LETNO POROČILO 1 9 6 8 - 1 9 6 9 OSNOVNA ŠOLA H. GRAJZARJA TRŽIČ OB STOLETNICI OSEMLETNE OBVEZNE OSNOVNE ŠOLE NA SLOVENSKEM OSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZERJA V TRŽIČU Letno poročilo 1968/69 Pokrovitelj Marjan Bizjak,predsednik skupščine občine Tržič Tržič, 1969 UREDNIŠKI ODBOR Marija Faganeli Janko Godnov Marija Petek Vinko Ribnikar Edo Roblek Silvo Žnideršič Založba: Osnovna šola heroja Grajzerja v Tržiču Tisk: Tiskarna Golnik UVOD Letos mineva 100 let, odkar je obvezna osemletna osnovna šola na Slovenskem usmerila prve korake po novi, naprednejši poti. Začetek pomeni izid tretjega avstrijskega državnega zakona leta 1869, ki je poleg osemletne šolske obveznosti določil tudi, da prevzame država skrb nad izobraževanjem ljudstva. Do leta 1868 so hodili otroci v šolo največ šest let. Šole so bile nemške in še to le v večjih krajih. Takratni učitelj-cer kovnik je bil povsem odvisen od cerkve in njenega varuštva. Novi šolski zakon je uveljavil na našem ozemlju poleg podaljšane učne obveznosti tudi status učiteljskega poklica, šolnikom se je tedaj vsaj delno izboljšal pravni in materialni položaj, slovenščini pa so se kljub težavam odpirala šolska vrata — kot učnemu jeziku in kot predmetu. Naša osnovna šola je v svojem stoletnem razvoju in oblikovanju doživljala svojo revolucijo v povezanosti z ogromnimi spremembami v znanosti, tehniki, proizvodnji in družbi, časi preproste industrijske proizvodnje brez elektromotorjev, kmetijstva brez traktorjev in prometa brez avtomobilov so prerasli v obdobje moderne industrijske družbe, atomske energije in vesoljskih poletov. Socialistična revolucija je s svojimi družbenimi spremembami postavila temelje in ustvarila pogoje za revolucionarne spremembe tudi v pedagogiki. Slovenci smo sicer že imeli osemletno šolanje od leta 1869 dalje, toda današnje osnovne šole ne moremo primerjati z nekdanjo, saj so današnji vzgojni in učni smotri, predmetniki in programi bistveno drugačni. šolska reforma leta 1958 je začrtala novo organizacijsko in vsebinsko podobo moderne osnovne šole v novih pogojih upravljanja v šolstvu. Danes, ko človeštvo že usmerja svoj pogled na leto 2000, se šola zaveda novih, zahtevnih nalog. V preteklosti je lahko dajala človeku znanje za vse življenje, v bodoče ga bo morala pripravljati predvsem na samoizo-braževanje, kajti izobraževanje postaja neločljivi spremljevalec človeka na njegovi življenjski poti. Šola bo zato morala razvijati diferenciacijo pouka,upoštevati osebnostne poteze vsakega posameznika in ga usposabljati za ustvarjalno delo. Taka pedagoška prizadevanja bodo vplivala tudi na odnos med učiteljem in učencem in ga v procesu grupne dinamike močno preoblikovala. Težnja po nadaljnjem razvoju bo zahtevala tudi hitro vključevanje znanstvenih izsledkov v pouk in dinamično izpopolnjevanje učnih načrtov. Pomembno mesto v učno-vzgojnem procesu bodo zavzela tudi sodobna tehnična sredstva in pomagala pripraviti človeka, da bo mogel obvladati jutrišnji svet številk in elektronike in biti sposoben soustvarjalec gospodarskega, družbenega in kulturnega napredka. Stoletnica je mejnik med preteklostjo z napredno pedagoško dediščino in med prihodnostjo, ki naj jo oblikuje vsestransko razvit in human človek. Marija Faganeli Kratka zgodovina tržiškega osnovnega šolstva V letnem poročilu tržiške šole iz 19. stoletja beremo: »Da so bile po mestih, trgih in starih velikih farah že od nekdaj tako imenovane farne šole, to nam spričuje zgodovina ljudskih šol. Tudi tržiška je kaj stara...« V kriškem farnem arhivu zasledimo, da je bila v Tržiču že 1587. leta zasilna enorazredna šola. Vlado Schmidt navaja, da je po uradnih poročilih bilo leta 1761 na slovenskem narodnostnem ozemlju Kranjske 12 šol, med katerimi našteje tudi tržiško. Tam je našel tudi zapis, da ljudje, ki uče, ne znajo računstva, ki se je poučevalo poleg nemškega branja in pisanja. V dokumentaciji iz leta 1790 beremo, da je bila v času Marije Terezije v Tržiču ustanovljena glavna mešana enorazredna šola. O tem piše letno poročilo: »Kakor pamtijo stari ljudje, poučevalo se je tu že od nekdaj v dveh različnih poslopjih.« Leta 1807 je bila šola razširjena v dvorazrednico. En razred je imela v hiši v današnji Partizanski ulici št. 27 (poslopje je danes last čevljarskega mojstra Petra Jurkoviča), drugega pa v organistov! hiši v Partizanski 31. Letno poročilo iz tega časa pripoveduje: »V majhnih izbah natlačenih veliko vesele in poredne mlade kervi, pomanjkljive bukve, prazne stene so učenci ogledovali pa resnega učitelja. Otrokom so ubijali ptujščino (tuji jezik) in razne kazni celo so bile postavljene, ki so se predrznih po domače po materni govorici se pomenkovati med seboj!« Leta 1587 najstarejša doslej ugotovljena šola v Tržiču Enorazrednica v času Marije Terezije Dvorazrednica — 1807 Trirazrednica — 1822 Štririrazrednica — 1858 Predmetnik Iz leta 1868 Šola pride v posvetne roke Ko je leta 1811 Tržič pogorel, je bil pouk za nekaj časa pretrgan, ker so se v šoli začasno naselili pogorelci. Naslednje leto pa je učitelj Jožef Peharc spet nadaljeval s poukom. En razred se je moral seliti k Švelcu za župnijsko cerkvijo. Prvotno sobo stare šole je namreč zasedel Jakob Peharc za stanovanje, ker je bila hiša (na današnji Partizanski 27) njegova last. Tako sta bila razreda daleč narazen, kar je otežkočalo delo. Razmere so se popravile, ko je maršal Radetzky, tržiški graščak, daroval trgu dve veliki sobi v pritličju grajske hiše št. 38 pod gradom; v isti hiši zgoraj pa je dobil stanovanje učitelj. Leta 1822 so pričeli poučevati v novih prostorih, šola pa se je razširila v trirazrednico. Dunajska vlada je v letu 1858 potrdila štirirazredno glavno šolo v Tržiču. Po podatkih iz »Letnega sporočila očitne glavne šole Tržiške 1968« vidimo, da se je šolalo 250 rednih učencev, 156 pa jih je obiskovalo nedeljske tečaje. V šoli so se tedensko poučevali naslednji predmeti: Predmet 1 Razred 2 3 4 Število ur 1. Krščanski nauk 2 2 2 2 8 2. Slovenščina 5 4 2 4 15 3. Nemščina 4 5 8 7 24 4. številkanje 4 4 4 3 15 5. Lepopisje 4 3 2 2 11 6. Risanje — — — 2 2 7. Petje — — 1 1 2 Glavni predmet je bil torej nemški jezik. Do 1879. so bili vodje šol katehetje (duhovniki), šele po tem letu je bilo razpisano stalno mesto vodje šole. Prvi nadučitelj Jožef Kragl je preprečil, da se ni glavna šola spremenila v popolnoma nemško. Čeprav je šola morala uradovati v nemščini, so bila letna šolska poročila dvojezična, razen leta 1868, ko je bilo poročilo tiskano v slovenščini. - sLowšr:;?'šsifš*'; * ■ LJUBiJAHfr Letno sporočilo očitne glavne šole fržišlk,«' . 1888. -i '. • -'JI m •u: •/.U' m.-,.]* •Ersak*. - Nuu.ail .1. K, Mili« v LjtiMjuni. Pred sto leti je bila na Slovenskem uzakonjena osemletna šolska obveznost Navedena poročila so obsegala klasifikacijo (razdelitev) učencer po razredih in po učnih uspehih. Po učnih uspehih so učence razdelili takole: 1. Posebno izvrstno so se učili 2. Izvrstno so se učili 3. Dobro so se učili 4. Slabo so se učili. Ob koncu vsakega šolskega leta je bilo javno izpraševanje učencev, na katerega so bili vabljeni starši in predstavniki javnosti. To je razvidno iz ohranjenih vabil, tiskanih v nemščini. Za pridne učence so imeli »zlate bukve«, slabe so zapisovali v »črne«. Takratni učenci so zelo težko nadaljevali šolanje v tako imenovanih latinskih šolah, ker so imeli premalo podlage. Skoraj vsak izmed njih, ki je hotel nadaljevati študij, je moral najeti inštruktorja. Državni šolski zakon je 14. maja 1869 za vse avstrijske dežele uzakonil obvezno osemletno osnovno šolo, vendar se je ta pri nas dokončno uresničila šele po letu 1945. Zanimiva so tudi uvodna poglavja iz letnega poročila 1868, ki vabi starše k sodelovanju. Nekaj odlomkov: »Dobro vol jna beseda staršem tržiškim. Starši so prevzeli naj veči dolžnost pri izreji svojih otrok tudi naj težavniši, ker ni je v mladih dneh slabotneje stvari, kakor je ravno človek... Ako bi se otroci brez pozornosti in opazovanja pustili, bi se gotovo ne vedli nar bolje. To menda izhaja tudi od tod, ker se vpričo otrok in z otroci vse okramlja in o vsem govori, naj bo pošteno in lepo ali ne ... Že prvih spomladanskih igrač se vdeležuje, in potem kar več za učenje ni. Pozneje pa divja za ptiči in nobena sirovost ni prehuda. Ker je med slabimi tudi dosti dobrih, naj opustim dalje naštevati slabosti in naj pazno storim dobro voljo staršem na lepe in dobre lastnosti učenčeve. Torej premislimo dnevni red pridnih otrok, ker: ,Po redu se slednjič dobi, kar nam delo stori.' Priden učenec se potem lepo umije, osnaži in očedi, pa poravna lase, ker ve, da je snaga prijateljica ljubega zdravja! Potem tudi ponavlja, kar se je zvečer na pamet učil. Ponovilo je mati vse vednosti. Ko je za delo ves pripravljen, poprime dobri učenec za tiste dela in opravila, ki so mu bile ukazane, da se jih nauči in izdela. On tudi vzame vse potrebne reči s seboj, da potem nima nepotrebnih potov. Kdor nima v glavi, mora v petah imeti. Ce se tak porednež enkrat domu spusti po pozabljeno, v drugo zopet domu sili in ne premisli besedi .zamuda v nar manjših rečeh te lahko v veliko škodo pripravi.’« Leta 1881 sta se preselila 3. in 4. razred v hišo št. 38, kjer sta bila že prva dva razreda, ker je prvo nadstropje kupila občina v ta namen. Število otrok v šoli je naraščalo, vsi so hodili v mešane razrede. Z odlokom deželnega šolskega sveta v Ljubljani je bila leta 1887 tržiška šola razdeljena v deško štirirazredno ljudsko šolo in dvorazredno dekliško. Občina je ponovno najela sobo pri sosedu na št. 39, »... na očitnem kraju pri cesti, tako da šumenja, vriša in ropota ni konca, ker voz za vozom derdra memo z ogljem,« se je pritožil tedanji učitelj o lokaciji tega razreda. Devet let kasneje se je dekliška šola razvila prav tako v štiriraz-rednico s celodnevnim poukom. Omenjeno hišo št. 39 je občina kasneje kupila, jo podrla in sezidala novo poslopje, kamor se je 1896. leta vselila deška šola (današnje poslopje delavske univerze Tržič). Obsegala je štiri učilnice, sobo za učila in učiteljsko posvetovalnico. Dekliška šola je ostala zraven v stari stavbi maršala Radetzkega. Ker je bilo prostorov premalo in ker je zakon o osemletnem šolanju občino obvezoval, je le-ta pripravila načrte za gradnjo osemrazrednice (leta 1913). Uresničitev teh načrtov pa je preprečila prva vojna. V vojnem času je bil pouk skrajšan. V letih 1916 in 1917 je bila šola zaprta zaradi epidemije osepnic, kasneje pa zaradi preureditve njenih prostorov v zasilno vojaško bolnico. Pouk je bil nato za kratek čas spet uveden, vendar je razsajanje influence (španske bolezni) oblasti spet prisililo, da so šolo zaprle. Po končani svetovni vojni 1918 je višji šolski svet v Ljubljani z odlokom razširil šolo v petrazredno, Petrazrednica pri čemer je bil 5. razred že mešan. — 1918 V šolskem letu 1919/20 so pri tržiški ljudski šoli odprli posebno »hribovsko šolo« za oddaljene učence iz Sv. Katarine (Dolina, Lom). Za te učence je bil pouk vsak četrtek, že leta 1922 pa so v Lomu ustanovili župnijsko šolo, kamor so odslej hodili okoliški otroci. V tem času (od leta 1908) je za nadučiteljem Kraglom vodil tržiško šolo skladatelj Ferdinand Kalinger vse do svoje upokojitve 1924. Za njim je bil upravitelj obeh šol Riko Paternost. Podatki za čas med obema vojnama so skopi, ker je arhiv uničil okupator. Ob njegovem prihodu je vodil šolo Valentin Frece. Nemci so šolo zaprli in odstavili slovenske učitelje. Po nekaj tednih je šola spet začela delati, seveda v nemškem jeziku in z učiteljstvom iz Koroške in Salzburške. Tedanji upravitelj Roman Christallnigg jo je vodil v hitlerjanskem duhu s ciljem ponemčevanja. Po osvoboditvi leta 1945 je sprva potekal pouk samo v deški šoli, medtem ko je poslopje dekliške šole, ki je bilo delno poškodovano od eksplozije municije nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne, zasedlo vojaštvo. Za začetek so 11. VI. 1945 domači učitelji pripravili krajše tečaje, da bi spoznali nivo znanja takratnih učencev. Občina je obnovila poslopje dekliške šole. Upraviteljstvo je prevzel Mirko Brejc. V oktobru 1945 je pričelo šolsko leto 431 otrok v šestrazrednici, čeprav se je pripravila organizacijska sprememba za sedemletno šolanje. Kvaliteta znanja je namreč v vojnem času zelo padla, zato so dve leti obstajali štirje nižji razredi in dva višja razreda osnovne šole. šele 1947/48 so uvedli sedemrazrednico in mešane razrede. Nova sprememba je sledila v šolskem letu 1948/49, ko so ukinili višjo osnovno šolo in pre-šolali vse učence po četrtem razredu na nižjo gimnazijo (v bivši meščanski šoli). V naslednjem šolskem letu so spet uvedli 5. razred na osnovni šoli. V šolskem letu 1951/52 je začel v Tržiču delovati oddelek pomožne šole z 10 učenci, ki je prerasla v dveh letih v samostojno pomožno šolo. Leta 1958 je šolska reforma ukinila nižje gimnazije in uvedla enoten sistem osemletnega šolanja na obvezni stopnji. V Tržiču so se iz nekdanjih šol razvile 3 osemletne osnovne šole (osnovna šola heroja Graj-zerja, osnovna šola heroja Bračiča, osnovna šola Križe), od katerih je vsaka zajemala učence iz svojega teritorialnega okoliša. Tržiškima šolama so se kasneje priključile tudi okoliške šole, in sicer osnovni šoli heroja Grajzerja dolinska, lomska in podljubeljska, osnovni šoli heroja Bračiča pa kovorska in lešanska. Učenci teh podružničnih šol so po štirih oz. treh letih šolanja v domačem kraju nadaljevali šolanje Šestrazrednica — 1945 Sedemrazrednica - 1947 Popolna osnovna šola — 1958 Priključitev okoliških šol — 1963 Prva moderna šolska zgradba v Tržiču — 1964 Referendum — 1968 Okoliške oz. podružnične šole — Podljubelj — 1891 Lom — 1922 na centralni šoli. Šele sedaj je bilo dokončno urejeno osemletno obvezno šolanje, ki ga je uzakonila pred sto leti še Avstroogrska z omenjenim zakonom o javnih ljudskih šolah. Površina šolskega prostora že dolgo ni več ustrezala najosnovnejšim pogojem sodobnega pouka. Zato je po naročilu občinskega ljudskega odbora ing. arh. Fiirst izdelal načrte za paviljonski tip nove šole na Zalem rovtu. Šolo so pričeli graditi v juliju 1960, otvoritev pa je bila 13. IX. 1964. šola ima 10 učilnic in 3 specialne za pouk fizike, matematike, biologije, kemije, tehnično delavnico (ki pa je že sedaj premajhna za sodobni pouk), telovadnico, zimski bazen, temnico, šolsko kuhinjo, zbornico, dva upravna prostora, knjižnico, arhiv, več manjših prostorov za učila ter kurilnico. V šolskem letu 1967/68 se je pouk še moderniziral z uvedbo kabinetnega pouka na predmetni stopnji. Posebno pozornost posveča šola varstvu otrok, ki se v šolo vozijo iz okoliških krajev, in celodnevnemu bivanju učencev na šoli. V jeseni 1968 so se občani Tržiča na referendumu odločili za izgradnjo novih šol v ostalih dveh okoliših (Bistrica, Križe), tako da bo v nekaj letih problem šolanja pod enakimi pogoji vsaj za večino otrok v občini rešen. Konec preteklega stoletja so pričele delovati tudi šole v okoliških krajih. Prva med njimi je bila v Podljubelju leta 1891 pri Ukanu. Tri leta kasneje so dogradili novo šolo za 90 učencev. Prvi učitelj je bil Luka Albrecht, ki je poučeval celih 22 let in to vse razrede sam. Leta 1933 je šola dobila dva učitelja, s prihodom okupatorja pa je prenehala delovati. Nemci so tu nastavili svojo učiteljico, tej pa so partizani 1944. leta prepovedali poučevati. Da se ne bi v šolo vselili nemški policisti, so jo partizani 12. februarja 1945 zažgali. Po osvoboditvi so marljivi vaščani s skupnimi močmi sicer zgradili zadružni dom in dom družbenih organizacij, šola pa še kar naprej gostuje v nekdanji občinski ubožnici. Učenci obiskujejo šolo do vključno 3. razreda, od četrtega naprej pa prihajajo na centralno šolo. Vodja šole je Milka Ahačič. V začetku so otroci iz občine Sv. Katarina obiskovali šolo v Tržiču (med leti 1898 in 1922). Zaradi velike oddaljenosti od Tržiča so občani obeh vasi (Loma in Doline) prosili za gradnjo lastne šole. Pri tem so naleteli na velike težave. Prošnjo je najprej zavrnil višji šolski svet v Kranju. Začasno je občina rešila vprašanje tako, da je ustanovila šolsko ekspozituro v lomskem župnišču (leta 1922), s čimer Dolinci niso bili zadovoljni in so prosili barona Borna za posredovanje. Ta je ponudil, da bo sam financiral gradnjo nove šole ali pa naj dovolijo otrokom iz Doline hoditi v šolo v Tržič. Vendar v Dolini niso dobili šole vse do leta 1930, ker je Kranj podprl ekskurativno šolo v Lomu. Obstajal je sicer predlog za skupno šolo na Slapu, ki pa so ga zavrnili. Po odloku ministrstva prosvete iz Beograda so 1927 pričeli graditi šolo v Lomu. Gradnja te šole je stala takratnih šesto tisoč din; pri tem so denarno pomagali banska uprava, lovsko društvo, občina (s posojilom z zakupnino občinskega lova za 10 let) ter premožnejši kmetje Ignacij Meglič, Janez Aleš, Jožef in Miha Peharc, Jurij Rozman in Miha Roblek. Na osnovni šoli sta od leta 1930 poučevala Marija in Viljem Kus, ki sta imela vzorno urejen šolski vrt, učence pa sta poleg drugega vzgajala tudi v kmetijstvu in vrtnarstvu. Tudi lomski šoli okupacija ni prizanesla. Poučevali so nemški učitelji, ki pa so se hitro menjavali. Med njimi je bila tudi učiteljica s Koroškega, ki je poučevala v slovenščini, vendar je po enem šolskem letu šla. Nemška šola je prenehala delovati marca 1944. Iz varnostnih razlogov so jo v februarju 1945 partizani požgali. Po osvoboditvi so domačini do leta 1950 šolo povsem obnovili s prostovoljnim delom. Vodja šole je Ivo Gorjanc. 2e v prejšnjem poglavju smo spoznali, s kakšnimi zaprekami so se borili Dolinci za svojo lastno šolo. Končno je ta začela delovati 1930. leta. Vanjo se je takrat vpisalo 53 otrok. Stavba je bila lepo urejena in skrbno vzdrževana. Med vojno so učili Nemci. Novembra 1944 so partizani šolo zažgali, ker so v njej hoteli belogardisti urediti svojo postojanko. Januarja 1945 je bila v Puterhofu (današnjem Jelendolu) ustanovljena slovenska partizanska šola. Na njej je poučevala tov. Mira Ahačič. Po osvoboditvi je bil pouk do junija 1946 v gostinski sobi v šimnovi hiši. Domačini so z udarniškim delom šolsko poslopje obnovili in v naslednjem šolskem letu so se učenci spet preselili na šolo. Šola ima danes 3 razrede, v četrti razred se učenci prešolajo na centralno. Šolo vodi Zinka Primožič. Posamezni učenci so se težje učili in rabili več časa in pedagoške pomoči. Da bi se tem učencem laže posvetili, je osnovna šola v šolskem letu 1951/52 odprla poseben oddelek pomožne šole. V šolskem letu 1953/54 je le-ta prerastel v pomožno šolo, ki je imela svoje prostore v tedanji nižji gimnaziji. Po preselitvi osnovne šole heroja Grajzerja na Zali rovt se je pomožna šola naselila v starem poslopju nekdanje dekliške šole. Pouk je potekal od 1964. v kombiniranih oddelkih od 1. do 5. razreda. V šolskem letu 1968/69 pa obiskujejo učenci po zaključenem 4. razredu posebno šolo v Kranju. 1. januarja 1969 se je pripojila posebna šola osnovni šoli heroja Grajzerja kot poseben zavod. Tako gospodarski in družbeni razvoj kot tudi vse višji standard sta končno lahko omogočila pa tudi zahtevala, da so si izpopolnili izobrazbo tudi odrasli, ki zaradi različnih vzrokov osnovnega šolanja niso dokončali v mladih letih. Pri tem je prav gotovo odigralo svojo vlogo tudi dolgoletno stremljenje, da bi vsi Slovenci imeli vsaj dokončano osnovnošolsko izobrazbo. To nalogo so prevzele delavske univerze skupno z osnovnimi šolami. Sprva so bili dislocirani oddelki osnovne šole za odrasle v okviru osnovne šole heroja Bračiča (od leta 1959), po letu 1963 pa je organizacijske posle prevzela delavska univerza Tržič, pedagoško vodstvo pa osnovna šola heroja Grajzerja. Oddelki so delovali po predmetniku za odrasle v dveh skupinah — 1. tečaj (za 5. in 6. razred) in 2. tečaj (za 7. in 8. razred). S šolskim letom 1968/69 so se oddelki osnovne šole za odrasle priključili verificirani osnovni šoli za odrasle pri delavski univerzi v Kranju. Dolina — 1930 Partizanska šola v Puterhofu Pomožna oz. po preimenovanju posebna šola Izobraževanje odraslih na osnovi šoli Obrtna šola Nemška šola Meščanska šola Nižja gimnazija Avgust 26. 28. September 2., 3. 4. 5. 12. 20. 23. 28. KRATEK PREGLED DRUGIH ŠOL V TRŽIČU V letu 1882 je začela delovati obrtno-nadaljevalna šola s pripravljalnima tečajema I. in II. Delovala je v bivši deški šoli, med svojim obstojem pa je doživljala različne spremembe in dopolnitve. Po drugi svetovni vojni je med leti 1945 in 1961 kot šola učencev v gospodarstvu sprva doživela močan razcvet in zajela učence tudi iz drugih krajev, kasneje pa je stagnirala in so jo ukinili. Kljub uradnemu pritisku nemškemu življu v Tržiču ni uspelo ponemčiti ljudske šole. Zato je ljubljanski šolski kuratorij na željo v Tržiču živečih Nemcev leta 1909 ustanovil nemško privatno ljudsko šolo. Sprva je ta imela svoje prostore v Klofutarjevi hiši pod gradom (današnja Koroška c. št.40), leta 1913 pa se je preselila v novo poslopje na Balosu. Po koncu prve svetovne vojne je bila nemška šola ukinjena. Poslopje bivše nemške šole so preuredili v štirirazredno meščansko šolo, ki je začela delovati v šolskem letu 1919/20. število učencev je kmalu tako naraslo, da so leta 1923 šolo dvignili za eno nadstropje. Med okupacijo so šolo preuredili v nemško meščansko šolo (Haupt-schule). Po osvoboditvi se je v poslopje bivše meščanske šole vselila novo-organizirana nižja gimnazija, ki je delovala do reorganizacije šol 1958. Danes je v njej osnovna šola heroja Bračiča. Viri: 1. Dr. Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, 1963 2. Einladung, 1861 in 1865 3. Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, 1936 4. Letna poročila osnovne šole Tržič, 1864—1909 5. Kronika osnovne šole heroja Grajzerja 6. Kronike podružničnih šol 7. Tržič 1945—1965. Vsi podatki so zbrani tako in s toliko zanesljivostjo, kakor in kolikor so bili dostopni. Iz šolske kronike 1968/69 Uvodna organizacijska konferenca učiteljskega zbora Popravni izpiti Seminar za prosvetne delavce občine Tržič 2. konferenca učiteljskega zbora Pričetek pouka Pričetek dodatnih dejavnosti Ogled filmov s filmskega festivala v Kranju Razgovor s starši o uvedbi podaljšanega bivanja učencev Obisk skupine 50-ih mladink in mladincev iz Tirolske in razgovor o šolskem sistemu pri nas ter o samoupravljanju Vzgojna predavanja za starše Oktober Proslava 25-letnice kočevskega zbora 2. Snemanje za TV oddajo (interesne dejavnosti učencev) 2. športni dan 3- Uvedba podaljšanega bivanja za učenec 3. in 4. razredov 7. Obisk župana pobratenega mesta Ste-Mrie-aux-Mines gospoda Baumanna 10. v spremstvu predsednika SO Tržič tov. Bizjaka 3. konferenca učiteljskega zbora 10. Seja sveta šole 10. Roditeljski sestanki (priprava na referendum o samoprispevku za 15. gradnjo šol) 4. konferenca učiteljskega zbora 18. Obisk skupine pedagoških delavcev iz Pulja 21. Srečanje partizanskih kurirjev na šoli v Lomu 30. Počastitev spomina padlih ter okrasitev grobišč in partizanskih obeležij 31. November Prisostvovanje komemoraciji na tržiškem pokopališču 1. Športni dan 2. 5. konferenca učitneljskega zbora 8. Ogled gledališke predstave čarovnik iz Oza (Mladinsko gledaliče iz 18. Ljubljane) Športni dan (manifestacija za referendum) 22. Ogled Finžgarjeve drame Razvalina življenja (Prešernovo gledališče 22. iz Kranja) Referendum o samoprispevku za gradnjo šol 24. Šolska proslava ob dnevu republike 28. Sprejem učencev 1. razredov med pionirje in v organizacijo RK 28. December Ogled filmske predstave Legenda o volku 2. Posvet predstavnikov samoupravnih organov šole in delovne skupno- 4. sti posebne šole o pripojitvi 6. konferenca učiteljskega zbora 12. Volitve novih članov v svet šole 12. Proslava ob 50-letnici Cankarjeve smrti 13. Pred dnevom JLA učenci obiščejo vojake na Ljubelju 19. Učni nastopi v okviru šole (likovna vzgoja, slovenski jezik, zgodovina) 20. Delavci z inštituta za pedagogiko v Padovi si ogledajo šolo kot gostje 20. sekretariata za prosveto in kulturo SRS 7. konferenca učiteljskega zbora 20. Predavanje o JLA za učence 7. in 8. razredov 21. Praznovanje novoletne jelke 30. Januar Pripojitev posebne osnovne šole h Grajzerjevi šoli 1. Seja sveta šole 7. Nastop učencev na radijski oddaji Veseli tobogan 15- Polletna ocenjevalna konferenca 16. Vpisovanje novincev v 1. razred 18. Športni dan 20. Februar Seja sveta šole L Prešernova proslava 8. Zbor staršev učencev s posebne šole 11. Testiranje učencev 8. razredov v okviru poklicnega usmerjanja 12. športni dan 15. Udeležba mladih risarjev na razstavi v Kajuhov spomin v Šoštanju 22. 9. konferenca učiteljskega zbora 25. 25. Seja sveta šole 27. Pričetek izvajanja programa proslav 50-letnice ZKJ, ZSJ in SKOJ Marec 3. Pričetek tečaja RK za učence 4. razredov 4. Pričetek male šole 7. Pred dnevom žena prisostvujejo pouku matere učencev nižjih razredov 7. Proslava ob dnevu žena za tovarno Peko 8. šolska proslava ob dnevu žena 8. Obisk mladinskih pisateljev Gitice Jakopin in Antona Ingoliča 8. Zaključek tekmovanja in podelitev Prešernovih bralnih značk 10. Pedagoški dan šole (ob sodelovnju prof. Mire Novak): — učni nastop iz slovenskega jezika (skupinski pouk) — vzgojna predavanja za učence 8. razredov — pedagoško predavanje za učiteljski zbor 17. Ogled sovjetskega filma Vojna in mir 21. Športni dan (Planica) 22.. Zbor volivcev (kandidature odbornikov in poslancev) 22.. Ogled nemškega znanstvenega filma s področja raziskave prihodnosti za učiteljski zbor 24., 25. Seminarji za učence 8. razredov (oblikovanje mlade osebnosti, spolna vzgoja) April 1. Sestanek delovne skupnosti 1.' Občinsko prvenstvo v orodni telovadbi 4. Na obisku francoski mladinci iz pobratenega mesta Ste-Marie-aux-Mines 10. 10. konferenca učiteljskega zbora 14. Seja sveta šole 17. 11. konferenca učiteljskega zbora 23. Titova štafeta 24. Občinsko tekmovanje iz prometne vzgoje 24. Udeležba učencev — orodnih telovadcev na republiškem prvenstvu v Ljubljani 26. Športni dan (ogled državnega v moto crossu) 27., 28., 29. Pedagoška ekskurzija članov učiteljskega zbora v Pulj in hospitacije na tamkajšnji eksperimentalni šoli 30. Obisk sociologov iz Zahodne Nemčije ter razgovor o našem šolskem sistemu in samoupravljanju (gostje OSS Tržič) 30. Zaključek šolske zbiralne akcije za gradnjo spomenika NOB Maj 5. Kurirčkova pošta 8. Učni nastop (angleški jezik) 8. 12. konferenca učiteljskega zbora 9. Sprejem pionirjev ob praznovanju 25-letnice organov državne varnosti 9. Organizacija proslave ob dnevu zmage na Čevdrcih za tovarno Peko 10. Medobčinsko tekmovanje iz prometne vzgoje na Bledu 14. Testiranje učencev 8. razredov iz matematike 17. Gostovanje Slovenskega okteta na šoli 20. Seja sveta šole 21. Tekmovanje iz matematike v Kranju 22. Nastop šolskega pevskega zbora na glasbeni reviji v Kranju 23. Udeležba učencev v zbiralni akciji RK 24. Testiranje fizične zmogljivosti učencev (Jugoslovenski zavod za fizičku kulturu Beograd) 24.—29. Zaključne ekskurzije za učence višjih razredov 27. Zaključek male šole in prisostvovanje staršev 29. Prisostvovanje staršev pri pouku v 1. razredih Udeležba mladih risarjev na tekmovanju v okviru Groharjeve kolonije v Škofji Loki Občinsko šolsko tekmovanje v rokometu Testiranje učencev 5. razredov iz matematike in slovenskega jezika (ZPPS Kranj) Gorenjsko šolsko prvenstvo v rokometu Ocenjevalna konferenca za 8. razreda Temovanje za cicibanovo bralno značko Zaključek preverjanja fizičnih zmogljivosti učencev v nižjih razredih Zaključne ekskurzije za učence nižjih razredov Zaključna ocenjevalna konferenca Zaključek pouka in sprejem najboljših učencev pri predsedniku SO Slavnostni zaključek šolskega leta ob 100-letnici 8-letne obvezne osnovne šole v Tržiču Seja razširjenega sveta šole Pregled opravljenega dela in orientacijska konferenca učiteljskega zbora za novo šolsko leto. Junij 2 3. 4. 10. 12. 14. 5. —15. 17. 20. 26. 27. 28. Organizacija šole Nova slovenska šola ima svoj začetek že med osvobodilnim bojem. Po vojni se je skladno z revolucionarnimi spremembami izgrajeval tudi šolski sistem. Osnovna šola je preko začasne osemletke in nižje gimna zije prerasla v enotno osemletno splošno izobraževalno šolo, ki ima svoje korenine v šolski reformi 1958. Osemletna šolska obveznost je bila tokrat prvič uzakonjena za vse državljane od 7. do 15. leta. Z decentralizacijo so prešle kompetence v zvezi z osnovno šolo na občine. Temeljne značilnosti reformirane osnovne šole so: da je socialistična, enotna ter družbena ustanova. Prav zahteva, da bi vsi učenci imeli enotne in čim boljše pogoje za šolanje, je vplivala tudi na šolsko mrežo. Pričelo se je krčiti število niže organiziranih šol in naraščati število centralnih, ki imajo po več podružničnih šol. Temu načelu ustreza tudi današnja organizacija osnovne šole heroja Grajzerja, ki sestoji iz centralne šole na Zalem rovtu ter podružničnih šol v Dolini, Lomu in Podljubelju, od 1. januarja 1969 dalje pa vključuje tudi posebno osnovno šolo v Tržiču. Delovno središče šolskega okoliša je nova šola, ki stoji nad strmim bregom Tržiške Bistrice, pod vzhodnimi pobočji Dobrče. Geografsko se je nova stavba pomaknila na obrobje tržiške kotline. Vendar je šola ohranila nekdanji šolski okoliš. Področje podružničnih šol obsega dolino Tržiške Bistrice, Lomščice in Mošenika. K centralni šoli teži severni del Tržiča, predvsem Koroška cesta, Ravne, Cankarjeva cesta, Partizanska ulica in del Trga svobode. Enota posebne šole pa zajema otroke cele občine. V šolskem letu 1968/69 je imela šola naslednje oddelke in število učencev: centralna šola — 18 rednih oddelkov: 241 m + 258 ž — 1 oddelek podaljšanega bivanja — 2 oddelka varstva vozačev — 2 oddelka male šole podružnične šole — 2 oddelka v Dolini: 6 m + 10 ž (kombinirana 2. in 3. razred) — 2 oddelka v Lomu: 14 m + 16 ž = 499 učenecv 32 učencev 72 učencev 53 učencev = 16 učencev = 30 učencev Razvoj osnovne šole Šolska mreža Šolski okoliš Oddelki in število učencev Dnevna migracija učencev centralne šole Naselja 34 učencev Podljubelj 5—10 km 3 učenci 22 učencev Jelendol 3—10 km 4 učenci 23 učencev 2 — 6 km 15 učencev Bistrica 1 —2 km 23 učencev 1—2 km V stolpcu peš + avtobus so upoštevani učenci, ki imajo od avtobusne postaje do doma najmanj 15 minut hoda Migracija Samoupravljanje Občina in prosvetno pedagoška služba Uvod (kombinirana 1. in 2. razred ter 3. in 4. razred) — 3 oddelki v Podljubelju: 14 m + 25 ž =39 učencev enota posebne šole: — 4 oddelki 15 m + 24 ž =39 učencev Skupaj 29 rednih oddelkov: 290 m + 333 ž = 623 učencev Tržiški učenci obiskujejo skozi vso šolsko obveznost pouk na centralni šoli in to nižji razredi popoldne, višji dopoldne. Učenci iz Doline in Podljubelja hodijo v podružnično šolo v domačem kraju le do vključno 3., v Lomu do 4. razreda. Nato se prešolajo v višje razrede centralne šole. Semkaj prihaja dnevno iz bolj oddaljenih krajev 124 učencev ali 24,8 %. Pri tem se poslužujejo različnih prometnih sredstev. Iz Podljubelja in Jelendola ter vmesnih postaj se učenci vozijo z avtobusom, iz iz Loma in nekoliko bližjih krajev pa prihajajo v šolo peš ali s kolesom. Podrobnejši podatki dnevne migracije učencev so razvidni in grafičnega prikaza. Ta upošteva vozače in tiste učence, ki imajo do šole več kot 20 minut hoda. Najdlje imajo do šole Lomljani, povprečno eno uro v eno smer, a sicer do 2 uri in pol. Šola je samostojna in samoupravna organizacija. Njeno samoupravljanje se začenja s šolskimi odbori, ki so imeli še zelo omejeno delovno področje. Vendar se je družbeno upravljanje šol naglo razvijalo in vsebinsko bogatilo. Danes je nosilec samoupravljanja na šoli delovna skupnost, člani delovne skupnosti uresničujejo samoupravljanje s tem, da skladno z ustavo, zakonom ter statutom šole poverjajo določene funkcije upravljanja organom šole, ki so: svet šole, upravni odbor in ravnatelj. Ker ima šola glede na svoje naloge poseben družbeni pomen, sodelujejo pri upravljanju določenih zadev šole poleg izvoljenih članov iz delovne skupnosti tudi predstavniki javnosti. Svet šole šteje 13 članov, upravni odbor 5 članov, predstavnikov javnosti je 7. Samoupravni organi skrbe za celotno življenje in delo šole, za kadrovsko politiko in gospodarjenje, za notranje samoupravne predpise ter usmerjajo nadaljnji razvoj šole. še posebno pomembne so bile letos naslednje naloge: prizadevanje za uspeh referenduma o samoprispevku za gradnjo šol, pripojitev posebne osnovne šole, volitve, notranja delitev dohodka, napredek šole v pedagoškem, samoupravnem in gospodarskem oziru ter povezovanje šole z okoljem. Neposredno sodelovanje, skrb in razumevanje družbeno politične skupnosti — občine je temelj delu in napredku šole. Na območju občine obstaja temeljna izobraževalna skupnost kot samoupravna organizacija, ki skrbi za organizacijo in razvoj izobraževalnih dejavnosti ter za njihovo povezavo s potrebami gospodarstva in družbenih služb ter odloča o dodelitvi družbenih sredstev za izobraževanje na osnovi delovnega programa šole. Pedagoško svetovanje in nadzor opravlja prosvetno pedagoška služba s sedežem v Kranju. Uresničevanje zamisli reformirane osnovne šole Človeštvo si je v svojem večstoletnem razvoju pridobilo veliko delovnih izkušenj, ki omogočajo ljudem, da si življenje izboljšajo in polepšajo. Te izkušnje, znanje in vedenje se prenašajo iz roda v rod. Velik del izkustva dobi človek v družini in okolju, v katerem živi. Vendar to ne zadošča: mlademu rodu je treba dati izkušnje sistematično in v organizirani obliki. To opravlja šola, ki pri svojem delu zasleduje določene izobrazbene in vzgojne cilje. Današnja reformirana osnovna šola, demokratična in pedagoško napredna, si prizadeva oblikovati mladega človeka v vsestransko razvito osebnost. Želi dati čim več sistematičnega znanja in čim bolj razviti učenčeve telesne in duševne sposobnosti ter potrebne spretnosti in delovne navade. Nadalje ji je cilj, da v učencu oblikuje sposobnost doživljanja lepote in vrednot ter sposobnost ustvarjanja lepega. In končno si prizadeva naučiti učenca tehnično, logično misliti, da bo kot sodobni človek kos tehničnim dosežkom. Vse to znanje, sposobnosti, navade in družbeno moralna stališča naj učencem omogočijo, da po osnovni šoli sprejmejo povečane družbene obveznosti in stopijo v zapletenejše družbene, samoupravljalske odnose. Nekoč je bila dejavnost šole omejena le na poučevanje v mejah pouka. V novejšem času pa velja, da sa mladi človek pripravlja za življenje ne samo v učnem procesu, ampak se oblikuje tudi v svobodnih dejavnostih, z dodatnim in dopolnilnim delom in s široko kulturno dejavnostjo šole. Vendar ostaja pouk še nadalje osnovna oblika šolske dejavnosti, ki ima svojo vsebino začrtano s predmetnikom in učnim načrtom. Predmetnik določa, kateri predmeti se poučujejo, v katerih razredih in koliko ur na teden. Prva skupina predmetov daje znanja in izhaja iz znanosti o naravi in družbi. V drugi skupini pa so našle svoje mesto moralna, telesna, estetska in politehnična vzgoja. Šola dela po enotnem predmetniku za vse osnovne šole v Sloveniji, ki je kot takšen v rabi od leta 1966/67. Skupno Predmet Razred število 1 2 3 4 5 6 7 8 ur 1. Slovenski jezik — sl 6 6 6 6 6 5 5 5 45 2. Spoznavanje narave in 4 5 6 15 družbe — snd 3. Spoznavanje narave — sn 3 3 6 4. Fizika — fi 3 3 6 5. Kemija — ke 2 2 4 6. Biologija — bi 2 2 2 6 7. Matematika — ma 6 5 5 5 5 5 4 5 40 8. Spoznavanje družbe — sd 4 3 7 9. Zemljepis — ze 2 2 2 6 10. Zgodovina — zg 3 2 2 7 11. Srbohrvatski jezik — sh 2 1 3 12. Tuji jeziki — an, ne 4 3 3 3 13 13. Temelji socialistične morale — tsm 1 1 2 14. Telesna vzgoja — tv 3 3 3 3 3 3 2 2 22 15. Likovni pouk — li 2 2 2 2 2 2 1 1 14 16. Glasbeni pouk — gl 1 1 2 2 2 2 1 1 12 17. Tehnični pouk — tp 1 1 2 2 2 8 18. Gospodinjstvo — go 1 1 2 Skupno število predmetov 6 6 6 8 9 11 15 14 Skupno število učnih ur 22 22 24 26 29 31 32 32 218 Fakultativne ure 1. Gospodinjstvo — praktično delo 2 2 4 2. Zborovsko petje — za učence 2 2 2 2 2 10 3. Dodatna pomoč učencem 1 1 1 1 2 2 2 2 12 Učni načrt podrobneje razčlenjuje izobraževalne vsebine, opredeljuje učno vzgojne smotre pri posameznih predmetih in daje navodila za delo. Smotri reformirane osnovne šole Predmetnik Učni načrt Delovne oblike in učne metode Dodatna pomoč in dopolnilno delo Podaljšano bivanje V okviru predpisanega učnega načrta šola skuša smotrno izbirati učno snov, izluščiti bistveno, opuščati nebistveno in zastarelo ter povezovati predmete horizontalno in vertikalno. Na ta način tudi pridobi čas, da vpleta v pouk nove stvari, ki jih prinaša tok nenehnega razvoja znanosti, tehnike, proizvodnje in družbe, ne da bi pri tem povečavala obseg izobrazbenih zahtev do učenca. Pred desetimi leti začrtana šolska reforma se uresničuje postopoma. Tako si postopoma utirajo pot v šolo tudi nove delovne oblike in učne metode. Nekdaj prevladujoči frontalni pouk, pri katerem dela učitelj istočasno z vsemi učenci, je dobil močnega tekmeca v skupinskem delu. Pri tej obliki se razred razbije v manjše skupine, ki delujejo kot manjši kolektivi, katerih rezultati so namenjeni vsej razredni skupnosti. V skupini more posamezni učenec aktivneje sodelovati pri reševanju nalog, kakor je to mogoče pri frontalnem delu, večja je medsebojna pomoč in povezanost med učenci ter odgovornost za izpolnitev nalog. Pri skupinskem delu se često uporabljajo učni listki. V višjih razredih od 5. do 8. je na šoli uveljavljen kabinetni pouk. To pomeni, da je vsakemu učnemu predmetu na voljo posebna učilnica, ki je opremljena z ustreznimi učili in modernimi tehničnimi pripomočki. Učenci vsako uro menjajo učilnice, ki jim s svojo ureditvijo dajejo močnejši vtis predmeta in omogočajo tudi samostojno izvajanje poskusov. Kratko: snov predmeta je pri kabinetnem pouku v učilnicah nazorneje prisotna. V šolskem delu se čedalje bolj skuša preceniti učenčeve zmogljivosti in sposobnosti ter jih upoštevati ob tako imenovani diferenciaciji in individualizaciji pouka. Močna je tudi težnja po čim večji učinkovitosti vzgojnega in izobraževalnega dela (da se doseže v odmerjenem času čim boljši splošni uspeh). Ukrepi racionalizacije so poleg že omenjenih še: ekonomično načrtovanje učnega časa, polna izkoriščenost učne ure, intenzivnejše uporabljanje učnih sredstev in šolske knjižnice ter ustvarjalno sodelovanje učencev pri pouku. Za preverjanje znanja in za ocenjevanje, ki je javno, se šola često poslužuje testov — nalog objektivnega tipa. Tako se v šoli utrjujejo nove didaktične oblike in metode. Z njimi se spreminja tudi odnos med učiteljem in učencem. Učenec se čedalje močneje uveljavlja kot subjekt v učno vzgojnem procesu. Med nova didaktična gibanja sodi tudi dodatna pomoč šibkejšim učencem in dopolnilno delo z boljšimi. Odkar je bilo uveljavljeno po 39. členu zakona o osnovni šoli določilo o možnosti napredovanja učencev z negativnimi ocenami v višji razred, je postala dodatna pomoč učencem nepogrešljiva, da so le-ti mogli ob pomanjkljivem znanju iz določenih predmetov slediti novi učni snovi. Danes vključuje šola v dodatno pomoč vse tiste učence, ki zaradi razvojnih ovir ali neugodnih družinskih razmer ne morejo tekoče opraviti vseh predpisanih učnih obveznosti. Dodatna pomoč se nudi predvsem z individualnim pristopom učitelja do učenca ob rednem šolskem delu ter s posebnimi učnimi urami za določeno skupino učencev. Največ ur dodatne pomoči je iz matematike in slovenskega jezika. Delo z boljšimi učenci ima obliko individualnega ravnanja in večjih zahtev do nadarjenih učencev, ki se kažejo predvsem v dodatnih nalogah med poukom ter v posebnih zadolžitvah učencev tudi izven šole. Podaljšano bivanje pomeni razširjeno dejavnost šole, ki vključuje nekatere učence določen čas tudi izven pouka, kjer se pod vodstvom vzgojitelja pripravljajo za pouk in organizirano preživijo del svojega prostega časa v šoli. Tak oddelek je imela šola letos za učence obeh tretjih in popoldanskega četrtega razreda. Učenci so prihajali v šolo ob deveti uri, začeli z malico ter se nato lotili domačih nalog in učenja. Pred kosilom in po njem so smotrno izkoristili prosti čas, nakar so se organizirano pripravili na pričetek rednega pouka. Za učence, ki se vozijo na centralno šolo z avtobusi, je na šoli organizirano tako imenovano varstvo vozačev, ki traja vsak dan od končanega pouka do odhoda avtobusov. Čedalje močneje se v te oblike vključujejo tudi tržiški otroci, ki na šoli obedujejo. Tako naraščata interes za tovrstno varstvo pa tudi delovna resnost. Učenci dobivajo v teh oddelkih pomoč pri izdelavi domačih nalog in pri učenju težjih predmetov. Delo v predšolskih ustanovah ne pomeni le varstvo ampak tudi pripravo otrok za začetni pouk v osnovni šoli, za kar različni vzroki in pogoji ne dajejo možnosti vsem učencem. Zato stremi šola s posebno dejavnostjo, imenovano mala šola, premostiti vrzeli in dopolniti otrokov razvoj pred vstopom v šolo. Po programu male šole, ki obsega 70 ur, si učenci — novinci osvoje v spomladanskih mesecih potrebne predstave in pojme, higienske in delovne navade, s čimer se zmanjšajo težave ob začetku rednega šolskega dela. Ob zaključku male šole preizkusi (testira) psiholog predvsem izredno mlade novince in svetuje staršem o dokončnem vpisu njihovega otroka v prvi razred. Nova pedagoška prizadevanja so v dokajšni meri povezana z materialnimi pogoji šole. Tako ustrezna ureditev in poslovanje šolske kuhinje na Centralni šoli omogoča učencem, da lahko tu malicajo in obedujejo. Hrana sestoji iz primerne količine kalorij in je bogata beljakovin in vitaminov, ki so nepogrešljivi za pravilen razvoj otroka. Kuhinja izdaja dnevno 500 malic in 130 kosil. Toplo malico dobivajo učenci še na posebni šoli in v Lomu, v Dolini in Podljubelju pa več sadja, ker ni možnosti za kuhanje. Poslovanje šolskih kuhinj podpira temeljna izobraževalna skupnost pri SO in je zato cena obrokov res sprejemljiva. Socialno šibkejšim učencem pa krije stroške prehrane na šoli občinska služba socialnega skrbstva. Šola se ukvarja tudi z usmerjanjem učencev v poklice in pri tem sodeluje z zavodom za zaposlovanje delavcev. S pestrostjo opravil in poklicev seznanja učence že od prvega razreda dalje ob učni snovi sami. V višjih razredih dobi poklicno usmerjanje samostojne oblike, med katerimi imajo posebno mesto ogledi proizvodnega dela v vseh tržiških tovarnah. Letos so učenci osmih razredov obiskali tudi tovarno Iskra v Kranju. Podrobneje o poklicih so slišali in si ogledali nekaj filmov še pri predmetu temelji socialistične morale. Pod vodstvom psihologa zavoda za zaposlovanje so izpolnili več anket, katerih analize kažejo sliko učenčevih sposobnosti in olajšujejo pravilno svetovanje in izbiro poklica. Ob koncu šolskega leta je šola tudi skrbno seznanjala učence z razpisi in razpisnimi pogoji tako srednjih šol v zvezi z nadaljnjim šolanjem, kakor tudi delovnih organizacij v zvezi s takojšno zaposlitvijo učencev po končani šolski obveznosti. Dva dni tedensko ima šola zaposlenega socialnega delavca, ki si prizadeva skupaj z razredniki reševati najtežje probleme s tega področja. Obravnava vse primere, pri katerih je ugotovljeno, da je skrb staršev nezadostna ali nepravilna. Pomaga vzgojno in zdravstveno ogroženim učencem in pri tem sodeluje s službo za socialno skrbstvo pri SO, Varstvo vozačev Mala šola Šolska kuhinja Poklicno usmerjanje Socialna služba Šola in dom Izobraževanje pedagoškega kadra z zdravstvenim domom in s starši. Zaradi pravočasnega prešolanja duševno prizadetih učencev je v stalnih stikih tudi s posebno šolo. Pomembna je tudi skrb za letovanje otrok. Zdravstvene preglede so letos imeli učenci prvih, četrtih in osmih razredov. Zdravstvena služba je opravila tudi potrebna cepljenja učencev. Teže obolelih otrok ni. Pri precejšnjem številu učencev pa se pojavlja nervoza, ki ji bo treba posvečati več pozornosti. Vzgoja mladega človeka je postala v današnjem času tako zahtevna in zamotana, da je njen uspeh v veliki meri odvisen od tesnega sodelovanja med šolo in starši. Poleg že ustaljenega pismenega obveščanja staršev o učno vzgojnih uspehih učencev, poleg govornih ur in roditeljskih sestankov je letos navezala šola nekaj stikov z roditelji v novi obliki in z novo vsebino. Takšna je bila razprava s starši o uvedbi nemščine poleg angleščine in o ustanovitvi oddelka za podaljšano bivanje učencev tretjih in delno četrtih razredov. Obširni so bili razgovori z roditelji o nujnosti ustrezne materialne osnove za uspešnost dela v reformirani šoli v zvezi z referendumom o samoprispevku za gradnjo novih šol v Bistrici in Križah. Šola je nadalje vabila starše na šolske proslave in interne prireditve. Najgloblji vpogled v šolsko delo so starši mogli dobiti s prisostvovanjem pouku. Za dan žena so vse matere učencev nižjih razredov prejele povabilo, da si ogledajo šolsko delo med učno uro. Roditelji so prisostvovali tudi zaključku male šole ter uri računstva v prvih razredih. Zlasti na podružničnih šolah je prišlo že v navado, da se starši udeležujejo šolskih izletov skupaj z učenci. Poglobljene vezi pa tudi šoli omogočajo jasnejšo sliko o otrokovem izvenšolskem okolju. Tako postajajo obojestranska spoznavanja in obojestransko vrednotenje dela trdni temelji iskrenega in načrtnega sodelovanja med šolo in domom. Življenje družbe je neprestano gibanje z vedno novimi problemi, potrebami, prizadevanji in dosežki. Kot vsak strokovnjak mora tudi učitelj nenehno spremljati spremembe na svojem področju dela, seznanjati se z novostmi in jih s svojo lastno ustvarjalno močjo prenašati v pedagoško prakso. Za učitelja kot strokovnega in družbenega delavca je postalo permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje zahteva sodobnega časa. Izobraževanje učiteljev je dokaj pestro po svojih oblikah (samo-izobraževanje, posveti, seminarji ipd.), po vsebini in pobudnikih. Uvod v šolsko leto predstavlja že nekaj let nazaj dvodnevni ali tridnevni seminar za vse prosvetne delavce v občini, na katerem teče beseda o aktualnostih iz družbenega življenja ter o novostih s strokovnega področja, šest učiteljev in predmetnih učiteljev se je kljub ustreznim kvalifikacijam vpisalo in študira na pedagoški akademiji in na visokih šolah. Težišče izobraževanja je v šoli sami. Pedagoške konference imajo namen ubrati pedagoška prizadevanja na šoli v celoto, jih širiti in poglabljati. Mladim učiteljem pomagajo pri delu mentorji. Učni nastopi in medsebojne hospitacije služijo nazorni izmenjavi delovnih izkušenj. .Letošnji pedagoški dan je sprožil nove misli in dal nove napotke za skupinski pouk in snovne informacije iz grupne dinamike. Ogled in razgovor ob filmu Pogled v leto 2000 je vodil v razmišljanja o znanstevnem raziskovanju prihodnosti in o perspektivni vlogi učitelja. Take in podobne oblike izobraževanja izvaja šola v sodelovanju s priznanimi pedagoškimi delavci iz Slovenije in iz zamejstva. Šolo so si letos ogledali razni gostje iz Hrvatske, Avstrije, Francije, Zahodne Nemčije in Italije. Vsak tak obisk in razgovor je pomenil šoli tudi srečanje z drugimi pedagoškimi izkušnjami, katerih vrednost in možnost prenašanja v naše delo ni bila vselej enaka, a vedno dragocena. V dneh pred prvim majem je šola priredila pedagoško ekskurzijo v Pulj in se na tamkajšnji eksperimentalni šoli seznanila s programiranim poukom pri materinem jeziku ter z novo matematiko od prvega do tretjega razreda. Sistematično izpopolnjevanje iz raznih predmetov ter iz didaktike nasploh je za učitelje organizirala prosvetno pedagoška služba in to v obliki posvetov in seminarjev za posamezne aktive. Kratek prikaz izhodišč, dogajanj in novosti v reformirani šoli potrjuje naprednost zamisli šolske reforme, ki jo je treba s skupnimi napori dalje razvijati, izpopolnjevati in jo utrditi v njenih bistvenih stališčih. Knjižnica, ekskurzije in razstave kot primeri nazornih vzgojnih dejavnikov Nimamo možnosti niti ni naš namen, da bi celotna prizadevanja šole razčlenjevali v podrobnosti. Vseeno pa se bomo na kratko ustavili ob treh dopolnilnih vzgojnih in izobraževalnih področjih: šolski knjižnici, načrtu in realizaciji ekskurzij in ob šolskih razstavah. Vsa leta po osvoboditvi je šola sistematično skrbela za bogatenje svojega fonda. V zadnjih letih je to skrb še povečala, tako da skorajda ni mladinske knjige, ki je izšla na našem trgu, pa da je knjižnica ne bi imela. Poleg leposlovja — knjige, ki so predpisane za obvezno branje učencev, ima knjižnica v 10 do 15 izvodih — skrbno nabavlja tudi poljudnoznanstveno in drugo literaturo, kamor vse bolj sega interesno področje učencev. Knjižnica je urejena po decimalnem klasifikacijskem sistemu, posebej prilagojenem za pionirske knjižnice po starostnih stopnjah. Učenci imajo do knjig prost pristop, večja ovira je le premajhen prostor, ki je že zdavnaj presegel nekdanjo zamisel. V knjižnici dela poklicni knjižničar, vendar trenutne materialne možnosti šole še niso takšne, da bi mu lahko nudila popolno zaposlitev. Potrebno bi bilo posebno delo pri vzgoji mladih bralcev, knjižnica pa bi morala dobiti še en prostor za čitalnico. Knjižnica ima 2035 zvezkov, v preteklem šolskem letu je nabavila 324 knjig. Obiskovalo jo je 365 učencev, ki so si izposodili 4813 knjig. Ostali učenci so obiskovali predvsem občinsko ljudsko knjižnico, ki ima svoj pionirski oddelek. Knjižni fond na šoli se je izmenjal 2,37 krat. Svoje šolarske knjižnice imajo tudi vse podružnične šole. Strokovna knjižnica obsega 2606 zvezkov in nabavlja vso tekočo pedagoško literaturo. Zaključek Knjižnica Ekskurzija v šolskem letu 1968/69 Ekskurzije predstavljajo dopolnitev pouka in njegovo obogatitev. Na njih se učenci srečujejo s stvarmi, o katerih so v šoli slišali, in jih tako tudi na samem mestu spoznajo. Zato izvajamo ekskurzije načrtno — od Gorenjske preko Slovenije in končno do delnega razgleda po naši širši domovini. 1. razred Na ekskurzijah se učenci srečujejo s kraji in eksponati vseh predmetnih področij, še najbolj pa te ekskurzije dopolnjujejo predmete kot so: spoznavanje narave in družbe, kulturna in politična zgodovina, geografija, biologija pa tudi fizika in tehnika. V letošnjem šolskem letu smo izvedli naslednje ekskurzije: Brnik — Volčji potok — Kamniška Bistrica — Cerklje — Preddvor — Golnik 2. razred Ljubljana — Iški vintgar — Rakitna 3. razred Podljubelj — Kovor — Leše — Kranj — Škofja Loka — Radovljica — Bled — Kropa — Jesenice — Aljažev dom 4. razred Cerkno — bolnica Franja — Ljubljana — Postojna — Predjamski grad 5. razred Novo mesto — Metlika — Črnomelj — Vinica — Karlovac — Ozalj — Reka — Bakar 6. razred 7. razred Ljubljana (muzej) — Posočje — Vipavska dolina kulturnozgodovinski kraji na Gorenjskem — Novo mesto — Plit vička jezera 8. razred kulturnozgodovinski kraji na Dolenjskem — Brežice — Zagreb (tehnični muzej, velesejem) — Sarajevo — Dubrovnik. Razstave na šoli v letu 1968/69 Razstave imajo dvojen pomen: da opozorijo na pomembnejše dogodke iz preteklosti in aktualna dogajanja sedanjega časa ter da omogočajo učencem pokazati njihove najboljše izdelke. Tako one neprisiljeno vzgajajo, izobražujejo in stimulirajo. Razstave: Velika vitrina — dan pionirjev — dan OZN — dan JLA — Prešernov dan — srednjeveška mesta — 50 let ZKJ Mala vitrina (višji razredi) — ovitki knjižnih novosti (knjižnica) — ribe Jadranskega morja — platnarstvo — orodje in orožje v praskupnosti — stavke delavcev 1919—1941 — začetki tiska (Guttenberg) — rimski pisalni pripomočki — razvoj pisave — Ivan Cankar — zbor poslancev v Kočevju — taborsko gibanje — antična kultura — srednji vek (cehovski skrinji, mučilna naprava, hodulje, vodnjak) — kiparska dela iz mavca (glave) — tolčeni bakreni predmeti — tiskani prtiči — geografske mape učencev 6. in 7. razreda — zidni listi (8. razred) — dražgoška bitka (skice — delo učencev 8. razreda) — ilegalne akcije med NOB (delo učencev 8. razreda) — partizanski tisk — partizanske bolnice (delo učencev 8. razreda) — delavski tisk 1919—1941 — prešerniana — razpisi za usmerjanje v poklice — risbe učencev — drobni izdelki učencev — izdelki in risbe male šole. Razširjena dejavnost šole Izven učnega programa po predmetniku in poleg dejavnosti v okviru organizacij na šoli imajo učenci možnosti, da se vključujejo v delo interesnih skupin oziroma krožkov. Zborovsko petje pomeni zaradi svojih mnogostranskih pozitivnih vzgojnih vplivov dosti več kot zgolj ljubiteljsko udejstvovanje. Je veja glasbene umetnosti, zato pomeni sodelovanje v resnem pevskem zboru gojitev umetnosti, torej višje duhovno izživljanje, plemenitenje čustva. Posebno v današnjem času, ko razumska stran vse preveč zasenčuje duhovno, dobiva zborovsko petje še toliko večjo veljavo. Zborovsko petje predstavlja tudi najširšo obliko glasbene vzgoje, je pa tudi najmočnejše sredstvo za ohranitev pevske ljudske tvornosti. Nikakor ne moremo zanikati njegove velike vloge — zlasti pri malih narodih — tudi v nacionalnem pogledu. V mladinskem zboru poje približno 100 učencev med 10. in 15. letom starosti. Zbor je sodeloval pri vseh šolskih proslavah, nastopal pa je tudi v javnosti. Njegov največji dosežek v preteklem šolskem letu pomeni uspel nastop na reviji mladinskih pevskih zborov v Kranju. Kiparski krožek vključuje tiste učence, ki kažejo posebno nadarjenost za likovno izražanje. Nastal je iz želje, da bi imeli učenci možnost tudi te vrste udejstvovanja. V krožku delajo učenci višjih razredov, ker otrok šele v tem starostnem obdobju lahko predvideva, kaj je pri tehniki odvzemanja nujno potrebno. Od vseh materialov je za to najprimernejši les. Že sama oblika debla in sistem ostankov vej daje učencem določene oblikovne rešitve pri iskanju osnovne ideje. Kot tema za plastično oblikovanje služita predvsem sodobni čas in prostor ter junaki našega ljudskega pesništva. Krožek je nastal v šolskem letu 1968/69 in predstvalja zametek bodoče forme vive. Fotografiranje sega v dvoje območij človekovega izražanja in ustvarjalnosti: umetnost in tehniko. Zato zanima tako učence, ki želijo v sebi razvijati ustvarjalno moč, kot tiste, ki jih privlačijo predvsem tehnične rešitve: je torej posrečena sinteza dveh sicer nasprotujočih si pogledov na življenje. V fotografskem krožku so učenci v letošnjem letu predelali osnovni tečaj fotografije. (nižji razredi) Mladinski pevski zbor (vodja: Andrej Puhar) Kiparski krožek (mentor: Vinko Ribnikar, akad. kipar) Fotografski krožek (mentor: Ivan Sitar) Filmska vzgoja (mentor: Vera Primožič) Literarni krožek (mentorja: Marina Slatnar in Edo Roblek) Prešernova bralna značka (mentor: Edo Roblek) Cicibanova bralna značka (mentorji: učiteljice Lin 2. razredov) Pri sodobni vzgoji ni moč prezreti vpliva sodobnih komunikacijskih medijev, med katerimi se uvršča film v prve vrste. Filmska vzgoja ima predvsem namen, da učence navaja na kritičen in samostojen odnos do predstav, ki jih praksa dostikrat nudi v neprečiščenem repertoarju. V okviru filmske vzgoje so si učenci ogledali več filmov s potrebnim komentarjem. Iz letošnjega programa: — ameriški barvni film Legenda o volku — ameriški barvni film Živeti svobodno — risanke Tom in Jerry — slovenski film Kekec I. — slovenski barvni film Bedančeve ukane — sovjetski barvni film Vojna in mir I. in II. del. Literarni krožek morda ni imel posebnih ustvarjalnih ambicij, njegov namen je bil predvsem gojiti reproduktivno umetnost. Člani tega krožka so nastopali na šolskih in izvenšolskih proslavah in dosegli pri svojem izvajanju solidno kakovost. Med uspele nastope lahko uvrščamo proslavo ob 29. novembru, Cankarjevo proslavo, kulturno prireditev ob obletnici Prešernove smrti, nastopa ob 27. aprilu, ki ga je prenašal tudi lokalni radio, in ob dnevu zmage na Čevdrcih za kolektiv tovarne Peko. Tekmovanje učencev za bralno značko je v desetletju zajelo celoten slovenski prostor, v zadnjem času že prerašča republiške okvire in se uveljavlja na Tržaškem in v Zagrebu. Namen tega tekmovanja je predvsem na neprisiljen način ponuditi učencu dobro slovensko ali tujo knjigo, da jo le-ta prebere, si zapiše o njej svoje misli in tako obogati svoj spoznavni svet. Na Gorenjskem poteka to tekmovanje doslej šest let. V Tržiču, Kranju in Škofji Loki so se odločili, da poimenujejo bralno značko po Francetu Prešernu. Tekmovanje za značko obsega šest stopenj. Zahtevnost se po posameznih stopnjah ustrezno stopnjuje. Za osvojitev zlate značke morajo učenci poznati nekatera temeljna dela slovenske, jugoslovanske in svetovne književnosti. V šolskem letu 1968/69 je za bralno značko tekmovalo 174 učencev. Na centralni in podružničnih šolah so učenci prejeli: — 67 pohval za branje — 58 priznanj za branje — 21 bronastih značk — 14 priznanj za poznavanje književnosti — 11 srebrnih značk — 3 zlate značke. Zaključni svečanosti sta prisostvovala znana mladinska ustvarjalca Gitica Jakopin in Anton Ingolič, podelitev značk pa je posnela tudi televizijska ekipa in jo prenašala v Pionirskem televizijskem dnevniku. Lepi pedagoški uspehi pri bralnih značkah so vzpodbudili k razširitvi tekmovanja tudi med učence prvih in drugih razredov. Tako so letos prvič na šoli podelili tudi cicibanove bralne značke. Na ta način se je tekmovanje za bralno značko na šoli zaokrožilo v strnjeno celoto, saj učenec, ki mu je branje ljubo, lahko prejme v vsakem šolskem letu posebno priznanje in se tako v osmih letih neprisiljeno vključi v krog slovenskih bralcev. Tržiška folklorna skupina »Karavanke« že nekaj let z uspehom nastopa doma in na tujem. V skrbi za svoj naraščaj je organizirala na osnovnih šolah svoj podmladek. Tako so v šolskem letu 1968/69 začeli z vajami tudi na osnovni šoli heroja Grajzerja. Skupino, ki šteje osem parov, je učil Milan Krohne. Prometna vzgoja vsega prebivalstva, zlasti pa mladih, postaja danes bolj in bolj aktualna, zato jo obravnavajo v vseh razredih osnovne šole. Njen smoter je vzgojiti učenca, da bo pravilno, varno in kulturno sodeloval v prometu kot pešec, potnik in deloma tudi kot voznik. Poleg prometne vzgoje v sklopu posameznih predmetov (spoznavanje narave in družbe — od 1. do 3. razreda, spoznavanje družbe — 4. in 5. razred, tehnični pouk — 6., 7. in 8. razred) pa so se v letošnjem šolskem letu izpopolnjevali učenci tudi v posebnih izvenšolskih oblikah in se pripravljali za prvo tekmovanje pod naslovom »Kaj veš o prometu«. V tem tekmovanju so sodelovali vsi učenci šole, odvijalo pa se je v treh težavnostnih skupinah, ki so bile prilagojene starosti učencev. Tekmovalci so morali izvesti naslednje naloge: I. skupina: — likovna ustvarjalnost s področja prometa — osnovna vprašanja z otrokove poti od doma do šole in od šole domov. II. skupina: — poznavanje prometnih predpisov — likovna ustvarjalnost otrok s področja prometa — ocenjevalna vožnja s kolesom na šolskem poligonu. III. skupina: — pisanje prostih spisov o prometu — testiranje — ocenjevalna vožnja s kolesom na šolskem poligonu — spretnostna vožnja s kolesom na poligonu po mednarodnih normah. Na tekmovanju samem so učenci dosegli dobre rezultate in jih je skoraj polovica sestavljala občinsko ekipo na gorenjskem prvenstvu na Bledu. Učenci 7. in 8. razredov so obiskovali tudi dva gospodinjska krožka, in sicer praktično ročno delo ter tečaj iz prehrane. Pri praktičnem ročnem delu so se spoznali z osnovami pletenja in kvačkanja ter izdelali preproste izdelke. Tečaj iz prehrane pa je vseboval sestavo jedilnikov, pravilno ravnanje z živili, praktično pripravo preprostih jedi in bonton pri mizi. Povprečno je bilo v vsaki skupini po 14 učencev. Folklorna skupina (mentor:Henrik Jereb) Prometna vzgoja (mentorja: Vinko Ribnikar in Dane Vidovič) Gospodinjski tečaji (mentor: Mihaela Grjol) Šolska skupnost (mentor: Marija Faganeli) Pionirska organizacija (mentorji: Francka Krabonja, Anka Sitar ter vodje podružničnih šol) Pionirski odred G — 34 na podružnični šoli v Lomu Mladinska organizacija (mentor: Mihaela Grjol) Šolske organizacije Šolska skupnost je delovni družbeni kolektiv učencev šole. Odbor sestavljajo predsedniki razrednih skupnosti od petega razreda dalje. Opravlja vrsto nalog: — spremlja delo razrednih skupnosti — proučuje učne in vzgojne probleme na šoli — pomaga pri pripravi raznih akcij — prizadeva si za uveljavljanje novih odnosov v razredu in na šoli. S svojim delom vzgaja učence za družbeno delo in samoupravljanje ter si prizadeva pri oblikovanju mlade osebnosti. Pionirska organizacija vključuje v svoje vrste učence od prvega do šestega razreda. Njen namen je predvsem, da: — vzgaja v duhu bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in — v ljubezni do dela in znanja, ki je najmočnejše gibalo delovnih ljudi in napredka. Vzpodbuja in uči pionirje: — da spoštujejo svoje starše, vrstnike in vse delovne ljudi — da imajo pravilen odnos do družbene lastnine — da delajo in podrejajo svoje želje skupnim interesom razrednega in šolskega kolektiva. Pionirska organizacija ima svoje korenine v narodnoosvobodilni borbi, današnja njena organizirana oblika pa so osnovne pionirske skupnosti — odredi, ki delujejo na načelih samoupravljanja. To krepi v pionirjih občutek pripadnosti širši družbeni skupnosti. V šolskem letu 1968/69 so bile pomembnejše akcije pionirskega odreda na osnovni šoli naslednje: — pionirska konferenca ob dnevu pionirjev — 29. septembru — dopisovanje s pionirji iz raznih krajev ožje in širše domovine — sprejem cicibanov v Pionirsko organizacijo ob dnevu republike — obisk graničarjev na Ljubelju ob dnevu JLA — čestitke materam za dan žena — sodelovanje v »kurirčkovi pošti« — čestitka predsedniku Titu za rojstni dan. Pionirski odred v Lomu je razvil z odborom IV. brigade VDV partizanskih kurirjev posebno obliko sodelovanja, v katero je vključenih zaenkrat 5 šol v Sloveniji. Vsako leto se v teh krajih zberejo partizani — kurirji. Zato se lomski pionirski odred tudi imenuje po kurirski javki, ki je med NOB delovala v Zgornjem Lomu. Pionirji, ki so s svojim delom dokazali svojo zrelost, so bili ob koncu šestega razreda sprejeti v mladinsko organizacijo. Aktiv ZMS na šoli je v tem letu sodeloval predvsem pri sledečih akcijah: — organiziral je letno konferenco — opravil dva izleta v planine (na Kofce in pod Storžič, kjer je počastil spomin padlih) — člani komiteja so sodelovali na tridnevnem seminarju — mladinci so sodelovali v Titovi štafeti — organizirali so zbiralno akcijo papirja. Delo je potekalo v smernicah in v sodelovanju z občinskim komitejem ZMS. Vsi učenci na šoli so vključeni v to humanitarno organizacijo. Podmladek Rdečega križa je v preteklem letu opravil tele naloge: — organiziral tečaj prve pomoči za 4. razred — razprodajal propagandni material (značke) med člani Rdečega križa — obdaroval oskrbovance na Gubi in jim pripravil kratek program — ob Novem letu obdaroval socialno šibke otroke — uredil šolsko lekarno — sodeloval pri televizijskem snemanju za oddajo Pionirskega TV dnevnika — organiziral predavanje ob dnevu zdravja in tednu Rdečega križa — sprejel cicibane v podmladek in jih obdaril. V šolskem letu 1968/69 je po nekaj letih ponovno zaživelo delo Počitniške zveze. Vanjo so včlanjeni učenci 7. in 8. razredov. Družina je pripravila za svoje člane dva daljša izleta. Šolsko športno društvo Storžič vključuje tiste učence, ki se za posamezne športne panoge posebej zanimajo. V letošnjem šolskem letu so v okviru društva delovali: — orodni telovadci — rokometaši — atleti — smučarji in drsalci. Pri orodni telovadbi sodelujejo učenci in učenke od 5. do 8. razreda. Vadili so enkrat tedensko. Predelali so obvezne šolske vaje, težje elemente in predpisane vaje, v katerih so tekmovali. V šolskem letu 1968/69 so dosegli svoj doslej največji uspeh — postali so gorenjski prvaki med osnovnimi šolami v moški vrsti, na republiškem prvenstvu pa so se med 12 ekipami uvrstili na 6. mesto. Rokomet je najbolj igrana in priljubljena igra na osnovni šoli. Tudi v občinskem merilu dajejo rokometu med vsemi športnimi igrami prednost. Rokometni moštvi fantov in deklet sta z uspehom nastopili na občinskem in gorenjskem prvenstvu za leto 1969. Precejšnje navdušenje je bilo med učenci tudi za atletiko. Letošnji dosežki učencev so naslednji: učenci — skok v višino — 145 cm (Slavko Perko, Mato Leontič, Vinko Ribnikar) — skok v daljavo — 500 cm (Mato Leontič) — tek na 60 m — 8,0 (Anton Kovačič) — tek na 400 m — 1 : 06,0 (Anton Meglič) — 200 gr žogica — 57 m (Mato Leontič) — krogla 4 kg — 10,50 m — (Vinko Ribnikar) Organizacija RK (mentorja: Mirjam Ambrožič in Angelca Selišnik) Družina počitniške zveze Šolsko športno drštvo Storžič (mentorja: Ivan Sitar in Dane Vidovič Pedagoški delavci na centralni šoli učenke — skok v višino — 130 cm (Joži Bahun) — skok v daljavo — 410 cm (Irena Ranko) — tek na 60 m — 9,0 (Majda Mali) — tek na 300 m — 53,0 (Mojca Lupša) — 200 gr žogica — 35 m (Zdenka Ribič) — krogla 3 kg — 7,20 m (Marija Koder) V zimskih počitnicah se je 52 učencev udeležilo smučarskega tečaja na Zelenici in v Tržiču ter 38 drsalnega tečaja. Najboljši smučarji so obiskovali alpsko smučarsko šolo. Ekipa smučarjev je sodelovala na gorenjskem prvenstvu na Lancovem in zasedla 4. mesto. Delavci na šoli Na celotni šoli je v delovnem razmerju 34 pedagoških delavcev, od tega 32 za nedoločen čas, 2 pa za določen čas. Delavki, ki vpravljata posebne službe, sta preostali čas zaposleni na osnovnih šolah heroja Bračiča in Križe. Poleg tehničnih uslužbencev v rednem delovnem razmerju so na šoli zaposleni še vrtnar oz. kurjač in snažilke na podružničnih šolah, vsi z nepopolnim delovnim časom. Ime in priimek naziv razred in predmet mentorstvo Marija Faganeli ravnatelj ne 5. c šolska skupnost Mirjam Ambrožič učiteljica 4. a org. RK Mila Dobrin učiteljica ma 5. b, c mladinski sn 5. a, b, c tisk sd 5. b varstvo vozačev Janez Godnov profesor sd 5. a ma 6. b ze 6. a, b, c 7. a, b 8. a, b Mihaela Grjol pred. učit. go 7. a, b aktiv ZMS 8. a, b sh 6. a, b, c 7. a, b oddelek podaljšanega bivanja Ana Hafner učiteljica 3. b Henrik Jereb pred. učit. an 5. a, 6. a, b, c folklorni 7. a, b, 8. a, b krožek Marija Košir učiteljica sl 5. b ma 5. a, b, c Francka Krabonja učiteljica l.b pionirski odred Marija Petek učiteljica sd 5. c poklicno zg 6.a, b, c usmerjanje 7. a, b, 8. a, b razstave tsm 7. a, b, 8. a,b Vera Primožič učiteljica 4. b filmska an 5. b vzgoja Andrej Puhar pred. učit. gl 4. a,b mladinski 5. a, b, c pevski 6. a, b, c 7. a, b 8. a, b zbor Vinko Ribnikar profesor li 4. a, b kiparski 5. a, b,c 6. a, b, c krožek 7. a, b prometna 8. a, b vzgoja tp 5. a, b, c Edo Roblek profesor sl 5. a, 6. b proslave, 7. a, 8. a, b bralna značka Angelca Selišnik učiteljica 2. a mala šola org. RK Anka Sitar pred. učit. bi 6. a, b, c pionirski 7. a, b odred 8. a, b ke 7. a, b 8. a,b Ivan Sitar pred. učit. tv — moški šolsko 5. a, b, c športno 6. a, b, c 7. a, b društvo 8. a, b fotokrožek Rafaela Sitar učiteljica 2. a mala šola Marina Slatnar pred. učit. sl 5. c, 6. a, c proslave (do 31.1.69) 7. b bralna značka Dane Vidovič pred. učit. tv — ženske šolsko 5. a, b, c športno 6. a, b, c društvo 7. a,b prometna 8. a, b vzgoja Silva Zaplotnik učiteljica 3. a mladinski tisk Silvo Žnideršič pred. učit. i ma 7. a, b 8. a, b fi 7. a, 8. a, b Vida Žnideršič učiteljica 1. a Peter Cvirn suplent tP 6. a, b, c 7. a,b 8. a, b fi 7. b Jelka Praprotnik suplentka sl 5. c, 6. a, c (od 1.2.69) 7. b Zinka Primožič učiteljica 1., 2., 3. Podr. šola Dolina (vodja šole) Lom Lom Danica Gorjanc Ivo Gorjanc Podljubelj Milka Ahačič Posebna šola Anica Gabor Marija Hiršel Helena Hribar Štefan Jakšič Ivanka Ojsteršek Posebne službe Zvonka Pretnar Slava Stritih Administracija Minka Škrjanec Vera Zupan Tehnične službe Anka Bitenc Franc Bitenc Alojzija Gaber Anica Halužan Jožefa Kovačič Francka Mali Valentina Novak učiteljica 1., 2. učitelj 3., 4. (vodja šole) učiteljica 1., 3. (vodja šole) učiteljica 2. učiteljica 4. ičiteljica 1. profesor 2. pred. učit. 3. socialna delavka (1/3 delovne obveznosti) knjižničarka (1/2 delovne obveznosti) administratorka računovodja kuharica hišnik snažilka kuharica snažilka snažilka kuharica Na celotni šoli je v delovnem razmerju 34 pedagoških delavcev, od tega 32 za nedoločen čas, 2 pa za določen čas. Delavki, ki opravljata posebne službe, sta preostali čas zaposleni na osnovnih šolah heroja Bračiča in Križe. Poleg tehničnih uslužbencev v rednem delovnem razmerju so na šoli zaposleni še vrtnar oz. kurjač in snažilke na podružničnih šolah, vsi z nepopolnim delovnim časom. Pregled učnih uspehov po razredih .2, O D- I O- o CL ro 15 "O N I O > O) ►č/5 '~r> d >0*5 > ^ E CN tj ~ I. _ E T3 N O) >o "S -d •o •d d. 1 s CO CMJ 'r -r ^ i i2 o >W5 C« C 15 j- S cj K- S,Ec9' 5 3«- JS3S “-!"S-Ec S cvj cvj cmco m cn io co cm^t-« k O O co th CT5 O 'd' r-T rvj t-* cvj cm l l:M IM l l l l l l MIMI M lil I I CM CM in Ml 05 CM cn co *n l l M* O M1 05 CM CO CO Kt-< tT CO ^ *. » - -s *, •• _ ^ * •> ~ m o in co,m*co cn om* k o t-CMv* t-( CM tH tHCM t-< v* 05 co 00 O M* m TT IM I Ml I m cm cvj N o ^ th in m cn cn l l co t-h co cn cn m* cm cM k t-* co mcn co T I cn 05 CD k in CD in k K cn 00 O 05 CD T CD ° cn 05 2 cn S cm' oo' 05 CO §' 05' TH 00 co S t' cd cm' CO K K tH 0' cm' cd' 00 K K CD cm' 05' K CO S 05' m' CO K S! cn' co d 24 24 co T 26 22 20 23 24 T-t CO 0 CM t-i CM 05 m 21 26 rt 25 22 rt 416 M I I M N M IM" I I I I j CM CM | CM | CM CM cn in CM | CM CM CM M 00 I 00 CO "f 05 tn M* GO m j M* CM CD ‘ CO GO cn 05 T-' T-t T-« T-t T-< CM r-< CM 005 05 00 O 05 CO K mCD 05 t-> t-h i TH tH CM tH CO m TH ! K 05 co CD m in cn co co co co cd k cn 05 co CM CM M* i CM CM m CMCM IO CM CM m TH05 o in rH CO : CD CO CM tHCD M* vrH CM rHrH CM rH r-* m ’ ' CM 't,”f CO' CO K O O tH rH CO M CM ■r-tvH CO rT T-t CM T-t tH cn 03 X) Ti Ti HH* 03 JD C3 JD cm’ cm* ^ cn cn 03 X5 M* M* > ■vri O cn rr cn cn cn 05 05 co cn o t-i r-l tH in CM CM O -'f T-i T-I CM ■'f 03 O tn in in ^ III lil l l I i “ CM cn t-i CD 05 T-< O I M" rf 05 th | cn | | th 05 05 05 cn Klcncn co o tH CM 1 r~i rH t-i tT CM Ti rf -r CO CD CD In. cn:lN.Tr rr iNv TH I T- r-< CM rr 'f cm CM CO CM 10 K IO t-i CO ^ CD m CD bs 0505 00 0005 K 05 CM CM CM K CM CM »OiCMCM U5 C35 M* M" 'f CO M* K In. M- -»T Tf 00 00 r-< tt r-i M* cnj^^, ^ to CM CM Ti o cn CMCM f Tin 05 T« m V« r-1 CM T-t rH CM T re^o ^ rex3 ^ a £) ^ jr; «5 (D «5 > K 5 : M od t: > I I MII I I I I I c> q_ o cd o' o' o" o' o o o o Mili MM 1 O q_ o O o' o' c o' o o o o o o o oo rt m Mili m t cd cm jn CVJ CM m CM 05 LO TH CM 00 m m m cn cn m 05 CM CM CM CD t! £vi ri •S c Trn o Q cd co t-' m o th cn m t cd cn cd m t m cm t ■rt cj H -T ^ O -J co 00 oo cj IM" MII MII MII MII MII O CJ O o" rt' JN O O OJ OJ cn t tt oo T-H T— tH cn MII MII cn m in rn oo 05 T th cm CM j CM T cn T CM 05 tH T-I th cn 00 O Cn in TH cm in t m t rt ci cj Si p o o. cn k o in ^rt cn co' o cm' od CO TH T-l T-H CM t— th CM ^ tN.^ cn in co' cn' o' k' -r-' CD 00 05 00 C0 T in 05 T M I M | CM CO C0 ID 04 t- r- CD o CM CM CM j CD C0 CD O CD CD th T-< cn cn cm m th ^ t> CM cn t m m tx TH rt rj eo T -S cti cd 'u o n> Mn N 1? « d ^ w OJ • cn tC o Mn C tn O i ■ ■ • M i i :! v.-* •.> f. -y . fy. n r., &■) rj ; n- - - . - =-/ /•" > r: • o c. •. u. ■ . ■ , - • • • • ' r b? !i' s RS ' 2ff' : ■ ' : i ■ C : - 't ;) -R ; : ’ | ; i • . i ! • - i • v • • ' ■ - •• • ■ • • • I • • .' .r . . .. i ■'. • • ■ ' : .• "Sr- I "■ r- S - ' ■ ‘ ’ ';: . s ■ ■ i ■ ‘J , ... - ... .. »r.. • . % ; ;■ ' • : ■ vr? ■■ • ... .. .. - (.* . ..v '■ ;; s ' " • R . . • v ;• ' i«- * i : • g 'n . p '• s- ■ 1/. . cb • ^ :e, •••■ r: o #~r O’ • v *r '»• '. . . <3 g. ■ ••• -. . v ;>j : • •:.» ; j i-j ?: s; -V- ; ..... ... ..... ( J r-/ i '•' > ' . •• . . .... • > v- . ; ./i it ■ ' •' • ■ ..... ■ . / ::t- >■ '■ ■ h .... •, . . ".v- . a,m ■ . c..-, : '• t ■- r • fc ■- w : -• . , . ... -ts, j . > : ■ :.... ... ■ :. J '-C;.:. ' . .. Učni uspeh učencev ob zaključku šolskega leta 1968|69 l.a razred Razrednik: Vida Žnideršič, učiteljica Tomaž Knific Mitja Pemuš Romana Pravst Robert Rozman Irma Sajevec Valerija Štabuc Dušan Bobič Maja Kosmač Dragan Maturič Evgenij Meglič Janez Mohorko Samo Ovsenek Jože Peharc Franc Pravst Vesna šehovič Vlasta Zavrl Metka Barber Ajka Bešlagič Branko Dolinar Martinka Grgič Igor Kosmač Ivica Ribnikar Darko Torkar Ksenija Živkovič Ivice Marič 1. b razred Razrednik: Francka Krabonja, učiteljica Irma Bohinc Anton Filipič Primož Legat Marjeta Rotar Marko Zavel cina Darja Ježek Aleksander Lauseger Silva Meglič Stanko Meglič Mitja Papov Stanislav Srpčič Bojan Vrhovnik Sabina Zagoršek Sonja Zupan Zlata Avpič Majda Benedik Anton Kajbič Damjan Malkič Mojca Mrak Draga Primožič Bojan Mežnar Anton Perger 2. a razred Razrednik: Angelca Selišnik, učiteljica Ali Bubaš Tatjana Dobrin Alenka Dolinar Rajko Kerin Breda Mežek Borut Oman Iztok Sitar Dušan Debevc Alenka Dolenc Lidija Gašperlin Bojan Keršič Dani Lampret Tadeja Mali Darja Stegnar Miran štefe Dani Vodnik Franci Zaplotnik Robert Benedik Miro Gros Ida Keršič Irena Klofutar Sonja Klofutar Goran Meglič Tanja Ovsenek Jože Ravber Janko Vogelnik Justina Gros Andrej Majeršič CENTRALNA ŠOLA Odličen Prav dober Dober Ponavlja Odličen Prav dober Dober Zadosten Ponavlja Odličen Prav dober Dober Zadosten Odličen Prav dober Dober Napreduje po čl. 39 ZOŠ Ponavlja OdUčen Prav dober Dober Zadosten Ponavlja Odličen Prav dober Dober Zadosten Ponavlja Odličen Z. b razred Razrednik: Ela Sitar, učiteljica Mirko Cerkovnik Dragica Gaberc Peter Jež Vojteh Močnik Metka Novak Janez Oblak Franc Pungaršek Nataša Šavs Boštjan Zadražnik Marko Bahun Boris Bitenc Stojan Drobnič Tine Klinar Vanjo Lombar Bojana Pančur Viktor Švab Jelka Tišler Nataša Velikavrh Vida Žmitek Belkisa Brnjak Dragi Fartek Jože Loc Mirko Meglič Rok živkovič Mihael Šega Anton Žepič Sabina Horvat Vesna Mahne 3. a razred Razrednik: Silva Zaplotnik, učiteljica Jolanda Dobrlet Ema Jekovec Marička Radon Marjan Švab Iztok Tomazin Lucija Vrabič Miroslav Črnivec Tatjana Dolinar Mirjana Horvat Breda Jekovec Marjeta Klemenc Jože Kokalj Jože Kuhelj Viljem Pangeršič Janja Valjavec Sonja Blažič Vinko Dobrin Lidija Dovžan Danilo Golmajer Jelka Hon at Metka Malkič Jelka Perko Branko Kuhar Nada Ravnik Marica Dovžan Srečko Lapajna 3. b razred Razrednik: Nuša Hafner, učiteljica Jasna Borič Bojan Janc Andraž Legat Marina Ribnikar Ida Valjavec Bernard Bečan Blanka Logar Franci Maje Martina Pogačar Marko Šinkovec Barbka Ziblar Andraž žitnik Tonček žos Milena Bertalanič Zdenka Gladek Jožica Jensterle Suzana Jezernik Janez Kokalj Zvone Purgar Sonja Vogelnik Nevenka Vrbovšek Biserka Burovič Franci Florjančič Irma Plajbes Jože Bohinc Jolanda Burovič Miroslava Živkovič 4. a razred Razrednik: Mirjam Ambrožič, učiteljica Silvo Janc Marjeta Kikel Dušan Markič Marjan Salberger Zvonka Frantar Damjana Polajnar Slavko Polajnar Prav dober Marija Ahačič Lidija Ajdnik Vinko Dovžan Simona Kuborič Janez Meglič Majda Meglič Branko Mežnar Zdenko Perko Janez Rozman Mirko Steiner žarko Štrukelj Slavka Torkar Igor Triller Irena Zrim Metka Anko Štefan Kodorovič Dober Zadosten Milan Magdič Jože Meglič Mojca Mežek Vera Intihar Jože Loborec Jože Steiner Napreduje po čl. 39 ZOŠ Ponavlja 4.b razred Razrednik: Vera Primožič, učiteljica Lučka Brezar Marjetka Dobrin Emica Tomazin OdUčen Danica Bizjak Marija Fartek Iztok Gortnar Prav dober Edo Povalej Leon Tomazin Breda Zavrl Polonca Bahun Marjetka Gladoš Branko Kihler Dober Lado Koder Darko Kozjek Bojan Logar Dušan Mikič Danila Šparovec Sonja šter Stane Tanacek Mojca Toporiš Romana Vidic Napreduje Janko Bizjak po čl. 39 ZOŠ Tonček Beganovič Jože Dolenc Zlatka Meglič Ponavlja Jože Rupar Robert Špiler 5. a razred Razrednik: Janko Godnov, prof. geografije in zgodovine Cvetka Kovačič Darja Pernuš Božidar Šinkovec Štefka Ahačič Mojca Cernel č Metka Kavčič Franc Magdič Alojz Pungaršek Stanislava Toporiš Vanja Tušek Marija Biščanič Janez Čarman Janja Golob Teodor Kališnik Libor Možina Irena Srpčič Alojz Špik Nada Žmitek Jože Marn Anica Ožvald Srečko Bitežnik (ma, sl) Stanka Hrovat (sl) Vilma Kolenc (sl) Popravni izpit Marjan Klemenčič (sl) Jože Nemec (ma) Marjeta Nemec (sl) Mojca Podlipnik (ma, sn) Hazin šehovič (sl, ma) Irena Zagoršek (sl) Zora Duh Zvonka Rupar Ponavlja Odličen Prav dober Dober Zadosten 5. b razred Razrednik: Bogomila Dobrin, učiteljica Zorka Blažič Tatjana Mali Milan Meglič Darka Novak Mojca Selišnik Breda Kunej Jekica Lauseger Aleš Roblek Jelka Rotar Nataša Štefe Marjan Tribušon Mojca Truden Božena Zmijanjac Odličen Prav dober Zadosten Popravni izpit Ponavlja Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit Ponavlja Odličen Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit Ponavlja Odličen Prav dober Drago Kristan Marija Markun Branko Murgič Branko Povalej Branko Ravnik Danica Šavs Irena Žakelj Vinko Žnidaršič Ivan Bertalanič Marija Slapar Gizela Dovžan (sl, ma) Vanja Gladoš (ma) Irena Ranko (ma, sd) Igor Gaberc Jože Mikolič Janči Perko Marcela Perko 5. c razred Razrednik: Vinko Ribnikar, akademski kipar Zlata Beganovič Smilja Bizjak Jadranka Dolenc Janez Godnov Dragica Korpič Ivanka Pokljukar Zdravko Štamcar Kati Tišlar Milojka Baloh Janez Dovžan Zoran Frelih Sonja Jezeršek Marjan Kodorovič Albin Novšak Sonja Peharc Ignac Švab Marija Tišlar Iztok Vrbovšek Nejka Zadražnik Igor Zaplotnik Branko Ahačič Stanko Kavar Marjan Kotar Bojan Ropoša Sandi Avguštin (ma, sl) Romana Horvat (ma, sl) Zlato Horvat (sl) Gusti Klemenčič (sl) Marina Kogoj (ma) Darko Kuhar (sl) Vili Medvešek (sl) Vinko Švegelj (sn) Mladen Hafner 6. a razred Razrednik: Marija Košir, učiteljica Božidar Debevc Sonja Horvat Janez Kikel Marjeta Ribnikar Franc Avpič Žarko Dolenc Marjan Mežek Viljem Lang Jožica Bokan Marija Halužan Stane Knific Helmut Klemenc Cvetka Kristan Marjan Meglič Anica Rakovec Jelka Rupar Irena Šega Marija Zrim Marija Žos Jože Kavčič Miha Meglič Srečko King (ma) Darinka Kralj (sl, bi) Francka Markun (ma) Tatjana Tanacek (ma) Marija Meglič 6. b razred Razrednik: Henrik Jereb, pred. učit. angleškega jezika Jušo Kunej Jelka Oblak Marko Justin Vinko Tišler Andreja Tomazin Lilijana Zlobec Mojca Bergant Bojan Koder Zdravko Lapajna Nada Meglič Vladimir Meglič Erika Mikič Stanko Plestenjak Majda Šinko Jože Šver Mija Kolenc Milena Markelj Franc Meglič Zadosten Stojan Božič (ma) Alojzija Ježek (bi, ma) Majda Meglič (ma) Popravni izpit Sonja Mikič (ma) Vera Miklavčič (ma) Jože Meglič Erika Ritoper Ponavlja 6. c razred Razrednika: Marina Slatnar, pred. učit. slovenskega jezika (do 31.1.69) in Jelka Praprotnik, suplentka (od 1.2. 69) Dragica Ropoša Matevž Zaplotnik Odličen Anton Godnov Milena Jereb Ida Meglič Vika Meglič Peter Perko Nika Ribnikar Nevenka Strle Boža Sušnik Sadika Bešlagič Boris Kuborič Tadeja Sncdic Iztok Čižman Tonica Peharc Miran Tišlar Ivan Fic Milena Serec Vanja Zadražnik Prav dober Dober Marjeta Hafner Zadosten Marjan Kopač (sl) Darko Šparovec (ze) Sonja Štangelj (ma, sl) Popravni izpit Vida Triller (bi, ze) Peter Barber Jožica Peharc Ponavlja 7. a razred Razrednika: Anka Sitar, pred. učit. biologije in kemije (do 9. maja 69) in Silvo Žnideršič, pred. učit. matematike in fizike (od 10. maja 69) Marjana Hladnik Irena Mali Odličen Francka Ahačič Ana Dovžan Stanka Dovžan Marija Fic Nevenka Ropret Marija Rotar Prav dober Borut Hadaš Ljudmila Meglič Boštjan Močnik Ivanka Soklič Dober Franc Beguš Cveta Bohinc Slavko Bohinc Drago Gubič Marija Knific Ivanka Kuhar Rok Primožič Jože Rozman Slavka Zupan Zadosten Jože Gajski (ma) Mato Leontič (ma) Zdenka Meglič (ma) Popravni izpit Polde Perko (ma) Slavko Perko (ma) Breda Purger Silva Šorn (ma) (ma) Izet Črnič Ponavlja 7. b razred Razrednik: Mihaela Grjol, pred. učit. gospodinjstva Joži Bahun Darja Peharc Damjana Salberger Viktor Tomazin Marko Valjavec Odličen Dober Zadosten Popravni izpit Ponavlja Odličen Prav dober Dober Popravni izpit Odličen Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit PODRUŽNIČNE ŠOLE: DOLINA Odličen Stane Bitežnik Veronika Korošec Andrej Loc Mirko Novak Jelka Rustja Marjan Serec Elica Valjavec Iztok Ahačič Mojca Bahun Oto Bahun Joži Brišar Janko Dobrin Vinko Golmajer Zdenko Jerman Marija Kavčič Tatjana Kersnik Marta Meglič Marija Polajnar Francka Primožič Marija Pungaršek Marjanca Rupar Tatjana Debevc (ma) Matjaž Belhar Malči Fartek 8. a razred Razrednik: Edo Roblek, prof. slovenskega jezika in književnosti Eva Knific Borut Košir Anton Kovačič Boris Švab Tomislav Zupan Agata Bohinc Nada Jakopin Antonija Mali Majda Mali Stanislava Meglič Marjeta Novak Andreja Virnik Janez Ahačič Peter Belhar Frida Dijak Stanko Gaber Ivo Gašper Irena Jež Staša Kotar Majda Logar Anton Meglič Mira Pogačar Peter Rožič Dragan Srdanovič Borut Bergant (ma) Bojan Valjavec (ma) Janko Zibler (ma) 8. b razred Razrednik: Marija Petek, učiteljica Jasna Žnideršič Franc Cerkovnik Mojca Lupša Ciril Menegalija Marija Valjavec Silvestra Černigoj Staška Hiršel Marija Koder Zdenka Kokalj Božidara Krapež Marjan Markič Srečko Meglič Darko Mihevc Vinko Ribnikar Andrej Sušnik Lidija Špik Draga Valjavec Darko Žakelj Andrej Hladnik Ivan Kokalj Božidar Rustja Zdenko Šega Milan Kajbič (sl, fi,ze) Cvetana Kihler (fi, ma) Zorka Perko (ma) Zdenka Ribič (fi) Marjeta Rozman (ma) Marjan Rupar (fi, ke, ze, ma) Mitja Snedic (sl, fi, ke) 1. razred Razrednik: Zinka Primožič, učiteljica Marko Gaberc Katarina Meglič Milena Ožvald Lojze Primožič Dragica Zrim 2. razred Razrednik: Zinka Primožič, učiteljica Bojan Meglič Vida Miklavčič Janko Zrim Zalka Anko Bernarda Primožič 3. razred Razrednik: Zinka Primožič, učiteljica Danica Meglič Dušanka Primožič Tončka Meglič Zdenko Primožič Marjan Zupančič 1. razred Razrednika: Danica Gorjanc, učiteljica (do 19. marca 69) in Jelka Žagar, učiteljica (od 20. marca 69) Franc Meglič (iz Loma) Darko Meglič Franc Meglič (iz Grahovš) Bojana Meglič Marija Meglič Majda Razumič 2. razred Razrednika: Danica Gorjanc, učiteljica (do 19.marca 69) in Jelka Žagar, učiteljica (od 20. marca 69) Jana Primožič Ada Tišler Darko Meglič Marija Torkar Peter Meglič Ivan Razumič Ana Roblek Jože Zupan 3. razred Razrednik: Ivo Gorjanc, učitelj Irena Tišler Drago Kavčič Ivanka Kralj Mira Primožič Cilka Markun Drago Meglič Izidor Primožič Majda Rozman Marija Soklič Franc Zupan Franc Hafner 4. razred Razrednik: Ivo Gorjanc, učitelj Jožica Torkar Marija Meglič Milan Rozman Marija Kavčič Anton Markun Odličen Prav dober Dober Zadosten Odličen Prav dober Dober LOM OdUčen Prav dober Dober Odličen Prav dober Dober OdUčen Prav dober Dober Napreduje po čl. 39 ZOš Odličen Prav dober Dober PODLJUBELJ Odličen Prav dober Dober Prav dober Dober Odličen Prav dober Dober Ponavlja POSEBNA ŠOLA Odličen Prav dober Ponavlja Odličen Prav dober Dober Ponavlja Odličen Prav dober 1. razred Razrednik: Emilija Ahačič, učiteljica Mojca Hladnik Terezija Janc Vesna Bereta Frančiška Dovžan Vanja Janc Srečko Kos Anton Mali Branko Meglič Mojca Polajnar Milan Stojakovič Stanko Geč Sonja Klemenc Jana Kovčič 2. razred Razrednik: Anica Gabor, učiteljica Jeni Ahačič Franci Brišar Slavko Dovžan Majda Hladnik Vilma Kavčič Zorka Kerec Danči Kokalj Dragica Meglič Helenca Polajnar Justi Ahačič Mojca Borštnar Anka Dovžan Drago Kos i. razred Razrednik: Emilija Ahačič, učiteljica Helena Ahačič Franc Janc Darja Kovčič Mojca Lauseger Marija Mali Silva Polajnar Nataša Cotič Mičo Dragičevič Stanka Janc Bernard Kralj Jože Sluga Vlado Zarabec 1. razred Razrednik: Helena Hribar, učiteljica Irma Intihar Milka Kavar Ivan Gričar Andrej Oman Stojan Kimovec Nevenka žepič 2. razred Razrednik: Štefan Jakšič, prof. telesne vzgoje Milena Pegrin Dušan Resnik Jože Gričar Jožica Geč Adi Kavčič Stanči Hlepčar 3. razred Razrednik: Ivanka Ojsteršek, pred. učit. — defektolog Marjan Aljančič Darinka Šober Marinka Polak Marjeta Aljančič Iva Čarman Franci Jekovec Franci Pagon Valter Steiner Branko Zupančič Anica Bohinec 4. razred Razrednik: Mira Hišel, učiteljica Lilijana Avguštin Sašo Čarman Lilijana Dolenc Irena Hrovat Marjeta Mohorič Darko Zupan Erna Fuks Marija Gašper Sabina Pinoza Viktorija Purger Stanislav Ribnikar Viljem Skaper Tatjana Toporiš Ksenija Džordževič Frančiška Bečan Albin Meglič Ponavlja Prav dober Dober Ponavlja PRIZNANJA ZA POSEBNE DOSEŽKE SO PREJELI: SKUPINE POSAMEZNIKI Mladinski pevski zbor — za nastop na gorenjski glasbeni reviji v Kranju Moška vrsta v orodni telovadbi — za 1. mesto na prvenstvu Gorenjske in za 6. mesto na prvenstvo republike (med osnovnimi šolami) Ženska rokometna ekipa — za 1. mesto na občinskem prvenstvu Moška rokometna ekipa — za 2. mesto na prvenstvu Gorenjske Božo Debevc, Milan Meglič, Damjana Salberger, Tomo Zupan in Jasna Žnideršič z osnovne šole ter Lili Avguštin s posebne šole za odličen uspeh in uspešno izvenšolsko delo (na sprejemu pri predsedniku skupščine občine, knjižne nagrade) Borut Košir, Boris Švab in Draga Valjavec so prejeli zlate Prešernove bralne značke Boris Švab za uspeh na tekmovanju mladih matematikov v Kranju Božo Debevc, Andrej Sušnik in Alojz Špik za sodelovanje na Groharjevi mali koloniji v Škofji Loki Iztok Ahačič, Marjan Kotar in Viktor Tomazin za uspehe na občinskem in medobčinskem tekmovanju iz prometne vzgoje. Vabimo vas, da obiščete naše prodajalne in si ogledate novosti letne in jesenske kolekcije MODNA, UDOBNA IN TRPEŽNA OBUTEV 66-LETNA TRADICIJA SPLOSNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ BLEJSKA CESTA 8 VAM PRIPOROČA SVOJE GRADBENE IN PROJEKTANTSKE USLUGE B P T BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ Tržič, cesta JLA št. 14 Telefon 71-226 do 71-229 Proizvajamo: industrijsko bombažno prejo, česano in kar-dirano do številke Nm 70, beljene in surove bombažne tkanine v širini od 80 do 252 cm in posteljno konfekcijo Oblačila NOVOST ™ IZDELUJE KVALITETNO MOŠKO, ŽENSKO IN ŠPORTNO KONFEKCIJO RUNO Irzic nudi vse vrste kvalitetnega zgornjega usnja in cepljsnce v vseh izdelavah po konkurenčnih cenah TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE proizvaja in nudi vse vrste usnjene konfekcije ter sestavne dele obutve za industrijo (notranjike) Cenjenim kupcem se priporočamo „AVTO OPREMA" Tržič — izdeluje avtobusno in karoserijsko opremo — predelava pločevine — izdeluje industrijska transportna sredstva — stavbeno in industrijsko opremo Priporoča svoje usluge! ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ nudi cenjenim odjemalcem rezan les vseh vrst, zaboje za lesno galanterijo. Opremlja po naročilu salone, dvorane, gostinske objekte in ostale reprezentančne prostore po konkurenčnih cenah MESARSKO PODJETJE Tržič Cenjenemu prebivalstvu priporoča ter nudi kvalitetne mesne proizvode vseh vrst po konkurenčnih solidnih cenah Mercator p.e. PRESKRBA T R 2 I C VAS VABI V SVOJE PRODAJALNE KJER VAS POSTREŽEJO Z VSEM KAR POTREBUJETE ZA DOM IN ŠPORT ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO Depo sp LETNO poročilo 1968/69 373.3(497.4Tržie)(047.1) iiiiiiiiiiiiiiugi 4004718 COBISS o OBRTNO PODJETJE Trzic TESARSKA DELA VSEH VRST PLESKARSTVO ZIDARSTVO MIZARSTVO — STAVBENO IN POHIŠTVENO TAPETNIŠTVO IN SEDLARSTVO POLAGANJE PLASTIČNIH PODOV IN ZIDNIH OBLOG TELEFON 71-240 POŠTNI PREDAL 18 TEKOČI RAČUN PRI SDK TRŽIČ 5152-1-846 BRZOJAVNI NASLOV: OBRTNO PODJETJE TRŽIČ PISARNA: TRG SVOBODE 33