Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
S tim u vezi je autorov zaključak da su odlike akcenatskoga sistema »glavna markantna razlika medu črnogorskim govorima«.
Adnan Čirgic je podjelu črnogorskih govora sagledao i s aspekta sudbine sta-roga poluglasnika, kao i vokalske grupe ao. Kad je riječ o poluglasniku, odnosno njegovu alternantu (vokal na razmedi a i e), posvjedočen je »u Cijelome Primorju od Dobrote do krajnjega juga. Odatle zahvata kompletno neposredno zalede i zalazi duboko u unutrašnjost zemlje« (v. detaljnije u poglavlju o sudbini po-luglasnika).
Pregledno je predstavljena istorija pitanja sudbine vokalske grupe ao, od-nosno areali njezina sažimanja u dugo a ili dugo o.
Vidljivo je da je svaka Čirgiceva tvrdnja podastrta literaturom (videti spisak literature str. 163-174) ili stanjem u govoru konkretnoga područja s kojim je autor upoznat. Velika je vrijednost ove knjige u precizno i pregledno ura-denim kartama (ukupno šest).
Navodenje primjera i odredenih oso-bina govora crnogorskoga jezika učinje -no je metodom deskripcije, bez precera-noga zalaženja u pojašnjenja, tumačenja i polemike (detaljnija tumačenja i opo-vrgavanje nekih zaključaka unošeni su samo kad je to bilo neophodno). Buduci da je knjiga koju predstavljamo udžbe-ničkoga karaktera, jasno je zbog čega nema dugih spiskova literature kojima bi se samo uvecao broj stranica. Medu-tim, najpravilnije je ovu knjigu čitati nakon iščitavanja gorepomenutih knjiga portreta naučnika: u tim je knjigama uza svaki segment rada o kojemu piše Čirgic dao ocjenu, komentar i komplet-nu literaturu.
Dakle, prvi put je napisan udžbenik iz crnogorske dijalektologije. Prepoznat je utemeljen pristup i pošten rad
jednoga vrijednoga lingviste koji se sve vrijeme bori protiv neznanja i jalovih rasprava kabinetskih dijalektologa. Na srecan je način povezano ukupno filo-loško znanje, adekvatna selekcija relevantnih dijalektoloških podataka i, što je nemjerljiva vrijednost svih Čirgicevih radova, dobro poznavanje terena i isku-stvo s informatorima.
Nema filologa na prostoru bivše Jugoslavije i šire koji je pošteno zamočio pero u mastilo naučnoga rada da na-predak i utemeljenost montenegristike danas nece potvrditi. Zaslužni su za to jezikoslovac Adnan Čirgic i mladi montenegristički kadar s Fakulteta za crnogorski jezik i književnost - Cetinje.
Novica Vujovic (Nikšic)
Fakultet za crnogorski jezik i književnost -Cetinje, novica.vujovic@fcjk.me
SEDMI MEDNARODNI ZNANSTVENI SESTANEK SLOVENSKI DIALEKTI V STIKU (2018)
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je od 23. do 34. aprila 2018 v Portorožu ponovno gostilo jezikoslovce na mednarodni znanstveni konferenci z naslovom Slovenski dialekti v stiku 7/ Dialetti sloveni in contatto 7. (Prejšnje srečanje Slovenski dialekti v stiku 6/ Dialetti sloveni in contatto 6je potekalo v Portorožu od 18. do 19. septembra 2017). V dveh dneh se je zvrstilo 17 nastopov in 19 predavateljev iz treh držav (Slovenije, Avstrije in Hrvaške). Predstavitve so potekale v slovenskem jeziku, eno predavanje v hrvaščini in eno v
- 118 --Slavia Centralis 1/2018
Ocene, zapiski, poročila	- Review,s, Notes, Reports
italijanščini. Vsak predavatelj je imel na voljo približno 25 minut (5 minut je bilo odmerjenih za diskusijo). Prispevki so zajemali različna področja jezikoslovja, prevladovale pa so dialektološke teme.
Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v predavanju z naslovom Krajevni govor Rateč predstavila ta govor, ki ga je po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas leta 1952 zapisal Tine Logar, v letih 2013-2018 pa Jožica Škofic, udeleženci delavnic v okviru projekta Ustna izročila, narečje in oživitev obrti in kulinarike pa so ga predstavili pozimi leta 2013 in 2014 v Ratečah. Govor uvrščamo v ziljsko narečje koroške narečne skupine, ki v kranjskogorskem podnarečju v Kranjski Gori in okolici že prehaja v gorenjsko narečje, kot se govori nižje v Zgornjesavski dolini od Dovjega in Mojstrane proti Jesenicam in še naprej proti jugovzhodu. V prispevku je avtorica podrobneje predstavila glasoslovne značilnosti tega govora. Karmen Ken-da-Jež (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je v predavanju Prispevek k raziskavam slovenskega ziljskega govora Ukev (Ugovizza - Uggowitz - Ugovi-ze) govorila o dosedanjem raziskovanju govora Slovencev Kanalske doline v Italiji: od Logarjevih raziskav ob terenskem delu za Slovenski lingvistični atlas (1-16, Slavistična revija 1954-1972), ki je podrobno popisal naglas in samogla-sniški sestav ukovškega govora ter opozoril na posebnosti tamkajšnjega zilj-skega narečja, do novejšega narečnega gradiva iz Ukev (Dialektološki tabori Kanalska dolina 2003-), predstavljene pa so bile tudi glavne razlike med tem govorom in doslej opisanima govoroma
Ovčje (Valbruna - Wolfsbach - Valbru-ne) in Lipalje vasi (Laglesie San Leopoldo - Leopoldskirchen - Laglesie).
Rada Cossutta (Inštitut za jezikoslovne študije, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Slovenija), organizatori-ca in gostiteljica srečanja, je tokrat pripravila Predstavitev dokumentarnega dialektološkega filma Log pod Mangartom, nekoč in danes. Film je rezultat temeljnega ERC-ARRS raziskovalnega projekta Tromeja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko--italijanskem stičnem območju (trajanje projekta: 1. 9. 2015-31. 8. 2018; vodja R. Cossutta). Cilj projekta je z metodo terenskega snemanja udejanjiti vizualno dokumentacijo slovenskih govorov Tro-meje, kar je popolnoma inovativen pristop pri preučevanju jezikoslovnih pojavov na slovensko-italijansko-nemškem jezikovnem stičišču. Struktura filma je dvodelna: osnova je predelani dokumentarni film Tromeja žsbsri iz leta 1997. Vizualna dokumentacija se osredotoča na prikaz kmečkih opravil in sirarstva. Začetnica (slovenske) avdiovizualne di-alektologije Herta Maurer-Lausseger (Alpsko-jadranska univerza v Celovcu, Avstrija) je v prispevku Predstavitev in analiza dialektološko-etnološkegafilma Kritje lesene strehe (2017) z območja Karavank na južnem Koroškem predstavila svoj dialektološko-etnološki filmski projekt Kritje lesene strehe (2017), ki je rezultat večletnega dela, nastalega na območju Karavank v Slovenjem Plajber-ku na južnem Koroškem. Ogledali smo si dokumentarec, ki prikazuje tradicionalno kritje lesene strehe in dokumentira zahtevno tehniko obnavljanja strme dvokapne strehe z dolgimi, žaganimi macesnovimi deskami in z njim povezano spontano pripovedovanje v domačem govoru, ki ga uvrščamo v srednjerožan-sko podnarečje.
— 119 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
Ludvik Karničar (Univerza v Gradcu, Inštitut za slavistiko, Avstrija) in Andrejka Žejn (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Slovenija) sta avtorja prispevka Koroškonarečna frazeologija s sestavino delov teles: glava, roka, noga, ki ga je na srečanju predstavila Andrejka Žejn. Slovenska narečja na avstrijskem Koroškem so namreč zaradi svoje družbeno-zgo-dovinske zaznamovanosti ena najbolj raziskovanih in dokumentiranih narečij slovenskega jezika. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je začel nastajati kon-kordančni slovar slovenskega ljudskega jezika na avstrijskem Koroškem, vključujoč vso dotedanjo koroško dialektolo-ško literaturo. V prispevku je avtorica predstavila frazeologijo, ki jo v koroškem narečnem slovarju (izšlo od črke A do Mi, 1982-2012) oz. gradivu za slovar najdemo pod iztočnicami glava, roka in noga in ugotavljala, kako se ti frazemi prekrivajo s sorodnimi frazemi, dokumentiranimi v drugih slovenskih narečjih. Mojca Kumin Horvat (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je v prispevku Vrste poimenovanj iz pomenskega polja kulturne rastline v zamejskih govorih primorske in koroške narečne skupine na narečnem gradivu iz omenjenega pomenskega polja ugotavljala besedotvorne in besedoslovne značilnosti govorov, in sicer za zamejske primorske (Vrh Sv. Mihaela/San Michele del Carso (Italija), Dolina pri Trstu/San Dorligo della Valle (Italija) in Ter/Pradielis (Italija)) ter koroške govore (Pokrče/Poggersdorf (Avstrija), Zabrda/Saberda (Avstrija), Lepena/Lep-pen (Avstrija), Bela/Vellach (Avstrija), Zahomec/Achomizt (Avstrija), Potoče/
Potschach (Avstrija) in Žabnice/Cam-porosso (Italija)). Zanimalo jo je, ali so poimenovanja za 20 obravnavanih denotatov prevzeta ali neprevzeta, tvor-jena oz. netvorjena, eno- ali večbesedna ter poskušala odgovoriti na vprašanje, v kolikšni meri je poimenovalni sistem obravnavanih govorov podvržen vplivu stičnih (neslovanskih) jezikov.
Mihaela Koletnik (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Slovenija) je v prispevku Vloga prostoživečih živali v narečnih frazemih govorila o živalskih frazemih, ki označujejo ljudi in razkrivajo njihov značaj. V prispevku se je osredotočila na prostoživeče živali v frazemih, zbranih v notranjskem zagorskem govoru ter v več panonskih prekmurskih krajevnih govorih. Frazeme je analizirala glede na pripadnost živali živalski vrsti in pomen. Lastnosti in vloge posameznih živalskih vrst, prenesene na človeka, so večinoma negativne (npr. neumnost, muhavost, jeza, zvitost, lenoba, nadležnost, počasnost, prepla-šenost, močan spolni nagon, (pretirana) ješčnost, umazanost, bahavost, ...), redkeje pozitivne (npr. delavnost, hitrost, lepota, zdravje, spretno gibanje, odlične plavalne sposobnosti). Anton Schellander (Alpsko-jadranska univerza v Celovcu, Avstrija) je v prispevku Posebnosti pri prevzemanju in ponareče-vanju slovenskih knjižnih in nemških prvin v današnjem bilčovskem govoru govoril o ohranjanju funkcionalnosti svoje domače slovenske govorice za današnje sporazumevalne potrebe, ko so govorci primorani sproti prevzemati izrazje, ki nastaja v nenarečnih jezikovnih zvrsteh v močno neuravnovešeni slovensko-nemški dvojezični situaciji, v kateri živijo slovenski narečni govorci na avstrijskem Koroškem. V dolgi zgodovini sobivanja z nemščino se je v koroških govorih razvil urejen način
- 120 --Slavia Centralis 1/2018
Ocene, zapiski, poročila	- Review,s, Notes, Reports
glasoslovnega domačenja prevzetih nemških prvin. Tudi danes, ko je knjižna slovenščina vsaj v medijih nekoliko bolj prisotna, ostaja nemščina glavni vir za prevzemanje, na drugi strani pa se govorci, ki bi v domačo govorico tudi namesto glasoslovno in oblikoslovno že udomačenega izvorno nemškega izrazja raje prevzemali izrazje iz knjižne slovenščine, bolj ali manj zavedajo pri tem nastopajočih glasoslovnih neskladij. Glasoslovno domačenje in s tem ponarečevanje pri prevzemanju (novih) prvin iz knjižne slovenščine (še) ni v navadi, čeprav je za prvine iz nemškega jezika nekaj samoumevnega.
Naslednji dan je Marko Jesenšek (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Slovenija) predstavil Jezik v prvi prekmurski sanjski knjigi, ki je izšla v Monoštru leta 1919 pod naslovom Szlovenszke szenszke knige. Jezik sanjskih knjig je bližje narečju kot prekmurskemu knjižnemu jeziku 18. in prve polovice 19. stoletja, čuti pa se tudi vpliv nemške skladnje - gre za prevod iz nemščine. Nesprejemanje enotne slovenske knjižne norme in slabo poznavanje starega prekmurskega knjižnega jezika oz. načrtno sledenje vendski teoriji je prisotno v pisavi in na vseh jezikovnih ravninah. Glede na analizo jezika vidimo, da je osnova narečna in da besedilo lahko uvrščamo med narečno ustvarjalnost. Metka Furlan (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je v svojem predavanju O ručuli in še drugih dveh primorskih besedah dobra štiri stoletja kasneje predstavila narečni fitonim 'ručuta 'rukola' iz Dekanov, ki predstavlja enega redkih primerov, ki odraža delovanje sekundarne palatalizacije velara pred sprednjim samoglasnikom kot fonetičnim odrazom
prvotno nenaglašenega slovenskega u < psl. *u. Leta 1607 je Alasia da Som-maripa v svojem slovarju sporočil tudi primorski besedi iz Devina in okolice paurie 'grancipori', tj. 'široka rakovi-ca', in godi/a 'hamo', tj. 'trnek'. Dobrih štiristo let kasneje je bila prva zabeležena v Nabrežini kot pa'urlpo'ur 'Kosmač (Cancer pagurus)/Granciporro' in v Križu ter na Kontovelu pa kot p3'yr 'isto', druga v Križu kot yyca 'trnek', na Kontovelu pa kot 'yycá 'isto'. Medtem ko je pri prvi kot italijanskobeneški izposojenki še danes petrificirana razvojna stopnja med lat. izhodiščem pagurus in sodobnim it. ben. -poro, odraža druga s sodobnim -y- manj znan, a ne osamljen fonetični razvoj iz izhodiščnega slovenskega ojevskega samoglasnika (< psl. *q ali *o). Goran Filipi (Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Filozofski fakultet, Hrvaška) in Barbara Bursic Giudici (Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Filozofski fakultet, Hrvaška) sta predstavila projekt Atlas Linguarum Histriae et Liburniae (ALiHiL), ki traja od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja in je v zaključni fazi. Rezultate projekta sta avtorja objavljala po delih. Doslej sta objavila: Istriotski lingvistički atlas = Atlante linguistico istrioto (1998), Is-trorumunjski lingvistički atlaslAtlasul Lingvistic IstroromanlAtlante Linguistico Istrorumeno (2002) Istrorumunj-ski lingvistički atlas: kazala = Atlasul Lingvistic Istroroman: indice = Atlante Linguistico Istrorumeno: indici (2004), Istromletački lingvistički atlaslAtlan-te linguistico istrovenetollstrobeneški lingvistični atlas, (2012), Lingvistički atlas pomorske terminologije istarskih govoralAtlante Linguistico della Terminologia Marinaresca delle Parlate IstrianelLinvistični atlas pomorske terminologije istrskih govorov (2013), Istromletački lingvistički atlas: kazala
— 121 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
Atlante Lingüístico Istroveneto: indici/ Istrobeneški lingvistični atlas: kazala, (2016) in Istriotski lingvistički atlas: drugo, popravljeno i dopunjeno izdanje/ Atlante Linguistico Istrioto: seconda edizione riveduta e ampliata/Istriotski lingvistični atlas: druga, popravljena in dopolnjena izdaja (2017), za tisk pa sta pripravila še zadnji del celote: Lingvistički atlas istarskih čakavskih govora (LAIČaG)/Atlante Linguistico delle parlate ciacave istriane (ALPa-CI)/Lingvistični atlas istrskih čakavskih govorov (LAIČaG). Po objavljenem zadnjem delu projekta avtorja načrtujeta tudi pripravo in izdajo kartografirane in spletne izdaje Atlas Linguarum Histri-ae et Liburniae v sodelovanju z Dunjo Brozovic Rončevič in sodelavci s Centra za jadranska onomastička istraživanja Univerze v Zadru.
Tjaša Jakop (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je nastopila s predavanjem Jezikoslovno delo Prek-murca Avgusta Pavla. Že triindvajset-letnemu Pavlu je leta 1909 Madžarska akademija znanosti izdala narečjeslov-no monografijo A vashidegkúti szlo-vén nyelvjárás hangtana (Glasoslovje slovenskega cankovskega narečja). Pavlovo zanimanje za jezikoslovje izvira iz njegove jezikovne nadarjenosti in ljubezni do domačega prekmurskega narečja ter iz same lege njegovega rojstnega kraja Cankove na meji treh jezikovnih skupin: slovenske, nemške in madžarske. Kljub številnim Pavlovim člankom in monografskim publikacijam njegovo celotno delovanje še ni v celoti dostopno jezikoslovni, literar-nozgodovinski in etnološki stroki, saj so njegova dela pisana v madžarščini. Avtorica prispevka je prevedla večji del Pavlove monografije o cankovskem
glasoslovju, ki jo je v prispevku tudi podrobneje analizirala. 1. del Glasoslovja v poglavju Vokalizem obravnava 18 samoglasnikov, v 2. delu pa v poglavju Konzonantizem soglasnike cankovske-ga narečja v tabeli deli na zveneče (15) in nezveneče (10). Čeprav je poudarek razprave na glasoslovju (kot pove že naslov hangtana), bogato narečno gradivo v knjigi vsebuje tudi razna rekla, fraze in frazeme, med katerimi prevladujejo primerjalni živalski frazemi oz. frazemi s poimenovanji za domače živali, ki jih je avtorica predstavila v zaključnem delu svojega predavanja (npr. nedužen liki/kak dfca ali nadtiti kak žaba). Val -ter Milovan (Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Filozofski fakultet, Hrvaška) je imel predavanje z naslovom Glagoli ro-manskogporijekla u istarskom Rječniku roverskih i okolnih govora. Roverski govor uvrščamo v jugozahodno istrsko narečje in je najbolj razširjeno narečje v Istri. Zajema področje od skrajnega juga polotoka pa vse do ustja reke Mirne, na vzhodu pa do zahodne obale reke Raše. Rječnik roverskih i okolnih govora (2014) vsebuje besedje roverskega govora in ga pojasnjuje na 323 straneh in v 8528 iztočnicah. Velik del korpusa predstavljajo glagoli, od katerih so mnogi romanskega izvora. Lina Plisko (Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Filozofski fakultet, Hrvaška) in Marijana Fabijanic (Sveučilište u Zadru, Odjel za turizam i komunikacijske znanosti, Hrvaška) sta nam v prispevku Romaniz-mi u kulinarskoj terminologiji u govoru Manjadvoraca i Kukljice predstavili kulinarično terminologijo jugozahodnega istrskega narečja (govor Manjadvora-ca) in srednječakavskega narečja (govor Kukljice), s poudarkom na leksemih romanskega izvora.
Danila Zuljan Kumar (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
- 122 --Slavia Centralis 1/2018
Ocene, zapiski, poročila
- Review,s, Notes, Reports
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Raziskovalna postaja Nova Gorica, Slovenija) je v predavanju Terska govora Subida in Tipane v luči družbenih sprememb v 19. in 20. stoletju govorila o terskem narečju, ki je eno najbolj arhaičnih slovenskih narečij z ohranjenimi izvorno slovenskimi jezikovnimi prvinami, a zaradi izoliranosti od osrednjega slovenskega prostora, ki so jo povzročile državne meje, in močnega vpliva furlanskega in italijanskega jezika, je to narečje poleg rezijanskega najbolj romanizirano slovensko narečje. Prispevek je obravnaval besedje iz pomenskega polja hiša v dveh terskih govorih, tj. vasi Subid (it. Subit) in Tipana (it. Taipana). Besedje je avtorica primerjala z besedjem, zbranim v terskih krajevnih govorih, tj. vasi Breg (it. Pers), Bardo (it. Lusevera), Viškorša (it. Monteaperta), Gornja Černjeja (Cer-gneu di Sopra) ter na slovenski strani Breginj in Robidišče. Cilj primerjave zbranega gradiva je bilo ugotavljanje morebitnih razlik med vzhodnimi in zahodnimi terskimi govori v smislu lek-semske prevzetosti oziroma neprevze-tosti. Januška Gostenčnik (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je v prispevku Izbrane soglasniške izofone v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) na jezikovnih kartah prikazovala posamezne izbrane soglasniške pojave (prehodni j, švapanje, protetični j) in ugotavljala, kateri soglasniški pojavi tvorijo t. i. izofone.
Zadnje oz. zaključno predavanje za naslovom Težave z lignji: vloga dia-lektologije pri preučevanju romaniz-mov v slovenščini je imela Agata Šega (Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Slovenija). Opozorila je, da je najpomembnejša naloga jezikoslovca pri preučevanju romanskih izposojenk v slovenščini čim natančnejše določanje romanskih predlog, iz katerih so bile te besede prevzete. Da bi lahko svojo nalogo uspešno opravil, mora znati najprej ločiti neposredne izposojenke, se pravi prave romanizme, od posrednih, torej največkrat hrvatizmov ali germa-nizmov, ki sicer izhajajo iz romanskih izhodiščnih oblik, a jih s stališča slovenščine ne moremo šteti med romanizme. Nato pa naj bi jezikoslovec vsakemu od teh neposrednih romanizmov tudi čim natančneje določil čas izposoje, kar se večkrat izkaže za izjemno zahtevno nalogo. Pri ukvarjanju z romanizmi je zato stičnemu jezikoslovcu preučevanje narečnega besedja, ki so ga na terenu zbrali dialektologi, pogosto v veliko pomoč, včasih pa se celo izkaže za bistveno pri določanju prave predloge za izposojo. V prispevku je na konkretnih primerih pokazala, kako lahko včasih obstoj slovenskih narečnih romaniz-mov ob knjižnih izposojenkah iz iste ali sorodne etimološke predloge potrdi ali pa tudi ovrže hipotezo o zgodnji ali neposredni izposoji določenega roma-nizma in kako se včasih v slovenskem narečnem besednem gradivu ohranjajo zanimive starejše romanske izposojenke, ki v slovar knjižne slovenščine niso bile uvrščene.
Konferenca je potekala v prijetnem vzdušju. Udeležba na konferenci se je ponovno izkazala kot lepa priložnost za seznanitev z najnovejšimi metodološkimi in teoretičnimi spoznanji stroke, pa tudi za navezavo in ohranjanje stikov z raziskovalci.
Tjaša Jakop
tjasa.jakop@zrc-sazu.si
— 123 —