letnik 1966, reg. motoija
90. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1961, nevozen
91. o. a. OPEL OLIMPIA, letnik 1939, nevozen
92. o. a. CHEVROLET, letnik 1949, nevozen
in ostalo blago (avtodeli in drugo)
9.000.00
7.000.00
7.000.00
6.000.00
5.000.00
5.000.00
5.000.00
5.000.00
5.000.00
4.500.00
4.500.00
4.200.00
4.000.00
3.500.00
3.500.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
2.800.00 2.800,00 2.800,00 2.800,00 2.800,00
2.500.00
2.000.00 2.000,00
4.000.00
4.000.00
2.000.00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00
1.800.00 1.800,00
1.500.00
1.500.00
1.400.00
1.400.00 1.000,00 1.000,00
700.00
500.00
Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe.
Udeleženci morajo v dneh določenih za ogled blaga vplačati kavcijo 10% od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo priložiti še pooblastilo. V nedeljo 18. julija ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v petek in soboto 16. in 17. 7. 1971.
Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu od 13. 7. 1971 naprej na številki 316-588.
Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice tj ubijana.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, inž. Jane/ Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone Godnik. Jože Jeke, Franc Lapajne. Loj/ka Potrč. Slavko Smerdel Franc Staj-riohar In Ivan 2lvič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tune GoSnlk (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan. Jože Primc. Jože Spljchal. Jožica Teppey In Ivan Zoran.. Tehnični urednik: Marjan Mo&kon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka l dinar — uetna naročnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerlSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vštet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). NaS devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: lem vlSine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din. l cm na določeni strani 45 din, lem na 1., srednji in zadnji strani lista: 60 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase ln oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. l. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9
NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStm predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
Deset prstov — premalo
Dr. Željko Ostojič, novomeški kirurg, se je vrnil iz Velike Britanije, kjer je bil deset mesecev štipendist British Ccuncila
JANJA
KASTELIC
Materinih sedem križev
Ana je ostala sama v sobi. Kot martinčki so se vsi drugi razlezli v pomladni dan. Te nedelje! Ana jih sovraži, že dolgo. V domu starosti in počitka je to najbolj dolgočasen dan; zanjo vsaj.
Pogledala je skoz okno. Zaljubljeni ptičji pari so sva-tovali v naročju cvetoče češnje. Njih drobno ščebe-tanje jo je zmamilo v preteklost ...
Da, vsaka nedelja je bila tedaj praznik za Jermanovo družino. Vsi otroci so se zbrali doma. Ana je vedno dala v lonec najboljše, kar je imela, ata se pa tudi ni pritoževal, če je stekel ob nedeljah kakšen liter več iz soda. Se vedno ga je bilo dovolj.
Veselje je imeti take otroke! Vsi razen Matevža služijo v mestu. Toda kadar je mlačva, košnja, trgatev - ne umanjkajo. To se znajo spoprijeti z delom. Zvečer pa so še zapeli kot slavci, da se je pol vasi zbralo pred hišo.
„Takole, vi boste nam pomagali, mi pa tudi ne bomo pozabili na vas. Pre-klemano je draga hrana v
mestu. O, bo že za vse prav,“ je zadovoljno modroval ata.
Za laž pravijo, da ima kratke noge. Ampak sreča ima še krajše. Debela bukev je pokopala oba — ata in Matevža. Ana seje pokrižala po stari navadi in globok vzdih se je izvil iz prsi.
Ne, ni ji bilo lahko pri šestdesetih letih oprtati še domačijo. Pa še otroci so se poženili in pomožili, tako da so vedno teže odrinili kakšen dan zemlji.
Prva se je spomnila Manca.
„Prodajte, mama, pa k nam v mesto pridite! Saj ne boste zmogli več dolgo. Le počemu se še ženete? Od nas ne bo tako nobeden kmetoval. Malo boste pogo-spodinjili pri tem, malo pri onem, popestovali vnuke, pa bo. Dovolj ste se že naga-rali.“
Ana pa je zmajala z glavo in vlekla svojo vprego naprej. Le včasih ponoči, ko ji tisto čudno ščipanje v prsih ni dalo spati, so Mancine besede vsiljivo rinile vanjo.
Več kot dve leti je bilo treba, da se je končno le odločila. Pet milijonov je zaskelelo žuljavo dlan. Zapeklo jo je, kot bi ji denar gorel v rokah.
Razdelila ga je otrokom. Kaj naj bi tudi sicer stara že-„nica z milijoni. Tistih nekaj let - da bi jih bilo le čim manj! — bo malo hrane in prijazen pogled zanjo dovolj.
O, radi so jo imeli otroci in zmerom je bila zamera, ko se je odpravila spet k drugemu. Vsega so ji nakupili: obleke, čevlje, da, še s klobukom sojo hoteli našemiti. Ne, greh bi bil, če bi se pritoževala.
Pa ni nič pomagalo. Vse dolge prečute noči je Ana s solzami močila prodana polja. Do tistega jutra, ko ni mogla več vstati.
„Kap,“ so dejali zdravniki. Ana pa je vedela, da je med tesnimi zidovi izkrvavelo njeno široko kmečko srce. Nič več si ni opomogla. Dolgo so se njeni otroci prepirali, kam in kaj zdaj z njo. Manca, ki je zmeraj znala vse
obrniti na praktično plat, tudi zdaj ni odrekla. „Mama, stari ste in trudni. V hiralnico vas bomo odpeljali. Saj vidite, da ne gre več tako naprej. Tam vam bo pa lepo, nego boste imeli, pa družbo, družbo!“
Ana je razumela. Za nobeno rabo ni bila več. Le še bajke bi lahko pripovedovala z zapečka. Pa le kdo še mara za to? Mora se umakniti.
In se je. Sprva so jo obiskovali vsi otroci vsako nedeljo. Potem je začel prihajati vsako nedeljo le eden in prinašal pozdrave od vseh. Počasi so postajali še ti obiski vse bolj poredki in zdaj že dva meseca ni nikogar.
„Slaba cesta je do sem gor, avto se kvari po takih poteh,“ se je tolažila Ana, dokler je še kopnel sneg. Zdaj pa, ko so spomladanske sape izlizale že vsako kotanjo, jo je zaskrbelo: „Zamerila sem se jim. Stari smo včasih tako nerodni v besedah. Ali pa se je komu kaj pripetilo ...“ Misli je nenadoma presekal glas iz radia: z „Ljubljena mama Ana Jermanova! Za vaš sedemdeseti praznik vam kličejo še na mnoga srečna leta vaši otroci ..
Dr. Željko Ostojič, kirurg novomeške bolnišnice, je po rodu sicer Sarajevčan, a je po svoje tudi Novomeščan: hči Silvica je rojena v Novem mestu in govori tako značilno novomeško, da je tudi največji strokovnjak ne bi mogel proglasiti za kaj drugega kot za Novo-meščanko. Potem ko je 1960 diplomiral na sarajevski univerzi, je kot mlad zdravnik prišel 1964 v Novo mesto. Te dni se je vrnil iz Londona, kjer je bil na stro-
m
kovnem izpopolnjevanju: o tem imamo namen pisati v pričujočem zapisu.
„Dobil sem štipendijo British Councila, britanskega sveta in organizatorja, ki programira štipendiranje mlajših strokovnjakov vseh zvrsti:	kulture, medicine,
prosvete, znanosti, umetnosti in z vsega sveta. Organizacijo dotira država. Jaz sem dobil 10-mesečno štipendijo za strokovno izpopolnjevanje na specializiranih oddelkih londonskih klinik: za kirurgijo organov prsnega koša in trebuha. “
- Eden redkih iz tako imenovane „province“ ste -čeprav Novo mesto v kirurgiji še zdaleč ni provinca! -ki mu je uspelo dobiti to štipendijo, saj so jo doslej dobivali zdravniki iz republiških središč. Kaj je v Londonu na vas napravilo največji vtis?
„Najprej: moram se zahvaliti še posebej primariju
prof. dr. Otonu Bajcu in pa tudi predstojniku ljubljanske klinike prof. dr. Benediku, da sem se sploh lahko izpopolnjeval. Videl sem veliko operativnih posegov, zlasti pri rakastih obolenjih, kjer so lahko odstranili cel organ ali del organa, spoznaval sem se s sodobnim ki-nirškim zdravljenjem infekcijskih bolezni pljuč, z zdravljenjem komplikacij po kirurških posegih na želodcu, žolčnih poteh in debelem črevesu in zdravljenjem bolezni arterij. “
- Bo mogoče dobljeno znanje s pridom presaditi na domača tla?
,,Nedvomno je mogoče, čeprav je treba takoj povedati, da bo glavni problem denar. Potrebno je veliko specialnih instrumentov, ki so razmeroma sicer poceni, a jih je treba uvoziti in plačati z dolarji, funti. Sicer pa mislim, da bomo lahko uspeli, saj je novomeška bolnišnica znana po dobri kirurgiji, kjer je bilo že veliko težkih posegov. Zadnja leta je napredek v kirurgiji tako fantastičen, da je nujno potrebno sproti spremljati napredek. Lahko rečem, da sem se v Angliji veliko naučil, da so me usmerili ob množici gradiva v tisto literaturo, ki je klinično in operativno pomembnejša. Ogromno idej sem prinesel: rad bi jih uresničil, a je precej odvisno od deviz za opremo. “
- V Angliji vam je eden izmed vodilnih tamkajšnjih torakalnih kirurgov Mr. Drew omogočil vpogled v vse londonske , bolnišnice. Kakšno vodilo je tam najpomembnejše?
„Sodobna kirurgija ne more biti le deset prstov, pa naj bodo ti še tako spretni! Treba je imeti najmodernejše tehnične pripomočke, če hočemo rešiti kar največ življenj.
V tem času pa sem se spoznal tudi z nekaterimi novimi pristopi v eksperimentalni kirurgiji. Čeprav sem bil sicer denarno prikrajšan, pa se dobljeno znanje ne da plačati z nobenim denarjem r J. SPLICHA L
PRED TABOROM PEVSKIH ZBOROV
Hkrati bo pelo 600 ljudi
V nedeljo sklepna prireditev v Šentvidu: dopoldne bo pelo 21 zborov — Popoldne bo govoril pokrovitelj
S cvetjem, kresovi, z zastavami in s prazničnim razpoloženjem je Šentvid pri Stični v soboto zvečer začel svoj drugi kulturni teden, tokrat pod pokroviteljstvom Josipa Vidmarja, predsednika SAZU. In seveda s pesmijo — s koncertom Slovenskega okteta, ki so ga ljudje pozdravljali prav tako navdušeno kot lani, ko je med njimi slavil 20-letnico svojega velikega poslanstva.
Kdo in kaj je bil zdravnik dr.
Marko Gerbec (rojen 24. 10
1658 v Šentvidu pri Stični, umrl v Ljubljani 9. 3. 1718), bomo obširneje povedali našim bral-eem v jesenskih Dolenjskih razgledih. Naj tu le kratko omenimo, da so mu Sentvidčani v soboto zvečer na rojstni hiši slovesno odkrili spominsko ploščo in sc tako oddolžili rojaku, kije bil v svojem času pomemben zdravnik pri vrhu takratne medicinske misli, soustanovitelj ljubljanske Akademije operozov, pisec in javni delavec. Slovensko zdravniško društvo bo prihodnje leto prvič slovesno podelilo priznanje dr. Marka Gcrbea.
Zbor internirancev in vojnih ujetnikov je potekel v nedeljo dopoldne ob množični udeležbi, dobro pa so bile obiskane tudi vse druge dosedanje prireditve kulturnega tedna. V soboto bo večer slovenske besede, ki ga bodo priredili člani ljubljanskega Mestnega gledališča, vrh pa bo teden dosegel v nedeljo s taborom pevskih zborov iz Slo-
venije in zamejstva. Udeležbo so prijavili moški in ženski pevski zbori iz mnogih krajev; med 21 bodo trije tudi iz zamejstva. Šentvih bo v nedeljo dopoldne pozdravil pevce iz:
Brežic. Cerkelj na Gor., Hrastnika, Duplice pri Kamniku, Kranjske gore, Krope, Grafike iz Ljubljane, iz Lok pri Zagorju, Izlak, Novega mesta, Ribnice, Starega trga pri Ložu, Stične, Šentvida, Šmartnega pri Litiji, s Tabora, Postojne, v.Lisce" s Senovega ter lani ustanovljenega novega ženskega zbora iz domačega Šentvida. Iz Pliberka bo pel zbor slovenskega pevskega društva Ldinost. z Doberdoba zbor „Jezero", iz Gor. Senika na Madžarskem pa pride pevski zbor,Pavel Avgust'.
To bo resničen praznik slovenske narodne in umetne pesmi, mogočna manifestacija ljudske kulture, ki bo sklenjena v nedeljo popoldne s sprevodom in velikim skupnim nastopom vseh zborov ter govorom pokrovitelja. Pridite, Šentvid vas po-
zdravlja!
toni: goSnik
38-letnega Staneta Brajdiča je novomeška UJV prenehala iskati s tiralico: v nedeljo okoli polnoči so ga, dvakrat zabodenega v prsi s kuhinjskim nožem, pripeljali v novomeško bolnišnico. Z njim vred so pripeljali tudi Veroniko Brajdič, ki ima ranjeno roko. Stane Brajdič se je v nedeljo mudil v ciganskem naselju v gozdu pri Babni gori. Več ur so popivali, nakar je od Veronike Brajdič zahteval pojasnilo glede nekega denarja. Ker ni dobil odgovora, je po-
tegnil kuhinjski nož in zabodel Veroniko v roko. Tedaj je iz bližnjega šotora skočil Veronikin mož Vinko in s kuhinjskim nožem dvakrat zabodel Staneta v prsi. Po dejanju je Vinko zbežal, v ponedeljek pa se je sam javil miličnikom.
PHBSSSBSB®
|o^^p^a<del|o:|
1 MARKLT na Kristanovi cesti J J MAR KIT na Cesti herojev m J X DLLIKATLSA na Glavnem trgu £
BELOKRANJCI, ZNANI PO GOSTOLJUBNOSTI IN DRUŽABNOSTI, so tudi s svojimi ljudskimi nošami in z običaji uveljavili ugled te deželice v ožji domovini in izven nje. Letošnja kmečka ohcet (na sliki — pred ženinovo hišo v Metliki) bo ostala v lepem spominu vsem gostom in domačinom. Nič manj zanimiva ne bi bila sobotna ,,Noč na Kolpi‘\ če je ne bi morali zaradi nenadne plohe preložiti za nedoločen čas (Foto; M. Moškon)
Begunec zaboden opolnoči