^ZA UVOD
Mirjam Podsedenšek, Zavod RS za šolstvo
Koraki v času so sledi spomina, dela, misli.
Kdo ve, kaj bi nam o svojem spominu na šolo in ustvarjanje lahko poveda pisatelj Janko Kersnik, ki nas tokrat pozdravlja z naslovnice revije in ki je vse življenje, do svoje smrti, prijateljeval z učiteljem, Franom Levcem, ki ga je navdušil za slovenščino ...
Ob obletnici Kersnikove smrti se zavemo pomembnosti pisanja v slovenskem jeziku. In ker je revija Slovenščina v šoli edinstvena, je prav, da ob njeni 20-letnici izdajanja poudarimo njen pomen v šolskem prostoru, saj v središče postavlja slovenščino kot učni jezik ter seveda didaktiko jezika in književnosti, kar je posebnost med drugimi strokovnimi revijami.
Naša misel in rdeča nit številke sta učiteljeva prizadevanje in trud, da bi našel didaktično pot do dijaka in učenca in mu približal temo in vsebino, ki jo je videl, o kateri je slišal ali bral. Z izbranimi didaktičnimi potmi lahko opazujemo in beremo različna besedila, v srednji in osnovni šoli.
Razprava mlade avtorice Ane Cukjati odpira razmislek o Problematiki obrazil pri tvorbi svojilnih pridevnikov2. moške sklanjatve in njihovi rabi v sodobnem jeziku; tako kot Mojca Kavčič analizira govora predsednikov in njuno retorično odmevnost in kakovost.
Adrijana Špacapan tokrat v prispevku VladimirBartol:Alamutpokaže, kako lahko sicer zahtevno književno besedilo in njegov literarnozgodovinski kontekst približamo tudi mlademu bralcu in kako ga postopno lahko vodimo, da bo literarno besedilo res spoznal in se k njemu kot bralec tudi vračal.
Tudi branje osnovnošolskega otroka in učenca je lahko razgibano in pestro, še zlasti, če se učitelj potrudi, da klasična, znana, tudi učbeniška besedila sveži in pokaže na nov, privlačen način, kot je to storila Katjuša Ručigaj s prispevkoma o Dedalu in Ikarju Eduarda Petiške, in Kitom na plaži, besedilom Vinka Moderndorferja.
Res je tudi, da se učimo in beremo venomer - tudi ko smo dalj časa bolni -tudi takrat sta, morda še prav posebej, dragoceni pisana beseda in ilustracija. Kako zelo, nam v prispevku Deček in hiša spregovori Manja Žugman; Janja Žnidarčič pa pregledno predstavi večletno projektno delo Gradimo mostove med bregovi različnosti, in pokaže poti do sočloveka, ki je drugačen.
Branja so pestra. Tako Lara Godec Soršak in Marja Bešter Turk predstavljata zbornik Bralna pismenost kot izziv in odgovornost, Mojca Honzak najnovejšo knjigo glasbenika Roka Terkaja Trkaja in Igorja Sakside in njun izbor, sodobno antologijo klasične slovenske poezije, Bojana Modrijančič Reščič pa piše o knjigi Milene Kerndl, ki se je je dotaknila, in sicer o Sodobnem pouku književnosti in razlikah med učenci.
Vabljeni k branju!