Leto III.
Maribor, sreda 11. februarja 19g0.
St. 33.
fTM*
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno.
 	četrtletno	K	19*50.
če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6"—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidov, ulica št. 4.)
Teleton uredništva št. 276, uprave št. 24.
Tajne pogodbe.
Svetovna vojna je potrdila in dokazala dvoje: veličino in ničevost človeštva. Veličino v doslednem spoznavanju končnih smotrov in ničevost v igravem uničevanju vezi, ki vodijo k njim. Ta trditev je tembolj jasna, čim globlje pogledamo za kulise te velike žaloigre. Kultura nam je prinesla tisoč novih idej jn ravno toliko sredstev, da gremo za ciljem, katerega je postavila sama. Mi smo jo pa s svojimi strastmi izbrusili kakor nož in obrnili ostrico proti sebi. Da, ko je tekla človeška kri v potokih, smo spoznali, da smo pravzaprav ničevi in smo napravili nov program za bodočnost, Demokracija na zunaj in na znotraj, mednarodna pravičnost, samoodločba narodov itd., vsa ta gesla so se izprala v krvi in so bila čvrsta dovolj, da postanejo stebri novega življenja.
Danes, ko stojimo na prehodu iz dobe, katero poznamo in ki je končala s krvavo zarjo svetovne vojne, in dobe, ki ima temnejše obrise, kot jih je imela kedaj poprej katera' doba ob prihodu
— moramo priznati, da je vse to bilo zastonj, zakaj niti eno teh gesel se ni izpolnilo dosledno. Vzrok? Ali je bil*a laž ali resnica? Resnoba ali šala? Iskrenost ali hinavstvo?
Tajna diplomacija, pravijo — ampak ta je samo gnojen prišč našega nezdravega organizma. Veliki smo, ker to vemo — in ničevi, ker uničujemo sami mostove, preko katerih bi morali iti. Ampak p.esem je stara kakor človeštvo. Nikdar ni imelo človeštvo večjega sovražnika od — človeštva. Homo homini lupus!
Evo, tajna diplomacija je nakopala nam Jugosjovenom novo vojno, ki bo v izvestnem času osvobodila našo Alzacijo - Loreno. O tem smo menda vsi na jasnem, kali? Istočasno, ko londortski pakt, katerega še do danes ne poznamo natanko, kakcr ShyIlok mesari naše narodno telo, poročajo nekatere vesti, da je naša država skle nila vojno konvencijo s Francijo.
Drugi zopet vedo povedati, da nas antanta namerava pognati k naskoku na ruski zid. Vsaj Clemenceau je, imel to namero in da bi bil Millerand krotkejši tiger, dvomimo. Ker je vse
Prlekija.
(K prleškemu gostiivanju.)
Ime Prlekija ne stoji na nobenem zemljevidu, v nobenem zemljepisu in niti kon-verzacijski leksikon ga ne pozna. In vendar je to važen del slovenske zemlje. In še več: Prleki igrajo v slovenski ktilturni zgodovini veliko ulogo. Prlekija je oni lepi kot med Muro in Dravo, ki se navadno zove Slovenske Gorice. Že to, da je ta pokrajina v svojem imenu ohranila pridevek »slovenske« je dokaz, da je tu živel čvrst, zaveden slovenski rod. Pri naseljevanju slovenstva so pač te lepe gorice vabile naše dede, da so jih takoj zasedli. Bili so tu kakor v velikem taboru, ki ga obdajata dve rek}.
Ko je prišel Mažarški naval, se je prebivalstvo hitro pomnožilo, ker si moremo misliti, da so pred divjimi arpadovci bežali, v Slovenci iz Kocljeve države na ogrskih ravninah k svojim bratom v gorice, kamor ni mogla seči mažarska pest. In ker so se vsled Ciril-Metodovega kulturnega dela ravno panonski Slovenci najbolj zavedali svojega slovanstva — se je ta zavest ohranila stalno v njih potomcih — prebivalcih Slov. Goric. Ko je zavladala nad našimi pokrajinami nemška sila, so storili ravno ti kraji naj-
močnejšo obrambo proti nemškemu prodiranju na jug. Oni so ves čas dobro čutili, kaj pomeni tuja nadvlada in če niso mogli zaprečiti nemškega fevdalnega nasilja — so branili v svoji domači, hiši zvesto svoj jezik, svoje stare šege in navade.
Ob teh goricah se je tudi parkrat razbil turški naval, ko so skušali Turki z Ogrske prodreti v naše notranje dežele. Ko se je začelo narodno prebujenje, so se iz Slovenskih Goric oglašali prvi buditelji. Od tu je izšel prvi ljudski pesnik Volkmer, ki nam dokazuje, kako je bila v teh krajih že zgodaj priljubljena slov. pesem. Med narodom pa je bilo nešteto nar. pesmi, zdravic, popevk i. dr. kar so pozneje zbrali Staub, Vraz in drugi. Bogata zemlja je tu omogočevala kmetu, da je dal svoje sinove v šole, zapiski in katalogi naših srednjih šol hranijo imena nadarjenih učencev, ki so jih dale Slov. Gorice* Zato je dobila tudi novoslovenska kultura razmeroma največ narodnih bojevnikov, učenjakov, pesnikov, pisateljev in politikov ravno iz Prlekije. Po svoji navadi je bila Prlekija vedno jugoslovensko čuteča; naši največji Ilirci so izhajali iz nje. Stanko Vraz, dr. Razlag, Miklošič, dr. Prelog, dr. Muršeč, Dav. Trstenjak, iz nje so prišli tudi naši nar. bojevniki iz časa taborov. V Prlekiji se je zbi-
to delo tajne diplomacije, nam seveda ni znano, so li te vesti vredne priseg ali ne. Ampak tudi če jih bodo »z dobro poučene strani« dernentirali, bomo še vedno upravičeni, da verujemo takim vestem. Stvar je torej taka, da bi uteg nili nekega dne krvaveti za Francije in njene slučajne zaveznike.
Sklepanje zvez in vojaških kon vencij je velepomemben čin — in z: našo bodočnost je skrajno nevarne, da se vrši za kulisami. Ali se bodo izza teh kulis zopet pokazali ljudje, ki bodo kvartopirili z našo krvjo in našim imetjem? Kar se danes meni zgodi, se lahko jutri pripeti tebi. Pogodbe, ki zadevajo kri in imetje nas in naših potomcev, morajo biti javne — vsi smemo vedeti, pod kakimi pogoji se sklepajo in kaj hočejo.
Pri nas je borba proti tajni diplomaciji že precej popularna. V avstrijskem državnem zboru so zlasti naši in češki poslanci zastopali stališče, da se mora tajna diplomacija odpraviti in da o vprašanjih vojne in miru odločuje samo ljudstvo. Danes pa se nam (zistem tajnih pogodb zopet zasekuje v narodno telo. Ali bomo vedeli vpo-
i	,
rala nar. vojska za naše obmejne kraje pa tudi naskok na Maribor in druga nemčurska gnezda je bil vedno pripravljen od te strani.
Lepa je ta dežela s svojimi goricami in neštetimi svetniki, ki imajo tu svoje cerkvice.
• Te cerkvice so najlepši kras vinskih gričev. Krog njih se zbirajo rdeče krite zidanice in stare, iz lesa spletene viničarske bajte. Iz-gleda, kakor da bi se piščanci razbežali od koklje. Vse je tako majhno, srčkano in domače. To lepoto je uvedel v jugoslovensko poezijo že Stanko Vraz, zvesti sin Prlekije, ki se je tudi v zrelejših letih vračal na svoje hribe, preživel vesele ure med domačini, zbiral narodne popevke in sam opeval te blagoslovljene kraje in lepa muropoljska dekleta. Te verze najdemo v »Djulabijah«, pa .tudi cela zbirka poezij »Glasi iz dubrave že-rovinske« nosi ime po domačem kraju. V tej (knjigi se spevi o lepoti Prlekije spletajo z ! Muzo Kolarja, Čelakovskega, Mickiewicza in j drugih velikih duhov takratnega Slovanstva. . Knjiga se je razširila daleč po našem jugu in prišla tudi na sever. Tako so se čez mnogo stoletij zopet oglasili bratski koraki na potu Cirila in Metoda iz juga preko Prlekije — panonske Slovenije — na Slovanski sever.
Lepe so te gorice in bogate. Vinski pridelek je eden najboljših, kar jih rodi jugo-
rabiti vsaj to izkušnjo svetovne vojne ?' Vsaj to!	B.
Občinski volilni red za Slovenijo.
Ministrski svet je sprejel z malimi iz-premembami občinski volilni red za Slovenijo, kakoršnega je predložila centralni vladi naša deželna vlada. Volilno pravico imajo vsi 21 let stari državljani moškega spola, ki bivajo v občini vsaj že eno leto. Razen tega imajo volilno pravico ne glede na čas bivanja vsi javni nameščenci, železničarji in dobrovoljci, ako bivajo v občini na dan razpoložitve volilnih imenikov.
Ženske imajo volilno pravico, ako so dopolnile 21. leto in ako bivajo v občini že eno leto in samostojno gospodarijo na po-* sestvu, ali v obrti in ako plačujejo kak državni davek. Tudi ženske, ki so dovršile najmanj 8 razredov ljudske šole, imajo volilno pravico.
Vse v občini stanujoče ženske, ki so kot strokovne delavke zaposlene v industriji, v obrtu ali pa v trgovini.
Voljeni morejo biti le moški. Volilna dolžnost je odpravljena. Volitve se bodo vršile po proporcu. Na vsako listo pride sorazmerno toliko odbornikov, kolikor odpade na posamezne stranke glasov.
V kratkem izide razglas o razpisu občinskih volitev v Sloveniji. Vlada se je odločila tudi za občine za splošno in enako volilho pravico.
. Splošne ženske volilne pravice se za sedaj še ni moglo uvesti, ker je v posameznih delih naše države vsled neenakosti tozadevnih predpisov in verskih običajev tak položaj, da je uvedba splošne ženske volilne pravice neizvedljiva. Občinski volilni red ustrega tako željam "kmetskega in delavskega, kakor mestnega prebivalstva. V kmetskih občinah služi kot podlaga ono kmetsko gospodarstvo, kjer glavar družine izvaja volilno pravico, pa naj bo to mož, ali ženska.
V mestih in industrijskih občinah gre volilni red z enakopravnostjo do kraja. Tu imajo volilno pravico tudi vse one ženske, ki opravljajo svoje delo kot nastavljenke ali
slovenska zemlja. Na ravnicah vlada blagostanje in zadovoljstvo. Muropoljskim kmetom je največji ponos če imajo svoje »gorice«, vinograd v hribovitem delu Prlekije. Tja zahajajo pred prazniki in drugimi veseličnimi dnevi, da se razvesele ter prinesejo vina za praznike in gostije.
Milo podnebje, harmonija med naravo in življenjem, veselje vina in bogastvo kruha
— vse to povzroča v Prlekiji pestrost narodnih šeg in običajev. Zlasti gostija (gostu-vanje) je polna tipičnih posebnosti, ki kažejo na narodni značaj in mnogo spominjajo na davno preteklost. Pa o tem bi se dala spisati cela knjiga.
Prlekijo čaka lep razvoj, zlasti sedaj, ko je ujedinjena s svojim prekmurskim delom, tako da je skoraj cela panonska Slovenija »pod streho hiše ene«. Skoda, da se ni u-resničil krasen načrt o koridorju med Jugoslavijo in Čehoslovaško, ki bi to staro deželo povzdignil na popolnoma novo mesto. Oživele bi sanje Kocelja in Pribina-. . .
Pa tudi sedaj ostane Prlekiji krasna bodočnost. Zdravo ljudstvo in kremen značaj
— koliko naših novih sil še bo izšlo iz njenega naročja l _______________
strokovne delavke v obrtih, trgovinah in to-1 varnah. Ministrski svet je v razpravi o občinskem volilnem redu. za Slovenijo upošteval tudi nekatere posebne želje posameznih strank, ki so z večjim ali manjšim soglasjem sprejele novi volilni red.
Pozor, primorski begunci!
Jadnnsko vprašanje se bliža rešitvi, zato je nam treba, da smo pripravljeni. Bodisi, da pridemo v okrilje mile Jugoslavije, ali ostane-mo začasno avtonomni pod Italijo : v obeh slučajih nam bo neobhodno potrebna ona inteligenca, ki živi sedaj v ozadju. Kako prav so storili Notranjci, da so ostali povečini doma, kjer tvorijo trden jez italianskemu navalu. Duhoven v cerkvi, učitelj v šoli ali uradnik v pisarni, vsi ste nam potrebni in pozivamo Vas, da se pripravite še to spomlad na odhod. V Gorici in Trstu se bodo vstanovili odbori, v Jugoslaviji pa naj ima vsak večji kraj svoj pododbor, ki nam bo pripravljal pot v ožjo domovino, Dovolj dolgo smo bili deležni gostoljubnosti svojih bratov ob Savi, Dravi in Muri, sedaj pa je prišel čas, da se povrnemo na obrežje sinje Adrije, da postanemo branik poitalijančevanja, kakor smo bili na severni meji branik ponemčevanja. Kdor je našel v teh krajih novo domačijo in misli, da jej bo zamo-gel koristiti in služiti naj pač ostane, kjer je ; odpraviti pa se mora proti jugu naša intcligen-cija, ker jo čaka onstran Krasa resno gospodarsko in narodno delo.
Primorci, vsi na,krovi
Primorski odbor Gorica, Trst za vračajoče se begunce sye£ana 1920.
Dnevne vesti.
Zborovanje zaupnikov JDS. Dne
29. t. m. se vrši v Ljubljani v dvorani Mestnega doma zborovanje zaupnikov JDS s sledečim dnevnim redom: 1. Notranjepolitični položaj s posebnim ozirom na krizo v deželni vladi slovenski 'ter občinske in državnozborske volitve. Poroča dr. Žerjav. 2. Ustanovitev enotne Demokratske stranke s posebnim ozirom na centralizem in valutno reformo. Poroča dr. V. Kukovec. 3. Slučajnosti.
Nemške in nemturske trgovine v
Mariboru. Kakšen duh veje pri naših nemških in nemčurskih trgovcih, ki živijo od jugosloven-skega denarja, je razvidno iz tega, da y svojih izložbenih oknih ostentativno izpostavlja samo nemške lepake za razne prireditve, čeprav so lepaki dvojezični in sicer na prvem mestu v slovenščini. Te dni se nudi našim ljudem dovolj prilike, da si ogledajo od blizu te nemške trgovine. Prostovoljna požarna bramba, ki je popolnoma v nemških rokah, je za svojo plesno prireditev izdala lepake v obeh jezikih, ker je pač tako zapovedano Nemški trgovci, gostilničarji i. dr., katerim so bili izročeni lepaki v reklamne svrhe, pa so kratkomala slovenski tekst odrezali in se bahajo s samonemškim besedilom. Smo radovedni, če bodo ti ljudje mogli živeti brez našega denarja.
Razni narodni obrtniki — brivci, gostilničarji i. dr. — nimajo toliko narodnega čuta, da bi postregli svojim gostom, ki so jih ulovili s svojimi „narodnimi" napisi s slovenskimi časopisi. Neprestano švabčarenje v njihovih lokalih tudi ni posebno prFporočljivo za slovenske goste. Za dane§ naj bodo dovolj te besede, prihodnjič pa si ogledamo razne narodne obrtnike malo bolj natančno.	,
Več pozornosti ne bi škodovalo organom naše državne policije, ki ima najbrž gluha ušesa za razne opazke mariborskih Nemcev. Tako je včeraj v nekem lokalu znaq Nemec izustil besede, ki so vse kaj druzega nego lojalnost in državljanska zvestoba. Podobni izrazi se slišijo včasih že kar na cesti 1
Graški Nemci na delu za meje. Šta-je ski deželni dopisni urad objavlja v »Tages-posti.«: Včeraj predpoldne se je vršilo r>ri deželnem glavarju dr. Rintelenu posvetovanje o obm«jnih vprašanjih, katerega so se udeležili med drugimi namestnik deželnega glavarja Pongratz, novoimenovani načelnik deželnega centralnega urada dr. Glanz, kakor tudi zaupniki obmejnega prebivalstva Wastian, poslanec, župnik Kolbl in Suppanz ter medi-cinalni svetnik dr. Kamniker. O izvajanjih dvor. svetnika Glanza glede organizacije in naloge novega urada se je razvila daljša debata. Od vseh strani, tako od strani zastopnika deželne vlade in novoustanovljenega osrednjega urada, kakor od strani zastopnikov prebivalstva se je naglašala važnost, da ostane novi urad v nepretrgani zvezi z obmejnim prebivalstvom, da lahko uspešno zastopa v poštev došle interese pri vele-važni uredbi obmejnih vprašanj. — Kakor povzamemo iz te objave, so našli pri tzv. »deželnem centralnem uradu« zavetišče naj-strupenejši sovražniki Slovencev: VVastian, Kamniker in drugi. To nam daje mnogo misliti. Znano je, da se graški Nemci že dolgo pripravljajo na prihod komisije, ki ima v smislu § 29. senžermenske pogodbe na licu mesta urediti mejna vprašanja. Kaj se je pa storilo od naše strani ? K stvari se še povrnemo, zaenkrat pa opozarjamo naše obmejne kroge, da posvetijo vso pozornost delovanju Nemcev in njihovih podrepnikov to in onstran sedanje demarkacijske črte.
Zaplenjeni inserat. „Goriška Straža" je objavila inserat „Ljubljanskc Jtreditne banke," v katerem vabi le - ta na subskripcijo novih delnic, ker namerava svojo glavnico zvišati na 30 milijonov kron. Ta oglas je bil od goriškb cenzure — zaplenjen, Oglas je očividno nevaren obstoju italijanske države, vsaj po mnenju brihtnega goriškega cenzorja.
Policijski komisarijat nas naproša, naj objavimo, da se podaljšanje policijske ure za gostilne, kavarne in druge javne lokale tudi o priliki predpustnih prireditev ne bo več dovolilo, eventuelne tozadevne prošnje se ne bodo Upoštevale. Dalje se nam sporoča, da izide v kratkem naredba, katera določa, da se v gostilnah po 9. uri v kavarnah pa po 10. uri ne bodo smele točiti alkoholične pijače. Ta odredba bo glede na silno naraščanje alkoholizma v našem mestu docela umestna.
Dar. Gospodične Ljuba in Julka Radosavljevič sta podarili dijaški kuhinji 100 K mesto venca na grob pokojne Mare Koprivnikove. PresrČna hvala.
Popravek. V našem listu v št. 31 se je v poročilu o podružnici splošne organizacije invalidov v Mariboru urinila neljuba pomota. Podpredsednik 'se ne imenuje Ivan Beričar, ampak Ivan Breščak.
Slovenska izdaja carinske tarife in carinskega zakona za vse naše kraljestvo izide v par mesecih v založbi delegacije ministrstva financ za Slovenijo
Ponarejeni tisočaki. Pri sprejemanju tisočkronskih bankovcev je potrebna največja previdnost, ker se v zadnjem čašu vedno bolj množijo ponarejeni tisočaki. Poteze na okraskih ponarejenih kolkov 90 drugačne kot na pravih kolkih, orel je ponarejen zelo slabo. Žigi so tudi napačni in imajo veliko slovniških napak, kar je znak, da ponarejajo bankovce Nemci 1
Povojna bolezen. Vojna in čas po njel
sta rodila mnogo najrazličnejših bolezni: špansk0* angleško, nono itd , katere se pač dajo do 6°‘ tove mere ozdraviti, rodila pa je ,še eno, P1?41 kateri se doslej še ni našlo uspešnega zdravlla, pa tudi bacili, ki jo povzročajo so doslei se popolnoma neodkriti. V različnih jeziki se ta bolezen tudi različno imenuje, pri nas na slovenskem ji pravimo — ples. V našem zasedenem ozemlju se je ta bolezen pojavila takoj po italijanski okupaciji ter grozno razsajala celo zimo, na spomlad in na poletje pa je postala splošna epidemija. Istotako nastopa tudi V Parizu, čeprav imajo tam mirovno konferenco. O pojavjh te bolezni na Češkem piše J. St, Guth.
Jarkovsky v „Narodnih List>h" sledeče: „Na-' hajamo se v predpustu in čehoslovaška republika pleše. V Piagi in drugod je pomanjkanje stanovanj, istotako pa tudi dvoran; že nekoliko tednov so oddane vse večer za večerom; toda kdor bi hotel dobiti v njih prostora za kaj drugega nego za ples, ta bo našel pač prostor na cesti, a v dvorani ne. Mladina, stara in mlada, pleše; šole, srednje, ljudske in visoke, se zapirajo, ker ni kuriva, toda za kurjenje plesnih dvoran se dovažajo celi vagoni premoga; ti pa vse zato, ker se čehoslovaški republiki tako dobro godi ..." Kakor se niso ognile naše ožje domovine druge epidemije, tako se je ni ognil tudr ples. Tudi pri nas se pleše, pješe, pfeie . . . Toda kakor vsaka epidemija, tako zahteva tudi ta — žrtve. Te žrtve pa so jako različne, v večini slučajev pa jim pač zapade t. zv. nežni spol. Morda bo kak profesor naše ,nove univerze našel sredstvo proti temu?
Izplačevanje povzetij na Južni železnici. Vodstvo lužne železnice je izdalo okrožnico na vse postaje, da takoj pričnejo z izplačevanjem onih povzetij, za katera so prejeli od namembne postaje obvestilo, da je prejemnik blaga vplačal povzetje. t
Sprejem čeških sibirskih legijonarjev v Pragi je bil nad vse sijajen, prirejali so jim slavoloke, vodili jih po mestu, obsipali s cvetjem in darovi. Dogodili so se krasni nepopisni prizori narodne	vzajemnosti in
bratske ljubezni, kakršni so mogoči samo v češki Pragi. Vsi listi jim prinašajo v pozdrav cele strani dolge uvodnike.
Rihard Dehmel umrl.	Dne 8. t. m. je
umrl v Blankenau znani	nemški pesnik
Rihard Dehmel.
Razpis mest otroških vrtnaric. Mestni magistrat mariborski razpisuje 6 mest otroških vrtnaric med temi 3 mesta vrtnaric - vodideljic, Tozadevne, z domovnico, spričevali o nravnosti, zrelosti, fizični sposobnosti	ter dosedanjem
službovanju opremljene prošnje, je vložiti do 1. marca pri tukajšnjem magistratu.
K dobrodejnemu plesnemu venčku
prostovoljne požarne brarabe bodi še omenjeno, da se posebna vabjla ne bodo razpošiljala — Plesa se udeleži lahko vsakdo, brez razlike narodnosti. Tudi radi obleke ni nobenega zadržka, ker se želi navadno ulično opremo in eventuelno narodne noše. Ker gre čisti dobiček v dobrodelne namene, se prosi obilne udeležbe.
Kmetijska podružnica pri Šmarjeti ob Pesnici priredi v nedeljo 15. t. m., predpoldne po pozni službi' božji v tukajšnji šoli poučno zborovanje. Predavat pride priznani strokovnjak g. Žnidarič, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru in sicer o trtni rezi, gnojenju, pretakanju vina in drugih času primernih vinogradskih opravilih. Domačini in okoličani pridite zato v obilnem številu!
Zasačena tihotapska družba. Obmejni komisartjat v Špilju je po dolgem zasledovanju zasačil večjo tihotapsko družbo, ki je sporazumno in s pomočjo posameznih finančnih stražnikov iztihotapljala v Avstrijo večje množine živil in tobaka. Večina tihotapcev je že pod ključem. Uradni organi pa pridejo pred poroto zaradi zločina zlorabe uradne oblasti in zaradi podkupljivosti.
Opozarjamo na današnji inserat n^še domače špediterske družbe ,,Balkan", ki je največja te vrste v Jugoslaviji.
Koncesijonirana prtljažno - dostavna služba. Tvrdka St. Tončič je otvorila na mariborskem glavnem kolodvoru pri izhodu prtljažno dostavno službo. Tvrdka dostavi vs6 potno in ročno prtljago kakor tudi ekspresno blago takoj po prevzetju naročila še isti dan na kolodvor ali iz kolodvora. Potujočemu občinstvu se ta tvrdka najtoplejše priporoča.
Slov. mestno gledališče.
Gledališka reduta. Za gledališko re-duto, ki se bo vrštla na pustni torek v vseh gledaliških prostorih vlada veliko zanimanje. Včeraj se je vršila seja mariborskih dam, katere bodo sodelovale. Obiskana je bila
'jako dobro, kar naj služi v dokaz, kako se vse zanima za to prireditev, ki bo brez-dvomno največja te vrste prireditev v našem Mariboru v letošnjem predpustu. V nedeljo predpoldne ob H. uri se bo seja nadaljevala ter določila, kar je še treba določiti.
Repertoire tekočega tedna:
Sreda, 11. februarja „Brez denarja*. Ab.
B—22.
Četrtek, 12. februarja »Hasanaginica*1. Ab. A—23.
Sobota, 14. februarja „Nebesa na zemlji". Ab. B—23.*
Nedelja, 15. februarja popoldne ob pol 15. uri „Reveek Andrejček", ljudska predstava, zvečer „Brez demrja". Izven Ab.
Torek, 17. februarja. Velika gledališka reduta v vseh dvoranah ples, v gledališču kabaret.
Sokolstvo.
Jugoslovenski Sokol in pražki izlet.
Kakor znano so Cehi povabili na predstoječi pražki vsesokolski izlet tudi italijanske telovadce. Sedaj se je pojavila med našim sokolstvom močna agitacija, ki stremi za tem, da se v tem slučaju naše sokolstvo ne udeleži pražkega vsesokolskega izleta. Mi to namero najtopleje pozdravljamo. Naj izbirajo bratje Čehi med nami in Italijani.
Sokol v Mariboru priredi v soboto dne 14. februarja t. 1. ob 20 (8) uri zvečer v vseh treh dvoranah Narodnega doma družabni večer. Na vsporedu je : predavanje, petje, šaljive točke in ples. Sodeluje tudi orkester mariborske divizijske godbe. JesMne in okrepčila se bodo prodajala v šotorih. Vstop je dovoljen le povabljenim Članom in vabljenim gostom. Vstopnina 5 K, za obitelj 10 K. V slučaju, da kak član ne bi pravočasno prejel vabila, dobi isto pri br. Fianu Majerju, trgovcu na Glavnem trgu.
Sokol v Mariboru poživlja svoje članstvo in prijatelje Sokolstva, da se udeleže pešizleta v Fram v nedeljo, dne 15- t. m. Zbirališče ob IB. (1. uri popoldan) pred Narodnim domom, odkoder skupen odhod. Vrnitev z večernim vlakom ob 19‘41 uri (7'41.)
Razne
Nov aeroplan. Francoski „Aero Club" je razpisal nagrado pol milijona frankov za aeroplan, težji od zraka, ki bi izpolnil tele zahteve: Aeroplan mora biti urejen za hitri in počasni let ter tako, da se zamore ustaviti na vsakem mestu in vsak čas. — Avijatiki, na delo 1
Harcmske lepotice za svobodo Egipta. Zastopnice 500 egipčanskih haremov so imele nedavno konfermco, na kateri so sprejele resolucijo, ki zahteva popolno neodvisnost Egipta. Vse egipčanske princezinje in druge članice kraljevske družine pripravljajo proklamacijo v kateri bodo protestirale proti britiškemu protektoratu.
Zadnje vesti.
Samouprava Irske ?
DKU. London, 10. februarja. (Brezž.) Ob priliki otvoritve parlamenta je omenil kralj v svojem prestolnem govoru samoupravo Irske in vstanovitev dveh irskih zbornic.
Finsko-ruska meja zaprta.
DKU K o dan j, 10- februarja. (Brezžično). „Berliner Tidende* poroča: Vsled nevarnosti, da se razširi kuga, je finska vlada pustila zapreti finsko mejo.
Novi zavezniki boljševikov — Kore* janci.
DKU. Pariz, 10. februar. „Ag. Havas'' javlja iz Washingtona. Tukajšnje oblasti so dobile brzojavno naznanilo, da je v Korejo vdrlo 2000 od boljševikov oboroženih Kore-
jancev ter napadlo tamošnjo japonsko posadko, ki je štela 700 mož. Usmrčenih je bilo 300 Japoncev, ostali so se razbežali.
Anglija se ne pogaja z boljševiki o miru.
DKU. London, 10. februarja. Kakor je izvedel Reuterjev dopisni urad, je vest o mirovnih pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko Kusijo izmišljena. Pogajala se je zgolj glede izmenjave ujetnikov.
Suverenost Norveške nad Spitzbergi.
Pariz, 10. februarja. (Agence Havas.) Zastopniki aliiranih držav in skandinavski ministri so podpisali v ministrstvu za zunanje zadeve pogodbo, v kateri se priznava suverenost Norveške nad Spitzbergi.
Rdeči teror na Dunaju.
Dunaj, 10. februarja. Delavci v »Anker-brot« delavnicah, ki oskrbujejo skoraj en milijon ljudi, so ustavili danes delo, ker vodstvo tovarne ni ugodilo zahtevi socialnodemokratskih delavcev, da se morajo odpustiti vsi oni delavci, ki niso člani soci-jalno-demokratske organizacije.
Vzpostavitev trgovskih odnošajev s sovjetsko Rusijo.
DKU K o d a n j, 10. februarja. (Brezžično). „Politiken" poroča: Trgovski odnošaji s sovjetsko Rusijo so zopet vzpostavljeni.
Velik vihar ob ameriški obali.
DKU Haag, 10. februarja. (Brezžično). „New York Courant" poroča iz Washingtona: Sneženi viharji ob ameriški obali trajajo dalje. Velike množine snega so doslovno porušile že več primorskih krajev.
DKU Rim, 10. februarja. (Brezžično). Po newjorških poročilih se je potopil pri zadnjem viharju parnik Princess z 32 potniki in 72 mtžmi posadke.
Nesreča z letalnim strojem.
DKU Moravska Ostrava, 9. februarja. (Čehoslovaški korespondenčni urad). Na letališču v Rakovvicah pri Krakovu je padel v soboto popoldne nek letalni stroj na skupino vojakov. Tri osebe so bile mrtve, tri clruge pa težko in dve lahko ranjeni.
Zvezne države in Mehika.
\ 1
DKU. Rim, 10. febiuarja. Iz Mehika se poroča, da je ameriški poslanik v Mehiki odstopil.
Konferenca o položaju Avstrije.
DKU. Pariz, 10. februarja. Jutri se vrši seja konference poslanikov, katere se udeleži tudi avstrijski državni kancler. Dasi bi moral organizacijski odsek reparacijske komisije v svoji zadnji seji razpravljati le o najnujnejših gospodarskih in financielnih potrebah Avstrije, so vendar avstrijski državni tajniki že v tej seji povdarjali, da je sedanje stanje nevzdržljivo in se Avstrija ne bo mogla zadovoljiti s samimi konzumnimi predujmi, marveč se bo moral ustvariti obsežnejši finaucijelni in gospodarski program. V reparacijski komisiji so se tem izvajanjem pridružili posebno amerikanski zastopniki. V razgovoru s predsednikom posjaniške konfcrei.ee se je tudi obravnavalo to vprašanje in je tudi Milierand sprejel stališče avstrijskih državuih tajnikov.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska »Mariborska tiskarna11, Maribor.
vesti.
Mala oznanila.
Izobražena gospodična enem modnem |
salonu. Naslov v upravi tega lista.
Izurjeno strojepisko dobro {)lačo advokat
M ii 11 e r, .Tegetthoffova ulica 11.	2—1
Ifec partij dobrih opekarjev sprejme pri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica št. 19.	3—3
I. Mariborski bieskop
Tegetthoffova' cesta.
fiajvežje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji. Od srede 11. do 13. februarja 1920:
Velikanski film!
„JOB“
Drama v 6 dejanjih.
V	petek 13. februarja 1920:
Vojaški koncert
Od sobote 14.—17. februarja:
Henica Portenl
Vsako sredo in soboto novi spored!
Kirurg
dr. Mirko Černič
primarij objne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirurgični vseužilijki kliniki prof. Hochen-egga na Dunaju
ord. od %15.—16. (razven nedelj in praznikov)
v Mariboru, Magdalcnslg trg 9-1.
Rezan in okrogelles
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
Jllir, lasna ipsha in inhsiriia Hititat o. i.
MARIBOR.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol S.), 4. (16.), 18.(6.) in 20. (8.) uri zvečer.
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena soproga oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Matilda Sajovic roj. Jančigaj
v torek, dne 10. svečana 1920 ob 8. uri po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 58. letu svoje dobe boguvdano preminula.
Truplo nepozabne pokojnice se bo v četrtek dne 12. t. m. ob pol 13. uri v mrtvašnici mest. pokopališča v Pobrežju svečano blagoslovilo in na to položilo v rodbinskem grobu k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 13. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, lo. svečana 1920.-
Josip Sajovic, sprevodriik južne železnice, soprog. Maks Sajovic, Fric Sajovic, Stanko Sajovic, Albin Sajovic, sinovi.
Špedicijski oddelek:
Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarlnanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi) vskladiščenja raznega blaga in pohištva.
Največje domače podjetje v Jugoslaviji!
Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba
« MARIBOR v
Pisarna: Reiserjeva ulica štev. 1
Telefon Interurb. 875
Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami.
Blagovni oddelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, import ter eksport, prek« morska kupčija.
Komisija:
• - V 1
Prevzame se vseh vrst iblago v prodajo.
gpT' —iH. 0 —	ij|-	"21	1 '—i?—	(r)					,	0	1| T	(J	S ■	H
		L—,—J	I‘ .-■ffl.;.-!.			3
Mariborska eshomptna banka
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 11
Podruinice: Murska Sobota in Velikovec.
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
iEtkontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredite: Pod najugodnejšemi pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jth izvršuje najku-lantneje.