Leto XXXVIII	Ravne	na	Koroškem,	april	2001	št.	4
Metal in STO imata certifikat ISO 14001
Certifikat za sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 sta podjetji Metal in STO dobili skoraj istočasno. Metalu je bil certifikat izdan letošnjega 5. marca, STO pa tri dni pozneje, 8. marca. V obeh podjetjih so dobro prestali certifikacijsko presojo, pripravili še nekaj korektivnih ukrepov ter tako uspešno zaključili projekt; v STO celo nekoliko prej, kot so pričakovali.
Pot do pridobitve t. i. ekološkega certifikata je bila dolga in naporna.
V Metalu so se, kot v aprilskem internem informacijskem časopisu poroča ekologinja Bernarda Breznik, že pred leti odločili, da bo varovanje okolja pomemben vidik v strategiji podjetja. Že leta 1997 so oblikovali prvo Politiko okolja. Ker standardov ISO še ni bilo, so začeli delati po takrat veljavnem britanskem standardu BS 7750, pozneje pa privzeli standard ISO 14001. Decembra lani je poslovodstvo podjetja sprejelo novo Politiko okolja s programi in cilji ravnanja z okoljem. Sredi decembra 2000 so presojevalci BVQI ocenili, da so v Metalu uspešno vzpostavili sistem ravnanja z okoljem.
V STO so se pospešeno lotili uvajanja sistema ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001 v letu 2000, kar je v lanski aprilski številki Informativnega fužinarja opisala Alenka Pikalo. Že leta 1997 so oblikovali tim za okolje, ki je začel priprave na uvajanje tega sistema. Odgovoren je bil tudi za izdajo potrebnih postopkov in navodil, za ocenjevanje stanja okolja in za njegovo izboljševanje
V Metalu so zmanjšali onesnaženost odpadnih voda s preureditvijo škajne jame v Valjarni gredic.
'P««};
V?«.,
informativni
%
RAVNE
glasilo ravenskih železa '
Pogovor z direktorjem podjetja Noži Ravne
PODJETJE ŽE ŽANJE SADOVE PRENOVE
Proizvodnja industrijskih nožev na Ravnah ima že skoraj 43-letno tradicijo. Leta 1972 je bil ustanovljen nov obrat za proizvodnjo industrijskih nožev, sledilo je nekaj organizacijskih sprememb, od leta 1993 pa obstaja podjetje SŽ Noži Ravne, d. o. o. v današnji obliki.
Je največji proizvajalec industrijskih nožev v Sloveniji, tudi v svetovnem merilu se uvršča med največje tovrstne proizvajalce. Podjetje je specializirano za proizvodnjo kakovostnih industrijskih nožev za lesnopredelovalno, kovinsko, papirno in grafično industrijo ter za industrijo plastike.
V Nožih, kjer je število zaposlenih v zadnjih letih skorajda nespremenjeno, saj se giblje okrog številke 190, že od leta 1991 poslujejo - kljub izgubi jugoslovanskega trga - pozitivno ter iz leta v leto povečujejo proizvodnjo ter prodajo.
Okrog 87 odst. izdelkov prodajo na tujem, izvažajo namreč že v več kot 50 držav.
Tako kot velja za druge družbe iz sistema Slovenske železarne, je tudi pred Noži letos odločilno leto, saj bo sledila privatizacija. Izbira najbolj ustrezne oblike bo za obstoj in razvoj podjetja ključna; pri odločitvi zanjo pa ne bi bilo odveč analizirati dosedanjih privatizacij v sistemu.
NMHMM
ter za obveščanje in ozaveščanje zaposlenih. V STO so za zaposlene izvedli tudi nekaj predavanj s področja varstva okolja ter izdali knjižico z naslovom Varovanje okolja je naša prihodnost, ki so jo prejeli vsi zaposleni. Letošnjega februarja so uspešno opravili presojo glede izpolnjevanja zahtev standarda ISO 14001.
Metal in STO sta se tako z letošnjim marcem pridružila družini podjetij s t. i. ekološkim certifikatom. Metal celo kot eno od prvih podjetij iz svoje proizvodne panoge. Energetika Ravne je certifikat za standard ISO 14001 dobila že leta 1999; od družb Slovenskih železarn so ga imeli še Valji v Štorah. Na Koroškem ga premorejo le še v podjetju TAB Mežica.
Sicer pa je do podatkov o številu slovenskih podjetij s certifikatom ISO 14001 kar težko priti. GZS svojo spletno stran obnavlja zgolj priložnostno, saj navaja le podatke do leta 1999, ko je bilo certificiranih skupaj 23 podjetij. Ker je presojevalcev več, je zamudno tudi zbiranje parcialnih podatkov po nepregledno urejenih spletnih straneh.
Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) seje leta 1993 odzvala na potrebe podjetij in širše javnosti ter začela pripravljati standarde za okoljevarstveno vodenje. Prvi sklop obravnava sisteme ravnanja z okoljem, njihovo presojanje in ocenjevanje rezultatov. Drugi sklop pa obravnava vključevanje okoljskih vidikov v standarde za proizvode, označevanje okolju prijaznih proizvodov in analizo življenjskega ciklusa.
Kot navaja eno od presojevalnih podjetij, S1Q, so koristi od certificiranih sistemov ravnanja z okoljem naslednje: izboljšan konkurenčni položaj na trgu, predvsem na tujih trgih; povečano zaupanje javnosti, bank in zavarovalnic; povečano zaupanje odjemalcev in poslovnih partneijev; manjše število presoj, ki jih opravijo odjemalci; izboljšani odnosi z najširšo javnostjo; izboljšane metode vodenja procesov in obvladovanja procesov; podpora za morebitne zunanje nadzore, ki jih podjetje pričakuje tako s strani
upravnih organov kot tudi odjemalcev; sistematsko obvladovani varčevalni ukrepi (npr. manjša poraba vode in energije) in neposredno znižani stroški ter izboljšanje delovnih razmer, kar pritegne osebje h kreativnemu sodelovanju.
Medtem ko so v Sloveniji prva podjetja dobila certifikate za vzpostavljene sisteme ravnanja z okoljem že leta 1997, pa je v zadnjem času - v povezanosti s pogoji za sprejem v Evropsko unijo - vse več slišati o ekološki optimizaciji proizvodnje. V Sloveniji je menda še okoli sto okoljsko oporečnih podjetij, ki naj bi jih prenovili do leta 2007. Dr. Aleksandra Komhauser, ki vodi celoten projekt ekološke sanacije slovenske industrije, je med drugim 28. marca v pogovoru za Delo izjavila: "Kratkoročni razlog za ekološko optimizacijo proizvodnje je res pogoj za sprejem v EU. Vendar evropski okoljski standardi veljajo za vse enako in torej ne pritiskajo na nas bolj kot na druge. Mi to čutimo kot hujši pritisk, ker smo se prepozno lotili tega čiščenja. /.../ Svojo deželo moramo začeti čistiti takoj, jutri bo prepozno. /.../ Navsezadnje se moramo zmigati predvsem zaradi sebe, zaradi prihodnjih rodov, od katerih -tako večkrat pravimo - smo dobili našo prelepo domačijo na posodo. Nobene pravice nimamo zastrupiti vode, zemlje in zraka, uničiti celih rodov - ne samo rib, ptic, cvetic, niti ne drugih bitij, ki so morda za naše oko nevidna, a za ravnotežje v naravi življenjsko pomembna. Niti nimamo pravice ogrožati človeške dedne zasnove, saj se bo to kruto maščevalo prav nič krivim zanamcem.
Zato moramo sprejeti evropske okoljske obveznosti kot svoje lastne, bistvene za naš obstoj. Ne moremo pričakovati, da bo kdo drug nosil breme škode, ki smo jo doslej naprtili naravi. Seveda je milijarda nemških mark ogromen denar. Vendar čista Slovenija ni le naša želja, to je zdaj že naša ostra dolžnost..."
A.Č.
O lanskem dogajanju v podjetju in o letošnjih predvidevanjih sem direktorju Darku Ravlanu postavila nekaj vprašanj.
"Gospod direktor, katere so bile glavne značilnosti lanskega poslovnega leta?"
"Lani smo zaradi 87-odstotnega izvoza na globalni trg morali biti izjemno prilagodljivi in odzivni na zahteve trga, saj so stroški energije, materiala in storitev doma rastli, cene na globalnem trgu pa so padale. Veliko naporov smo vložili v razvoj in izboljšanje izdelkov, nabavo sodobne tehnološke opreme, povečevanje produktivnosti, v organizacijo dela in informacijski sistem. Tako smo kljub ostrejšim razmeram za delo oziroma poslovanje dosegli naslednje pozitivne rezultate:
Količinska blagovna proizvodnja v višini 1132 ton je bila za 24 odst. večja kot predlani. 'Mejo' 1000 ton smo prvič presegli, in to kar za dobrih 130 ton! Težko pa jo bo še povečevati, saj so proizvodne zmogljivosti že zdaj zelo dobro izkoriščene. Je pa tolikšna proizvodnja tudi rezultat angažiranja vseh zaposlenih.
Tržne aktivnosti so bile načrtne in intenzivne.
V primerjavi z letom 1999 smo za 25 odst. povečali izvoz.
Prodajo na domačem trgu smo povečali za 30 odst. V Sloveniji imamo 257 kupcev.
Skupna lanska realizacija je znašala 1,9 milijarde SIT. V primerjavi z letom 1999 je večja za 25 odst.
Kosmati donos se je v primerjavi z letom poprej povečal za 33 odst., bil je 14 odst. nad visoko postavljenim indeksnim planom.
Investirali smo v višini amortizacije - tako kot skoraj vsako leto.
Stroški materiala so bili za 40 odst. večji kot leta 1999 - predvsem zaradi podražitev, asortimenta in večje proizvodnje.
Neprimerno so rastle tudi cene energentov; stroški energije so bili za 30 odst. večji kot leta 1999.
Za 9 odst. so se glede na plan povečali stroški storitev, ki so bili v primerjavi z letom 1999 večji kar za 22 odst.
Ustvarjeni čisti dobiček znaša 121 milijonov SIT, kar je več od plana, pomeni pa 6 odst. kosmatega donosa."
"Lanski poslovni rezultat, merjen s čistim dobičkom, je bil najboljši v zgodovini podjetja Noži. Kje so, po Vašem mnenju, ključni dejavniki za dobro poslovanje?"
"Lansko leto je bilo resnično poslovno uspešno leto, odkar Noži obstajajo. Je pa to plod načrtnega dela zadnjih let, ko smo se intenzivno lotili operativnih in strukturnih posegov. - O njih smo pisali že v prejšnjih številkah časopisa. - Vsak projekt traja določeno obdobje, prav tako tudi reorganizacija in reinženiring podjetja. Nekateri menijo, daje za spremembe potrebnih sedem let, nam je to uspelo prej, v treh oziroma štirih letih. Seveda je bilo potrebno veliko angažiranja vseh zaposlenih. Delali smo dobro, tako v proizvodnji kot komerciali, izkoristili smo znanje, ki ga imamo. V zadnjih dveh letih smo začeli intenzivno zaposlovati mlad kader, kar se že pozna v realizaciji. Ključne pa so spremembe v proizvodnji, kjer nas čaka še nekaj dela."
"Lani ste izvajali t. i. notranje ukrepe — poglobitev komercialnih aktivnosti, posodobitev informacijske podpore proizvodnega procesa, izboljšanje kakovosti proizvodov in logistike. Lahko malo podrobneje opišete, kaj se je dogajalo na omenjenih področjih?"
"Sprememba koncepta proizvodnje je dala ustrezne rezultate. Po določenih oddelkih oziroma linijah dosegamo primerljive podatke in rezultate, kot jih imajo naši konkurenti. Naredili smo kakovosten premik na bolje. Izboljšala se je logistika, kakovost izdelkov, spremenila se	je miselnost,	večja je
pripadnost proizvodnemu programu, saj so se zaposleni specializirali za določene tipe nožev. Zavedamo se, da morajo biti rezultati grajeni na produktivnosti dela, ki mora biti višja od rasti stroškov. Lani smo tako	izpeljali nekaj	uspešnih
projektov: realizirali smo proizvodne linije, na področju informacijske tehnologije	smo veliko	pozornost
posvetili posodabljanju in prenovi tehnološke podpore, uvedli smo učinkovit nadzor in spremljanje pošiljk in proizvodov s črtno kodo, letos pa načrtujemo nadzor celotnega proizvodnega procesa s črtno kodo.
Ker smo proizvodnjo	zastavili po tehnoloških
programih, imamo transparentne podatke o stroških, kakovosti izdelkov, zmogljivostih in o produktivnosti. Celotno dogajanje v proizvodnji lahko spremljamo z računalniško podporo. Zaradi tega smo v podjetju zdaj sposobni proizvajati po konkurenčnih cenah, kar pred leti ni bilo mogoče.
Tudi vse dosedanje investicije so bile načrtne, dobro izkoriščene ter omogočajo razvoj družbe na dolgi rok. Imamo eno najsodobnejših kalilnic na svetu, ki je v celoti računalniško krmiljena. Podobne agregate ima le še peščica proizvajalcev industrijskih nožev.
Imamo ljudi z znanjem, v katerega v podjetju zaupamo. Imamo kopico dobrih strokovnjakov, tako na metalurškem, strojnem kot ekonomskem področju. In imamo usposobljeno delovno silo v proizvodnji.
Lani smo se tudi uspeli z nekaterimi izdelki uvrstiti v višji cenovni razred, ki omogoča večjo dodano vrednost, izkoriščenost znanja ter sodobnih proizvodnih agregatov."
"Udeležba na sejmih je le del tržnih aktivnosti. Vsako leto se podjetje predstavi na dveh velikih sejmih. Letos bomo v aprilu sodelovali na sejmu Formatool v Celju. Tako se bomo predstavili domačemu trgu.
Trgi nekdanje Jugoslavije nam ne predstavljajo posebnega izziva. Kupci se vračajo sami.
Svojo eksistenco pa vidimo v izvozu. Maja se bomo zato spet udeležili sejma Ligna v Hannovru. To je največji sejem za lesnopredelovalno industrijo, za nas pa je pomemben, saj noži za les predstavljajo polovico naše prodaje."
Obrat
Nožev
so
zgradili leta 1972.
"Lanski poslovni rezultati so bili dobri; je zato sploh mogoče še povečevati cilje in si prizadevati za še boljše izzide?"
"V Nožih so cilji vsako leto visoko postavljeni. Zadajamo si zahtevne naloge. Tudi zato, ker je uresničevanje ciljev nekaj lepega, je izziv. V Nožih ga z veseljem sprejemamo, pričakujemo pa tudi razumevanje, če nam morebiti ne bi uspelo. Dejstvo je, da vsako leto ni mogoče dosegati izjemnih rezultatov, saj so le-ti splet veliko činiteljev.
Ker smo lani uspeli 'ujeti' konjunkturo in smo pridobili več pomembnih kupcev, računamo, da bomo uspeli izpolniti visoke cilje. Po podatkih iz letošnjega prvega kvartala lahko sodimo, da bomo cilje spet prekoračili. Upamo tudi, da bomo posledice februarskega požara kmalu v celoti odstranili. Recesija se sicer že pojavlja, za zdaj le v Ameriki in na Daljnem vzhodu, v Evropi je še ne občutimo. Smo pa temu ustrezno priredili tržne aktivnosti. Deleže najpomembnejših kupcev smo zmanjšali na razumen obseg. Ker imamo bolj 'razpršene' kupce z manjšimi deleži prodaje, razmere na trgu laže nadziramo.
Za letos načrtujemo, da bomo prodali za 1,989 milijarde SIT izdelkov in storitev. Čisti dobiček naj bi dosegel 7,6 odst. kosmatega donosa. Prodali naj bi 1077 ton izdelkov."
"Veliko poudarjate tržne aktivnosti. Katerih sejmov se boste v Nožih udeležili letos?"
"Izjemno pereča pa je v podjetju problematiki! invalidov."
"V podjetju je 34 invalidov, kar pomeni 18 odst. zaposlenih. Na Zahodu npr. država ne dovoli, da je v podjetjih več kot 5 odst. invalidov (npr. Anglija). Pri nas pa morajo podjetja, ki zaposlujejo invalide, nositi vse stroške!
Invalidi predstavljajo za podjetje nerešljiv organizacijski problem. Zaradi planiranega obsega proizvodnje in prodaje ter delovnih omejitev invalidov smo prisiljeni na novo zaposlovati, kar pa povečuje stroške dela."
"Kaj pričakujete od privatizacije?"
"Pričakujemo, da bo lastnik upošteval, da so Noži dobro podjetje, kjer je skoncentriranega veliko znanja in dobre opreme, kjer razvijamo lastni tržni nastop. V podjetju ne potrebujemo denarja, od strateškega partnerja pa pričakujemo, da bo okrepil naš tržni položaj. Naša strategija je, da ohranimo celoten poslovni proces; tu, na Ravnah, kjer je veliko znanja, opreme in dobrih ljudi."
Andreja Čibron-Kodrin
PO MANJŠO KOLIČINO JEKLA V PRODAJNO-SKLADIŠČNI CENTER
Maloprodajo jekla oz. pravilneje: prodajo jekla na drobno so v Metalu uvedli leta 1994, tri leta pozneje pa so ustanovili Prodajno-skladiščni center. Lani so prek njega prodali tri odstotke svoje proizvodnje.
Količino na takšen način prodanega jekla (mesečna prodaja znaša od 140 do 150 ton) želijo v Metalu še povečati, zato so zasnovali projekt Slovenska jekla na slovenski trg. Le-ta je bil nujen, saj se je podjetje po razpadu jugoslovanskega trga usmerilo predvsem v izvoz, hkrati pa je strategija proizvodnje zasnovana na znanih
naročilih. Že v zadnjih letih so v Prodaj no-skladiščnem centru skušali zalogo prilagoditi potrebam neznanih kupcev-tako glede kvalitete kot dimenzije hkrati pa so raziskovali potencial trga.
Kot je povedal vodja Prodajno-skladiščnega centra Marko Pavše, so pred šestimi zaposlenimi zdaj naslednje naloge: skrb za ustrezno zalogo, hitri reakcijski čas oziroma kratki roki dobav in majhne količine ter cenovna konkurenčnost.
Iz vsakodnevnih stikov s kupci ugotavljajo potrebe trga (zdaj računajo predvsem na hitro razvijajoče se orodjarstvo) in v okviru proizvodnih možnosti poskrbijo za zalogo. Njen
naj večji delež predstavljajo jekla za delo v hladnem, sledijo utopna jekla za delo v vročem oziroma za delo s plastiko, manj pa je hitroreznih jekel. Veliko prodajo nelegiranih in nizkolegiranih konstrukcijskih jekel. Zalogo jekel v Prodajno-skladiščnem centru si je mogoče ogledati tudi na Metalovi spletni strani.
Kupčevim željam lahko ustrežejo v dnevu ali dveh; če je nujno, tudi takoj. Dobavni rok za material, ki gaje treba razrezati, pa je - odvisno od količine - daljši, okrog 10 dni. Način dobave je odvisen od dogovora, v prihodnje pa bodo dostavo naročenega vključili tudi v ponudbo.
V Prodajno-skladiščnem centru se zavedajo, da je odnos do kupcev zelo pomemben in vpliva na celostno podobo podjetja. Prav tako vedo, da kupci potrebujejo svetovanje, zato so v Metalu oblikovali svetovalni oddelek Metalurških raziskav in razvoja.
Brez vlaganj tudi tu ne gre: nedavno so v Prodajno-skladiščnem centru postavili novo tračno žago (za razrez materiala do 0 400 mm), načrtujejo pokrit skladiščni prostor in vsem obiskovalcem (organizirano sojih nazadnje februatja obiskali slovenski orodjarji) obljubljajo, da bodo pot do objekta skrajšali.
A. Č.
Nova tračna žaga HA 400W
Viličar omogoča, da je "vse na svojem mestu
Oskrba z energijo v februarju 2001
Analiza proizvodnje in distribucije energentov za februar kaže - glede na njun padajoči trend in obseg v zadnjem kvartalu leta 2000 - ponovno rast. Proizvodnja in distribucija energentov v februarju sta bili količinsko znatno večji kot januarja, z izjemo zemeljskega plina, toplote za centralno ogrevanje, hladilne vode in argona.
V februarju je bila distribucija električne energije 11.549 MWh in je za 2,1 % višja kot januarja (11.308 MWh). V primerjavi z distribucijo v februarju 2000 (12.669 MWh) je bila le-ta letošnji februar nižja za 8,8 %.
Distribucija zemeljskega plina je bila v februarju (4.911.305 Srn3) za 2,2 % višja od planirane količine.
Količinska
primerjava distribucije glede na februar lanskega leta (4.967.662 Srn3) pa kaže na 1,2 % padec v letošnjem letu.
Vpliv izjemno mile zime je tudi v februarju narekoval nižjo proizvodnjo toplote za centralno ogrevanje. Proizvodnja toplote je znašala le 9.744 MWh, od tega je bilo 3.558 MWh porabljenih za ogrevanje objektov v železarni in 6.186 MWh za mesto Ravne, kar je manj kot februarja lani, ko smo je proizvedli za 6,9 % več (10.463 MWh).
Proizvodnja pare (784 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem (818 t) znižala za 4,2 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v februarju 4.676 m3 in je bila za 12 % višja kot v januarju (4.158 m3), glede na februar lani (4.961 m3) pa je nižja za 5,7 %.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (299.095 m3) je v primerjavi z januarjem (372.802 m3) nižja za 19,7 %, glede na februar lani (407.236 m3) pa je bila distribucija tega energenta v tem mesecu nižja za 26,5 %. Distribucija pitne vode je bila v februarju (59.236 m3) nižja za 2,3 % v primerjavi s prejšnjim mesecem
(57.929 m3). Glede na distribucijo v februarju lani (59.183m3) pa je bila v enakem obsegu.
Proizvodnja komprimiranega zraka je bila v februarju 4.949.507 mJ in je glede na prejšnji mesec (4.598.549 m3) višja za 7,6 %, glede na februar lani (5.253.717 m3) pa je bila letos nižja za 5,8 %.
Proizvodnja in distribucija tehničnih atmosferskih plinov, kisika in dušika je bila v februarju količinsko večja (za okrog 20 %) v primerjavi s prejšnjim mesecem, proizvodnja in distribucija argona pa je bila nižja za 14,8 %.
Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko
POROČILO O INTERVENCIJAH PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE ZA MAREC
6. 3. 2001 je ob 2.30 v Styria Vzmeteh zagorelo pod ogrevalno pečjo. Požar so gasili z gasilniki na prah že delavci sami, pogasili pa so ga poklicni gasilci IV. izmene.
Za družbe so bili opravljeni 3 prevozi, 2 zaradi poškodb pri delu in 1 prevoz zaradi obolenja.
Ostale intervencije:
5. 3. 2001 so gasilci s PGD Kotlje sodelovali pri gašenju požara v stanovanjski hiši v Kotljah,
18. 3. 2001 so s PGD Prevalje sodelovali pri gašenju požara trave in grmovnih površin na Poljani,
29. 3. 2001 so intervenirali pri razlitju nevarnih snovi ob prometni nesreči v Dobji vasi.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.
Obvestilo o dodatnem pokojninskem zavarovanju
Novi pokojninski zakon s 1. 1. 2001 ukinja beneficirano delovno dobo oziroma jo nadomešča z obveznim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, ki ga izvaja Kapitalski sklad.
V obvezno dodatno zavarovanje mora delodajalec vključiti delavce, ki so 31. 12. 2000 delali na delovnih mestih, kjer se šteje beneficirana delovna doba, razen delavcev, ki so imeli na ta dan več kot 25 let skupne delovne dobe, in delavk z več kot 23 leti skupne delovne dobe. Ti delavci ostajajo v sistemu beneficirane delovne dobe na ZPIZ - "po starem".
V Metalu je bilo 31. 12. 2000 na delovnih mestih z benefikacijo zaposlenih 557 delavcev, od teh je 255 delavcev s skupno delovno dobo (po novem "pokojninsko dobo") več kot 25 let (delavci) oziroma 23 let (delavke) - ti ostanejo v starem sistemu benefikacije, ter 302 delavca z manj delovne dobe, ki so vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Delavci, ki so vključeni v obvezno dodatno zavarovanje, so konec marca podpisali prijavo v to zavarovanje. Na osnovi popolne prijave in sklenjene pogodbe z delodajalcem bo Kapitalski sklad delavcu izdal polico obveznega dodatnega zavarovanja. Delavci bodo imeli na Kapitalski družbi svoj pokojninski račun, kjer se bodo zbirala sredstva, kijih delodajalec plačuje, in sicer je za beneficirano dobo 14/12 predpisani znesek 4,20 % od bruto plače, za beneficirano dobo 15/12 pa 6,25 % od bruto plače. Prav tak znesek se je do 31. 12. 2000 plačeval na ZPIZ.
Zakon pa ne spreminja samo načina plačila pokojninskega zavarovanja delavcev na težjih delovnih mestih, pač pa tudi pogoje za upokojitev in izplačevanje pokojnin. Več o tem si delavci lahko preberejo v Pokojninskem načrtu, ki so ga prejeli ob podpisu prijave. Pokojninski načrt od 56. do 68. člena podrobneje opisuje pogoje za pridobitev poklicne pokojnine.
Za podrobnejša pojasnila se lahko obrnete tudi na Kapitalsko družbo - Sklad obveznega pokojninskega zavarovanja RS oziroma na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki sta izvajalca teh zavarovanj.
Vodja oddelka Kadri: Blanka Kaker
SREČANJE ZAPOSLENIH V KEMIJI
Na sliki smo udeleženci srečanja nekdanjih in sedanjih zaposlenih v Kemiji - vseh, ne samo kemikov. V prijetnem vzdušju v gostišču Rifel na Prevaljah smo se 23. 3. 2001 zbrali z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Obujali smo spomine na pretekla skupna leta v laboratoriju in na spoštovanja vredno nekdanjo "fabriko". Vsi smo si bili enotni, da se drugo leto v še večjem številu vidimo na 5. jubilejnem srečanju. Za pomoč pri srečanju se zahvaljujemo donatorjem v naši železarni in upamo na tako sodelovanje še naprej.
Franci Kamnik
KULTURA
V MARCU
• V Koroški osrednji knjižnici na Ravnah je bila 15. 3. predstavitev pesniške zbirke Raztrgano jutro. Z avtorico Marijo Cvetko Murovec se je pogovarjal Marjan Pungartnik.
V kulturnem programu sta sodelovali citrarka Tina Pandev in recitatorka Marjeta Tasič.
• Beringia 2000 je naslov razstave fotografij Toma Jeseničnika, ki so nastale lanskega marca med 670 km dolgo dirko z vlečnimi psi po prostranstvih Kamčatke. Razstavo je 15. 3. v Likovnem salonu odprl Igor Romanov, konzul Ruske federacije v RS, teden dni kasneje pa sta fotograf Tomo Jeseničnik in dr. veterine Mitja Osterman, ki je med tekmovanjem skrbel za zdravstveno stanje psov, ob diapozitivih predavala o dirki in Kamčatki.
• "Drugačna mati" je naslov že tretje igre Prevaljčanke Anice Močilnik, ki jo je 25. 3. v Družbenem domu premierno odigrala Dramska skupina DU Prevalje.
• Zaključni koncert 34. pevske revije "Od Pliberka do Traberka" je bil 31. 3. v športni dvorani
pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah. Nastopilo je devet zborov po izboru strokovnega spremljevalca revije Edvarda Goršiča. Slavnostni govornik je bil Mitja Šipek, letošnji dobitnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Organizatorji revije so bili: Ol Ravne in OI Dravograd Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter Društvo Kulturni dom Pliberk.
• Zadnjega marca so v Koroški osrednji knjižnici nastopili koroški študenti Akademije za glasbo. Organizatorje bil KD Svitanje (Hudourniki).
Zbrala: A. Č.
HOROSKOP ZA APRIL
Na delovnem mestu vam bo stekel dober projekt, ki vas bo zelo zaposloval, vendar mu boste kos. V ljubezni ne tajite svojih občutkov, partner čaka na primeren trenutek.
BIK: Pomladanska utrujenost se bo kazala pri delu. Privoščite si sprostitev ter pozabite na dnevne skrbi. Spoznali boste tudi nekaj novih ljudi, ki vam bodo razburkali srce.
DVOJC K A: Ponovno vas bo obiskala sreča in vam namenila nekaj poslovnih uspehov. Tudi denarja bo več; pazite le na zdravje! V ljubezni boste imeli več sreče.
RAK: Tokrat boste morali bolje uskladiti svoje želje s stvarnostjo. Premislite dobro, kaj hočete, saj vaši nadrejeni pričakujejo več delovne vneme in inovativnosti. V ljubezni se ne ozirajte na mnenje drugih. Glede denarja ne bo težav.
LEV: Bolj komunikativni boste, niti samozavesti vam ne bo primanjkovalo. Dela se boste lotevali z večjo vnemo, saj boste pričakovali optimalni uspeh. Pazite se le spomladanskih alergij.
DEVICA: Na delovnem mestu boste zelo izboljšali svoj položaj. Nadrejeni bo opazil vaše rezultate in delovno vnemo; to se bo odrazilo tudi na vaših financah. Obisk nekega prijatelja vam bo razburkal nemirno kri.
TEHTNICA:	Mesec	bo	izjemno stresen
predvsem na poslovnem področju. Dokončati boste morali težke projekte, ki bodo vplivali na vašo prihodnost. Slabo voljo boste stresali predvsem na domače, zato si večkrat privoščite dolge sprehode v naravo.
ŠKORPIJON: Zadali si boste kar nekaj novih projektov; premislite dobro, kaj se splača. Naložbe v nepremičnine se bodo izkazale za zelo pametne. V ljubezni se pustite presenetiti, saj vas oboževalec opazuje.
STRELEC: V službi se bo nekaj stvari le premaknilo na bolje. Tudi delo vas bo tokrat zelo veselilo, saj boste opazili lep napredek. Čaka vas prijetna sprememba. V ljubezni boste tokrat imeli več sreče. Čaka vas tudi prijetno potovanje.
KOZOROG: Pretežno boste popravljali napake iz preteklosti, saj boste končno spoznali, da so bile storjene iz trme in neučakanosti. Tokrat se bo končno prižgala zelena luč za nek poslovni načrt, ki se bo izkazal za donosnega.
VODNAR: Na delovnem mestu boste delovni in uspešni, vendar pa zelo kritični do sodelavcev. Ne nakopljite si novih sovražnikov. V ljubezni boste razdvojeni in negotovi. Obisk prijatelja vam bo izdal marsikaj.
RIBI: Ne zanašajte se preveč na druge ljudi. Pazite, da ne boste ostali praznih rok. Bodite močni in samostojni, saj boste le tako uspeli in končno naredili tudi nekaj zase. V ljubezni vas čaka presenečenje.
Že več kot 2000 članov v PD Prevalje
Število prevaljskih planincev se je v začetku letošnjega leta že povzpelo prek 2000 članov (lani se je gibalo okrog 1900), kar je največ doslej. Na Prevaljah sta vsak četrti krajan oziroma krajanka vključena v društvo, po absolutnem številu članov pa se prevaljsko PD že nekaj let uvršča na četrto mesto v Sloveniji med 230 PD. Lani so 38 članom podelili zahvale za 25-letno članstvo, 40-letno zvestobo mu je izkazovalo 25 planincev in planink, 27 pa jih je bilo v PD včlanjenih že 50 let.
Na občnem zboru 10. marca je okrog 250 udeležencev prisluhnilo poročilom o delu v lanskem letu in izbralo nov upravni odbor.
Na Prevaljah vestno skrbijo za vzgojo mladih planincev v vrtcih in na osnovni šoli, kar se jim bogato obrestuje. Vsako leto za člane pripravijo okrog 20 izletov. Aktivnih je 13 planinskih vodnikov A-, B- in D-kategorije. Markacisti so lani za označevanje, čiščenje in trasiranje planinskih poti (predvsem na Volinjak in dela Koroške planinske poti) porabili 130 ur. Planinski dom na Uršlji gori je obiskalo okrog 13.000 izletnikov. Tudi Kulturna srečanja so že tradicionalna in znana daleč naokrog.
Podpredsednik PZS Adi Vidmajer je prevaljske planince pohvalil - ne le za dolgo tradicijo, številno članstvo, temveč predvsem za dobro delo. Poudaril je, da se v sedanjih uspehih zrcali tudi srčno in, prav tako kot danes, prostovoljno delo prejšnjih generacij.
Zato tudi ne preseneča, da so članom podelili kar 19 častnih znakov PZS, priznanja MDO Koroške ter društvena priznanja.
V novem mandatnem obdobju bo PD Prevalje vodil Jože Merc. Nasledil je Ivana Kompreja, kije bil na čelu društva 14 uspešnih let, za kar mu je MDO Koroške podelil bronasti kipec kralja Matjaža.
A. Č.
KOROŠKA PLANINSKA POT VABI
Koroško planinsko pot so odprli lanskega avgusta ob 20. srečanju koroških planincev na Košenjaku. To je pravzaprav obnovljena in podaljšana Mladinska planinska transverzala, ki je bila uradno odprta leta 1967. Pot od Ribnice na Pohorju do Raven na Koroškem so takrat trasirali Koroški mladinski odseki planinskih društev, njena pokroviteljica pa je postala Zveza telesnokulturnih organizacij Koroške.
Idejo o krožni planinski poti po Koroški so zadnji dve leti uresničevali v Koroškem meddruštvenem odboru planinskih društev. Število kontrolnih točk so z 20 povečali na 31, saj se pohodniki zdaj povzpnejo
tudi na obmejno pogorje nad reko Dravo. Pot jih vodi na Šteharski vrh, Sv. Križ pri Dravogradu, k Domu na Košenjaku, Planinskemu zavetišču Pri Knezu na Pernicah, na Bricnik, Kapunar, Remšnik, Seršenov vrh, v Ožbalt, na Rdeči breg, h Koči Pesnik, k Ribniški koči, na Črni vrh, h Grmovškovemu domu, k Domu Planinc, h Koči na Kremžarjevem vrhu, k Poštarskemu domu na Selah, Domu na Uršlji gori, Andrejevemu domu na Slemenu, Domu na Smrekovcu, h Koči na Loki pod Raduho, na vrh Raduhe, h Koči v Grohotu, na vrh Olševe, k Domu
Urškina noga je znamenitost Uršlje gore
Kralja Matjaža pri Kumru v Koprivni, na vrh Pece, k Domu na Peci, h Koči Pikovo, k Pristovu na Lešah, h Koči na Naravskih ledinah in k Prežihovi bajti (muzej).
Pot je označena (večinoma poteka po Slovenski planinski poti, kjer pa se od nje loči, je to jasno označeno), na kontrolnih točkah so žigi, ki jih pohodnik lahko "zbira" v Dnevniku Koroške planinske poti. Ko bo imel vse, bo dobil spominsko značko. Lani je izšel tudi Vodnik po Koroški planinski poti s podrobnim opisom etap. Poleg planinskih ciljev so predstavljena tudi občinska središča - nastal je neke vrste turistični vodnik za celotno Koroško, bogat tudi s fotografijami.
Vodnik in Dnevnik dobite na Zvezi športnih društev, Na gradu 6 (DTK), Ravne; prvi stane 500, drugi pa 100 SIT.
A. Č.
v
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PLAVANJE
Slovenski plavalci so 17. in 18. marca uspešno nastopili na mednarodnem mitingu v Munchnu v Nemčiji. Radoveljčanka Urška Slapšak je v absolutni konkurenci 661 plavalcev in plavalk iz devetih držav slavila zmagi v dveh Sprinterskih disciplinah, Ljubljančan Emil Tahirovič pa je bil enkrat drugi. Izjemno dobre uvrstitve so dosegli tudi Fužinarjevi plavalni asi. Tanja Kumprej je zmagala med članicami na 200 m hrbtno in 200 m delfin. Lovro Šuler je bil dvakrat drugi med letniki 1987, Damir Dugonjič je osvojil šest prvih mest, Andrej Sovič je bil enkrat prvi in enkrat tretji, oba med letniki 1988. Med letnicami 1987 je Suzana Tahiri osvojila tri 3. mesta.
Isti vikend je v Kranju potekalo državno prvenstvo za mlajše dečke in deklice, kjer je plavalka ravenskega kluba Gabrijela Golob osvojila štiri srebrne in dve bronasti kolajni. Med mlajšimi letniki so si medalje priplavali Toni Pori, David Kačič in Kaja Sonjak. V skupnem seštevku točk so plavalci in plavalke Fužinarja osvojili ekipno 6. mesto med 19 klubi.
ODBOJKA
Odbojkarji Fužinarja GOK 1GEM so letošnje državno prvenstvo končali podobno kot v sezoni 1999/2000 — na 5. mestu, ki so ga dosegli v rednem delu prvenstva 1. DOL. V končnici prvenstva so Ravenčane izločili odbojkarji ljubljanske Olimpije po treh tekmah (3 : 2, 2 : 3 in 3 : 0). Peto mesto je vsekakor realni domet Fužinarjeve vrste, za katero so igrali: Slatinšek, V. Kotnik, Radženovič, Pušnik, Bačvič, Zmagaj, Tone, Dirntiš, Šuler, Mišin in v prvem delu Krasič. Ekipo je vodil trener Bojan Ivartnik.
Končano je tudi prvenstvo v nižjih ligah. V 2. ligi so odbojkarji VEZ Odra Mislinje pristali na 4. mestu, igralke Californije Mislinje so bile pete, Mežičanke pa osme. V 3. ligi sta izjemen uspeh dosegli druga ekipa odbojkarjev Fužinarja pod vodstvom trenerja Marka Verbiča ter ekipa odbojkaric Prevalj, katerih trenerje Franjo Jež. Obe ekipi sta osvojili prvo mesto in se uvrstili v višji rang tekmovanja. Mežiški odbojkarji so pristali na 5. mestu, Dravograjčanke so bile druge, Črnjanke pa pete.
Mladinci Fužinarja so letošnji	viceprvaki
Slovenije, potem ko so v odločilnem dvoboju 25. marca na Ravnah izgubili tekmo z vrstniki Salonita Anhovo s 3 : 2. Varovanci trenerja Branka Goloba so povedli z 2 : 0 v nizih, nato pa so jim pošle moči in morali so se sprijazniti s porazom.
ALPSKO SMUČANJE
Tilen Debelak iz Črne in Maruša Šteharnik iz Slovenj Gradca sta osvojila naslova državnih prvakov
v veleslalomu med cicibani. Tekmovanje je bilo konec marca na Rogli.
Darjan Čekon je na FIS tekmi v telemark klasik sprintu v Nemčiji osvojil 11. mesto, kasneje seje z 2. mestom izkazal na tekmi za slovenski pokal v telemark veleslalomu v Cerknem.
KEGLJANJE
Prvenstvo v slovenskih ligah je bilo sklenjeno 31. marca. Od šestih koroških ekip so bile v letošnji sezoni najuspešnejše kegljačice slovenjgraške ekipe Gradnje IGEM, ki so osvojile 4. mesto v 1. A državni ligi, medtem ko je bila moška ekipa Elektrarne Dravograd prav tako odlična šesta. VLB ligi je moška ekipa Korotana pristala na 3. mestu, ženska vrsta Korotana pa je bila deveta. V 2. ligi so se Slovenjgradčani uvrstili na 4. mesto, kegljači Fužinarja pa so bili zadnji (deseti).
NAMIZNI TENIS
Zenska ekipa Fužinarja Inter diskonta je tekmovalno sezono 2000/2001 v enotni 2. ligi končala na 6. mestu, moška vrsta pa je v tekmovanju 3. lige dosegla uvrstitev na 8. mesto. Poleg nastopov na ligaških tekmah so igralci in igralke ravenskega kluba v marcu sodelovali še na drugih tekmovanjih. Tako sta se na članskem državnem prvenstvu v Murski Soboti Maja Dretnik in Zala Šetina uvrstili med dvojicami od 5. do 8. mesta. Na tretjem odprtem turnirju za kadete in kadetinje v Ljubljani je Jure Dretnik osvojil 2. mesto, Zala Šetina se je uvrstila med 8, Nina Rupnik pa med 16 najboljših. Na regijskem turnirju za mladince in mladinke na Muti je bil Dretnik v 1. skupini šesti. V 2. skupini je bila Dretnikova tretja, v 3. skupini: 2. Ivana Zera, 3. Tilen Mlinar in 4. Sara Cigler, v 4. skupini pa je zmagala Manca Fajmut, Jernej Ošlovnik je bil šesti.
LOKOSTRELSTVO
Ravenčan Urban Ravnjak, član LD Koroške, stopa po poti svojega očeta Jožeta, kije bil med drugim tudi evropski prvak v lokostrelstvu v disciplini 3 D. Urban je namreč dosegel v marcu imeniten uspeh. Na mladinskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Firencah v Italiji je osvojil v compoundu 5. mesto.
Ivo Mlakar
ALPINISTIČNA NOVICA
24. marca smo se v okviru ALPINISTIČNE ŠOLE odpravili v plezališče Vipavska Bela. Plezanja se je udeležilo 9 tečajnikov pod vodstvom Stanka Miheva. Skupaj smo v štirih urah preplezali 55 smeri do težavnosti 6a, največ pa je bilo tistih z oceno 4c.
Igor Plešivčnik
PLEZALNI VODNIK BO IZŠEL JESENI
Prvi plezalni vodnik Raduha, Peca in Uršlja gora je izšel že leta 1984. Po 16-ih letih je že čas, da uzre luč sveta nova izpopolnjena izdaja, saj se je nabralo že okoli 80 novih plezalnih smeri. Pri zbiranju podatkov za vodnik so se pojavile nejasnosti zaradi slabih opisov in skic, zato je bilo treba nekaj smeri ponoviti. Podatke zbira Stanko Mihev in precej časa je potreboval, da je raziskal vse smeri, ki so bile nejasne. Največ teh je bilo v Raduhi.
Tečajniki predlanske Alpinistične šole -sedaj že pripravniki - smo pomagali pri dodelavi smeri, saj smo si le tako nabrali veliko število vzponov. Pri tem smo preplezali tudi 10 prvenstvenih smeri.
Verjetno je bila lani v stenah Raduhe najpogostejša naveza Stanko Mihev, Franc Pušnik in Igor Plešivčnik. Tudi Dani Vezonik, Ivan Štomik, Iztok Mihev, Boris Santner, Boštjan Butolen, Samo Rupreht in Aljoša Lajbaher so veliko pripomogli, da smo uspeli zbrati vse opise in skice za vodnik še pred zimo.
Star plezalni vodnik je izdala takratna Strokovna komisija za alpinizem pri ZTKO Ravne na Koroškem in je bil le za interno uporabo. Novega pa bo izdala Planinska zveza Slovenije, predvidoma jeseni 2001, in bo za zunanjo uporabo, saj bo zajemal tudi koroška plezališča, ledne slapove in balvane.
Igor Plešivčnik
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače. Tel.: (02)-82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si
Tisk: Z1P center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Glasilo je obdavčeno z 8-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
KADROVSKA GIBANJA
V FEBRUARJU
Konec februarja 2001 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.550 zaposlenih; v zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo zaposlenih 458 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.124
STO	729
NOŽI	193
OPREMA	162
LOGISTIČNI CENTER	116
ENERGETIKA	106
STAN. PODJETJE	18
ZIP CENTER	102
STYRIA VZMETI	146
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	7
VOGARD	73
ŠERPA	119
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	50
FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja
V železarskih družbah so februarja našteli pet sklenitev delovnega razmerja.
V Nožih so za določen čas zaposlili dva iskalca zaposlitve, v Metalu in STO pa po enega. V Opremi imajo odslej enega pripravnika.
Prekinitve delovnega razmerja
Februarja je bilo v železarskih družbah prekinjenih osem delovnih razmerij.
Iz ZIP centra sta dva zaposlena odšla sporazumno, eden pa seje invalidsko upokojil.
Ista razloga sta bila vzrok za tri prekinitve delovnega razmerja v Logističnem centru: dva zaposlena sta se invalidsko upokojila, eden je delovno razmerje prekinil sporazumno.
V Metalu in STO so zabeležili po eno prekinitev delovnega razmerja: v prvem podjetju je bila vzrok zanjo invalidska upokojitev, v drugem pa sporazumni dogovor.
Od drugih družb na območju železarne, ki so vključene v to rubriko, so prekinitev delovnega razmerja zabeležili le v podjetju Styria Vzmeti, kjer sta dva zaposlena dala odpoved in jima je delovno razmerje prenehalo sporazumno, ter v Transkorju, kjer se je en delavec invalidsko upokojil.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 67
Nagradna križanka št. 66 - REŠITEV VODORAVNO: TAR. TRSTIKA, RNA, ANTIGONA, OTISK, OTOLIT, BONITETA, ILI, ENEJ, RIN, BIK, NARAVA, IRENA, TŠ, JETIKA IKT, TOK, VAZA, CERAR, SLEPAR, ARAŠID, ANEKS, CK, ČO, ZALA.
Žreb je določil, da nagrade prejmejo: RAJKO JEVŠNIKAR (posodo za hlajenje pijače),
JULIJANA JESENEK (stensko uro) in LAZO SAVIČ
(dežnik).
Nagradna križanka št 67: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 26. 4. 2001 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
GRŠKI
FILOZOF
LOVILNA
ZANKA
KAVBOJEV
STAR
SLOVAN
SLO.
MINI-
STER
PAVLE
GORATA POKRAJINA V S. ARABIJI
IK
SLIKAR, KI SLIKA KRAJINO
GRŠKA
ČRKA
PREBIVA-
LEC
AMANA
STRANICA
TRIKOTNI-
KA
PREBIVA-
LEC
IRSKE
MESTO NA JV ŠPANIJE
ŽABJE
OKONČINE
TROPSKI
SADEŽ
POPOTNIK
N
PISMENA
OPOMBA
N
GR. BOGI-
NESREČE
MORSKIH
GLOBIN
KRATICA ZA JEZIK NA
LETALIŠ-
ČIH
TONE
SVETINA
K
NATRIJ
KNEŽEVINA OB AŽURNI OBALI
PREBIVA-
LEC
TROJAN
DIKTAT
POKRAJINA NA KITAJSKEM
B
IF
SLAB
PESNIK
ZENSKO IME (ANA) VRSTA TKANINE
RIMSKI
BOG
LJUBEZNI
POSTAVA
M
SLO.
FILM.
IGRALKA
(HA)
KRAVJI
SAMCI
JEZERO V AZIJI
RAZTRGA-
NO
OBlAČIIX)
EDEN
IZMED
PLANE-
TOV
TUR. KRAJ V KVAR-NERU
IRSKA
ARMADA
BIBLIJSKI
VELIKANI
VRSTA
GLASBILA
N
GORA V ŠVICI
NUKLEAR-
NA
ELEKT.
KRŠKO
RIMSKI
CESAR
SRČNI
NAPAD
SOLMIZA-
CIJSKI
ZLOG
PAPEŽEV
LETNI
DOHODEK
JEZIK
BANTUJ-
CEV
Bližajo se meseci, ko so sprehodi in izleti v naravo najlepši. Zato bomo trem reševalcem, ki bodo pravilno izpolnili križanko in imeli še srečo pri žrebu, poslali darilo Koroškega meddruštvenega odbora planinskih društev:
Vodnik po Koroški planinski poti in Dnevnik Koroške planinske poti.
Upamo, da se bodo nagrajenci z njuno pomočjo podali na pot in nam pozneje sporočili
vtise s koroških gora.
IME IN PRIIMEK:.......
PODJETJE OZ. NASLOV: