l/ v ODNOS MED BRALCEM IN BESEDNO UMETNINO V LUČI ANGLEŠKE LITERARNE KRITIKB (doktorska dissrtacija) META GROSMAN 137 O II 235929 O Slljl -1 1 PREDGOVOR Pradmat našs raziskavs je odnos med bralcem in besedno umetnino, kot ga obravnava angleška literarna teorija našega stoletja. V obravnavi bomo poskusi¬ li kritično osvetliti predvsem tiste angleške lite¬ rarnoteoretične in kritične spise, ki se ukvarjajo izrecno z odnosom med bralcem in besedno umetnino tar s tem odnosom povezanimi problemi. Pri tem nas bodo še posebej zanimala tista dela, ki odnosu med bralcem in besedno umetnino pripisujejo osrednji pomen in poskušajo prav na temelju tega odnosa zgraditi celo¬ vite teorije literarne vrednosti. Zanimala pa nas bodo tudi vsa tista dela, ki se kakorkoli ukvarjajo s problemi odnosa med bralcem in besedno umetnino nasploh ali pa z bralčevim odnosom do posamezne pesmi ali romana kot specifičnima oblikama tega od¬ nosa. Gradivo za pričujočo disertacija ja bilo zbrano v latih 1961 do 1969» Pri tore ara uporabljala nselednj® knjižnico 5 knjižnico oddelka za germanske jezike in književnosti s tar Britanskega Muzeja (v letih 1963 in 1964}, ifew Vork State Library (1964 in 19S5) iri Miami Univeraity Library (1964 in 1965) ter specializiran® kaialpžrts - s';; k bibliothak v MOnchnu (XS6?) in Univeraitifes Sibliothek Greš (1967-1969). To gradivo sam izpopolnila e primerjavo in križno kontrolo obstoječih bibliografij, ki jih na¬ vajajo posamezne študije s tega področja, ter a pomočjo letnih pregledov študij ne področju anglistika; Y f er^ s Werk E nglish S tudi as i n Reviee of English Studiee . Med bivanjem v ZDA sta mi pri zbiranju gradiva pomagala z nasveti profesorja dr. Robert Almy in dr. William Pratt, ki sta oba strokovnjaka za moderno angleško in ameriško literaturo in kritiko, pozneje pa eo mi pomagali še številni drugi anglisti. Tako mi js pri zbiranju historičnih podatkov pomagal predvsem profesor dr, Janez Stanonik, ki je hkrati tudi moj mentor pri pričujoči raziskavi. Ko sem aa vrnila v Jugoslavijo, pa mi je pri dobivanju številnih knjig iz Velike Britanije pomagala zlasti knjižnica britanskega sveta v Zagrebu, ki mi Je vsč let posredovala knjige iz številnih angleških knjižnic. Tako zbrano obsežno gradivo je zastavljalo težak problem izbora in prsdstavitvs. Medtem ko js bil izbor ključnih dpi, to je študij, za kafcsrs je značilno osrednja zanimanje za odnos msd bralcem in besedno umetnino, ralativno lahko rešljiv problem, toga nika¬ kor ni mogoče trditi o izboru tistih dal, ki obravnavajo -i 3 odnoa med bralcem In besedno umetnino le mimogrede ali pa pomenijo reakcije na dela, ki obravnavajo odnoa med bralcem in besedno umetnino kot osrednji problem literarne teorije, Tu je nastopil poseben problem: razmejitev med angleškimi in ameriškimi avtorji, saj tako zaradi pogoste fluktuacije avtorjev med obema deželama kot tudi zaradi sočasnih objav posameznih del na obeh straneh oceana in predvsem zaradi stalnega močnega medsebojnega vpliva velikokrat ni mogoče potegniti jasne črte med angleško in ameriško literarno kritiko, temveč pogosto govorimo kar o modemi anglo-amariški kritiki, Kar pa je predmet naše obravnave aamd angleška zanimanje za odnos med bralcem in besedno umetnino, nas bo v načelu zanimalo le to. Od ameriških prispevkov na terr^jodročju bomo vključili v obravnavo le tiste, brez katerih bi bila vsebinska ob¬ ravnava našega problema okrnjene, in seveda tudi tiste, za katere bi lahko rekli, da so na angleških tleh dobili stalno domovinsko pravico in so tako nepogrešljiv sestavni del angleške kritike. Ne bomo pa vključili raznih samo¬ stojnih obravnav tega problema in tudi ne nekaterih bolj ali manj pomembnih odzivov na stališča posameznih angleš¬ kih avtorjev, čeprav jih bomo sem in tja tudi omenjali. Posamezna angleška dela, ki obravnavajo odnos wd bralcem in besedno umetnino, bomo obravnavali praviloma v kronološkem zaporedju, in to v upanju, da bo tak način obdelave že sam po sebi pripomogel tudi k zgodo¬ vinski osvetlitvi zanimanja kritike za odnos med bralcem 4 in besedno umetnino. Vse ključne študija za katere ja značilno osrednje zanimanje za besedno umetnino, bomo tako razporedili po avtorjih in letnici prvega izida. Tista dala, ki ne pomenijo samostojnega dosežka na področju odnosa med bralcem in besedno umetnino in v katarih ima zanimanju za odnos msd bralcem in besedno umetnino polemično naravo gloda na stališča kakšnega drugaga dela bomo otravnavali skupaj z avtorjem tega drugega dala. Tako borno na primer v poglavju, ki prikazuje odzive na dela I.A.Richardsa poleg neposred¬ nih reakcij v raznih revijah obravnavali ne glade na leto objave tudi vse avtorje, ki svoje clalo tako ali drugače navezujejo net I.A.Richardsa, to še zlasti, ča njihovo delo ne pomeni kakega novega dosežka kritike. V takem zaporedju prikazano avtorje in njihovo delo si bomo prizadevali tudi sproti oceniti, medtem ko h nmo v zadnjem poglavju podali analizo vseh značilnosti in oceno dosežkov angleškega literamokritičnega zanimanja za odnos med bralcem in besedno umetnino v petdesetih letih našega stoletja. 5 VSEBINA I. POGLAVJE Zgodovinsko ozadje zanimanja kritike zrn odnos mad bralcem in besedno umetnino v angleški kritiki II. POGLAVJE Poskusi angleške kritike prodreti v odnos med bralcem in besedno umetnino v Istih 1921 do 1923 20 Percy Lubbock 21 ( Laacellea Abercrombie 25* Vsmon Le® 31 in drugi avtorji 39. III. POGLAVJE X»A« Richarda 44 The Foundations of Asathatics 46» The Meaninn of Meanlng 40» Prdnciples of Literary Criticism 53» Science and Postry 02» Practical Criticism 65 5 in druga dela 72» Ocena Richardsovega doeažka 75 IV. POGLAVJE 97 Odmevi na Richardsovo teorijo,H» Read in druge ocena revije THE CRITERION 99» T.S. Eliot Xo4» Mongtgomori Belgion llo ? 0» W« Harding 113» F» 8 , Leavi® ter druge ocene revije BCRUTINV 119» Micneej. Roberta I24> flostervor Hamilton 123» D,G. Jams® 135» Thomas Clark Pollock 142 in J. (3. Spsul- ding 145» W»H.N. Hotopf 149, Jaroma P. Schiller 153, Odmev v angleški splošni estetiki 156, Ocena odziva kritike na Richardsovo teorijo 160 ©tran 8 -1 6 V. POGLAVJE stran V/illiam Empson 166 Seven Types of Ambiauitv 167 Th e Štruc tu ra of CornpiRK Words 176 Odziv kritika na Einpsanovo dalo 18o VI. POGLAVJE Maud Bodkin 192 Archetypal Pattarns in Poatry VII. POGLAVJE Premiki v zanimanju kritike za odnos med bralcem in besedno umetnina (l93o~196o) 2c2 VIII. POGLAVJE C.&.Lewis 213 Stu d ies in Vvords in en Experim en t in Gritictsm Odziv kritike na C.S.Lewisovo delo 229 IX. POGLAVJE Zgodovinski prikazi odnosa med bralci in literaturo 231 D oLeavis, Fiction and the Reading Public 237 X. POGLAVJE Sklep 247 Značilnosti in rezultati zanimanja angleške kritike za odnos med bralcem in besedno umotnino DODATEK 279 OPOME Poglavje I 285 Poglavje II 287 Poglavje III 291 Poglavja VV 311 Poglavje V 331 Poglavje VI 342 Poglavje VII 345 Poglavje VIII 348 Poglavje IX 355 Poglavje X 367 Dodatek 369 BIBLIOGRAFIJA 371 7 every effort to formulata tha ccmmon element ia limitsd by tha limitations of particular man in particular pleces and at particular times; and tbese limitations bscome manifest in the perapective of hiatory. T.S. Eliot -1 c I. POGLAVJE Zgodovinsko ozadje zanimanja kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino v angleški literarni kritiki Na začetku naše obravnava o zanimanju kritike za odnos med bralcem in besedna umetnina bi radi na kratko prikazali nekaj elementov, ki sestavljajo ozadje tega kritičnega zanimanja in ki so nedvomno prispevali k sorazmerno pogosti tematizaciji odnosa med bralcem in besedno umetnino v angleški literarni teoriji in kritiki« Naš uvod nima namena dati podrobno znanatvsno analizo številnih dejavnikov, ki v Angliji na začetku dvajsetega stoletja pogojujejo veliko naraščanja zani¬ manja kritike za odnos med bralcem ln besedno umetnino. Kot bo razvidno iz našega orisa, so ti dejavniki zelo kompleksni in raznoliki! zato bi sistematični prikaz 9 in analiza vseh dejavnikov* ki sc« v ozadju zanimanja kritike za odnoa med bralcem in besedno umetnino, že sama zahtevala samostojna razpravo* taks raziskava pa presega meje našega ožjega zanimanja. Maš uvod se bo omejil zgolj na prikaz nekaterih glavnih dejav¬ nikov* ki so na začetku dvajsetega stoletja oblikovali zanimanje angleške kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino, z upanjem, da nam bo omogočil vpogled v motive, ki so usmerjali zanimanje kritik© za odnos med bralcem in besedno umetnino, in teko tudi boljše raz umevanje tega zanimanja, V prikazu bomo upoštevali predvsem tiste zgodovinske elemente in značilnosti angleškega litararnokritifinega in kulturnega položaja nasploh, katerih vpliv opažamo v delih domala vg®h kri.tikov, ki se tako ali drugače ukvarjajo b problemi.odnosa med bralcem in besedno umetnino. Razločevanje med zgodovinskimi elementi in sodobnimi značilnostmi anglsšksga kulturnega položaja je v tam primeru le teoretično5 sodobni kulturni položaj je namreč ponavadi pogojen prav s konkretnim zgodovin¬ skim razvojem in torej tesno povezan s preteklostjo. Zgodovinski aspekt in sodobni aspskt sta tako ve¬ likokrat la dve plati istega pojavej tako je na primer sodobna zavest o pomembnosti bralcev tesno povezana z njihovo zgodovinsko pomembnostjo, Zato bomo te dejavnike poskusili označiti raje vsebinsko. Z vsebinske plati lahko razločujemo tri najpomembnejše 10 skupine takih dejavnikovs prvič s zgodovinski in sodobni pomen bralcev n® angleškem literarnem pri¬ zorišču, drugič, globoko prepričanja o pomembnosti liter©tura,ki je pogosto združeno e prepričanjem, da prav literatura lahko pomeni odrešilno silo modernega svata, in tretjič, razvoj madsmih znanosti, ki vedno bolj vplivajo na vsa področja človekovega delovanja* Široko razširjeno prepričanja a velikem pomenu bralcev za literaturo smo navedli na prvem mestu zate, ker 63 nam zdi, da js prav ta element značilen za angleško kritiko. Splošno priznana vloga, ki jo je na angleškem literarnem prizorišču imela hitro naraščajoča publika "common readera", je enkrat za vselej opozorile angleška kritike na pomen bralcev. Pomembna vloga bralcev je v svojih zgodovinskih oblikah predmet številnih literarnozgodovinskih in kritičnih študiji, medtem ko poznavanje telesne vloga bralcev literarnim kritikom preprosto onemogoča, da bi prezrli pomen bralcev« šinagi neanglsški kritiki štejejo prav veliko naraščanja publike ir« njen vpliv na literarno produkcijo v Angliji, ki je sledil na¬ raščanju, za specifično značilnost angleškega literarnega 2 prizorišča , medtem ko angleški kritiki pogosto obrav¬ navajo pomen bralcev ne glede n® to, ali zavzamejo do stalno naraščajočega števila modamih bralcev pozitiven ali negativen odnos, Zato se nam zdi, da pomeni široko razširjena zavest o splošnem pomenu 11 bralcev enega najpomembnejših virov zanimanja kritike 2® odnos med brale« in besedno umetnino in hkrati tudi tisti vir, ki js posebno viden prav v angleški kritiki* Neposredno ali posredno zanimanje za odnos med bralcem in besedno umetnino v Angliji pogosto spremlja poskusa in prizadevanja kritika za utemelji¬ tev pomena in vrednosti literature* Mnogi angleški kritiki namreč menijo, da nsora biti literatura - če naj bo pomembna - predvsem učinkovita5 z drugimi be¬ sedami? imeti mora bralce. Koncept literature same po sebi, to js brez bralca,, ki bi jo oprfemal in tako dopolnjeval pisateljevo delo, se zato številnim angle¬ škim kritikom dvajsetega stoletja zdi nesmiseln in nesprejemljiv« Zato njihovo prizadevanje utemeljiti pomen literature pogosto vključuj© tudi vsestransko zani¬ manje za bralce in za odnos med bralcem in besedno umet¬ nino. V zanimanju kritike za odnos meri bralcem in besedno umetnino in še posebej v poudarjanju komunikativnosti literature in enačenju literature a komunikacijo tako prepoznamo tudi značilno reakcijo na larpurlartisticno usmeritev konec devetnajstega stoletja. Po drugi strani pa se poskusi utemeljiti družbeno pomembnost [cesto tudlkoristnot) literature v angleški literarni kritiki ujemajo s prvimi začetki te kritike, s Sidnayevo An Apologis for Poatrv , v kateri 8idney, sledeč Beračevemu aut prodesse,... 12 aut dslactara, zagovarja koristnost poezije in ji pripisuj® večji pomen kot moralni filozofiji in tudi zgodovini. Prizadevanje za utemeljitev velike pomembnosti literature doživi v Angliji konec devetnajstega stoletja korenito spremembas v tani času se zdi, da bo ob spremenjeni podobi sveta edino literatura lahko nadomestila izgubljeno vero, in zato Matthev* Arnold prav literaturi pripiše vlogo odrešilne sile človeštva, 8 tsm svojim stališčem je Arnold neposredni predhodnik modoma angleške kritike« Njegovo dediščino srečujemo v obliki številnih citatov in pogostega sklicevanje, na njegovo avtoriteto v delih 1, A, Richardsa, F, R» Leavisa, Q. D, Lsaviscve ter številnih drugih vodilnih angleških kritikov, ki se zanimajo za odnos med bralcem in besedno umetnino* Zaradi močnega vpliva Arnoldovih stališč in njihovega osrednjega pomena za moderno angleško kritiko jih bomo poskusili na kratko orisati, Prepričani smo namreč, da nem bo to pomagalo osvetliti in razumeti značilen polemični ton, ki ga bomo pogosto srečevali v zanimanju kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino, 3 Znameniti Peaoockov napad na poezijo , kjer avtor ne odreka poeziji šemo vsakršen družbeni pomen, marveč tudi trdi, da ja poezija v svetu znanosti navaden anahro¬ nizem, Je skupaj z raznimi drugimi "literaturi sovraž¬ nimi" dejavniki spodbudil Arnolda, da je svoje pesniško pero zamenjal za kritičnega, seveda v obrambo pomena literature in literarne kritike, -1 13 Ža v uvodu k svojemu delu Gulturs and Anarchy jrlaa, da je namen njegovega eseja priporočiti literaturo kot najboljši pripomoček za rešitev iz obstoječih težav. In ko končuje obsežni dokaz, d® je kultura edina možna alternativa sicer preteči anarhiji? odločno zatrjuje? Trough culture sesms to lie our way, not 4 only to perfeotion, but ©ven to safety* V poznejšem eseju K Tha Study of Fostry' 8 , ki je izšel kot predgovor k Wardovi izdaji English Posta (1886 )% Arnold povsem ja©*« oblikuje svoje prepričanje o odrešilni vlogi poezije? ki naj bi človeštvu v naj- hi#lh časih dajala edino oporo in nadomestila celo varo, prepričanje? ki tako ali drugače oblikovano S srečujemo pozneje pri številnih angleških kritikih* # . j Ta in podobna Arnoldova stališča so skupaj z njegovo razlago funkcija literarne kritike izho¬ dišče velikega dela angleške literarne teorije in kritike v dvajsetem stoletju, Šs posebej pa so temelj tistemu delu angleške kritike? ki si, izhajajoč iz globokega prepričanj® o koristnosti učinka litera¬ ture, prizadeva napraviti literaturo res ker najbolj učinkovitos taka z razlago posameznih literar¬ nih del kot tudi e teoretičnim pojasnjevanjem od¬ nosa med bralcem in besedno umetnino* V šalji učin¬ kovati na bralca zato prepoznamo enega izmed pomemb¬ nih motivov, ki so v začetku našega stoletja vodili 14 k zanimanju kritike za odnos msd bralcem in besedno umetnino« Seveda ta želj® vedno vključuj® prepričanje o pomembnosti učinkovanja, ta pa vključuje globoko prepričanje o pomembnosti predmeta, ki naj učinkuje, to je o pomembnosti literatura. Prav zate moremo šteti Arnolda za začetnika moderne; angleška literarne kritike« Zagovor pomembnosti literatur® se zdi angleškim kritikom v začstku dvajsetega stoletja toliko bolj nujen zaradi takratnega razvoja kulturnega položaja, ki ni dopuščal nobenega dvoma o tem, da ss ja spor mad pisateljem in družbo, ki sa ja pojavil v obdobju romantika za oba končal uaodnot v popolni izolaciji med obema* '“'Stari načini življenja" in "organska družba", v kateri 00 ljudje spontano komunicirali med seboj in tako omogočali obstoj "tradicionalnih G visokih standardov" , postanejo sarao še spomin na erečno preteklost, ki spričo "modernih uporabnikov množičnih komunikacijskih sredstev" mnoge avtorje navdaja z globoko melanholijo. Široka angleška publika bral¬ cev je v modernem svatu prenehala obstajati; namesto nje se pojavijo specializirani ozki krogi bralcev, ki jih ločijo nepremostljive pregrade* Msdtsm ko večina bralcev (teko imenovana low-brow publika) bare le še množično literarno plažo, postajajo bralci, 7 ki berejo "visoko" literaturo, vedno redkejši, Ta sprememba ee kaže tudi v literaturi, ki dokončno 15 preneha biti sestavni dal kulture obče človeška skupnosti ter dobi namesto osrednjega mesta v B njenem življenju položaj “neodvisna* 1 umetnosti. Zato postane bolj ali msnj očitncj da js spontane 9 zveza med bralci in literaturo pretrgana* To spoznanja pa epet navaja mnoga avtorja k preuče¬ vanju narave odnosa med bralcem in besedno umetnostjo. Zdi se j da bi prev teoretična spoznanja o naravi tega odnosa skupaj s primarno vzgojo, osnovano na takem temelju, lahko prispevala k ponovni vzpostavitvi bolj¬ šega odnose med bralcem in besGdno umetnino in tako pripomogla k zaželeni realizaciji pozitivne vloga literature, Zanimanje za odnos med bralcem in besedno umetnino in še posebej nekatere njegova značilne poteze so naposled pogojene z modernim razvojem raznih znanosti. Tako vodi v svetu vse bolj prevladujoče znanosti prizadevanje po utemeljitvi pomena literature k iskanju "realnejše podlaga" za utemeljitev njene vrednosti, realnejša podlag® p® postaja vedno pogosteje sinonim za telj znAnatveno osnovo. Zato v poskusu pokazati vrednost besedne umetnine na podlagi njenega neposrednega učinka naposled prepoznamo tudi težnjo najti stvarnejši temelj za vrednotenje literature. V kontekstu modernih zna¬ nosti je neposredni učinek besedne umetnin® vedno 16 pogosteje pojmovan kot psihološki učinek besedne umetnina na bralca, medtsm ko vrednost literature pogosto postana "psihološka vrednost 5 '-, Čaprav poskus pokazati tako iroano ano neposredno "psihološko 3 ’ vrednost literature izvira iz želje zagotoviti realnejšo podlago za vrednotenje literatura, to ša na pomeni, da so tako doseženi rezulati 'realnejši prikaz vrednosti literature ali realnejša podlaga z® njeno vrednotenje. Takšna psihološka is paritev nujno navaja posamezne literarne kritika k vedno večji uporabi izsledkov psihologije, 'Podobno pa vodi oo rugi strani zanimanja za u^hkovsnja besedne umetnine n® bralo® k zanimanju za pomen in delovanje besed, torej v semantiko in na področje lingvistike,. Novo zanimanje literarnih kritikov po¬ gosto na široko odpira vrata vplivu psihologij®, lingvistike in tudi drugih ved, mati katerimi morama omeniti zlasti antropologijo, biologijo in zgodovino, katerih izsledke angleška literarna kritika up rablja vsa pogoste ja. Vpliv modemih znanosti opazimo lahko tudi pri obravnavanju odnosa med bralcem in besedno umetnino, ki poleg pogosto ker preveč znan¬ stvenega dpi&a uporablja tudi izrazita eksperimental¬ no metodo, katere rezultati rabijo kot gradivo za analizo. Teko lahko ugotovimo, da ja prav s poudarjenim za¬ nimanjem za adnoe med breloam in besedna umetnino postala angleška literarna kritika "modema kritika ” 17 -J v pomenu, ki ga je definiral S« E. Bymsn kot M the organized use of non-literary techniquaa and bodle© of knowledge to obtain insigbta in to literature* w3- ° V zanimanju za odnos med bralcem in besedno umatnino prepoznamo težnjo po znanstvenosti literarne kritike v treh značilnih oblikah! v bolj ali manj sistematični uporabi izsledkov psihologije in semantika, v globoki potrebi po temeljiti spremembi tradicionalnih pogle¬ dov na literaturo in končno v uvadbi bralca kot funk¬ cije literature# Medtem ko bo orisane tri glavn® skupine dejavnikov elementi splošne kulturne afera® fara, v katsrl zašle- dujemo izrazito povečanja zanimanja kritike za so odnos med bralcem in besedno umetnino, seveda v delih posameznih avtorjev, ki obravnavajo odnos, ti slamsnti navzoči v zelo različnih razmerjih ter kombinacijah in včasih celo Is v obliki odklonilne reakcije na splošne težnja, Glede na to moramo že na začetku ugotoviti, da zanimanje angleške kritike za cdnoa med bralcem in besedno umetnino navzlic skupnemu predmetu in skupni kulturni atmosferi precej variira tako po obsegu zanimanja kot tudi glede posameznih problemov, ki jih vključuje« Ti razločki seveda niso samo posledica različnih iz¬ hodišč in različna kombinacije obravnavanih elemen¬ tov« temveč predvsem tudi različnega pomena, ki ga posamezni avtorji pripisujejo odnosu med bralcem 18 \ in besedno umetnino* 'čeprav j® zanimanje za odnos med bralcem in besedno umetnino v angleški literarni kritiki precej razširjeno f poskušata la dva avtorja na tem temelju zgraditi tudi celovita sisteme literar¬ ne vrednostis I* A, Richarde in G* 8« Lawie» Zaradi njunega osrednjega zanimanja za odnos med bralcem in ) besedno cestnino se bomo prav pri obravnavi njunih del zadržali najdlje* medtem ko brano nekaterim drugim avtorjem* ki odrn® med bralcem in besedno umetnino obravnavajo kot podrejen problem, posvetili sorazmerno manj pozornosti. Nekateri avtor*ji pri obravnavi odnosa med bralcem in besedno umetnino včasih prehajajo ns obravnavo odnosa splošnejša narava, to je odnosa mad publiko in umet¬ nostjo nasploh* Če ja to njihovo zanimanje povezano z obravnavo odnosa med bralcem in besedno temetnino, ga oomo praviloma vključili v naš prikaz. Na bomo pa upo¬ števali tistih del splošno estetske narave, ki obrav¬ navajo predvsem la odnos med publiko in umetnostjo in le izjemoma tudi odnos med bralcem in besedno umetni¬ no* Odnos med bralcem in besedno umetnino se nam zaradi specifične narave oasadne umetnine zdi toliko poseben, da je talca omejitev na le upravičena, marveč tudi nujna* Prav tako ja primerjava postavk in dosežkov na področju odnosa med bralcem in besedno umetnino s postavkami in dosežki na področju odnosa msd publiko in umetnostjo nasploh poseben problem, ki presega 19 iseja našega zanimanja. Zato bomo v prikaz vključili la dela* ki obravnavajo odnos n?ed bralcem in bafiedno umstnino, Bssadrva umet¬ nina bo za nas pomenila poljubno literarno dsloj kadar pa pasimszni avtorji obravnavajo ta odnos v njegovi specifični obliki t m primer kot odnos bralca do posa¬ mezna paemi ali romana, bomo tudi mi upoštevali to omejitev* medtem ko bomo po dragi ©tesani &m in tja uporabljali bolj splošno oznako - odnos used bralci in literaturo, kadar borno govorili o tem odnosu v širšem in še posebej v zgodovinskem kontekstu, 20 XI. P G SLAVJE Poskusi kritike raziskati odnos med bralcem in besedno umetnino v letih 1921 do 1923 \ . V tem poglavju bcma obravnavali poskuse kritike, ki as okvarjaja z naravo in pomenom odnosa med bralcem in besedno umetnino v letih 1921 do 1923« V tem okviru bomo predvsem poskušali prikazati pri¬ zadevanja treh avtorjevi Percyja^- Lubbocka, Laecellesa Abercrombisja in Vemon Lee (Violet Pegat) , omenili pa bomo tudi nekaj drugih avtorjev, katerih dela so problsmateko men j zanimive; vendar pa kažejo na zanimanje za odnos med bralcem in besedno umetnino, ki ja bilo v tam času precej razširjeno« Pri obravnavi se bomo vseskozi omejevali le na tiete 21 postavk® v teoriji omanjsnih avtorjev* ki zadevajo nase osrednje zanimanje* zato ne tono omenjeli drugih njihovih stališč« PERCV LUB80CK Percyja Lubbocka vodi pri razmišljanju o odnosu med bralcem in besedno umetnino predvsem zanimanje za problem načina bivanja romana* ki a© mu kaža kot osrednji problem kritike. Svoje delo THE CRAFT OF FICTION* prvič je izšlo leta 1921 in Jb v naslednjih petih latih doživelo še šest ponatisov* začenja z zanimivim opisom težav* ki jih ima literarni kil tik zaradi neoprijemljivosti romane« Kar je le-ta lahko Besna v našem duhu* natančna ja v bralčevem spominu* es vedno izmika kritični presoji? To graep ths ahadowy and fantssmai fona of a book * to hold it fast* to tum it o ver and to survey it at laisurs - that ie ths affort of a critic of bcoka, and it is psrpatually defeated. Nothing* no pcwer, will keep ® book staady and motionleBS bsfore us* so that »a may heve tima to exemine it® ehapa and dseign. As quickly as ws raad* it malta and shift® in ths mmaryi oven ©i th® moment whsn th® last pega is tumad, a graat part of the book* its fine# deteil* ia alrsady vague and doubtful, A littls latsr* a few days or montha, how much 22 is raally left of it? A cluster of impressiona, soma clear point emsrging from a mist of uncartainty, this is ali we can hope to posaess, gen orally epeaking, in the name of a book. Ko Lubbock nadalje pretrese vse vidike dejstva, da knjige same po sebi ni mogoče zaznati, da je roman tako odvisen od vsakokratne kreacije posameznega bralca in da le v njegovem spominu lahko dobi avojo obliko, podaja domiseln opis, kako vsak bralec zaae oživlja roman. V tem procesu je vsak bralec romana tudi sam romanopisec. Lubbock meni, da es bralčeva dejavnost pri poustvarjanju romana ne razločuje od drugih njegovih vsakdanjih dejavnosti in da je v bistvu prav tako naravna 2 kot njegovo dihanje. Z mislijo, da med doživljanjem romana in vsakdanjimi življenjskimi izkušnjami ni nikakr¬ šnega posebnega razločka, es Lubbock pridružuje tistim avtorjem, ki med estetskim doživetjem in drugimi člove¬ kovimi doživetji ne priznavajo nobenega posebnega raz- 3 ločka. Vendar pa Lubbocka to spoznanje ne vodi k utemeljevanju enakosti obeh doživetij, ampak nasprotno, k iskanju možnosti za razloček. Zato uvaja pojem kritičnega bralca, ki v nasprotju s preprostim bralcem v romanu poleg zgodbe, oseb in podobnih lažje dostop¬ nih sestavin odkriva tudi njegovo obliko. Pri takem načinu branja, avtor ga imenuje "kreativno branje", se mora bralec v knjiga teko poglobiti, da v njej odkrije tudi njeno zgradbo, oziroma natančneje, njena strukturalna 23 načela in umetniške prijeme, ki jih je pisatelj upo¬ rabil. Večji dal Lubbockove študije The Craft of Fiction je posvečen odkrivanju takih stilističnih prijemov v posameznih znanih romanih; to naj bi bralcu pomagalo w 4 razviti sposobnost za kritično branje, Lubboch poudarja pomen bralčeve poustvaritve romana predvsem zaradi spoznanja, da pisatelj preprosto ne more prenesti knjige v bralčeve možgane kot nekakšen milni mehurček, V tej zvezi tudi podčrtuje, da 8 tem, ko bralec postane tako rekoč tudi romanopisec, hkrati sprejema nase odgovornost za evojo poustvaritev. Zato si ne sme nikoli privoščiti misli, da je roman zgolj stvar avtorja. V nasprotju s poznejšimi teorijami dru¬ gih avtorjev, ki zahtevajo pasivno predajanje bralca, lahko vidimo v tem upravičeno poudarjanje potreba po bralčevem aktivnem sodelovanju• Lubbockovo poudarjanje podobnosti procesa branja s pro¬ cesom doživljanja vsakdanjega sveta pa se nam zdi vsaj tu in tam pretirano. Le na enem mestu omenja Lubbock v svoji študiji tudi razloček med obema obravnavanima procesoma, namreč, ko ugotavlja, da bralec v odnosu do svata 60111 tudi izbira, medtem ko mu v odnosu do romana 5 to ni potrebno. Tu namreč opravi izbor zanj poprej že pisatelj, čigar vodstvu potem bralec sledi. Vendar pa ta razloček ni razviden iz Lubbockovega osrednjega opisa procesa branja, v katerem poudarja le podobnosti med obema procesoma 6 . 't -i 24 To toliko bulj, ker tudi tu pravi* ega je podse vestno izbiral } iz Časar bi logična sledilo, da gre tudi v procesu branja za določen izbor elementov iz razpo¬ ložljivega gradiv®. Kljub vasm podobnostim, ki jih je mogoče najti med obema procesoma, as nam vendarle zdi, da je Lubbock prezrl tisti temeljni razloček med procesom branja in drugega vsakdanjega doživljanja, ki je očital celo pri najbolj *zaupljivih" bralcih, V mislih imamo razloček v načinu emocionalne udeležbe pri obeh procesih, raz¬ loček, zaradi katerega nas drugače pmsuns novica o smrti ljubljene osebe ali celo daljnega znanca, kot pa š® tako živo opisen propad cele vojske, Ta razloček na leži toliko v intenzivnosti, marveč bolj v načinu emo¬ cionalne udeležbe. Zdi se, da je Lubbock prezrl ta raz¬ loček zato, ker ga zanima predvsem, kako roman kot slika določane realnosti lahko obstaja za bralca, kako jo bralec poustvari na podlagi pisateljevih besed. Na zanima pa ga bralčeva čustvena udeležba pri tem pou¬ stvarjanju, čeprav ima le-ta tudi bistven vpliv na nje¬ govo doživetje ramana. Ker pri tem ns gre za osebne interese in prizadetost, vidi bralec osebe in dogodke drugače kot v svojem življenju* bolj neprizadeto in zato velikokrat bolj natančno. Kljub sem in tja kar preveč enostranskemu poudarku pa pomeni Lubbockovo delo za čas, v katerem je bilo pre¬ pričanje o apriorni posebnosti estetskega doživetja še precej splošno, zanimiv premiki bralčevemu doživetju 'f 25 besedna umetnine ne pripisuje ncbanlh apriornih estet¬ skih posebnosti in hkrati že opozarja na bistven pomen bralca za roman« Lubbockov koncept nanosa med bralcem in romanom pa se nam zdi še toliko bolj pomemben zaradi njegovega poudarka na bralčevi aktivnosti in zahteve po bralčevi neodgovornosti pri puostvaritvi romana« LASCELLES ABERCROMBIE Komaj leto dni po prvi objavi Lubbockovege dela The Grafi of Fiction je izšlo tudi Abercrombiejevo dele AnEesav To^arda a Thsorv of Art (1922). v katerem ja avtor prvič razložil teorijo, da je literatura v bis¬ tvu komunikacija e To teorijo je pcarobneje obdelal v poznojlstn delu Prlnciplea of Litarai y Gritiuism {1S32}« Čeprav Je meti objavo obeh omenjenih del minilo celih deset let, ki so v Angliji prinesla veliko novih stališč na področju literarna teorije in kritike, vendar ne opa¬ zimo nikakršnega vpliva tega obdobja na Abersi-ambiajavo teorijo« Ta ostane v obeh delih v bistvu neapremanjs - ia, čeprav je prvo delo posvečeno umetnosti nasploh, medtem ko drugo delo obravnava samo literaturo« Zato bomo ob¬ ravnavali c,ca deli Bkupfcj, medtem ko drugih AL-orcram- biejevib del The Idsa of Brest Poetry (1924) in Poetryj Its Musič and Mesnina (1932) na bomo vključili v prikaz, kar ne obravnavajo našega osrednjega problema. 26 odnosa mad bralcem in besedno umetnino* Poglavitna postanka Abercrombiejeve teorije Ja, da ja umetnost izražanja estetskega doživetja, pri čemer u- metnik "prenaša*' svoja doživetje« The artist transfere hia experience to tha raci- pientj and «/s con therefore look on artistic expression sither as getting something out (artistke point of view), or as taking something in (the recipients point of view)t tha something in both cases being aesthetic experinece - but spacializedi specialized in tha act of getting it out and in the act of taking it in , 7 V tem Abercrombiejevem izvajanju ni težko prepoznati značilne slabosti vseh teorij, ki zagovarjajo stali¬ šče, da je literatura v bistvu komunikacija: posamezna umetnina ima v njej zgolj funkcijo "posrednika" med umetnikom in sprejemalcem* Zato js umetnina v bistvu označena le s stališča umetnika - kot njegov umetniški izraz - in s stališča sprejemalca« Pri tem bi redi po¬ sebej opozorili na Abercrombiejavo rabo nedoločnega zaimka "something", zaradi katerega js ta pomanjkljiva oznaka še bolj nedoločna* Abercrombiejavo edino pojasnilo v bistvu prav nič ne razjasni te nedoločnostii Vfhen ws aay that ort oonsists of the axpression of experience, we mean the exprsaaion of ohole />. experisnce: both of the substanca which the world contributss by being sxparlenced and simultaneously of the value which the mind 8 contributss by experlencing. Kot je razvidno iz navedenega Abercrombiejsvega po¬ jasnila, imamo še vedno opraviti le z izrazom in do¬ živetjem* Odnosu bralca do besedne umetnina pripisuje Aber- crombie bistven pomen - v njem vidi funkcijo litera¬ ture. Abercrombie namreč meni, da si ne moramo za¬ misliti nobene dejavnosti brez funkcije, hkrati ko je prepričan, da bi zamišljanje funkcije kot zgolj epi- 9 fenomena pomenilo intelektualno nekoheren tnoet . To svojo teorijo je Abercrombie podrobneje opisal še zlasti, kar zadeva literaturo, v Principles of Litarary Criticism. kjer spet srečono njegovo misel, da litera¬ tura biva prav v komunikaciji med pisateljem in bral¬ cem! For evidently, whatsver else literatura may be, communication it must bel no communication, no literature «* 0 Abercrombie izjavlja, da izhajajo vaa glavna načela njegove teorije iz oerednjs postavka, ki pravi, da li¬ teratura izraža doživetja. In ker jih Izraža v jeziku, ae v tem delu poleg pisatelja in bralca pojavlja kot tretji pojem kritike jeziki glede na to, da literatura komunicira doživetja, čeprav se doživetje ne zgodi v 28 jeziku samem® mora pisatelj ©voje doživetje "pravcati" v teke simbolične ekvivalente jezika* da bralec lahko te simbol® spet "prevede nazaj" v podobno doživetje* V tem smislu pomeni komunikacija za Abercrombieja "zbu¬ janj® podobnih predstav v bralcih"* Da pisatelj to doaažs, mora obvladati bralčeve predstave in domišlji¬ jo tako, da so bralčeva doživetja na koncu kar sa da podobna njegovim lastnim doživetjem* Zato Abercrombie mani, da pisatelj na izdela umabiine vsa dotlej, dokler r.a doseže tega cilja, na glede na to, kake jasno izra¬ žena se zdi njemu samemu* Medtem ko v Abercrombiejsvem opisu procesa komunikacij® nedvomno opazimo določen napredek od njegovega prvega dela do Frinciplsa of Llterary Criticiam s pa v njegovih opisih doživetja samega na opazimo nobenega napredeš* Prej ko alej ostane to doživetje pač predmet komunikaci¬ je in za Abercrombieja očitno tudi ekvivalent besedne umetninei Far literature communioatea ©xpsrienc®5 that is to aay, the sxperisnce ehich lived in the author*a mind must live again in *he reader^s mirrd, It is not enough ta givs the readsr vuhat haa been experiencadj neither le it enough to givs him how the experisnce has besn taksi, The ekperience it self must be given transplantsd frcni one mind to onomojr« Enačenje literatura e sporočanjem doživetja paradokstsl- no omejuje odnos med bralcem in besedno umetnino na 29 bralčevo doživetja* To pa ja zastavilo Abercrombie Ju velik problem, namreč, kako razmejiti doživetja, ki jih daja literatura, od resničnih doživetij bralca, še posebej, ker Aberorcmbie mani, ds doživetja, ki jih daje literatura, ne morejo biti nikoli resnična in zato nujno “zaostajajo” za resničnimi doživetji, Samo "pridobivanje” doživetij se Absrcrombieju ne kaže kot zadovoljiv odgovor na vprašanje o funkciji literature, čeprav je seveda tudi pridobivanje doži¬ vetij samo po sebi pomembno kot "razširitev” življe¬ nja« Abercrombie naposled meni, da doživetja, ki nam jih lahko daje literatura, niso manj vredna (zaradi svoja neresničnosti), ampak so zaradi svoje oblike vredna celo več« Oblika naredi pomembno vsako doži¬ vetje, ki ga daje literatura, Še vbčj tako pomembna doživetja lahka daje samo literatura, to pa po Abercrom- biejevem mnenju pomeni zadovoljiv odgovor na vprašanje o funkciji literature ,* 2 8 svojo teorijo literature kot komunikacije pomembnega doživetja ee Abercrombie skladno vključuje v splošno angleško kritično prizadevanje za obrambo pomena lite¬ ratura na temelju njenega pozitivnega učinka na bralca. Kljub temu pa njegova teorija ni imela niti nasledni¬ kov niti kakšnega omembe vrednega vpliva na poznejše kritične tokove. Vzrok za to maramo iskati predvsem v dejstvu, da se ja poznejša angleška literarna kritika razvijala zlasti v smeri tako imenovane praktična 'i kritike* katere zanimanje Je usmerjeno prav v vsako¬ kratno konkretno besedno umetnino. Prav ta veako- kratna besedna umetnina pa ja, kot srao videli, v Abercrcmbiejevi teoriji najbolj nedoločen pojem. En¬ krat je izključno vezan na pisatelja - kot izražanje doživetja - in drugič podobno vozen na bralca - kot njegovo doživetja - torej teži k temu, do sploh nima svojega lastnega obstoja kot pojem, medtem ko kot predmet v bistvu prehaja v sfero čistih doživetij. Abercrombiejsva teorija literatura kot sporočanja pomembnega doživetja se nam zato zdi precej enostran¬ ska. Ta enostranskost očitna izvira iz Abercrombie¬ jsva polemična usmeritve proti teoriji literature kot čistega izraza in proti raznim larpurlartiatičnim poj¬ movanjem literature, ki so bila tedaj v Angliji precej razširjana. Tako takoj na začetku Abercrorabijevega dela An Eesav towards s thgorv cf Art pritegne našo pozornost ostra polemika s takimi teorijami. Tu avtor med drugim pravi, da Je napačno vsako gledišče, ki trdi, da je komunikacija v umetnosti zgolj naključna. Avtor nadalje meni, da vas te teorije izhajajo iz napačnih filozofskih postavk, namesto da bi izhajale iz "dejstva umetnosti". Zdi se mu namreč, da vsa teorije, ki iz¬ hajajo iz dejstva umetnosti, seveda nujno vidijo komu¬ nikacijo kot osrednji pojem kritika* In zato ima zanje osrednji pomen tudi bralec« Tak polemični ton je zaznaven tudi v mnogih kategorič¬ nih postavkah, koti literatura mora biti komunikacija 31 ali pa ni literatura, doživetje* ki je živelo v pisateljevem duhu, mora biti preneseno v bralčevega in podobnih, čeprav nam Abercrombia nikoli ne pojasni, kako naj &@ ma to zgodi« Abercrombiejeva teorija odpira vrsto zapletenih vpra¬ šanji ali ja besedna umetnina “prevod” pisateljevega doživetja* ali to doživetje na kakršen koli način la¬ hko v enaki obliki zaživi v bralčevem duhu, ali besed¬ na umetnina rea preneha biti besedna umetnine* ko se ne komuniciraj na ta vprašanja pa nam avtor ne daje nobenih odgovorov. Prav nasprotno? pogosto imamo ob¬ čutek s da ea Abercrombie n© zaveda teže vprašanj, ki jih odpira a in skrajnosti posameznih stališč, ki Jih zagovarja, še posebej pa na vseh daljnosežnih posledic, ki bi jih imela taka teorija, če bi bila doslscfrto iz¬ vedena, V tem najdemo drugi vzrok za to, da js njegova teorija pravzaprav slepa ulica angleške literarne kri¬ tike, v katero tesajda kdaj zaide še kak poznejši lite¬ rarni kritik, Absrcrombiejavo pogosto poenostavljeno in enostransko pojmovanje literatura kot komunikacije se zdi s sodobnega stališča še toliko menj sprejemlji¬ vo zaredi podrejena vloge sredstva, ki ga teko pojmo¬ vanje pripisuj® besedni umetnini. VERNON LEE 13 Vemon Les obravnava v svojem delu The Handling of Worde (1923} podobne vidike odnosa med bralcem in besedno umetnino kot Percy Lubbock in Lascellea 32 Abercrombie« Podobno kot Lubboeka jo ženim predvsem 14 način bivanja literatur® in način "prenese," pieate- ijeva knjige v rt bralce v’aga duha*. V tem zanimanju as zalo približa tudi Abercrombiejavi zahtevi, da mora pisatelj obvladovati bralčeve predstave in domišljijo teko, da so doživetja le-tsga kar ss da podobna r>J@~ 15 govim lastnim doživetjem * Kljub podobnosti v osred¬ njem zanimanju za odnos med bralcem in besedno umetni¬ no pa ss T he Bandling of Worda precej razločuje od Luabockove razprave in Abercrombiejevih študij na tem področju. Vemon Lee zanima predvsem učinkovitost literature. Dosledno j® zvesta zastavljenemu vpraša- n ju, kako doseči, največ jo učinkovitost besedne umetnine* in postavlja na temelju psihologije bralca čilo funkci¬ onalno stilistiko. Zaredi taga vedno navzočega zanima¬ nja js njeno dalo veliko bolj konkretno od prej obrav¬ navanih študij, hkrati pa tudi pomembnejše za poznejše angleške kritična tokove. Že v letu, ko je izšlo, je doživelo ter tri ponatise, ki so m jim v poznejših letih pridružili še številni novi, Vemon Lea izhaja iz temeljne podmena, da je učinkovi¬ tost kakršnegakoli pisanja enako odvisna tako od pisa¬ telja in kot bralca* Brez bralčeve aktivna reakcije, poprejšnjih doživetij, ki omogočajo to reakcijo, tar brez njegovih čustev in fantazijskih sposobnosti bi živi fenomen in hkrati tudi edina realnost literatura ne mogel obstajati. Zato se ji kaže pisateljeva umetniška sposobnost 'i 33 pravzaprav kot sposobnost manipulirati z obstoječo vsebino bralčevega duhaš Ganetruction la not anly a matter of eingle word*. or sentencee, but of whole large paasaggs and divisionss and tha material ehich the veri ter manipulatss is not only eingle impreasio«©, ©ingls idsas end ©niotionB, stored up in tha Rešeta? "s raind and deposited tfoera by no ect of the Writer*©§ lite vsritar drsale likev&ae with thoae very moods and traina of thougbt in to which ha, by hi® skllfUl selection of aords and sentencee, has grouped tha already ©dsting ©ingle improsedonB, the vsry moods end tredne of ihought which heva bsen batarminsd by 16 himself in tha mind of tha Psader« Z bralčevega stališča je najbolj pomembna “obstoječa vsebina bralčevega duha", ki ji avtorica posveča precej pozornosti* Po drugi strani pa vidi besedno umetnino kot rezultat pisateljevega premisleka, kako doseči za¬ želeni učinek. Zgradba fcssadns umetnine je zanjo rezul¬ tat vseh gibanj, ki jih je pisatelj zbudil v bralčevem duhu, in njihovih medsebojnih vplivov, upoštevajoč gi¬ banja, ki jih je pisatelj že sprožil ali pa jih ima še namen sprožiti. Literatura ji pcirsni zbujanje podob v bralcu* Te podobe naj bi bile podobne tlatim, ki so ee rodile zaradi pritiska zunanjih okoliščin in pisatelje¬ vih notranjih posebnosti, Roman, pesen), esej so tako le del besednih umetnin, katerih uresničitev je odvisna od bralčeve reakcija na pisateljeva sugestije, V skladu s tam stališčem označuje Vamon Lee literarno pisanje 'f 34 kot urnetrraet pisateljevega visokega in veselja polna- ga dojemanja sveta, ki pomeni po tehnični strani spo¬ sobnost obvladovati vsebino bralčevega duha* Zdi se ji, ds gre prav pri pisanju literatur® za pre¬ cejšnjo odvisnost literarnega dela od dveh oseb - tiste, ki govori, in tista, ki posluša, tiste, ki raz¬ lega, in tiste, ki razume - pisatelja in bralce* To es ji zdi predvsem posledica preprostega dejstva, da bese¬ da, gradivo za pisateljevo izražanj®, niso nič drugega kot simboli idej, ki že obstoje v bralčevem duhu« Zate Vemor? Las primerja bralčev duh e slikarjevo pa¬ lete, oba ©te vnaprej dana za vsakokratnega ustvarjal¬ ca« čs pisatelj želi, da bi bralec kar najbolj doumel ista misli, čustva in doživetja, ki Jih je imel on eam, mora voditi bralca k temu cilju po poti svoje izbire« Paziti more , da m bral«: ne ustavi, da ss ne obme drugem ali ne zaide na napačno pot, čs njegovega zdolgočasenega zdahanja niti ne omenimo. Vemon Lee poudarja, da se le redki pisatelji zavedajo tega, kako jim ni treta paziti le na to, da njihov bralec mleli in čuti pravo stvar, temveč tudi na to, da preprečijo napačno mišljenje in zaznavanje« Te postavke vodijo Vemon Lee k osrednjemu zanimanju za proces komunikacije literature in še posebej za delež bralca v tem procesu, Podobno kot za Abercrom- bieja je tudi za Vemon Lee to osrednje vprašanje v literaturi, medtem ko vidi v besedni umetnini predvsem 1 35 sredstvo za obvladovanja bralčevega duha, V nasprot¬ ju z Abercrorabisjem js njeno zaniman je za bralčev de¬ lež in vlogo pri kamuntkaci ji veliko hol^ swamo in utemeljeno na psiholoških spoznanjih o delovanju člo¬ veške psihe 9 V tej zvezi Vemon Lee ženin®, zlasti vprašanje* zakaj Je teko težko manipulirati z vsebino bral čtave zavesti oziroma zakaj ni mogoč preprost fotokopijaki prsnoa vsebine pisateljevega duha v bralčevega# Odgovor na to vprašanj« m ji kaže v naravi bralčevega duha in v razločku meri pisateljevim in bralčevim načinom mišlje¬ nja« V bralčevi zavesti zbrana doživetja, idaje p mi¬ sli in čustva nikakor niso 1® preprosto shranjena v mirni pripravljenosti, marveč se večno spreminjajo, in te kaos mora pisatelj v skladu e svojim n^ano.« upo¬ števati, če hoče ustvariti svoj vzorec misli, dejstev in razpoloženj. Meni, da ja teko težko manipulirati z vsabino bralčevega duha prav zete, kar ie-ta ni in¬ ertna masa, temveč živ vrvežvtisov* Pri te,, še posebej domiselno podčrtuje razloček med mislimi, ki se rodijo v našem duhu, in tistimi, ki naj bi jih šarajeli od 17 drugih« Tako Vemon Lee piše, da ja pl: ital jeva de¬ javnost v določenem smislu podobna pianistovi? jomek obeh je odvisen od neznanega, ki js skrito za znanimi simboli« Zato pisatelj ne sms nikoli pozabiti, da njegovo gradivo - beseda - niso nič drugega kot zgolj "signali”', ki prikličejo posamezne predmeta, "vidne, slišne, otipljive, čustvene in še sto drugih, ki so i -i bili naključno shranjeni v bralčevem duhu*** Vemon Lee zato podaja domiselno primerjavo med bralcem in njegovim duhom ter klavirjem in skritimi lastnostmi strun* čeprav pisatelj - podobno kot pianist - raz¬ polaga le s simboli g Je v resnici bralčev odziv - podobno kot glas klavirja - odvisen od lastnosti ne¬ vidnih in neznanih elementov* bralčevih izkušenj in 18 skritih lastnosti, strun* Po vseh teh ugotovitvah se Vemon Leejevi vprašan je f zakaj je tako težko manipulirati z vsebino bralčeva zavesti* zastavlja v drugi obliki* namreč* kako je sploh mogoče manipulirati z vsebino bralčeve zavesti in kako je sploh mogoča komunikacija literature. Od¬ govor, ki ga na to vprašanje daje* je bolj preprost* kot bi pričakovali* The writer makes his book not marely out of his own mind p a contents, but out of otiraj and in the 8imilarity, ths greater and lesser aquivalence, lisa ali the possible sfficecy of literature. The new bom inf ant, could he ase and speli., • and fratri en innate gift* campre hond at once the hang of sentences* would yet bs blind snd deaf to literature,..because he had no life bshind him, nothing for literature 19 to evoke, to rearrange, to subdus him with, Tako Vemon Lee ostaja zvesta svoji glavni misli, da Je vsa umetnost, in šs zlasti literatura, neločljivo 't 3 ? povezana 8 človekom, ki doživlja, se spominja in čuti* Vernon Lea sklepa svojo misel z ugotovitvi¬ jo, da učinkuje literatura le a sodelovanjem, z interakcijo bralca in pisatelja, Zato pa mora pisa¬ telj vedno upostavati bralčevo izkušnje« Kaj novega lahko pova le z evokacijo in preurejanjem tistega,kar bralec že vs. 2 ° S svojo teorijo se Vamon Lee skladna vključuje v tista angleška kritična prizadevanja zgodnjih dvaj¬ setih iBt, ki so predvsem poudarjala bralčev pomen in delež v literaturi« Lahko celo rečemo, da gro v poudarjanju bralčevB vloge dlje kot Lubfcock in nber- crombie in da jo tudi podrobneje razčlenjuje« V ta namen je uvedla pojem "obstoječa vsebine bralčeva zavesti", ki ima v njeni teoriji bistven pomen za bralčev odnos do vsakokratne besedna umetnine« Z uvedbe tega pojma se razločuje ns le od sodobnikov, marveč tudi od poznejših literarnih kritikov, ki so se ukvarjali e tem vprašanjem. Čeprav so nekatera misli Vernon Lea imele precejšen vpliv na poznejše kritike 81 , se vendar noben poz¬ nejši avtor ne ukvarja s problemom "obstoječe vse¬ bine bralčeve zavesti", čeprav ima prav ta pojem ključni pomen v njeni teoriji. Več kritikov sicer poudarja, da je za vzpostavitev pravega odnose med bralcem in besadno umetnino potrebna skupna osnova, ki je kot doživetje lastna tako bralcu kot avtorju besedne umetnine. Vendar se e proble¬ mom narave te skupne osnove praviloma ne ukvarjajo. Po navadi se zadovoljijo z golo ugotovitvijo, da so za razumevanja besedne umetnine potrebne določena 'i i 38 bralčeva izkušenost ali skupne značilnosti te izku¬ šenosti s pisateljem« Zdi ss, da za to lahko najdemo dva vzroka«, Prvega vidimo v dejstvu, da je ta pojem sam dokaj nedoločen« Voroon Lee es očitno zaveda neoprijemljivosti tega pojma, Žkprav njeno pisanje po navadi odlikujejo konkretni opisi in točno opazovanja, ao tista mesta, kjer piše o vsebini bralčevega duha, izrazito meta¬ forična, Z domiselnimi in zgovornimi primerjavami bralčevega duha s slikarjevo paleto, stalno se spre¬ minjajočim kaosom, trmastim kanjam in kcnčnc zaple¬ tenim mehanizmom klavirja odpira vrsto problemov, za katere pa ne najde rešitve. Pojan "obstoječe vsebine bralčevega duha” že po svoji naravi prehaja z literar¬ nega področja na sociološko in psihološko, Toda tudi sorazmerno velik napredek na področju teh znanosti nam prav v tej sferi ni prinesel v bistvu nobenih novih rešitev. Drugi vzrok za te zanemarjanje osrednjega pojma Vernon Lee pa vidimo v dejstvu, da je poznejši razvoj angleške literarna teorije in kritike šol v nasprotno smer, namreč k vedno pogostejši zahtevi, da mora bralec v procesu branja povsem pozabiti svoje, lastna izkušnje in avejo življenjske stvarnost, 6 tega stališča je "vsebina bralčevega duha" v bralčevem odnosu do besedne umetnine lahko Is ovira, ki jo je treba odstraniti, Zato seveda preneha biti pradmat 22 zanimanja kritike v pozitivnem smislu , 39 Zanimanja za odnos med bralcem in besedno umetnino skupaj s ptudarjanjem komunikativnosti literatura sre¬ čamo v tem času tudi pri FUH, Btrachanu, Sldneyju Darku in Johnu Drinkeaterju* Njihova dele eo proble¬ ma tako valiko manj zanimiva kot prej obravnavane stu¬ di je, kljub temu pa kažejo na široko razširjenost za¬ nimanja za ta vprašanja, V svojem delu THE SOUL OP MOOERN POETRV (1922) R,H, Stachan trdi, kako vsaka umetnost pomeni, da imamo 23 nekaj, kar bi radi povedali , Zate noben pesnik ne sme zahtevati pravice do neodvisnosti od svojih bralcev, Brez publika bi bila vsaka umetniška dejavnost kontra¬ dikcija, Proces komunikacija literatura temelji na istih silah, ki po eni strani pesniku omogočajo ustvar Janje in po drugi pa bralcu uživanje pesnikovega dela v pravem pomenu te besede. Zato R, H, Strachan mani, da pesnik in bralec "stojita ali padete" vedno ekupaj. Pomen poezije pa nalaga pesniku tudi določeno odgovornost; tako R,H» Strachan meni, da resnična svo¬ boda v umetniškem ustvarjanju terja socialni čut in 24 upoštevanju soljudi • Tudi Sidney Dark obravnava v svojem delu THE NEVV READ1MG PUBLIC (1922) problem vedno večje pesniške odgovornosti zaradi naraščajočega števila bralcev. Zdi se mu, da sta bila v času, ko so bili bralci le redki izbranci, pomen pisateljev in funkcija literature manjša* 4 40 Ob vedno vso Jani številu ljudi, ki znajo brati, pa njun pomen in hkrati tudi odgovornost pisatelja postajata vedno vsoja, Funkcijo literature si 8idnay Dark zamišlja dokaj prsprasto, kot neposredni izobraže¬ valni vpliv besedne umetnina ne bralca* Tako meni, naj bi si z literaturo bralci pomagali urejati in povezovati navidezno nasprotujoča si doživetja* Lite¬ ratura naj bi jim dajala razlago vsakdanjih skrivnosti v življenju in odkrivala lepote, ki so skrito navadnim v 25 oSssn • Darkova razlaga neposrednega pomena literature pogosto spominja na Arnoldovo pojmovanje literature kot zadnje odrešilna sil® človeštva, V obravnavanem obdobju m zdi poudarjanje tesne vezi med bralci in literaturo zelo Izrazito, saj je angleški pesnik John Drlnkeater menil, da mora nasto¬ piti proti tej enostranski usmeritvi angleške kritike« V delu THE POET AND C0'MfiICA7I0N (1923) zato napada pripisovanje pretiranega pomena samo komunikativnosti literature, kot ga srečamo pri Laacelleeu Aberorombieju 26 in R. H, 6trachanu • Pri tem Orinkeatar poudarja, da ne želi zmanjševati pomembnosti vezi med bralcem in besedno umetnino, vendar pa meni, da ima lo-ta 8 stališča umetniškega ustvarjanja drugoten pomen* 8 tega sta¬ lišča sa mu zdi temeljna umetnikove prirojena želja, da bi doumel stvarnost do njenih skrajnih maja* Kljub temu Drinksater izrecno poudarja, kako ne verjame, 41 da bi bil katerikoli umetnik lahko ravnodušen do javne acens svojega dala, potem ko je le-to dokonča¬ no« Objava in komunikacijo umetnikovega dala ima za pomembni predvsem s stališča drugih ljudi* 3 tem jim namreč postana dostopen rezultat umetnikove želje doumeti stvarnost do njenih skrajnih maja, to je želje, ki jo tudi sami čutijo, vendsr je ne morejo realizirati* In prav v tem vidi Drinkvvatar umetnikovo poslanstvo* Ča ob koncu poglavja na kratko povzamemo značilnosti zanimanja kritiko za odnos med bralcem in besedno umetnino v letih 1921-1923, lahko ugotovimo, da se to zanimanje najprej pojavi kot poskus uveljaviti pomen bralca za besedno umetnino* Ker ja ta poskus pogosto usmerjan proti nasprotnim teorijam,, kot na primer teoriji literatura kot izraza in šs posebej proti larpurlartističnim teorijam, je zanj pogosto značilen polemičen ton in tudi nekritično ali celo pretirano poudarjanja komunikativnosti literature kot njene te¬ meljne lastnosti* Ob močnem poudarjanju komunikativ¬ nosti literature in zahteve, da mora biti literatura komunikacija, če naj bo literatura, ostajata oba sestavna elansnta komunikacijskega procesa, besedna umetnina in bralen, pogosto precej nedoločena. Zato večkrat opazimo, da j® tudi prikaz komunikacije li¬ teratura pogosto neoprijsmljiv ir« mestoma cslo naiven, vaaj z današnjega gledišča. Poudarjanja komunikativ- 42 nesti literati ire je praviloma povezano z globokim prepričanjem o porantanosti literatura, oziroma natanč¬ neje, o pomembnosti vpliva literature na bralce, Zato lahko v obravnavanih kritičnih delih zasledimo precejšen optimizem glede potencialne vloga lite¬ raturo, Le-ta pa vodi avtorje k intenzivnemu zanima¬ nju za bralca a Bolj ali manj vsi avtorji pripisujejo bralcu osrednji pomen, čeprav ss konkretna zanimanje za bralca od avtorja do avtorja spreminja« Nasprotna pa velja besedni umetnini sami relativno malo kritične pozornosti in ima« kot smo poskusili pokazati pri nekaterih avtorjih, zgolj funkcijo posrednika meči bralcsm in pisateljem. Enostransko kritično zanimanje obravnavanih avtorjev pogosto pripomore k tomu, da ostanejo njihova prizadevanja precej omejena. Tako po¬ samezni avtorji obravnavajo le posamezen dal ali aspekt celc-tns problematike, ki Je povezan s komplek¬ sno pojmovanim odnosom med bralcem in besedno umetni¬ no* Pri nobenem izmed obravnavanih avtorjev na moremo govoriti niti o rudimentarnam poskusu, da bi na pod¬ lagi odnosa med bralcem in besedno umetnino zgradil celovit literarno kritičen ali estetski sistem. Nasprotno, pogosto imamo občutek, da so obravnavana dala le skupek kritičnih misli in opozoril o velikem pomenu in naravi odnosa msd bralcem in besedno umetnino brez kakršnihkoli drugih pretenzij« Po drugi štreni pa ima mogoče prav to relativno ozko zanimanje pri '' 43 nskafcarih avtorjih (na primer P# Lubbock in V« Lea) za posledico tudi značilna realistična opise posamez¬ nih konkretnih problemov v odnosu med bralcem in besedno umetnino, ki so ohranili svojo zanimivost vsa do riasisa« -i 44 HI. POGLAVJE leA« Richarda Od vseh angleških literatih kritikov ea js najbolj intenzivno in najbolj sistematično ukvarjal z odnosom med bralca in besedno umetnino I. A. Richarde* Na podlagi učinka, ki ga ima bsesdna umetnina na bralca, je zgradil cel estetski siatsm literarne vred¬ nosti, V teoretičnih in praktičnih raziskavah s tega področja je načel vrsto najrazličnejših problemov, Njegova teoretična razglabljanja so doseže, ki še dandanes privlači pozornost kritikov in zbuja polemike ter vedno nova kritične razlago. 8 številnimi literarnoteoretičnimi in praktičnokritič- nlmi študijami js I*A. Richarde nedvomno najvplivnejši angleški literarni kritik dvajsetega stoletja. Vsa nje- 't 45 gova dela ao doživela številna pcn&tiss v Angliji in ZDA, Avtorji prikazov moderne angleško in ameriške literarna kritike ea strinjajo v dveh postavkah« prvič, da Je I.A« Richarda v pravem pomenu besede oče moderna anglo-ameriška kritik®, in drugič*da v obeh deželah praktično ni literarnega kritika* ki bi ne bil tako ali 1 drugače pod Richardsovim vplivom « To j® seveda terjalo od večine angleških kritikov, da zavzamejo do Richardsvosga dele določeno stališča, preden začnejo razvijati svojo teorijo* in sicar m glede na to e ali je njihova teorija nadaljevanja Ri- chardaovs ali ne. Kritična obdelava Richardeovaga celotnega taoratičnege opusa in praktičnih raziskav presega meje našega zani¬ manja, Poleg tega bi taka obdelava zahtevala neodvis¬ no raziekavo geneze njegovih posameznih kritičnih po¬ stavk in medsebojne povezanosti le-teh, medtem ko bi za prikaz Richardeovega vpliva na njegove sodobnika in poznejše kritične generacije ter odnosa la-teh do Richardsa potrebovali posebno študijo« Zato želimo poudariti, da se bomo omejili na tisti del Riohardsove teorije in na tiste njegove kritične postavke, ki zadevajo odnos med bralcem in besedno umetnino ali pa so v tesni zvezi z njegovimi gledišči na tem področju, S tem mislimo predvsem na njegovo teorijo literarne vrednosti, ki temelji na psihološkem učinku besedne umetnine na bralca, in njegovo teorijo dveh rab jezika, kolikor pomeni temelj njegove Ute- 't •»i 46 rame teorija. Zate bomo podrobneje obravnali aama tista Richardsova dala oziroma njihove kritične po¬ stavke, ki govorijo o vprašanjih s področja našega osrednjega zanimanja. Najprej bomo v kronološkem zaporedju podali krat#; pregled tistih Richardeovih del, ki obravnavajo odnos med bralcem in besedno umetnino, medtem ko jih boso hkrati poskusili tudi analizirati in oceniti njihove dosežke* Na koncu poglavja pa bomo poskusili podati tudi širšo kritično oceno Richerdsovega dosež¬ ka na tem področju. Odzive in reakcije kritike ter interpretacije njegovih dal pa bonso združili v na¬ slednjem poglavju. FOUNDATIONS QF AESTHETICS (1921) Poglavitne postavke Richerdsove poznejše literarne teorije srečama že v njegovem prvem delu FOUNDATIONS OF AESTHETICS* Izdal ga Je leta 1921 e sodelovanjem psihologa C. K. Ogdena in Jamesa Wooda» Po kratki kritični obravnavi takrat veljavnih estetskih teorij, ki so klaaificirane po njihovih definicijah lepote, predlagajo avtorji še svoj kon¬ cept. Po njem je lepota označena kot "syaesthesis n * Bistvena značilnost te definicije ja, da prenese estetsko vrednost umetnine iz zaznavanaga umetniškega predmeta v opazovalca samega« a slike v gledalca, 47 iz knjiga v bralca* Estetska vrednost umetniškega predi*^ta v bistvu obstoji v določenem psihološkem stanju, ki ga umetniški predmet povzroči pri opazovalcu, To psihološko stanje avtorji imenujejo M syae8thesi3", pomeni pa hkratno izživljanje vseh človeških nagnjenj (irapulse) ter vključuje ravnotežje (equllibrium) in skladnost (haraony), Doživetje lepota ob umetnini avtorji opisujejo takale? The various impulses (befors alluded to)hove becom® furthsr syetsmatized and intenaifisd. Mat ali impulses, it is plain, as usually ®xcitad, ere naturally harroarrioue, for confllct is passible and ocmmon, A complete syefcsmatiza- tion must take the form of auoh an adjustmsnt as will praesrve frsa pay to svery impulse, with en tir© avoidanca of fruetration, In anyequilibrium of this kind, ho^ever momentary, we ara axparisncing beauty» 2 To etonjs izključuje pasivnost in inertnost, vendar ne vključuj® želje po delovanju. Doživetje 8yaestheee vodi po mnenju avtorjev k bralčevi odmaknjenosti od 3 sveta, saj postan tar« s spoznavanjem lepote bolj mi sami • Končno vrednost doseženega stanja vidijo avtorji v tem, da aktivira vse naše zmožnosti, saj je bolje živeti polno kot pa le delno? tha ultimate value of equillbrium is that it 4 is better ta be fully then partially alive. Čeprav Foundatigns of Aasthstics pomeni precej splošno 48 in abstraktno zasnovano estetiko, pa v njsj 2e lahko prepoznamo poznejša značilnosti Rtchardsove teorije? poglavitno postavko, da Je vrednost umetniškega dala v določenem psihološkem stanju* ki ga ta predmet povz¬ roči v opazovalcu, in s tam zvezano izrazito psihološko terminologijo# V njej pa lahko zasledimo tudi dva pomembna vira Richardaove teorije? nova odkritja behaviorizma, ki veruje, da je veselje občutek, ki ga Je mogoče korelirati s psihološko vrednostjo, in predvsem šs sočen vpliv kitajske filozofije, na katero 3 ® avtorji opirajo v svojih osrednjih določilih doži¬ vetja umetniškega predmeta* T?€ MEANING OF MEANING (1923) Predan je Richarda do podrobnosti izdelal estetsko tsorijo o vrednosti literature je skupaj s C, K* Ggdsnom izdal še THE MEANING OF MEANING, Mnogi angleški literarni kritiki tega dala ne uvrščajo v prikaz Richardsove literarne teorije zaradi osred¬ njega zanimanja te razprave za delovanje jezika in S pomen besed. Vendar pa s tem delajo veliko napako* e teorijo jezika kot medija človeške komunikacija in še posebej a teorijo dveh rab Jezika, ki nas bo zlasti zanimala, pomeni THE MEANING OF MEANING pomemben del temelja, na katerem ja Richarde zgradil svojo literarno teorijo, in je nujno potreb«? za razumevanja le-ta. Iz naša poznejše obravnave Riohardsova teorije bo pomen tega dela za Rlchardaovo literarno teorijo jasno razviden« 49 V THE MEANING OF MEANING si avtorja prizadevata podati celovito teorijo o naravi znakov in njihovi interpretaciji# Zato ju v pravem pomenu ts besede štejejo za začetnika znanosti o jezikovni komunikaciji# Avtorja izhajata iz podmene, da je vpliv jezika na mišljenje izredno pomemben« Po njuni oznaki je 6 w 8ymboliam M proučevanje tega vpliva,# Zanima ju predvsem odnos med poglavitnimi trami elementi ? ki nastopajo pri vsaki ugotovitvi ali interpretaciji* med mentalnim procesom, simbolom in njegovo eaodnosnico, ki Jo imenujefee *referent*» Avtorja raziskujeta pred¬ vsem zvezo med mislimi, besedami in stvarmi v tako ime¬ novanem "reflsctive apsach M * Zaradi tega lahko izlo¬ čita čustva« Tako mišljenje ee jima kaže kot interpre¬ tacija znakov, ki jo določajo pretekle in sedanje izkušnje. Avtorja menita, da je tudi miši jan je - podob¬ no kot vsak drug psihološki proces - mogoče raziskovati, ne da bi pri tem zašli v mistiko* What m "see" when we look at a table is first, modificationa of our reti nas, Theee are our initial signs. Wa interpret them and arrive at fialds of Vision, bounded by eurfacas of tables and ths like, 8y taking baliefa in these t' aa second order signs and so on, we can procosd with our interpretation, reaching as reeults tablea, wood, flbrea, calle, molecules, atome, Blactrons, etc. 7 Na podlagi ta optimistične podmene opišeta avtorja dslovanja refleksivnega mišljenja od zaznava znakov do predlaganih šestih kanonov simbolizacijB e do procosa definicija in razumevanja "simbolna situacije", ki je osrednja za vsako raziskavo teh procesov« Vendar veljajo vsa te na isratko omenjena pravila in opisi samo za "simbolični* pomen, ki je omejen na znanstveni jezik, ne pa tudi za "evokativnl" pomen, ki je značilen za "čustveno** rabo jezika, s katero imamo opraviti v poeziji. Avtorja namreč menita, da moramo closladno razločevati med dvema povsem različ¬ nima rabam jezikat mad simbolično ali znanstveno na eni strani in čustveno na drugi. Kader jezik simboli¬ zira soockiosnico* je simboličen ali znanstven! taka raba jezika sporoča misli o stvareh, Nasprotno pa čustvena raba jezika ničesar ne sporoča o stvarbh; njen namen je zgolj zbujati čustva in ca nr;m (ettit dcrs) 0 ki eo pojmovaM izključno psihološko. Glede na to, da je namen "simboličnega" jezika opozoriti bralca na soodnoanica, namen čustvenega jazika pa zbuditi čustva in odnose (attitudea), je treba oba različna jezika tudi razlagati in soditi na dva povsem različna načina. Tako je mogoče presoditi vrednost "simbolične" rabe jezika na temelju "znanstvene resnica" ki je nikakor ni mogoče uporabiti kot kritsrij za čustveno rabo jezika. Zato avtorja vidita vprašanja, ali je kaka ugotovitev resnična ali ne„ kot sredstvo za razmejitev obeh rab jezikaš The bsst tast of whether our usa ef worde is Sl ss3ontially aymboltc or ©motive lo the question - "Is this true or felsa in tha ordinary strict sc-ientific sen se?" If this qu&ation is ralevant t-ien fche uae is syrnbolic, if it is claarly 9 irralsvantihen we have ®n emotive uttarance. Čeprav avtorja dopuščata možnost, da je določen element eoodnosnice navzoč tudi v čustveni rabi jezika, vendarle menita, da sta obe rabi načeloma različni. Tako pri emocionalni rabi besed ne more nikoli nastopiti vprašanje njihove -resničnosti, V poeziji, za katero ja značilna čustvena ?'aba jezika, beseda in stavki niso uporabljani za to, da bi bili resnični, pač pa zato, da bi zbudili pri bralcu določena čustva in odnosa (attitudes), Zato kriterij resničnosti oziroma neresnič¬ nosti za poezija ni veljaven, Vrednost čustvenega jezika je odvisna zgolj od tega, ali zbudi določena čustva in odnose pri bralcut In symbaiic speach the essential con6ideratione ara the correctness of the eymbolizatian and tha truth of the reference. In evocative speech the essential consideration is tha charactar of the attitudse aroused, - 0 V skladu s to teorijo avtorja menita, da ni naloga besedne umetnine dajati znanja* It teliš us, or should teli us, nothing. It has a different though an equally important function - to uee an evocative tarm in connection with an evocative matter. What is does, or should do, 52 is to inciuce s fitting attituda to exper*incB«^^ V končni ocen Richardsove literarne teorije bomo po¬ skusili osvetliti nekaj vzrokov, ki so vodili Richar- dsa in Ogdena k teoriji dveh rab jezika« Prav tako bomo tedaj tudi poskusili oceniti pomen in posledice te teorije za Richardsovo literarno teorijo. Ž8leli bi la še omeniti, da je Richarda teorijo dveh rab Jezika v celoti in naapmrsenjsro prevzel tudi v svoje poznejše delo Princlplaa of Litsrary Crltlclsm « kjer beremo roei strani 267. naslad rije misli, ki ao popolnoma v skladu a prejle obravnavanimi gledišči* A statoment may be usad for the sake of referenca, true or false, which it causss. Thls is the 8clentific usa of language. 8ut it muy aleo be used for the saka of the affects in etnotion and attitude produced by the reference it accaslcne This ia the smotive uae of lenguage. Tha disti • N ction once cl'3arly graeped ia simple. Wa may either uee wcrds for the eaks of references they promote, or ws may uae them for the sake of the attitudee and emotione which enaue. Brez poprejšnjega poznavanja The Meanlng of Meanlng 3 ta Richardsova izvajanja in njihove posledice v Principles of Literary Criticisro skoro nerazumljiva. 'i 53 FRINGIPLES GF LITERARY CRITICISM so Richsrdsovo prvo samostojno dalo in hkrati tudi najbolj izdelan oris njegove literarne teorije* Med¬ tem ko G.K.Ggdan in X,A»Richarda v The Msaning of Meanlng posvečata svojo pozornost predvsem "simbolični 1 *, to je znanstveni rabi jezika si Principles of Literary Criticism prizadevajo podati podobno kritično osnovo .12 za emotivno rabo jezika, to je za literaturo. Ker so, kot smo videli prejle, za presojo o emotivni rabi jezika 13 odločilni čustva in odnosi , ki jih povzroča le-ta pri bralcu, se Richertisu kaže literarna kritika kot rtapor razločevati bralčeva doživetja) Criticism, as X undaratand it, is the endeavour t»j diacriminate batvueen experianc 83 and to evaluate them. We cannot do thia without some undarstanding of Ute nature of experiimca, or 14 vdthout thsories of valuation and oommunication* Ta Richardsova uvodne definicija kritika vsebuje že vse tri poglavitne elementa Richardsova literarne teorija« doživetje, vrednotenje in komunikacijo, ki jih Richarde obravnava v tem delu. Prvo vprašanje, ki ge Richarde zastavi v zvezi z doži¬ vetjem, je« ali ee estetsko doživetje, konkretno, bral¬ čevo doživetje ob besedni umetnini, kvalitativno razlo¬ čuje od drugih veakacbtevnih doživetij. V nasprotju s številnimi tradicionalnimi estetikami, ki terjajo po¬ sebno estetsko doživetje sul generis, in skupaj z njim 'i 54 tudi posebno estetsko vrednost, Richarda na to vpraša¬ nje odgovarja negativno! Whari we look at a picture e or read n poem, or listen to mušic, m ara not doing something quite unlike what wa ware doing on our way to the gal?>.ery or whan we dressad in the moming« The fsshion in which the experiance is cauasd in us ia different, and aa a ruls the exparinem is trjors complex and, if vm are succesaful, more unifisd, But our aetivity is not of a fundaman- *. IS nlly dlff ant kuti. Estetska doživetja sa mu zde podobna številnim drugim doživetjem, od kattarih se razločujejo predvsem po povezavi med sestavinami in popolnejšem razvoju. Gle¬ de na tu, de ja Richarde dosledno zvest osrednji misli iz Foundations of Aesthetics, namreč, da lepota v nobe¬ nem primeru ni lastnost opazovanega predmeta ali pre¬ brane pesmi, temveč izključna lastnost opazovalčeve ali bralčeve reakcije na ta predmet, je bralčevo doživetja osrednji pojem njegove literarne teorije, Ker Richards človeku ne pripisuje nematerialnega duha, ampak nasprot¬ no - vse mentalne procese razlaga povsem nevrološko in hlactoo znanstveno, opisu js vsako doživetja, všteval doživetja poezij«, z dosledno psihološko terminologijo. Tako je poezija po eni atrcni aad določenih psiholoških procesov pri pesniku, medtem ko po drugi na določen način učinkuje na bralca. Oba procesa sta po Richrads- ovem mnenju izpostavljena psihološki analizi in razlagi, 't 55 Richarde zato tudi izrecno opozarjaj da v opis teh psiholoških procesov oziroma etanj ne omamo uvajati 16 nobenih stičnih ali moralnih kriterijev« Richarda poudarja, da je mojoče razloček mod doživetji, ki i- mejo večjo ali manjšo vrednost, opisati z izključno psihološko terminologijo. Doživetje samo pa izenaču¬ je z mentalnim procesom ali stanjem! THroughout this diacuseion s, experianco" will be used in a wida senae to stand ^or cny occurence in tha mind. It is equivolent to "mental etate, „ 1? or procesa". V poglavju R A Sketch for a Psychology" opisuje tako pojmovano doživetje. Živčni sistem je pri tem sred¬ stvo, s katerim sprejemamo spodbude (stimuli) iz oko¬ lja in v katerem se kot rezučtat porodi primerno rav¬ nanj e. Mentalni dogodki tako potekajo kot proces adaptacij med spodbudo in odzivom. Ta proces avtor imenuje impulzt The procese in the course of wbich a man tal event may occur, a procesa apparently beginning in a stimulus and ending in ar. act, is what we 18 have called an impulss« Seveda dejansko doživetje nikoli ne sestoji samo iz enega izoliranega impulza, temveč iz vrste impulzov, Ti impulzi so lahko v zapletenem konfliktu ali pa v stanju maksimalne zadovoljitve, in narava našega doži¬ vetja je odvisna prav od narave tega stanja. Richarde meni, da sistematizacija impulzov ni nikoli popolna, 't 56 čeprav vidi ves človeško življenje prav kot prizadevanje 19 za ureditev # ozimna organizacija le teh* In prav stopnja ureditve čimveč impulzov in stopnja, dc katere se le-ti lahko neovirano razvijajo, as mu kažete kot odločilni za razloček med vsakdanjim doži¬ vetjem in doživetjem umetninea Thare it is sufficioit to poirst out that these differsncas betessn ordinary enperlencaa and choss due to warks of srt era only special casss of tha general differencs betesen experi@nce8 made up of a lese and of a grseter numbsr of impulses which have te be breught 20 in to coortiination «dth ona snoifser* Preprosti impulzi vodijo po navadi k preprosti akciji, številnejši in bolj zapleteni p® k bolj zapleteni. Zato pri zalo zapleteni koordinaciji velikega števila impulzov, kat jih daje poezija, pogosto ni nobene opaz¬ ne akcije* Richard® s® boji, Ute na bi zaradi tega kdo domneval, čsš da je tako zapleteno doživetje nepopolno, To poskuša o vrači z uvedbo pojmov "imaginal astion” in w incipient action M e ki sladita umetniškemu doživetju namesto akcija pri preprostem doživetju. Take vrste odziv pojmuje kot emocionalno prilagoditev, ki ima osrednji pomen za vrednost poezije in ga označuje kot 21 končni odnos (attltude) , Kot končni rezultat bral¬ čevega doživetja poezije postane te odnos osrednji po¬ jem Richardsova tsorijej It is in terma of attitudea, inter-inanimation 57 end balancing of impuises « . • that ali tha rcioat valuable effects of poatry must bs 22 dascibed. V primerjavi z vsakdanjimi doživetji, ki so po navadi tako ali drugače frustrirana in zato okrnjena, se mu doživetje poezija kaže v prvi vrsti kot povsem raz- 23 vito« Richarde tako dosledno zagovarja stališče, da ne smemo delati kvalitativnega razločka med obema vr¬ stama doživetij, kajti nemogoče Je deliti bralca na 24 razne sfere« Iz trditve, da se estetsko doživetje ne razločuje od vsakdanjih doživetij kvalitativno, temveč zgolj kvantitativno, lahko razberemo osrednje Richardsovo hotenjes željo zgraditi teko estetsko teorijo lite¬ rarne vrednosti, v središču katere Je celovit človek, nerazdeljen na ločene ali ločljive afere dejavnosti* S tem prizadevanjem se je Richarda uvrstil med prve « angleške avtorje takoimenovane "continuty theory n . Ker poezija za Richardaa nima neodvisnih estetskih lastnosti, seveda tudi nima neodvisne estetske vredno¬ sti« Njeno vrednost lahko določimo šele na podlagi te¬ ga, kako učinkuje na bralca* Vsakršno drugačno ocenje¬ vanje poezije, ki obravnava poezijo, kot da bi Imela le-ta določene estetska lastnosti, se zdi Rlohardeu zmotno« Prepričan je, da je taka zmota zgolj posledica nejasna rabe jezika, zaradi katere ee nam zdi, da pešam, ki jo občutimo kot lepo, to lepoto 'i tudi Učinek pasmi na bralca Je v skladu z njegovo teorijo določen povsem psihološko, odtod oznaka "psihološka vrednost"• Richardsu se kaže človek kot skupek hie¬ rarhično urejenih impulzov, ki lahko dosegajo različne oblike in stopnje organizacije. Najboljša Je seveda takšna organizacija človekovih impulzov, ki izključu¬ jejo najmanj človeških možnosti, in najboljša je tista poezija, ki pripelje bralca v tako stanje« Če razdelimo impulze v pozitivne (appetency) in negativ¬ na (aversion), Richarda meni, da je vredno vas, kar za¬ dovolji kak pozitivni impulzs "an eppetency or aeeklng aftsr"# Povsem razumljivo se mu zdi, da bo pač vsakdo težil k temu, da zadovolji čim več pozitivnih impulzov, Pri takem zadovoljevanju pozitivnih impulzov Richarde vidi samo eno možno omejitev? namreč druge pozitivne impulza, Po tem postopku pride do svoje znane definicije vrednosti? Anything is valuable which will sat±sfy an appet©ncy without involving the fruatrstion of some aqual or more important appetencyj in other i^ordsi the cnly reason whicb can be gl ven for not 8©tisfying a dssire is that mor« 20 important desires will thereby be thmrted« Takšna organizacija, v kateri m izgubi najmanj človeških možnosti, j® zanj zato najbolj vredna? The racat vsluabls States of raind are thcea which involve the wirieet and most ccrrprshensive coordi- nation of activities and thg Isaat curtailment, conflict, starvation and rostriction,^7 59 I Teko organizacijo pa nem daje prav poezija, kajti pesniki so na "konici duhovne rasti”, zato njihovo dele vedno pomeni red tam, kjer je pri drugih ljudeh 28 še zmedas Td118 Podobno Iztrganost iz družbenega in zgodovinskega konteksta, kot smo jo opisali pri Richardsovem konceptu bralca, opazimo v PRACTIČAL CRITICISM tudi pri besedni umetnini. Da bi odstranil vrednotenje pod vplivom ustaljenih socialnih norm, je poskusne pesmi predložil bralcem brez navedbe avtorjev in naslovov in celo z malenkostno moderniziranim tekstom. Tak postopak Je sicer skladen z Richardsovo željo povai izločiti vsakršen mprnsnt iz čiste psihološka vrednosti. Preseneča 92 nas le, da porazni rezultati tega poskusa niso Richardsa usmerili k razmišljanju o naravi tako z stavljenega poskusa in o vlogi anonimnosti pri končnem rezultatu. Kajti ne glede na to, da ja naslov lahko že sam po sebi važen del pesmi, pomeni vednost o avtorju za bralca več kot samo podatek o njeni ustaljeni vrednosti, Vednost o avtorju najprej pomaga bralcu uvrstiti pesem v zgodo¬ vinski kontekst in jo povezati s tisto zgodovinsko stvarnostjo, iz katera izhaja« Anonimnost tako hkrati izloči pesem iz njenega biografskega in zgodovinskega konteksta. To seveda onemogoči bralcu, da bi uporabljal poznavanje širšega konteksta pesmi kot pomoč za razume¬ vanje in vrednotenje. To pa je lahko, kot je najbolj nazorno pokazala prav Practical Criticism , usodno za pravilno dojemanje pesmi. V Richardeovem poskusu zgraditi sistem literarne vredno¬ sti na podlagi odnosa med bralcem in besedno umetnino vidimo tudi poskus zgraditi vrednostno teorijo brez tradicionalnih religioznih in moralnih vrednot pa tudi brez delitve na estetska in neestetske vrednosti. Ven¬ dar to Richardsovo prizadevanje zgraditi literarno ss- tatlko na temelju človeka kot celote, to je nerazdelje- 119 nega na estetsko in neestetsko osebnost , naleti na nepričakovano ovirog na njegovo lastno teorijo dveh rab jezika, ki strogo razločuje med čustveno in znanstveno rabo. Zdi se, da bralec tako ni razcep 3£n na estetski 93 tako ni razceplpn na estetski in neestetski del oseb¬ nosti, pač pa v racionalnega in čustvenega. Ta tradicio¬ nalna zahodnoevropska dihotomija racionalnega in čustve¬ nega je s stališča modeme psihologije še veliko bolj nesprejemljiva kot delitev estetskega in neestetskega in ima za Richardsovo teorijo usodne posledice. Kot smo videli, vodi Richardsa k dokaj paradoksalnemu odnosu do pomenske sfere v literaturi. Ker Je pomen v pravem smislu referenčne rabe rezerviran izključno le za znan¬ stveni Jezik, mora Richarde poezijo omejiti na takoime- novano "psevdougotovitev". Taka omejitev pomenska sfera poezija je v skladu s Richardsovo striktno psiho¬ loškim konceptom bralca, v nekam smislu pa bralčeve od¬ zive na besedno umetnino celo pomaga omejiti na njegova čisto psihološke odzive oziroma stanja, iz katerih je, kot smo prikazali prej, izločan vsakršen socialni alsmant. V Science and Postrv Richards sicer piše, da js mogoča bralčev odziv na pesem opisati v obliki dveh tokov: intelektualnega in čustvenega. Vendar pa meni, da je intelektualni tok povsem podrejen čustvenemu in da v poeziji na pomeni drugega kot sredstvo za usmerja¬ nje in zbujanje čustvenega"^* 3 . Šele s stališča tega spoznanja postanB razumljivo, da celo rezultati, kot jih prikazuje Practical Crlticism in iz katerih je jasno razvidna velika vloga pomena v poeziji - Richards sam navaja nesposobnost povzeti preprost smisel pesmi kot prvega od desetih vzrokov za nepravilno razumevanje pesmi'- niso pripeljali Richardsa do tega, da bi spremenil svoj odnos do vloge pomena v poeziji. 94 Kot eno videli v našem prikazu, je Richarda teorijo dveh rab jezika apreje^/v Principlea gf Lltarary Critjciam v celoti in v nespremenjeni obliki, torej prav tako, kot sta jo skupaj z Odgenom oblikovala v The Maaning of Msaning . kjer ju ja pradvsam zanimal "referenčni jezik" znanosti. Zdi ©e, da Richarda ni nikoli spoznal, kako koncept dveh povsem ločenih rab jezika pomeni tujek v njegovem prizadevanju zgraditi literarno estetiko na osnovi celovitega človeka. V poznejšem delu se podobno kakor drugim kritičnim postavkam tudi tej teoriji ni nikoli odrekel, čeprav po Practical Criticism večkrat zasledimo Richardsov poudarek na povezavi različnih fun¬ kcij jezika, ki jih pozneje uporablja namesto prvotnih dveh rab jezika. Nekateri angleški kriti,ki razumejo Richardsove misli o absolutni podrejenosti pomena v poeziji kot Richardaovo dosledno in popolno Izključitev pomenske sfere iz poe¬ zije. Tako razumevanje srečamo celo pri njegovem naj¬ bližjem učencu Willlamu Empsonu, ki ja Richardsovo oznako "paeudo-statement" izenačil z "inspiring lies told by 123 poeta" . Zdi se, da tako posploševanje Riohardsovih misli ni upravičeno. Čeprav je aicsr ras, da Richarda podrejuje pomen v pesmi emocionalnsmu odzivu do take meje, ko mu včaeih pravzaprav zanika vsakršno pomembnost, moramo vendar njegova izvajanja razumeti v kontekstu njegovega prizadevanja ohraniti tudi pomembnost tistih pesmi, katerih miti in doktrina so za sodobnega bralca neresnični, s stališča novih znanstvenih spoznanj in v primerjavi z "znanstvenimi resnicami". Zato še zdi, da 96 Richardsovo odklonilno stališče ni uperjeno toliko proti pomenu samemu, kot proti kritični zahtevi po resničnosti pomena v poeziji. Kot smo videli, as Rtchardeu prav vprašanje o resničnosti kaže kot odločilno za razločevanje med obema rabama jezika. Richardsov odnos do pomena v poeziji pa je hkrati tudi v ekladu z njegovim skrajno subjektivnim konceptom odnosa med bralcem in besedno umetnino, po katerem je vsakokratni pomen pesmi povsem odvisen od bralca. S takim pojmova¬ njem pomena pa si Richarda zapira še zadnjo možnost, da bi dal teoriji vrednosti več objektivnosti. Richardsovo prizadevanje zgraditi literarno estetiko na temelju človeka kot celote se nam končno razkrije kot globok paradoks; hkrati ko se zavzema za človeka kot celoto, za estetsko doživljanje kot sestavni del njegovega celotnega doživljanja, uvaja v svojo teorijo veliko bolj nesprejemljivo dihotomijo med racionalno¬ stjo in emotivnostjo in omejuje bralca na strogo pri¬ vatno psihološko afero. Na takem temelju je težko uspešno graditi literarno estetiko celovitosti človeških dejavnosti« Šele s stališča tega spoznanja lahko razumemo, zakaj je Richardsova teorija literarna vrednosti na temelju od¬ nosa med bralcem in besedno umetnino namesto zaželenih □bjsktivnejših standardov rodila le povsem subjektivne 90 rezultate, ki končno s spoznan Jan quot hominss tat sententiaa zanikajo smisel kakršnakoli teorij® li¬ terarne vrednosti in kritičnih prizadevanj nasploh, IV. POGLAVJE ODMEVI NA RIGHARD80V0 TEORIJO LITERARNE VREDNOSTI Lika everybody alsa of my generatian I hav® leamed a gi^mt dsal from Mr. Richard®* aven from what I conotder hia errcrs and avaeion®.^ Ailsn Tat® Richartieova teorija literarne vrednosti irna, kot mo lahko videli, dve značilnosti 5 ki ju sicer le redko srečamo ekupajj izreden obseg na eni strani in množico presenetljivo izdelanih nadrobnosti na drugi, Prva izvira iz njegove mladostne sirokopotežnosti, medtem ko je druga rezultat ©koraj petdeset Ist obsegajočega 'C 98 plodnega dele. Zato nas ne preseneča, da po Richardsu anglo-ameriški kritiki skorajda ne morejo pisati o od¬ nosu med bralcem in besedno umetnina, ne da bi zavzeli takšno ali drugačno stališče do Richardsovega dela na 2 tam področju. Na temelju najnovejših študij in polemik lahko pridamo celo do sklepa, da njegovo kritično delo vea doslej še ni do konca izčrpano in da ša vedno nav¬ dihuje nove kritično poglede« Po drugi strani pa je tudi razumljivo, da mnogi poznejši avtorji na tem pod¬ ročju niso presegli kritika posameznih Richardsovlh postavk« Zato lahko pritrdimo Hymanovi ugotovitvi, da je Richarda v pravem pomenu besede oča moderne anglo- emeriška literarna kritika in da verjetno ni nobsnega angleškega in ameriškega literarnega kritika, ki ne bi bil tako ali drugače pod Richardsovim vplivom - ne glede 3 n® to, kakšen je njegov poznejši odnos do Richardsa > Ugotavljati vse te vpliva in reakcije bi bilo skoraj Sizifova delo, saj dajejo bogate in sugestivne podrobno¬ sti, kot so jezikovni problemi, odnos med poezijo in verovanjem, domiselno analizirani problemi, ki izvirajo iz komunikacije, pripombe o stanju naše civilizacije djn vlogi literature ter drugi problemi, ki jih takorekoč mimogrede odpira Richardsova literarna teorija, številna zatočišča prav tako številnim kritikom, medtem ko ss z Richardeovo celotno teorijo in njenimi osrednjimi 99 4 postavkami ukvarja le malo kritikov , Za našo razpravo pa tako naštevanje vseh reakcij na Richardsovo celotno delo tudi ni potrebno, V tem poglavju nas bodo zanimale le tiste ocene, kritike, polemike in posebne študije, ki obravnavajo poglavitne postavke Richardsove teorije literarne vrednosti , utemeljene na odnosu mad bralcem in besedno umetnino, to je tiste postavke, ki smo jih poskušali prikazati in oceniti v prejšnjem poglavju, oziroma tisti dal teh ocen, kritik in študij, ki zadava naš osrednji problem. Drugih kritičnih reakcij na Ri- chardsovo teorijo in njene posamezne trditve ne bomo vključili v naš prikaz. Prav tako nas tudi na bodo zanimale tiste recenzije, ki ne presegajo okvira najbolj skopega prikaza ali gole informacije. Takoj po izidu PRINCIPLES OF LITERARV CRITICISM je THE CRITERION že spomladi 1925 prinesel obsežno oceno tega 6 Richerdeovega dela* ki jo je napisal HERBERT READ. Rsadova ocena PRINCIPLES OF LITERARV CRITICISM je zelo pozitivna: PRINCIPLES OF LITERARY CRITICISM is an important contribution to the rehabilitation of English criticism perheps, because of its suatalnsd scientlfic nature, the most important contribution yet mode. 6 Readova pozornost je usmerjena na tista dva aspekta l 100 literatura, ki ju Richarde posebej obravnava: na ko¬ munikacijo in vrednost. Zanima ga predvsem Richardsova teorija vrednosti, ki jo na kratko povzema v glavnih citatih, Read namreč meni, da satateka teorija brez teorije vrednosti ne zaBluži svojega imena. Readova pozornost pritegne posebno Richardsovo dosledno izklju¬ čevanje vseh elementov morale in etike iz teorije vrednosti, Read ne ugovarja Richardsovi "psihološki vrednosti" in znanstveni terminologiJi, saj je bil tudi sam pod močnim vplivom takratne psihologije, temveč prav doslednemu izključevanju kakršnegakoli moralnega in etičnega preudarka. Zato H. Read resno dvomi, da bi bila Richardsova teorija vrednosti sprejemljiva. Pred¬ vsem mu očita, da se kljub priznanju nedoločenosti ni u- stavil in razmislil o tej njeni neddločeni naravi. Rishardsova odločitev o odvečnosti etike in morale ea mu zdi arbitrarna, hkrati pa mu ugovarja, da ni dovolj pretresel vseh možnosti rekonstrukcije stiks. Le ta 7 se Readu zdi zelo pomembna za literarno teorijo. Kljub temu je celotna Readova recenzija precej pohvalna, posamezna Richardsova izvajanja Read ocenjuje celo kot "extramsly cancise and illuminating." Čeprav je Readova ocena Richardsove teorije v glavnem pozitivna in glede na izrazito nekonvencionalnost Richard bovb teorije - neka&i kritiki jo imenujejo /• celo ikonoklastično - zelo dovzetna za novosti, ss nam vendar zdi, da Richarde ni bil zadovoljen z Readovo 101 kritiko» Prav nasprotna, očita ji poenostavljana ra - zumevanjs njegova teorija, če ns že nerazumevanje. 0 Raadova izhodišča sa glede literarne kritike pračej raz¬ likujejo od Richardsovih. Reada zanima predvsem for- 9 lo malna stran besedne umetnine in tradicionalna vrednost , pa tudi njegova psihološka izhodišča so povsem različna 11 . Hkrati izhaja Readavo osrednje estetsko zanimanje z drugega izhodišča kot Richardeovo: medtem ko Richardsa predvsem zanimata bralec in Komunikacija, pa zanima 12 Reada zlasti umetnik in njegova psitologija . Zaradi naštetih razločkov bi nas Readavo priznavanje Richardsovih velikih zaslug za angleško literarno kritiko lahko pra senetilo. Kljub temu es zdi Rsadotjb priznanje Richarde- obih zaslug povsem odkritosrčno. Tudi v poznejših Rsarinvih delih namreč srečamo mesta, kjer se Rsad skli¬ cuje na posamezna Risbardsova dognanja kot meritorna za svoje področje. 13 PRINCXPt.ES OP LITERARV CRIHCISM in osrednjo Richardeovo teorijo literarne vrednosti je celih deset let po izidu Readove recenzije v THE GRITERION obsežno obravnaval tudi S.L. BETHELL 14 , Bethell kritizira Richardsovo teorijo predvsem z docela aksiološkega stališča. Medtem ko ss mu zdita Richardsova psihologija in njegov poskus uporabiti psihologijo v literarni kritiki v bistvu pozitivna, Richardsov prispevek na področju komunikacije pa celo zelo pomemben, 102 ss mu kaže njegova teorija literarne vrednosti kot popoln neuspeh. Za to vidi predvsem en vzrokj 15 Richardsovo ozko specializacijo, " Bsthell namrač meni, da tiči vzrok za Richardsovo zavračanje etike in metafi¬ zike prav v tem, da ja Richarde samo psiholog in kritik, ne pa tudi filozof. Prav to odklanjanje pa je po Bethellovem rrmsnju usodna zs Richardsovo teorijo vred¬ nosti, Zaradi zavračanja etika in metafizike manjka Richardeovi teoriji taleolcški dal, ki ja nepogrešljiv za vsako teorijo vrednosti? Bsthell namreč mani, da mora vsak poskus zgraditi kakršnokoli vrednostno teorijo brez metafizičnih preudarkov nujno propasti. Po njegovem mnenju je tsiatična razlaga edina zadovoljiva in ustrezna razlaga doživetij, ki se tudi Bathsllu zdijo pravilno izhodišče za presojo vrednosti umetnino. Zato Bsthell meni, da bi morali ta doživetja oziroma njihovo vrednost* presojati na temelju toga, ali nas približajo k teisti enemu končnemu Smislu? In judging a work of srt it Is neseasarv, thsrefora, (sstting aside ths pussticn of communication) to declda whethar it rspra- senta an experianca, aypathatic undaratanding of which would hslp forward tha Ultimate Purpose defined above.*'^ Čeprav je Bathell po sni strani zagovarjal svoja stališča veliko bolj tehnično, po drugi strani pa postavljal precaj bolj netolerantno zahtevo po teistični 103 interpretaciji vrednosti kot edino možnost, ss je s svojo ocsno pridružil vsem tistim' ki Richardeu očitajo pradvsan njegovo dosledno neupoštevanja ali izločitev tradicionalnih etičnih in moralnih vrednot, B poglobljeno aksiološko razlago in jasno oblikovanim nasprotnim izhodiščem pa ta kritike tudi v marsičem prekaša, THE CRITERION ja spremljal tudi poznejša Richardsova dala, čeprav so bila deležna precej manjše pozornosti kot PRIMCIPLE3 QF LITERARV CRITlCISM. Avtorji poz¬ nejših ocen - z izjemo W» Empsona, ki je ocsnil THE PHIL0S0PHY 0F RHETORIC in GOLERIDGE ON IMA8INATI0N - so bili velika manj vidni kritiki kot H. Read, in to lahko opazimo tudi pri njihovi povprečni kvaliteti. Tako na primer Johna Soulda Fletcherja ocena PRACTIGAL 19 CRITlCISM s knjige, ki, kot bomo videli, še štirideset let po prvi objavi navdihuje nove in nove polemike, na presega ozkega okvira skopega poročila, kot ga lahko srečamo tudi v THE YEAR's W0RK IN EN8LISH STUDIES^. fodobnega poročila je bilo deležno tudi Richardsovo delo MENCIUS ON THE MINO, 21 Tega nikakor ne bi mogli trditi o Empaonovi oceni 22 THE PHIL0S0PHY 0F RHETORIC , ki je izrazito osebna; čeprav želi biti v bistvu pozitivna. Empson začenja svojo oceno z zanj značilno paradoksalno ugotovitvijo; Probably the taest way to rsvievM this baok is to querrel wlth it on points of detail; that is often the best way of showing that a thing is 104 23 interaating. Empaon nato posveča večji del svoje ocene debati z Richardaovo teorijo metafora, vendar v tej precej dolgi debati izvemo več o Empsonovih pogladih na ta problem kot o Richardsovi knjigi. V THE GRI7ERI0NU je bila objavljena tudi znana polemika med Wontgomeryjam Belgionom in Richardsom; to polemiko bomo obravnavali pozneje skupaj a stališči Mctgomsryja Belgiona o Richardsovi teoriji. Odnos med T.S. ELIOTOM in Richardsom je v zgodovini angleške literarne kritike še vedno nerešen. Za to lahko navedemo predvsem tri vzroke. Prvi je dejstvo, da ju kot sodobnika mnogi literarni zgodovi¬ narji štejejo za začetnika modeme anglo-ameriška kri¬ tike. Pri tem pa zaradi "modernosti", ki je nedvomna značilna za oba, pogosto prezrejo velike razločke med njima. Drugi vzrok je v tem, da T.B. Eliot kot literarni kritik pravzaprav ni sistematik; največ njegovih kritik je nastalo v obliki člankov in esejsv o poseb¬ nih problemih in ob posebnih priložnostih. Njegove kritike zato dajejo možnost za razne interpretacije, ki neupravičeno posplošujejo posamezna Eliotova stali¬ šča. Po drugi strani pa je e tem primerjava še težja, saj je Richardsova teorija dograjen sistem. Tretji in za na^ najvažnejši vzrok pa je, da tudi Eliot sam v svojih esejih ni zavzemal zmeraj enakega odnosa do 105 Richardsa in njegovega dala, kot ugotavlja tudi Ifor Evans v oceni Eliotovega dala THE USE 0F POETRV AND THE USE OF CRITICISM: Even mora tantalizing is Eliot 'a incapacity to dscids ivfoat ia his presant relationahips to ths work of I*A. Richarda,., 24 Čeprav T.S. Eliot aara pravi, da je prav Richarda eden 25 tistih kritikov, a katerimi se nerad na strinja , pa hkrati navaja Richardsa kot veliko avtoriteto v lite- 26 rami kritiki , je vendar iz večine njegove kritika, ki izhaja a povsem drugačnih stališč, mogoče sklepati, da je Eliotov odnos do Richardsa predvsem posledica njegove velike strpnosti s 1.8. Eliot je to strpnost tudi utemeljils Hance esch new master of criticism performs a useful servica merely by the fact that his errors ara of a different kind from tha last; and tha longer the sequence of criticism we have the 27 greater amount of corrsotion is possible. Zato nas Eliotovo spoštovanje do Richardsa kljub velikemu razločku med obema ne preseneča. Navzlic pogosto precej ostri Eliotovi kritiki Richardsovih stališč je očitna v njegovem pisanju vedno tudi spoštljiva strpnost do Richardsavega dosežka: Whether we agree or not with any of ali of his conclusions, whether we admit or deny that his m8thod is adequate, we must admit that the vrark of I.A. Richarda will havs been of Cardinal importance in the hlstory of literary criticism. 106 Even if his eritičiara provas to ba sntirsly on tha vvrong track, even if his modam "sslf-consciousnesB" turns aut ta bs only a blind allay, Mr. Richards will have dons same- thing in acceleratlng tha exhausfclon of tha 29 poasibilities. To strpnost ja najbolje označil T. S. Eliot sam, kc je Ista 1S4S skušal določiti "skupni imenovalec" njegova nekdanje revije THE CRITERIONs ... it was a common curioeity and openness of mlnd to new ideas. The idsaa wlth which you did not agrea, tha opinions which you could not eccspt, wsre as important to you as those which you found lmmadiately acceptabla. You examined thsm without hoatility, and with the assuranes that 3o you could laam from thsm. Vendar pa strpno stališča da Richardsa T.S. Eliota nikakor ni oviralo pri tam, da ns bi v več problemih zagovarjal stališč, ki so nasprotna Richsrrisovim. Le-ta so za nas še posabej zanimiva, ker m pogosto korektiv Richardsovs teorije. Podobno kot Rsada tudi T.S. Eliota moti predvsem Richardsovo dosledno izločevanje vsakršnih etičnih in moralnih vrednot iz teorije vrednosti. Richarriaov "idealni red" se Eliotu zato kaže kot "afficiency, a psrfetly-working Roneo Steel 31 Cabinst system", in njegova recenzija za DIAL o Richardsovi SCIENCE ANO PQETRY ima značilen naslov; "Literatura, Science 10 ? and Dogma”. To stališče je T.S. Eliot dodelal nekaj Ist pozneje v -ms USE 0F 'POSTRV AND THE USE 0F CRITICISM, ki vsebuje daljšo polemiko z Richardsovirai gledišči in še posebej z njegovim delom SCIENCE AND POSTRV, V tem delu T.S. Eliot izrecno pišas His (Richardš) ethios, or theory of value, is one which I cannot acoept; or rathsr, I cannot accept any such thaory which ie erectsd upon pursly 32 individual psycholagical foundations. Zdi se nam s da je Richerdsova teorija čista psihološke vrednosti za T.S.Eliota nesprejemljiva predvsem zaradi dveh vzrokovs prvič zaradi njegove lastne teorije o velikem pomenu tradicije in drugič zaradi njegovega mnenja, da mora kritik izhajati z določanega etičnega in teleološkega stališča. T.S. Eliot pripisuje tradiciji osrednji pomen v 33 literarnem ustvarjanju in literarni kritiki. Cela evropska literatura se mu kaže kot celota s "simultano eksistenco”, pomen posameznih pesnikov pa se mu zdi 34 tesno povezan s pomenom drugih pesnikov. Vse to pa je v nasprotju z Richerdsova teorijo neposredne psiho¬ loške vrednosti, kjer za tradicijo, kot smo videli, ni prostora v neposrednem odnosu med bralcem in besedno 35 umetnina. Ce pa ima kakšno vlogo, je ta nezaželena. Zato T.S. Eliot po drugi strani ugotavlja, da si Richarde * podobno kot pred njim že Matthew Arnold - 108 prizadeva ohraniti čustva brez tiste vra„ s katera so nujno povezana in iz katera izhajajo. T.S.Eliotu se zdi nesprejemljiva tudi pretirana instrumentalna vred¬ nost, ki jo Richarda pripisuje poeziji. Richarde - mani Eliot - le trdi, da poezija lahko odrešuje, nikakor pa tega ne dokaže. Zato takole parodira Richardsovo upanje v odrešilno moč poezije* Poetry "is capable of saving us”... is like saying that ths wallpaper will save us when the vvalls 36 have crumbled. T,S. Eliotova zahteva po izrecnem etično-teološkem izhodišču literarne kritike je ^direktnem nasprotju z Richardsovo teorijo vrednosti, ki izrecno izključuje vse drugotne etične elemente* Literory critlciam should be complated by criticiam from a definits 8thical and thealogical standpoint... The "greatness" of literature cannot be d8termined solely by literary standarde; though we must remember that vahether it is literatura 3 or not can be determined only by llterary standarda. Ta Eliotova zahtsva se zdi nesprejemljiva tudi mnogim drugim kritikom. T.6. Eliot omenja v esejih tudi odnos med bralcem in besedno umetnino in pcmsmbnat tega odnosa. Vendar problema nikoli ne obravnava podrobno in sistematično, tako da je ne temelju njegovih misli težko sklepati, 109 kakšno je njegovo mnenje o tem odnosu. Ugotoviti moramo predvsem, da sa mu ja s tem, ko ja postavil pašam dobesedno med bralca in pisatelja, posrečilo ohraniti določano neodvisnost pesmi kot entitete, in ■v' sicer nasprotju z večino prej obravnavanih avtorjev, 38 pri katerih je pesem omejena na bralčevo doživetje. Kljub temu se T.S.Eliotu pomen psani ne kaže kot enkraten "pravi" pomen, pač pa kot odvisen od vsako¬ kratnega bralcas A poem may appear to mean very different things to different readers, and ali of theae msaninga may be different from what the author thought hs meant... The rsader's interpretation may diffsr Prom the author'a and be equally valid - it may gvsn be better, There may be muoh more in a poem than the author was sware of, The different interpretetions may ali be partial formulations of one thingj the ambiguitiss may be due to the fact that the poem means more, not lasa, than 39 ordinary spescn can communicate. In tudi mnogo let pozneje svari T.S. Eliot v "The Frontiers of Criticism" pred mislijo, naj bi pessm imela le ena pravilno interpretacijo.4o V istem eseju tudi izrecno nastopa proti angleški strukturalni kritični šoli, za katero pravi, da se je razvila iz metod profesorja Richardsa j namreč proti obssžnim interpretacijam pesmi, ki analizirajo besedo za besedo, vrstico za vrstico in kitico za kitico brez vsakršne omembe avtorja in njegovih del. 110 T, S.Eliotu se zdi, da taka kritika iztisne iz pesmi tudi zadnjo kapljico pcmsna, in jo zato tudi imenuje ,s lemon- 41 scjusezar school of criticism" Ta oznaka se pozne je pogosto uporablja za tisti del modeme anglške infcer pretacija pasmi, ki se naslanja na razne variante tako imenovanega "tesnega branja." Esej Montgom8ryja BELGIONA "What is Criticism" je bil objavljen v THE GRITERIONIJ kot recenzija Richardsove PRAGTIČAL CRITICISM.42 Vendar tako po obsegu kot tudi po globini polemike presega okvir gole recenzija in pralna ja v Salgionovo teorija o kritiki ter odnosu med bralcem in besedno unetnino oziroma o razumevanju besed¬ ne umetnine, Ta težnja je še bolj očitna iz ponovne objave eseja "What is Criticism",, ki je v zelo spremenje¬ ni obliki izšel v Belgionovl knjigi THE HUMAN PARROT leta 1931. il ' Čeprav Belgion nikakor ne odklanja PRACTICAL CRITICISM v celoti, nasprotno, to delo oztoačuje kot "a most instructive book", pa vendarle meni, da so vsi Richardsovi sklepi bolj ali manj napačni in da Richarde tudi napačno ocenjuje prikazano kritično situacijo. Z Richardsom @e strinja samo v eni postavki«, namreč, da ima učinek 43 besedne umetnine na bralca osrednji pomen za poezijo. Vendar Belgion meni, da se Richarda moti takoj pri naslednjem vprašanju, ki logično sledi tej temeljni postavki, namreč pri vprašanju o naravi tega učinka. Nesprejemljivo se mu zdi predvsem Richardsovo mnenje. 111 naj bi uporabljali poezijo za urejanja duha, da odlo¬ čitve o pesmi pomenijo sodbe o obliki rada v osebnosti in da naj bi bila poezija odrešilno nadomestilo za vero, Belgion ss tudi ne strinja z Richardsovim zani¬ kanjem posebnega estetskega čustva; sam namreč meni, da dobimo iz poezije specifično poetsko čustvo, ki ga zunaj poezije ns moremo doživeti, Richardsa dolži neu temeljnega enačenja poezije in življenja ter pesni¬ kovega doživetja z bralčevim, ki ga, kot smo videli, 44 Richarda ni nikoli zagovarjal v taki obliki. Predvsem pa Belgion meni, da mora biti estetski učinek posameznega dala samo eden in zato Identičen za ves 45 osebke , Richardsovo zanikanje tega "dejstva" na temelju osebnega odziva vsakega posameznega bralca pa ss mu zdi povsem nesprejemljivo. Zdi ss mu, da človek ne more 46 povsem uživati umetnosti po svoji lastni fantaziji, Po njegova« mnenju je prepričanje, da umetnina obstoji zato, da učinkuje na vse osebke, poglavitni pogoj za 47 vsako kritiko. Kritika zato ne sme in ns more izha¬ jati iz čisto spontanega in naivnega branja in preda¬ janja poeziji in tudi ne iz preučevanja o delovanju je¬ zika, temveč iz študija poezije ob določeni senzibil¬ nosti in posebni sposobnosti za razumevanja poezije. Belgion vidi pravilno klasifikacijo pesmi kot dolgotrajno sodelovanje kritičnih duhov na teraalju stališča, da ima peso« samo en učinek. Zato ss Belglonu tudi Radiardsova zahteva po izobrazbi zdi nesmiselna} saj nimamo nobene 112 podlage za domnevo, da bi široka izobrazba redila kakrš¬ nokoli izboljšanja ljudi, ki so v bistvu podobni pa- 48 pigatn. Po Richardeovam odgovoru ".tetes on the Practica nf ■ 49 Interpratation" , v katerem predvsem obravnava Bel- gionovo napačno razlago njegovega dela, ki gre celo do napačnega citiranja in pripisuje Richardsu pojmovanja, So ki so mu povsem tuja, je Belgion esej predelal in objavil v svoji knjigi kritik THE HUMAN PARROT«. Tudi tu podobno napada posamezne postavka Richardsove teorija, čeprav postaja jasnejši njegov napad. Belgion zavrača predvsem neposredno reakcijo bralca na besedna umetnino, posebno estetsko čustvo, ki izhaja iz branja pesmi, pa sa mu kaže kot globlje razumevanje pesnikove spretnosti, ki je bila potrebna za nastanek pasmis The 8pscifically aesthetic emoticn is delight in the contemplation cf technical ability, as manifested in its result. The poet has made a thing, and the aesthetic emotion is the delight that accompanios this made thing in tis wall- trsadsness. ^ Belgion meni, da se mora kritik pesmi najprej osamosvo¬ jiti od učinka prebrane pesmi, tar jo opazovati "od zunaj". Kajti la tako lahko vidi, kakšna tehnična spret¬ nost sa skriva za učinkom pesmi in kakšna je človeška vrednost tBga učinka. Bevsda pa mora zato kritik imati dvojno znanjes a) his knowledge and aense of valuee of postry and its technique, and b) his kncwledge 52 and sense of values of lifa. 113 Potrebno znanje pa ima lahko le, če ja poezijo teme¬ ljito študiral in ja izkušen v življenju in Sa je po drugi strani tudi inteligenten in občutljiv. Seveda pa imajo vse te potrebne lastnosti la redki izbranci, zato nae ne preseneča Balgionova izjavs 9 da ja stavilo tistih, g3 ki znajo ceniti poezijo, pač nujno zelo majhno in omejeno Is na elito. Belgionova kritika je tako po svojem elitnem pojmovanju kat tudi pesimizmu glede izboljšanja položaja z izo¬ brazbo povsem nasprotna Richardsovim kritičnim in vzgojnim prizadevanjem, lato nas njegovo odklanjanje in nera¬ zumevanje Richardsovih gledišč ne preseneča. Podobno kritiko Richardsove teorije s stališča literarne elite srečamo poznejB tudi v SCRUTXNY, kjer sta o Richardsovih delih pisala predvsem njena najvplivnejša kritika in izdajatelja D.W. Harding in F.R. Leavis. Denys W. HARDINE je za SCRUTINV najprej ocenil Richard- 54 sovo delo MENCIUS ON THE MIND v recenziji, ki ne pre¬ sega mej neprizadetega poročila o novi knjigi. Ta ton neprizadetega poročila pa se je izgubil ^naslednjem Hardingovem poročilu! v njegovi dolgi oceni Richardsovih glavnih del, ki so bila objavljena, še preden je začela izhajati revija Scrutlny, to so PRINCIPLES OF LITERARY CRIHCISM, SCIENCE AND P0ETRY in PRACTICAL CRITICIBM. Harding namreč Richardsovih prvih dveh del FOUNOATIONS OF AESThETICS in THE MEANINE GF MEANINE ni vključil v svoj prikaz, čeprav smo videli, da ja zlasti THE MEANINE OF MEANINE zelo pomembno za pravilno razumevanje 114 Richardsove literarne teorije. Ta Bardingova ecana, S5 "T.valutions Is I.A.Richarde” , je izšla kot prvi asa j iz vrste kritičrdh esejev o najpomembnejših angleških kritikih raznih časov. V nasprotju z večino kritičnih obravnav Richardaovih dal, ki ee pogosto omejujejo 18 na razpravo o njihovih drugotnih posameznih postavkah, jo Hardingova kritika usmerjena prav na glavne postavke Richardsova literarna 33tacika. Izhajajoč iz več Richardaovih citatov, daje Harding naslednji povzatak Richardsove teorija! (A) art and tha rest cf human activity are continuous not contrasting, (B) art is tha most valuable form of activity, and (C) ths value of any activity depends on the dagree to which it allows of balancing or 56 ordering aroong one's impulsea. Harding nato poudarja, da je tretja hipoteza (C) temeljna za vso Richardsovo teorijo, medtem ko sta preostali dve, (A) in (B), odvisni od nje. Zato Harding mani, da je vsaka ocena Richardsovega dala precej odvisna od tega, kakšna stališče zavzemamo do trstje hipoteze o vredno¬ sti. Ob tem posebej opozarja, da nikakor ne smemo spre- glsdati praktičnega namena te teorija vrednosti. Harding mani, da ja praktični namen skrit v Richardsovi želji, odkriti sprejemljiv strateški položaj za tiste, ki jim je umetnost pomembna: "h8 (I,A.Richarda) is attempting to discover a dsfensible posltion for those who belleva that 115 tha arta are of value" and it is clear fram ths context that ha intends primarily a position that can ba daferidad against ali those who ragard art as something other than one of ths prač tičal affairs of life. He attarnata in effect to mast the friendly and intalligent Philistine on his own grounria, Hanca hia eccount of value is bast regardad a© a syatematization baaed on car'tain assumptions which are not Quastionad by tha 57 pscple \vhom ha has in raind. Svojci ugotovitev Harding opira na Richard sov taksts what is needad is a dafensibla position for those 58 who beliava that the arts ara of value , vendar pri tem napačno razlaga "kontekst" te Richardsove izjave, ki jo Richards povsem jasno nadaljuje ta- koles Only a general thaory of value which wi.ll show tha plača and function of tha arts in ihs whola system of valuas will provida auch a strong-hold. Harding namreč po svoja razlaga Richardsovo zahtevo, da bi bilo treba premostiti vedno večji prepad med okusom večine in izobraženih izvedencev (most qualif±ed opi- nion), kot pripravljenost "to mest the friandly Philisti¬ ne on his own grounds", namesto kot prizadevanje za zvišanje standardov večina. Po kratkem kritičnem pretresu Richardsove predlagane "funkcija" umetnosti in ugotovitvi, da tak sistem ne more niti hipotetično rabiti kot temelj estetskih sodb, 116 poskuša Harding določiti Richardsov odnos do umetnosti. Po njegova js Richarde vsa svoja prizadevanje vložil v to, da bi pokazal, kako je umetnost lahko sradatvo nadaljnjega razvoja. Ko govori o Richaroaovem priza¬ devanju, da bi tudi za poezijo uvedel lato vrsto vred¬ nosti, kot jo implicirano priznavajo civilizirani Filistejci, se mu zdi posebno pomembno dejstvo, da avtor Richardsovega formate sploh čuti potrebo srečati se z zunanjim svetom "conmton Bensa” in znanosti na njegovih lastnih tleh in opravičevati svoje početje s trenutno veljavnimi standardi. V tam Harding prepoznava občutek nelagodnosti, značilen za vse tiste ljudi, ki se zanimajo za umetnost. Vendar opozarja, da ta nelagodnost spre¬ minja kritike v amaterje, ki opazujejo probleme umet¬ nosti s stališča večine, namesto da bi imeli svoje po¬ slanstvo za razumljivo samo po sebi. Hardingu se zdi, da ima Richardsova "amaterska" psihologija isti izvor 59 in da je za vsa njegova dela splošen "amaterski" ton nasploh značilen. Zato se Hardingu zdi, da pomeni ta preprosti "amaterski ton" celo v najboljšem in najpomembnejšem Richardsovem delu - to je v razpravi o komunikaciji In napakah, ki vodijo k podcenjevanju in nerazumevanju poezije - nepo¬ trebno oviro za boljša bralce. Čeprev nedvomno v vseh Richardsovih delih srečujemo prizadevanje ohraniti pomen literature na temelju neposrednega odnosa med bralcem in besedno umetnino -J 117 oziroma na temelju učinka le-te» je vendarle težko trditi 8 da je to prizadevanje prisotno Is 2aradi "prijaznih Filistejcev", kot meni Harding, Še bolj vprašljiva pa je Bardingcsva trditev, da je tc priza¬ devanje edini vzrok, zaradi katerega je Richarda zgra¬ dil svoj zapleteni sistem literarne vrednosti. Vzro¬ ke za zgradba Richardsavega sistema - takšnega, kot je - moramo namreč iskati drugjes v sistemu samem. Harding pravilno povzema bistvo Richardsove teorije v prejle citiranih hipotezah. Vendar pa se moti, ko pripisuje poglavitni pomen tretji hipotezi, v kateri vidi izraz Richardsove težnje, da bi se spoprijel s Filistejci na njihovih lastnih tleh. Zaradi prevelikega pomena, ki ga Harding pripisuje tretji hipotezi, se mu prva in druga kažeta odvisni od tretje in tako jih ne razlaga v smislu logične soodvisnosti, v katerem seveda pomeni prva hipoteza izhodišče in vzrok naslednjih dveh hipotez. Ko bi bil Harding to storil in razlagal vse tri hipoteze v njihovi logični povezanosti, bi mogoče tudi lahko sprevidel, da je Richards s tezo, po kateri so umetnost in druge človekova dejavnosti kontinuirane in ne nas¬ protne, želel skonstruirati taka estetsko teorijo, v kateri bi bil človek predstavljen kot organizem, ki deluje kot integrirana celota. Zato se je Richarde v svojih delih tako vztrajno bojeval proti "posebnemu" načinu doživljanja umetnosti, proti estetskemu doživ¬ ljanju sul generis, Ta temeljna teza pa je seveda hkrati pogojevala tudi določeno strUcturo celotnega 118 njegovega estetskega sistema. Hardingova ostra kritika Bichardsovega prizadevanja spoprijeti ss s "prijaznim Filistejcem" na njegovih lastnih tleh in pomen, ki ga Harding pripisuje temu Richardsovemu prizadevanju - nič več in nič manj kot neuspeh Richardscve celotne teorije - pa nam odkrivata Hardingova elitno pojmovanje odnosa med bralcem in besedno umetnino. Le-to prepoznamo tudi v njegovi za¬ ničljivi rabi Filistejca in "večine" ter še bolj očitno v njegovi oznaki "boljši bralci". Hkrati pa nam tako Hardingovo pojmovanje pomaga razumeti tudi enostranskost njegove kritike in njegovo nesposobnost prepoznati tudi pozitivno vrednost Richardsovaga prizadevanja. Kot smo vidali že pri Belgicnovi kritiki Richardaove teorije, je elitna usmeritev nezdružljiva z Richardeovim kritičnim in vzgojnim prizadevanjem, ki, kot pravi eam 60 v svojem zadnjem delu, vključuje tudi "the undardog". Čez mnogo let - leta 1969 - O.W.Harding ponovno poroča o Richardsu, tokrat o njegovih zadnjih dveh delih za C*j THE NEW YORK REVIEW . Iz njegovega obsežnega poročila, ki ee ne omejuje le na zadnji Rlchardsovi deli, lahko naposled prepoznamo, da Harding priznava Richardsu ne¬ dvomno velik vpliv, o katerem danes nihče več ne dvomi. Piša namreč takole: His mind is original and independent. PRAGTICAL 119 CRITICISM haa probably had grsatar influence on the tsaching of English literatura at univarsitias than any other book of the half oentury following the war 1914-18. Many eho admired the book have been aorry that he tumed in other directionsj but it ie just because he is so original and in ven ti ve that he tumed away 62 to follow his own unpredictable route. Oceno Richardsovega dela končuje z visokim priznanjem: And backing ali thiS| the eubtelty and dslioate aKactnass of hia oriticlam of poetry give his view3 on communlcation a relevance and cogency for literary people that abstract formulatlons 63 saldom posseas. Po Hardingovem prikazu Richard sove literarne teorije je naslednji dve Riohardeovi knjigi COLERIDGE ON IMAGINA- TION in THE PHILOSOPHV OF P.HETORIC za 6CRUTINY ocenil F.R.LEAVI6. Leavieova ocena dela COLERIDGE ON IMASINA- 64 TION je precej dolga in povsem negativna. Laavis Richardsu na več mestih očita pomanjkanje predrznosti, neodgovorno posploševanje, "bistre misli" in nekritične 65 nasvete, teoretično zanimanje , neobsnthanizem in končno napačno predstavljanje literarnega položaja, ki izvira iz neutemeljenega upanja. Laavis povsem odklanja to delo in meni glede Riahardsove literarne estetike, kako 12o je skoraj nemogoče, da bi evojo teorija vrednosti, kot jo je razložil v PRINGIPLES QF LXTERARY CRITICISM, 66 še kakorkoli jemal resno , Leavis končuje dolgo oceno s pripombo, da bi bilo a obravnavanem delu mogoče po¬ vedati še več slabih stvari, očita pa tudi Richardsu, da ni le on eam zašel na stosnsko pot, empak da gleda na svoj ugled, ki ai ga je pridobil, zavaja tudi druge avtorje. Leavisova recenzija COLERIDGE ON IMABINATION je tako zelo negativna, da postaja že nesmiselna. In to js v protestu proti tej recenziji in takemu ocenjevanju nasploh povedal tudi W. Empson v pismu, ki je bilo ob¬ javljeno v naslednji številki 8CRUTINY^. Leavisova ocena Richardaovega dela THE PHILQ60PHY OF 60 RHETORIC je veliko krajša in tudi bolj umirjena, čeprav v bistvu povzema vss očitke Richardsu iz prejšnje recenzija. Kljub temu pa je Leavis v tem Riohardsovera delu našel vsaj nekaj dobrega, in sicer povsem nov in zanimiv prikaz metafore, Leavisu se še vedno zdi, da Richarda s svojo avtoriteto neupravičeno podpira "nekritično zanimanje za dvomissl- nost", saj ga, kot pravi, v marsičem vodi želja, da bi diskreditiral prizadevanje določiti en sam "pravi" pomen pesmi. Nad tem vseskozi odklonilnim stališčem do Rlchardaovih del smo toliko bolj začudeni, ker tudi F.B.Leavis podobno kot I.A.Richarda sam izhaja v bistvu iz 121 globokega prepričanja o pomambnoati literatura in možnosti njene "odrešilna" vloge za sodobno degradirano civilizacijo. Oba kritika se v tam prepričanju opirata na dalo M, Arnolda CUL TURE AND AHARCHV, ki ga podobno kat Richarde rad citira tudi Leavis. Še več, v svojih zgodnjih delih Leavis pogosto citira Richardaa kot 7o avtoriteto na kritičnem področju in tudi v članku "What is Wrong witJj_Critici8m", ki je izšel v prvi številki 6CRUT.INY„ omenja Richardsa skupaj s T,S. Eliotom kot najvplivnejšega kritika ter dodaja; Richarda has immensly improved the instrumenta of analysis and Consolidated and made generally 72 accessifole ihs dontribution of Colerldge. Po skrbni primerjavi Richardeovih in Leavisovih stališč se zdi, da je razloček med njima prav v njunem stališču do odnosa med bralcem in besedno umetnino. Medtem ko je za Richardsa vsakokratni odnos med bralcem in be¬ sedno umetnino z vso svojo individualnostjo, vštevši z individualnimi in dvomi6elnimi pomeni, odločilen, pa Leavis zagovarja "pravilni pomen", Od tod Lsaviaove pritožba, da Richarda e svojo avtoriteto neutemeljeno podpira nekritično zanimanje za dvosmiselnost in da ga vodi želja diskreditirati tako imenovano "The Proper Meaning Superetition". To nasprotje na področju pomena oziroma "pravega" pomena pa ima Še globlje korenine. Podobno kot T.8.Eliot, Montgomery Belgion in D.W.Hard±ng 122 ja tudi F.R. Laavis prepričan* da je pravilno vrednote¬ nje literature stvar redkih izbrancev; In any period it ia upon a very amall minority that the disceming apprsciation of art and literatura depends: it le only few who are capable of unpromted, first-hand judgemsnt. ..«.. The accapted valuations are a kind of paper currency based upon a very small proportion 73 of gold. Zato si je SCRUTINV tudi zadala nalogo ustvariti in 74 vzdrževati tako visoke "standarde” . Kot smo videli pri Belgionu in Holdingu* pa je t£ko, imenovali bi ga lahko elitno, pojmovanje odnosa med bralcem in besedna umet¬ nino v nasprotju z Richardsovimi poglavitnimi kritičnimi in vzgojnimi prizadevanji. To toliko bolj, ker omenjeni kritiki v vrednotenje pogosto vnašajo za Richardsa nesprejemljive "drugotne” moralne ali tradicionalne preudarke. □d poznejši Richardaovih del je bilo v SCRUTINV ocenjeno samo še eno; INTERPRETATIONB IN TEACHING 75 . Oceno Je tokrat napisal H.A.MASON, vendar se zdi, da se kar presenetljiva strinja z Leaviaovimi stališči glsdB splošnih značilnosti Richardsovega dela. Tudi v Masonovi oceni srečamo za SCRUTINY značilno zaskrbljenost zaradi Richardsovega velikega vpliva: 123 Dr. Richarde" imposing raputation gives wsight to a vievv which if taken 8triatly is at once ?S falsa and mialeading. Take upravičena sklepamo, da je sodelavca SCRUTINY bolj zanimal ugled Richardsa kot velikega kritika, saj so se trudili njegov ugled po vsaj sili zmanjšati, kot pa njegova resnična literarna teorija. Sicer pa nas to spričo nestrpnosti, ki je pogosto značilna za to revijo, ne sme preveč začuditi. Mnoge recenzije Richardsovih del v SCRUHNY nam pogosto povedo več o stališčih nji¬ hovih avtorjev, kot pa o Richardsovih dosežkih. Tej spontani in živahni reakciji v revijah sledi še dolga vrsta odgovorov, odobravanja in napadov na Ri~ chardsovo teorijo, vse do danes. Za avtorje teh kritičnih polemik je pogosto značilen isti vzorec* potem ko tako ali drugače priznajo pomembnost Richardsovega kritičnega dela in vpliv, ki ga je to dela imelo nanje, si izbe¬ rejo eno samo področje ali celo on sam aspekt njegove teorije ter si ga prizadevajo interpretirati, modifici¬ rati ali pa ovreči. Tako pomenijo te polemike dokaz za dejstvo, da po Richardsu na področju odnosa med bralcem in besedno umetnino ni mogoče napraviti nič novega mimo njega in brez upoštevanja njegove teorije. S svojimi predlogi pa so hkrati pogosto tudi kritično dopolnila Richardsove teorije. 124 S tega stališča ja najpravilnejša ocena, ki jo je napisal Raymond IVilliams: It is not too much to say that PRINC1PLES OF LITERARV CRITICISM, which 1.A.Richarda published in 1924, contained a programma of eritičal work for a gdneraticn» One is surprissd, on rareading the book, to saa how cartain paregraphs in it have bsen expanded in to vvhola volumea, usually by other writers. Richarda hlmself has followed vp only a part of what is thsre indicatsd: hia later work is alrnost whally a study of ianguage and communication, in which throughout ha has besn a plan«*, 77 Delo Michaela ROBERTSA CRITIQUE OF P0ETRY, izšlo je 1934 leta, je prvo kritična dalo, ki priča c velikem Richardaovem vplivu na področju angleške literarna teo- rije. Michael Roberta povzema v svojem delu vratc Richardaovih stališč* tako opozarja na prvobitni pomen terminološke 79 jasnosti za estetiko in na osrednji pomen učinka 0Q besedne umetnine na bralca tar celo meni, da moramo preprosto sprejeti Rlchardsovo psihološko osnovo lite« 81 rame vrednosti , dokler ne bo psihologija napravila kakšnega bistvenega koraka napni j. Michael Roberta sprejema Riohardeova pojma "psaudo-atatement" in "emotLonal belief”, tako da imamo na več mestih občutek, 125 82 kot da beremo Richardaove splse' J “, Kljub temu pa vsebuje 83 Robertsavo delo poleg manjših pomislekov tudi večjo kritika Richardsove teorije. Podobna kot H.Read, T.B. Eliot in nekateri drugi tudi on meni, da ji manjka etika. Pravi namreč, da tudi končni izraz harmonija ni zadovo¬ ljiv brez uvedbe določene 9tikd* The word harmgny may be better in thia respect than beautv , but we shall flnd that we cannot use it satiafaotorily without invoking a cororesponding theory of athioa* pleasure or the individuals rscognition of harmony in himself, 84 obviously leavee us whera wa started. Brez minimalno določenega standarda je zanj beseda "harmony n celo manj uporabna kot pa oznake poprejšnje kritike* ..... as we havs no fixed minimum standard of harmony which a work must produce before it is said to be a poem, any stimulua may be called a poem. Poetry may be a subjeotive phenomenon, but we must endeavour to distingulsh bstween a 85 poem and a bus ticket. Robertsa v Richardsovi teoriji moti predvsem njen skrajni subjektivizem, saj se mu zdi, da kljub vsem sugestijam in spretno uporabljeni psihologiji v njej ni mogoče najti objektivne mere za "pravilni odziv" bralca na besedno umetnino. Vse predložene vrednosti, organiza¬ cija impulzov, gibanje k samoizpolnltvi In harmonija, so Skrajno subjektivne in jih je mogoče označiti le kot 126 občutke; zaradi tega se ne razločujejo od tradicional¬ nega koncepta lepote« Roberts išče rešitev toga vprašanja v premostitvi pre¬ pada med posameznikom in družbo? Wb must recogniea ourselves not only as psycho- logical subjeots but also as personalities in a sociaty. We must racognise s as the scientist has done, the valus of tradition and authority, and if we speak cf integrity, we must remsber that the individual oan attain integrity only when he becomas a part of a unified and harmcnious commu- nity, oven though the unity and har'mony are to be judged only by the integrity of the constituent individualš« 36 Zato poskuša skonstruirati pojem "javne" ali "objektivne" oziroma "avtoritativne" resnice na temelju skupnega v izkušnji več posameznikov, Ker tega "skupnega" ne more določiti drugače, uporablja metafora o percepciji, ki v marsičem spominjajo na podobne metafore pri I,A,Richardsu. Takale praviš We may liken tke experi8nce of an individual to an imperfeot mlrrar-reflection of a room contain- ing a number of mirrors ali varioualy imperfeot. Despita certain diatortions tke eye picks up certain pattema which ocour over and over again in the other mirrors (other minds); these pattems corraspond to objeote (the fumi ture of the room); and the abstraotion, tke form recognised trough- out tke diatortions, is tke "public" or objective 12 ? world} 8imllarly characterlatlc distortiona can ba used to define "minds". To "javno", "objektivno", mani Roberts, vodi k spozna¬ vanju "avtoritativne resnica" in "avtoritativne lepote’,' spričo katerih noben posameznik ne more najti trajne zadovoljitve, ne da bi upošteval soljudi) The only criterlon of thruth may be individual satisfaction, but in a vrarld of many individuals tiie reasonable man derivas lasting satisfaction only from beliefs, valuea, actions which do not thwart his fellow-beings - Thruth, thsn is that which satisfies the in divi dual, but the reasonable man remains satisfied only if his thruth is acceptable to other reaso- . , 08 nable man. Čeprav si je Roberts s svojim predlogom prizadeval priskrbsti korektiv skrajne subjektivnosti bralčevega odziva, se mu je to posrečilo Ib v zalo majhnem obsegu: vprašamo se namreč lahko, kakšna bo ta "javna" in "objektivna" slika tedaj, ko bi bila vsa Robertsova zrcala podobno deformirana, oziroma ko bi vsi bralci brali narobe. Čeprav je v smeri, ki jo je naznačil Roberts, mogoče iskati rešitve, pa vseeno menimo, da bi moralo biti njihovo izhodišče predvsem podrobno do¬ ločena socialna narava bralca oziroma njegovega odziva na besedno umetnino. Brez poznavanja le-te in zgolj na podlagi pi iobnosti v percepciji, ni mogoča rešiti problema subjektivnosti. Zato lahko ugotovimo, da je bil Roberts sam preveč pod vplivom Richardsa in njego¬ vega subjektivizma, da bi lahko uspešno rešil problem subjektivnosti bralčevega odziva na besedno umetnino Podobno kot Michael Roberts tudi G.Rostervor HAMILTON v delu POETRV AND GONTEMPLATION, A NEW PREFACE TO POEtlCS (193?) izhaja s stališč, kot jih je določil I.A.Rlchards, in poskuša le-ta dodslati: The PRINGIFLES I found exce8dingly stimulating, Its enquirieš wsnt dssp, it vms often illuminating when it touched on particular poems, and atove ali it waa a bravo attempt at systtsnatio thinking on original linisa. It sesmsri to be funtiomentally right in the emphasis it laid on ths organization, the compleH harmony, of poatio expsriencs: and it seamed, in naarly evsrything else, to be funda- . 89 mentally wrong. Podobno kot Richarda tudi Hamilton mani, da ee mora literarna teorija ukvarjati predvssm z bralčevim doživet¬ jem besedne umetnine in z vrednostjo tega doživetja, čeprav moramo takoj dodati, da pojmuje Hamilton osrednji pojem "doživetja" precej drugače kot Richarde: Essentially, m may say, ths theory of poatry is concemed with imaginativs or sontemplativs experi8nce, oreated through a oartain metrical ordaring of words and with tha values of such 8xpariences. Poetry, as such, is to be judged simply by the quality of imaginatlvB experi8no8 it gives, and not by the test of moral 129 goodnaBSj or of truth in referenca to something outside itself In podobno kot Rishards tudi Hamilton odklanja posebno estetsko čustvo, ki se mu v estetskih teorijah kaže le 91 kot rezultat človekovega nagnjenja k "razstavijenju”► Kljub podobnostim v izhodiščih pa ja Hamiltonov koncept poetskega doživetja povsem različen od Richardsovega strogo psihološkega koncepta, iz tega pa izvirajo seveda še drugi bistveni razločki med obema avtorjema. Hamil¬ tonu ss zdi nesprejemljiv Richardsov opis odnosa med umetnostjo in moralo ter poezijo in življenjem in kon- Šcto še vloge pesnika v družbi. V Richardsov! taoriji literarne vrednosti na temelju odnosa med bralcem in besedno umetnino se mu zdita ne¬ sprejemljivi predvsem dve postavki; opis vrednosti kot popolne prilagoditve impulzov, ki jih Hamilton razlaga strogo psihološko, in drugič, popolna pasivnost bralca, ki izvira iz takega opisa vrednosti oziroma odnosa med bralcem in besedno umetnino. Hamilton namreč domneva, da poteka Richardsova prilagoditev impulzov v bralčevi podzavesti. Zato pravi; For mysslf, I find it more repugnant to reason to conceive of valus ae existlng in ths perfect adjustemant of the organism (apart from experi!.nce), than to conceive of valus as existing in the form of a picture or poem (apart from experir)ece). A study of nervous impulsss, a3 affacteri by poetry, ia not a study of poetic exper$ica. w2 I 13o Hamilton sicer priznava racionalno koherentnost Richardso všga estetskega sistema e še več, meni, da je prav zaradi ts svoje odlika imelo Richardsovo delo tako velik vpliv Kljub temu pa misli, da js cena, ki jo mora Richerds zato plačevati, prevelika. Tako ja povsem nesprejemljiv zlasti "moralni ideal”, ki izhaja po Hamiltonovem mnenju iz dosledno izvedene Richardsove teorija oziroma iz njene temeljne postavka o impulzih in inhersntni vrednosti njihove organizacije, namreč koherentna sistematizacija bralčevih impulzov, v kateri 94 Xe-ti lahke dosežejo kar' največjo zadovoljitev Podobno ss mu zdi nesprejemljiva tudi posledica Richardsovega gledanja, ki po Hamiltonovem mnenju locira učinek doži¬ vetja poezije v bralčevo podzavest? I am concasTied with the paychological doctrine of Dr. Richarda, because he usas it in such a way as 95 to diacredit the valuea of oonecious experiencs u Na tako stališče odgovarja Hamilton s prepričanjem, da imamo razne vrednosti in vrednosti sploh le kot zavestna bitja: None the lass, it is only as conscious beings that ws have values of any kind, and the rightness of the nervoua systam can have no interesi far us except as a basis for conscious wsllbeing, consci- ous eatisfaction, present and continusd. Poetry is of valus far the quality of conscious exparince it givass and the truth about that valus is not to be Pound by examining the way iri which nervoua 131 impulses work« Kot alternativo Richardsovi teoriji Hamilton nato pred¬ laga svoj koncept doživetja besedne umetnine oziroma odnosa med bralcem in besedno umetnino, ki bi ga lahko na kratka označili kot koncept aktivne kontamplacije, pri kateri je bralec udeležen kot celovita osebnost z vsemi individualnimi posebnostmi. Tako doživetje se kaže Hamiltonu kat proces, pri katerem lahka navzlic pogosto la trenutni naravi razločujemo štiri elemente: (l) pripravo, (2) umetniško razumevanje, (3) učinke in (4) druge vrste dogodkov, ki spremljajo 9? vse tri stopnje'"'. V pripravi se vaak posamezen bralec prilagodi: Every reader, as 1 say, brings his own syncrasy to the reading of a poem. And so has to go through a procese of adjustment, which may be so sllght and quick as hardly to be noticable. Oh 98 the other hand it may be slow and difficult. Pri umetniškem razumevanju nato doživljamo pesem: We only experince a poem as fully as we cen if, and when, doubts and difficulties like theae have been resolved, and a sympathetic insight achieved. For the true snjoyment of poetry, like ali other aesthetic experinoe, is fre8 from such questioninB and distraction of the intellect. It is an exper- ienc8 of the contemlativa lmagination, having a unique tranquility, in wlch the elementa of sense and thought and feeling activsly oombine. We recognize it as good in itaelf, and value it for 132 .. ,99 its own saka. Tretja stopnja, učinki ,so le stranske in naključna narave? vodijo lahko že vstran od bistvenega doživetja. Tako Hamilton pišei We may also value ths poem far its incidental aftsr effects..... In so far as thess sffects follow on a fcrue contamplative experinece, a dslight in the poem in and far itself, thay rapresant a thinning out of that axperinac8i a return to the world of action or speculation.^ Q0 Tem trem stopnjam dodaja še opombo o četrtem elementu s : Nervous actiyity . At the moment it is cnly nece- ssary to note that ali the above happenings are accompanied by tides of activity in the nsrvous syetem c the physical rsspon 33 to innumerabls stimuly,^' Ta element pa v bistvu bolj pomeni nekakšno oddolžitev Richardsovemu vplivu kot pa nujni sestavni del Hamiltono¬ vega koncepta o procesu kontemplativnega doživljanja besedne umetnine. Glede na svojo temeljno postavko, da je poetično doži¬ vetje že samo po sebi in samo zase osrednji predmat poetike ter da je vrednost besedne umetnine v zavestnem doživetju bralca, poskuša nato razložiti naravo ali vsaj bistvene značilnosti tega doživetja. Posamezna poglavja njegovega dola imajo vedno značilne naslovB, ki vsebujejo doživetjes "Wholenes3 of Experienca", "Continuity of E^psrinece”, ”Analysis of ExpsrineDs", "Contemplative Experinece", "Conscious Experinece", "Objective Expsrience", itd 133 Zejestatako doživetje je po Hamiltonovem mnenju značilen "estetski odnos 1 ' ciste, nezainteresirane pozornosti, ki jo opisuje takoleg It may be dsscribed as the attitude of pure disintsrastsd attention.. It is prcbably to be defined by negstion. Thus it lacks both curiosity and practical lnterest: it does not seek sither explenaticns or advantagea, vvhethar the latter be selfish or othamtiss, Taka pozornost se pomudi na predmetu brez kakršnegakoli drugotnega namena, ne da bi imela namen delovati ali pridobivati znanje; v najčiščejši obliki jo avtor imenuje "kontemplacijo". Čeprav lahko kritično pozornost usmerjamo na razne vidike tega doživetja - tako na primer pri analizi njenih komponent na racionalni in emocionalni ali imaginativni vidik - ae moramo zavedati njene nedeljiva celote, ki jo maramo končno take tudi oceniti. Ta celota vključuje za Hamiltona tudi predmet: In the aesthetic expsrience a perticular stata of consciousness and an object are involvsd in each other,* 1,03 Zato se mu estetsko doživetja kaže kot izrazito "objuk- tivno" : Ali experine3 is objective, in the aense that it involves a rslation batwssn subject and object, betwean sslf and the preaent con ten t of axperinece. In this senee the aeetheMc 134 exparience is pre-eminsntly objectlve, in as much 1 ^g as it emphasis is ali on tiia object. Pri tem dosledno razločujs dva predmeta, na eni strani predmet naše estetske kontamplacije, ki podeljuje estetskemu doživetju omenjeno objektivnost in ki zasluži vso našo pozornost, ter na drugi strani predmet kot “samoobstojsn predmet", ki ga seveda samega zase ne moremo občudovati i Whsn wa admire a vvork of art, vt/hat ws directly admire is the object of our aesthetio or contemplateLve experience. On the other hand, when wa refleot, what we recognize as the cause of our aesthetio experience is a self-existent object, which unless we are out and out idealista, we believe to exist outside us, an object with which we ara brought into blind, external contact. We cannot admire that object in itself, since it does not enter into consciousness, but we can admire the power which we oonceive it to have of originating in us the aesthetio experienc8.‘*' 06 Hamiltona vodi to spoznanja k priznanju pravilnosti subjektivne teorije lepote, očita ji le to pomanjljivost, da ne spoznava objektivne strani doživetja. Tu Hamilton odpira zelo zanimiv problem, ki mu pa tudi sam- tako je vsaj videti - ni kos. Tako odnos med obema omenjenima predmetoma kot tudi njuna vloga v doživetju osebka ostaneta neprecizirani. Tudi prehajanje na splošnejše kategorije, kot je umetnost nasploh, čeprav je, kot sam pravi, predmet njegovega uvoda v poetiko sicer poezija, 135 kaže na težave, ki jih je Hamilton imel pri reševanju tega problema* Končno tudi njegov sklep o dvojni vrednosti in potreb¬ nosti poezije, ki se glasit Poetry has value, both riirectly and indiractly { for the ordaring of our minris directly alnce the poetic exparienc8 is itself markad by fine orderj indirectly, aincs it promotes a contempla- tive habit of mirti' And contemplation is neceaaary not only for the artist, but, in some kind, for lo7 avery man, kljub vsaj kritiki Richardsove teorije vendarle mečno spominja na podobno Richardsovo dvojno vrednost poezija v organizaciji duha in rasti k potencialno boljši organizaciji. Zdi eb, da tudi za Hamiltona valja kritika, ki jo ja izrekel o Michaelu Robertsu in njagovem delu CRITIOUE OF POSTRV, namreč, da se na more znebiti Richardsovega los vpliva* Isto lato, kot je izšlo Hamiltonovo delo POETRY AND CONTEMPLATION (to je 1937}, je izšlo še ano kritično delo, ki tudi obravnava probleme odnosa mad bralcem in baaedno umetnino, namreč delo D.0.JAMESA SCEPTICISM AND P0ETRY, AN ES6AY ON THE POETIC IMAGINATION. \l nas¬ protju z vsemi doslaj obravnavanimi deli, katerih avtorji sa kljub kritičnemu stališču do I.A. Richardsa 136 ne morajo upreti njegovemu vplivu, prinaša 8CEPTICISM AND POETHV teorijo, ki v vsem odklanja temeljna Richard- sova stališča o vrednosti poezije in odnosu med bralcem in besedno umetnine, čeprav sicer na mnogih področjih priznava velik pomen Richardsovega dela« 0.0.James najprej razlaga svoja teorijo poezije in vloge poezije. Teorijo poezije vidi predvsem kot teorijo imaginacije, poezijo pa kot sporočanje fantazijskih predmetov (z imaginativnim jezikom) na eni strani in težnjo prisiliti bralca, da zazna to fantazijsko doje¬ manje svata, na drugi strani. Tako P.B.James pravi? Poetry then is the convsyancs, by the imaginative uss of language, of imaginative objects, the compulsion upon the reader by the post of his own imaginative prehension of the warld ar of some loS aspect of or object witbin it. S tega stališča James označuje vlogo poezije kot "uspešno sporočanje imaginativnih predmetov", vloga jezika v poeziji pa je seveda rabiti temu sporočanju plhikovih imaginativnih predmetov ali slika svete tako, da le-ti prisilijo bralca k poustvaritvi enake imaginativne slike, kot jo je ustvaril pašnik. Zato James dosledno zavrača Richardaovo teorijo v njeni končni konsekvenci, to je, da ja cilj poezije zbujati pri bralcu emocije, oziroma harmonijo emocij in impulzov. Kljub temu da je Richard- sovo delo sprožilo veliko zanimanje za poezijo in njeno mesto v družbi (to odobrava tudi James), vendarle msni, 137 da je Richarda s tam, ko je preusmeril kritično zanima¬ nja za poezijo iz teorija o imaginaciji na odnos med bralcem in basedno umetnino in še posebej na bralčeve čustvene reakcije na poezijo, napravil poeziji medvedjo uslugo. Zate James usmerja svojo kritiko prav na Richardsove postavke o psihološkem učinku poezije na bralca in na osrednja mesto, ki ga Richarda daje v svoji literarni estetiki temu učinku. Prepričan je, da gre Richardsovo pretežno zanimanje za bralčeve občutke in čustva pred¬ vsem na račun važnega mesta fantazije. James 'trdi, da Richarda z izključnim zanimanjem za "doživetja" in "stanja duha", ki namesto poezije postanejo kritikov glavni predmet, poezijo vedno bolj zapostavlja in celo izloča llo iz svojega sistema. Hkrati pa pri Richardsu predvsem pogreša zanimanje za bralčevo zavest v nasprotju z nje¬ govimi občutki in emocijami. Tako meni, da Richardsa ne zanima to, kar je navzoče v bralčevem duhu, marveč le emocije in nagnjenja, ki so v njem. Tako zanimanje pa ga vodi stran od predmeta, zgolj k njegovim učinkom, ki postajajo edini predmet Richardsove estetike. James je prepričan, da tako pojmovanje, ki poezijo spreminja v sredstvo za doseganje določenih (čeprav pomembnih) doživetij, v bistvu zmanjšuje vrednost literature. Tako pojmovana poezija ae mu zdi kot neškodljiva tableta, ki ima podoben "urejajoči" učinek. Kvalifikacije kritika, ki naj bi presojal literaturo na temelju takih psiho¬ loških učinkov, se ne bi prav nič razločevale od kvali¬ fikacij strokovnjaka za presojanje učinka tablet. 138 Ob tsj Jamesovi "obtožbi 1 ' morama povedati, da se ja tudi Richarda sam zavedal morebitne podobnosti med tako opisanim psihološkim učinkom poezije in na primer učin- 111 kora alkohola ali drugih pobudil James vidi edina možnost za rešitev tega problema v priznanju primarnega pomena fantazije v poetskem doži¬ vetju, Dokler tega ne spoznamo, se nujno odmikamo od fantazijskega predmeta in se zatekamo k raznim stranskim pojavom pri bralcu, ki ne gleda na pomembnost nikakor ne morejo biti osrednja značilnost poetskega doživetja. Ue-to James opisuje takole* Ws must visw poatic experiencB as an aaaraness of en imaginative abjactj and the central "exper- ienca” is not effects wrcught in us, but beholdmsnt by tha imaginatlon of an objact. It is what is presant to our minds, is vital in tha experienca, and not the amational-volitional effects. Buch effects, of course, thsrs will and must be, But thay ara attendant upon an act of apprehension which is central. Pri tako pojmovanem doživetju sta osrednji "aktivna zavest" in "lmaginativna sinteza zaznav", ki sta dostopni bralčevemu duhut Similarly in arts tha vital factor is our n; imaginative activity in its awarenesa of an object. James poudarja, da so "emocije" in "občutki" sami po 139 sebi "slapa" stanja duha in da je njihov pojav odvisen od določene aktivnosti duha, ki je v dojemanju predmete.. Samo taka dejavnost se mu zdi kreativna, kajti predmeta, kot ga dojema duh, prej ni bilo in je zato rezultat ima- ginativne sinteze. Zato James predlaga, da mora biti glavni kritični poudarek prav na tej dejavnosti* The vveight of emphasis must always be on tha vividnsss vi/ith $hich we grasp an imaginative abject or situation, and not on the quality or value of the other aspect of our mental condition asEOciated with that apprehension - "emation" and "attitudes" o "*’” 4 James končuje kritiko Richardsovs literarne estetike z miBlijo, da prav to, kam literarna teorija lahko zaide zaradi neupoštevanja primarnega pomena imaginacije v umetniški kreaciji in v umetniškem doživljanju, najbolj zgovorno govori o osrednjem pomenu imaginacije za umetnost. 115 W.H.N. HOTOPF meni, ‘ da je Jamesova ocena Richardsovega dela tako negativna zato, ker je James prezrl Richardsov glavni poudarek na komunikaciji umetnine z bralcem. Po Hatopfovem mnenju Richardsa bolj zanima procas komu¬ nikacije, kot pa literarna kritika sama, zato ga tudi bolj zanimajo učinki pesmi na bralca, kot pa pesem sama. James pa s stališča osrednjega zanimanja za pesem ne more opaziti .resničnega vzroka za to Richardsovo zani¬ manje. i l4o James je podobno prezrl tudi Richardsov poudarek na * bralas- v rasti j Richarda sam namreč večkrat pove, da mu ne gre le za trenutni učinek prebrane pesmi, trenutno ravnotežje, ki bi bilo lahko tudi rezultat Jamesove tablete, marveč za dolgotrajnejši in obsežnejši učinek, ki ga Richarde najširše pojmuje kot "the widening of 1X6 the sphsra of human senslbility", Obravnavani Jamesovi kritiki Richardsove literarne este¬ tike se pridružujejo se drugi avtorji, zlasti John Growe Ranaom in W.K.Wimsatt v Ameriki„ Tako John Crowe Ransom v prikazu smeri nove kritike THE N£W CRITICISM (1941) predvsem kritizira Richardsovo podrejanje kognitivnega elementa čustvenemu. Meni, da se Richardsu prav zato pesem ne glede na to, ali naj ima status realnega ali iluzijskega predmeta, največkrat kaže le kot stimulativni predmet, ki povzroča v bralcu določene učinke, občutks in nato odnose. Kljub temu pa Ransom hvali Richardsova poznejša dela, kjer se mu zdi, da se njegova psihološka terminologija izgublja in da si ne prizadeva več M to enforce his subjectiviatic aesthetic „ 11 ? upon us” . Misel, da zanimanje za učinek pesmi pogosto izrine zanimanje za pesem s&mo, je tudi iz!io^iscl^W.K.Wimaatta o flichardsovl in drugih literarnih teorijah, ki so usmerjene na odnos med bralcem in besedno umetnino. 141 118 V svojem eseju "The affective Fallacy" ja teko kritko označil z naslednjimi besedami: The Affective FalI&oy is a confusion betvveen the poem and its rssults (what it is and what it doesl It begins by trying to tiari ve the standarde of criticism from the pBychological effects of the poem and ends in imprassionism and relativism. The outcome of either Fallacy, the International or the Affective, is that tha poem itself, as an object of speciFioaJip^judgment, tande to disap- 119 pear. 'iVimsatt mani, da so bralčeva poročila o učinku prebrane pesmi, vštavši z možnostjo meritve psihogalvanakaga re¬ fleksa,, ki jo modema tehnika odpira "kritikom učinka", za objektivnega kritika nepomembna« Poročila, ki je sama psihološko, je namreč prsveč psihološko ali pa preveč splošno, da bi ga lahko uporabili v kritiki. Uporabno v kritiki je šele takrat, ko poštene specifično poročilo o občutkih, ki jih je imela pesem5 in bolj ko je specifično, bolj se približuje vzroku za te občutke, te Jb pesmi sami. Po drugi strani pa Wimsatt poudarja, da učinek pesmi na bralca ni posledica neznanega ali mističnega emocional¬ nega učinka besednih zvez samih po sebi, temveč rezultat znanih emocionalnih predmetov, ki so del splošna kultur¬ ne tradicije' 1 ” 0 , la-to pa pomaga ustvarjati in ohranjati tudi poezija: Poetry is charaoteri3tically a discourse about 142 both ematipne and objects, or ©bout ths Gmotive qi.ie.lity of objects. The emotions corrslativa to the objects of poetry besoma a part of the matter dealt with - not communioated to the readsr liks an infaetion or deseace, not inflieted mechanically liks a builet or knife wound, not adminlsterad like a poison, not simply expressed as by explstiv8S or grimaces or rhythms, but presented in thelr objects and contemplatad as a pattern of knowledge. Fcetry is a way of fi>;ing amotions or making them more psrmanently psrceptible when objects have undšrgone a functional change from culturs to culture, or whan as simple facts of history thay 121 have last emotive value with lose of immedtaoy, Zato se Wimsattu kaže skrajno osebna kritika vsakega po¬ sameznega bralca, ki je bila mogoče po Richardsovi uvedbi delitve na dva rabi jezika, končno kot čisto impresio¬ nistično poročanje brez vrednosti za objektivno kritiko. Iz Wlmeattovs kritike je mogoče razbrati primarno zani¬ manje za poezijo, spričo katerega ima bralčev odnos do besedne umetnine sekundami pomen. V primerjavi z dolsej obravnavanimi kritikami Richardsove literarne teorije izhaja monografija Thomasa Clarka POLLGCKA "A Thaory of Meanlng Analys8ds A CritLcjue of I.A. Richarde' Theory of Language and Literature” s stališča povsem novega pogleda na Richardsovo delo, Pollock namreč dokazuje, da je teorija jezika osrednja 143 v vsem Richardsovem delu in da prav njena samosvoja zgradba pogojuje cšlo Richardsovo literarna teorijo. Le -ta se zdi Pollocku neustrezna, čepržlv^sama po sebi briljanten dosežek5 So far as he (l.A.Richarda) pressnts a clearly organizad system» it is inadequatej and most of ¥(hat he has vrritten, howevar panstrating or auggestivB, daes not oontribute to a clsarly organized sy3tem. Mr. Richarde' theory of literatura in its central slemen ts is comparativelv cohsrent. But his work as a whola is not so much a complex integrated structure as an incomplete framework, decorated 122 with brilliantly confusad dssigns. Pollock nato podrobno razlaga, zakaj se mu zdi Richard- sove literarna terolja neustrezna, ter dalje tudi to, kaj je po njegovem mnenju Richardsa pripeljalo do take teorije. Odgovor je v obeh primerih anaks zaradi Richardsove teorija dveh rab jezika, kot jo je utemeljil skupaj z o9jganom v THE MEANIN3 OF MEANINS in ohranil ne¬ spremenjeno v PRINCIPLES OF L1TERARV CRITICISM. Pollock meni, da ata OcSjgen in Richarda izdelala teorijo dveh rab jezika predvsem zato, da bi dobila primaren temelj za analizo znanstvene komunikaoije, ne pa tudi za študij literature. Ker pa sta določila eno izmed dveh glavnih rab jezika (referenčno rabo znanstvene komunikacije dejstev) tako, da samo ta lahka rabi za sporočanje pomena, ostaja drugi rabi jezika (to je emocionalni ali pesniški rabi) samo funkoija prebujanja čustev. Če naj bi druga -4 144 sporočala tudi kak pomen, mora tedaj biti "nečista" ali "mešana" s prvo. Seveda taka oznaka emocionalne rabe jezika, na katera naj bi bila domnevno omejena vsa poezija, na more biti ustrezen temelj učinkovite literarne estetike. Pollock pri tem ne spodbija toliko Richardsovega predloga, da pomeni ta raba jezika zbu¬ janje čustev pri bralcu, kot predvsem dejstvo, da Richarda z omejitvijo na zbujanje čustev neposredno izključuje tudi pomen, Pollock pravi, da Richardsova analiza čustvene rabe jezika dobro opisuje le nekaj učinkov besed v poeziji, nikakor pa ne vseh. To je posebno očitno pri bolj zapleteni pesnikovi kombinaciji, pri daljših pesnitvah in še posebej pri prozi in drami. Brž kose na omejimo na najbolj osebno lirično poezijo, je neustreznost Richardsova teorije povsem na dlani. In ker Richardsova teorija ni nikjer omejena na tako liriko, iz tega nujno sledi, da je neprimerna za vso literaturo. Po drugi, strani pa Pollock meni, da zaradi doslednega vztrajanja pri čustvenih učinkih odpira taka teorija tudi možnost zmede med poezija in demagogijo in reklamo, ki 3j/e uporabljajo približno enake učinke. Zato Pollock meni, da se kljub nedvomno velikim zaslugam za poezijo 123 in literarno teorijo ' Richardsu vendarle ni posrečilo zgraditi take teorije o rabi jezika, ki bi dajala ustre¬ zen temelj za študij ali interpretacijo literature in odnosa med bralcem in besedno umetnino, teorije, ki bi jo lahko uporabljal v poznejših delih. 145 To dejstvo se mu ne kaže toliko, kot posledica načina, kako ja Richarda zastavil svojo literarno teorijo - tudi Pollockova definicija literature izhaja iz odnosa 124 med bralcem in besedno umetnino ' ~ temveč predvsem kot posledica Richardsove teorije dveh rab jezika, ki se opira na klasično dihotomijo med intelektom in čustvom, Tako Pollock končuje monografijo z ugotovitvijo, da je vsaka teorija, ki izhaja iz podobnih postavk, nujna neprimerna; As a theory of literature it is inadequate thB moment it assumes that what literature communica- tss can be explained in terme of non-intallectual psycholcgical "elementa” such as "emotions” and "attitudea". Confusion may be expected to follow the acceptance of any such theory, no matter how brilliantly expoundedj for it presenta an evaluation of the nature of human beigns and their semantic reactions which does nat correspond 125 to the facts of human axperience. 8 podobnega stališča izhaja tudi monografije Johna Bordona SPAULDINGA "Elementalism: I,A.Richards*Theory of Poetic Value", ki je skupaj s Pollockovo monografijo izšla leta 1942. The UfTcct of an Implicit Postulata of Idontity on v'-•--•s 14G V svoji monografiji Spaulding prikazuje, kako sta Ri¬ charda in Ogden zaradi postulata identitete, implicira¬ nega v vsakdanjem jeziku, in v strahu pred dihotomijo med resničnim in neresničnim poskušala ohraniti vrednost poezije navzlic obtožbi neresničnosti, Ker imarro v naši kulturni tradiciji misli, ki jih označujemo kot '•neresnične”, za "nevredne”, "slabe” ali celo "pogrešna", Ogden in Richarda pa sta vendarle verjela v vrednost poezije, čeprav po njuni teoriji dveh rab jezika ni "resnična", jima ni preostalo nič drugega, kot da poezijo izločita iz kognitivnega območja mišljenja in jo omejita na povsem čustveno območje, kjer veljajo "drugi" zakoni. Pri tem seveda nista opazila, da je tako označena poezija ostala tudi zunaj področja znakov in pomena. Spaulding meni, da bi ee temu lahko izognila le, ko bi bila na začetku zanikala postulat identitete, e tem pa bi misel prenehala biti enovredna in dihotomija resničnega in neresničnega ne bi bila več absolutna. Seveda $i^Qgdenovo in Richerdsovo pojmovanje dveh rab jezika z nujno implicirano dihotomijo med intelektualnim in čustvenim tujek v Richardeovi teoriji literarne vred¬ nosti na tsmsiju odnosa med bralcem in besedno umetnino. Z zanikanjem posebnega estetskega čustva in doživetja ali posebnega estetskega območja bralca uvaja Richarde povsem novo predstavo o integriranem bralcu oziroma človeku kot osnovo svoje literarne teorije. Vendar je s tem, ko je tudi v PRINOIPLES OF LITERARV CRITICIBM 14 ? ohranil teorijo o dveh rabah jezika, ki vključuje obravnavano dihotomijo med intelektualnim in čustvenim, pravzaprav oskrunil svoj lastni idsal, Bpaulding meni, da teko z definicijami "odnosov" (attitudea) in čustvene rabe jezika nahots uvaja v svoj sistem stanja, ki je v mnogočsm podobno "phantom aesthetic" stanju, ki ga na začetku PRIMCIPLES OF LITERARV CRITICISM zanikuje. Tako se Spauldingu podobno kot Pollocku prav Rlchartisova in Igdenova teorija dveh rab jezika kaže kot usodna za vso Richardseva literarno estetiko, saj je notranji vir njsne n^koherentnosti in hkrati vzrok, zaradi katerega te povsem nova in izvirna teorija literarne vrednosti na temelju odnosa med bralcem in besedno umetelno hi tisto, kar bi lahko bila. Ko je v povojnih letih angleška literarna kritika spet zaživela z vso močjo, so prišla v središča pozornosti Ik prav Richardsova dela, čeprav je od njgeovega prvega izida minilo že vač kot četrt stoletja. Patrick Cruttwsll začenja svoje pisanje o PRAČTIČAL CRXTCCISM,ki so ga tedaj šteli za Richardaov najpomemb¬ nejši prispevek k angleški literarni kritiki, z 143 ugotovitvija t kaka js pač nujno, da to delo pozna vsak angleški literarni kritik in študent literature, saj je še vedno zelo aktualnas There ere not roany books of criticism whioh ranain, twaniyeight yeare after their First appearance, discuseabls at ali; there ara fewar etill which lead one, when disousairig thern, to soma of the basi c probleme of criticism - ih e problema which are probably insoluble but which we muet nevertheleas, if we mean our criticism to 127 stay alive, always be trying to salve. Podobna kot mnogim avtorjem pred njim, se tudi Cruttwsllu zdi nesprejemljiva predvsem Richardsova definicija literarne vrednosti. Zdi es mu namreč, da se kritikova preciznost razločuje od znanstvenikove in se mora zato tudi kritična dejavnost razločevati od znanstvene, Zato se mu zdi, da dober ali slab učinek na bralca ni zanesljiv kriterij za lastnosti pasmi, saj "dober” oziroma "slab” učinek ne izhaja nujno iz "dobrega" oziroma "slabega'' v pesmi. Podobno meni, kako je nesprejemljiva tudi Richardsova trditav, češ da pravilno razumevanje in branje velike poezije prispeva k temu, da ljudi "popravi", Cruttvvell pravi, da sa taka trditev v spremenjeni obliki {ki pa je logična izvedena i 2 nje); the ability to appreciate graat poatry provas A and 8 to be (aaaists thern to bs) batter 128 huabanda, fathars, vrarkers, citizens, ate, upira vsakemu človeku z zdravim razumom. 149 Kljub takim in podobnim kritikam, ki posegajo prav v bistva Richardsove literarne teorije vrednosti, pa VBndar nihče ne zanika njegovega pionirskega dela na področju odnosa med bralcem in besedno umetnino in ne¬ dvomno velikega vpliva na vas poznejše anglešks kritične šole. Čeprav vse do zadnjega srečujemo kritiko, za katere je značilno globoko nerazumevanje ter sem in tja 129 tudi podcenjevanje Richardsavega kritičnega dela , vendarle večina angleških literarnih kritikov po navadi opozarja na njegovo pionirsko vlogo v angleški literarni kritiki in na dejstvo, da je njegovo dalo PRAČ TIČAL CRITICI6M prvo odkrilo resnično stanje na področju odnosa med bralcem in besedno umetnino, stanje, ki lahko rabi kot temelj za vsa prizadevanja tako na področju 13o kritike kot tudi na področju izobrazbe. Zato ja prav to Richardsovo delo za mnoge angleške kritike primor ■ "najbolj jasnega in najbolj zdravega" pisanja v angio- 131 -ameriški kari tiki . V tem smislu Richardsov obsežni kritični opus Šs vedno znova zanima tudi mlajše kritike in js navdih za nove kritične obdelave. Tako sta nedavno izšli dve obsežni študiji o Richardsovem delu: študija W.H.N. Hotapfa LANGUABE, THOUGHT AND G0MPREHEN8I0N, A GABE STUDV CF THE WRITIN8S OF I.A. RICHARDS leta 1965 in študija Jaroma P* Schillerja RICHARD8 'THE0RY OF LITERATURE leta 1969, Obe odkrivata nove možnosti za interpretacijo Richardsove teorije, saj avtorja menita, da je Richardsovo delo pogosto 15o težko razumljiva zaradi samosvojega jezika in da ao ga prav zato pogosta napak interpretirali in kritizirali. Oba avtorja se tudi strinjata, da so le redki kritiki deležni tolikšne pozornosti kot I.A.Richarda. S teh temeljnih postavk si Hotpof in Schiller prizadevata prikazati Richardsove kritične dosežke v rovi luči: čeprav se vseskozi zavedata številnih slabosti Richard- sove teorije, vendarle ne zmanjšujeta njegovega končnega pomena, kot smo v nasprotju s tem lahko opazili pri mnogih zgodnjih kritikih. 132 Kot psihologa zanimajo Hotopfa najbolj tista mesta, kjer Richards piše o razumevanju in polivu jezika na mišljenje. Hotopf je namreč prepričan, da je prav zani¬ manje za komunikacijo s stališča bralca osrednji del Richardsove teorije, ki je posvečena predvsem razi mevanju poezije. S tega stališča se mu seveda kažejo interpre¬ tacije Richardsovega dela pri večini drugih avtorjev bolj ali manj zgrešene} I have come across very few writers, who have made eritičal comments in any datail, who do not betray some fairly important misunderstanding 133 of Richards'position. Hotopf izhaja v svoji obsežni študiji iz temeljnega prepričanja, da je Richardsovo delo tako zaradi bogatih idej kot zaradi obsežnega vpliva vredno temeljitega 134 študija , ki je toliko bolj potreben zaradi pogosto napačnega razumevanja Richardsovih misli. Pri tem meni, da nerazumevanje pogosto izvira tudi iz Richardsove 151 ponekod težke in deloma nedosledna rabe jezika« Zlasti se mu zdi s da Richardsova raba jezika pogosto vodi v 135 zelo materialistično interpretacijo njegove teorije * Ker se mu kaže Richardsova raba jezika deloma tudi kot posledica Richardsove osebnostne zgradbe, končuje študijo prav s poskusom psihoanalitične razlage značil¬ nosti Richardsove teorije kot posledice Ricbardsovega odnosa do posameznika« Po drugi strani pa meni, da so nerazumevanje oziroma napačno razumevanje in zgrešene interpretacije Richardsovega dela velikokrat tudi po¬ sledica napačne kategorizacije, s katero si posamezni kritiki prizadevajo razložiti njegovo delo. Nezadostno poznavanje psihologija, ki je potrebna za pravilno ra¬ zumevanje Richardsovega dela, skupaj z nesposobnostjo n prepoznati Richardsova osrednje zanimanje za komunika- 136 w oijo pogosto vodita Richardsove kritike k napačnim interpretacijam njegovega dela in k neutemeljenim sklepom, večkrat pa tudi v nenavaden paradoks, da očitajo Richardsu prav tisto, proti kateremu se je boje¬ val in tako rekoč učijo Richardsa njegovega lastnega , 13 ? nauka. Kot vidimo že iz naslova, obravnava Hotopfova študija o Richardsovih delih predvsem hjBgovo jezikovno teorijo, tsorijo pomena in razumevanja ter teorijo odnosa med mišljenjem in jezikom. Ob tem Hotopf opozarja tudi na značilnosti Richardsove rabe jezika, po katerih sklepa o Richardsovi osebnosti, in na globoka in v bistvu 152 filozofsko naravo vssh Richardaovih prizadevanj. Zaradi specifične problematike ta Hotopfova izvajanja presegajo okvir našega zanimanja. Čeprav zanima Hotopfa Richardsova vrednostna teorija na temelju odnosa med bralcem in besedno umetnino šele v drugem planu, se vendarle zdi, da jo pozna precej bolje kot številni drugi kritiki. Richardsova teorija umetnosti kot posledice in poten¬ cialnega vzroka za večje število in večjo zapletene^t 138 urejenih doživetij ©e mu zdi v bistvu sprejemljiva . Vendar pa meni, da je težko zagovarjati uporabnost taks teorije celo tedaj, ko bi bila bolje formulirana. Hotopf pravi, da bi bilo to dejstvo še očitneje, ko bi Richarda ne bil tako spretno uporabljal iste besede, kot na primer Impulz, v več pomenih in tako premostil 130 v resnici nepremostljiva prepade . Za Hotopfa je glavna pomenkljivost Richardsova teorije kot celote 14o pretirano poudarjanje povsem emocionalne narave poezije • 5 stališča psihologa pa se mu zdi, da pojma "zadovolje¬ vanja” impulzov preprosto ne moremo uporabiti v zvezi z živčnimi impulzi, ki so ena izmed obeh možnih Richard¬ sovih rab Izraza Impulz. V praktičnem delu se zdi Hotopfu glavna pomanjKLjivoat Richardsove metode dejstvo, da poskusnih bralcev pozneje ni dodatno izprašal, zato da bi dobil več podatkov o njihovih odgovorih. Taki podatki bi namrač lahko dodatno in bolj konkretno 141 osvetlili odnos med bralcem in besedno umetnino* 153 Kljub vsem tem pomankljivostim, ki jih je Hotopf vi¬ del v Richardsovi teoriji, pa je vendarle prepričan, da js Richardsovc delo - bolj kot delo katerega koli £>\ drugega anglskega kritika - še vedno vredno nove pozor¬ nosti in kritičnih razlag, in to še toliko bolj zaradi številnih napačnih interpretacij, ki jih je bilo de¬ ležno . Podobno stališče rabi kot izhodišče in opravičilo tudi Jeromu P. Schillerju za njegova delo I,A.RICHARDS'THECRY OF LITERATURE (1969). Le-to se zdi Schillerju potrebno kljub Hotopfovi obsežni študiji zato, ker Hotopf zaradi svojega posebnega zanimanja ne obravnava zadostne fii- 142 chardsove literarna teorija, Schillerjeva dela je povsem izvirna interpretacija RlchardsovB literarne teorije na temelju njegovega ce¬ lotnega opusa. Schiller namreč meni, da je treba Richardsovo literarno estetiko zaradi posebnega načina pisanja, ki preprosto prepusti bralcu težko delo ugi- 143 banja , šele "razviti", S tega stališča je Schiller¬ jevo delo povsem izvirna interpretacija Richardsove teorije oziroma njenih posameznih delov na temelju po¬ sameznih postavk in citatov iz raznih Richardsovih del. Schiller namreč mani, da številni Richardsovi koncepti niso docela dodelani v enem samem deluj zatojih maramo rekonstruirati iz raznih namigov, ki so zapisani v 144 njegovih delih' . Hkrati pa se Schiller seveda zaveda, 154 kako njegovi ‘'interpretaciji" oziroma "teoriji" lahko očitamo, cla pomeni le novo "poustvaritev" Richardso- vlh stališč; meni pa, da ja prav to nujno, če hočemo 145 iz Richardsovega dela odstraniti nejasnosti . V njegovi interpretaciji tako pogosto srečamo poudarek 146 na njegovem osebnem mnenju kot tudi dokaj nenavadno zavračanje Richardsovih stališč: s This if not Richards' real view, but sometimes 147 he writes as though it »vere. Schiller predvsem odklanja Richardsovo teorijo vred¬ nosti, utemeljeno na urejanju bralčevih impulzov; ta teorija je po njegovem mnenju vir številnih zmot v 148 Richardeovi teoriji Schiller poskuša razviti Richardsovo literarno teorijo na temelju razločevanja treh faz v odnosu msd bralcem in besedno umetnino, namreč: bralčeve dejavnosti, pristopa k besedni umetnini in končnega rezultata. Na temelju te sheme se mu Richardsova teorija kaže v bistvu kot teorija mnogokratnega pomena literature in jo označuje kot "the multiple meaning theory of literature", poetični jezik pa kot jezik, ki zahteva večkratno inter¬ pretacijo. Resnična vrednost pesmi je po njegovem mnenju prav v tem, kako prisili bralca, da se poglobi v namena, ki 149 se skMvajo za njegovo lastno interpretacijo , Schillerju se zdi ta poglobitev sama po eebi zelo vred¬ na, meni pa, da lahko hkrati pojasni tudi instrumentalno 155 vrednost poezijo 15o fpt&m, Po tej teoriji kaže bralču^podobno kot človek vedno znova se spreminjajoč obraz in tudi bralčev odnos do pesmi postaja podoben njegovemu odnosu do sočloveka. Tako Schiller pravij The only way to come to know the poem (or the human being) is through its multiple faces. Thus the reader finds himself in tha puzzling situation - aejin his relationship with other msn - of having to retum to the poem again and again, approaching it in different waya to uncover its different facets, but rsfOLizing ali the while that it is not exhausted by any one of them or* Bven 151 by their combination. Tako interpretirana Richardsova teorija ima zelo koherenten videz, in to v nasprotju z mnogimi očitki o nekcherentnoati in celo protislovjih, ki jih srečujemo pri številnih drugih kritikih. Za to je moral Schiller uporabiti različne metode, ki jih razvršča v tri skupine: prvič, odkritje dvosmiselne interpretacije posameznih Richardsovih osrednjih kategorij, kot sta "communicationV of an experience" ali "balance of attitudes". S tako dvosmlsslno interpretacijo je dosegel, da bo se posamezne Richardsova kategorije približale njegovi interpretaciji. Drugič, razlaga posameznih zgodnjih stališč, kot da so le del zapletene ideje, ki jo Richarde skuša sporočiti. In tretjič, dosledno razlikovanje Ribhardšovega posebnega 155 zanimanja - namreč, eli ja estetska narave ali pa izhaja s stališča kritika in bralca. Schiller namreč mani, da je prav Richariisovo prehajanje iz enega sta¬ lišča na drugo - s stališča estetskega teoretika na stališče kritika in bralca— najpogostejši vzrok ne¬ jasnosti v njegovih delih. Ves., ta napor pa se Schillerju zdi upravičen, saj meni, da predlagana interpretacija Richardaove literarne teorije jasno kaže njeno veliko vrednost in hkrati tudi njeno aktualnost v nasprotju s tistimi razlagami Richardaovega dela, ki mu napačno pripisujejo predvsem Ib še zgodovinski pomen. Zdi se mu, da postane tako interpretirana Richardsova teorija pomembna ne le za 152 literaturo, marveč tudi za splošno estetiko, Ne glede na to, koliko so njegove posamezne interpreta¬ cije Richardsovih stališč upravičene in v Bkladu z Richardsoviml mislimi, je Schillerjevo delo zanimiv poskus nove kodifikacije Richerdsovega kritičnega opusa in hkrati tudi zanimiv predlog za reševanje problema vrednosti poezije na temelju odnosa med bralcem in be¬ sedno umetnino* XXX Richardsova teorija js imela močan odmev tudi v angleški estetski teoriji. Zdi se, da po izidu PRINCIPLE8 OF LITERARV CRITICI6M v Angliji na tem področju ni bilo mogoče pisati, ne da bi avtor zavzel 15 ? 'takšno ali drugačno stališče do Richarrisove teorije. Odnos med bralcem in besedno umetnino oziroma med opazovalcem in predmetom in z njima zlasti proces doživljanja umetnine so vedno znova v središču pozornosti in pritegujejo vedoo nove obdelave. Tu bomo omenili le nekaj najbolj znanih angleških avtorjev s področja estetike, katerih dela kažejo zna¬ čilen Richardsov vpliv, čeprav so pogosto polemike z njegovimi stališči. Tako S. Alexsnder v delu S£AUTY AND OTHER FORMS OF VALUE (1933) nadrobno obravnava probleme odnosa med material¬ nim objektom - umetnino in njeno percepcijo ter posa¬ mezne momente, ki imajo pomembno vlogo pri tem. Ko obravnava problem estetskega čustva, ugotavlja - ha žalost, kot pravi sam - da se z Richardsom ne more stri- 153 njati. Čeprav sicer priznava osrednji pomen doživetja, vendar meni, da umetnine ne moremo definirati kot doživetje, to je kot stanje subjektovega duha, ampak mora ostati on axtarnal thing whlch, by the mlnd's action hae been formed to be full of meaning'^, katerega lastnost je tudi lepota sama. Podobno intenzivno zanimanje za razne aspekte odnosa msd umetnino in njenimi gledalci oziroma bralci srečamo tudi pri enem najbolj znanih angleških teoretikov estetike R. 9. Oollingwoodu. Velik del njegove poglavitne 15R študije THE PRINCIPLE8 OF ART (1938) je posvečen prav učinku umetnine in dejavnosti apercepcijs umet¬ nina« Umetnino določb takolat Thus a \vork of art proper ia a total activity which tha psrson enjoying it apprehenda, or is 155 conscious of, by the uee of his insagination, Collingwooda veže z Richardsom tudi veliko zanimanje za jezik in komunikacijo, ki se mu zdita bistvena za 166 estetsko dejavnost nasploh , in trditev o veliki vlogi umetnosti, ki precej spominja na "odrešilno" vlogo umetnosti pri Richardsu in Arjhaldu. 1 *'" Hkrati V pa se Collingwaodovo pojmovanje prav na področju od¬ nosa med bralcem in besedno umetnino precej razločuje od Richardsovega. Njegov opis bralčevih odzivov na besedno umetnino je zelo stvaren in ne uvaja nobenega podobnega splošnega psihološkega pqjraa, kot so Richard- sovi impulzi in odnosi, marveč se omejuje na navadne 158 človeške reakcije, ki sprani Ja jo branje * Taka .. obravnava - ja Colllngwooda obvarovala pred Richardaovo individualistično usmerjenostjo, zato se mu estetska dejavnost kaže kot dejavnost, ki je pogojena a skup¬ nostjo ljudi, 159 Isto leto, kot je izšlo Collingwoodovo delo, je izšla tudi knjiga F.R.O'Neilla THE RELATION OF ART TO LIFE, A SKETCH 0U7LINE OF AN ART PHIL060PHY, ki v bistvu prenaša Richardaovo teorijo psihološke vred¬ nosti literature na umetnost sploh. Neposredna od- 159 visnost 0"Neillovega dela od Richardsovega je toliko bolj očitna zaradi tipične terminologije, ki je povze^ ta pa Richs.rdsu.160 Podobna kot Richarde tudi 0 *Naill suponira apriorno vrednost rsda in zato tudi človeško težnjo k organizaciji.161 Zaradi tega njegov predlog o ram,kaj naj imamo za "vredno umetnino", močno spo¬ minja na flichardsovo definicijo vrednosti* e The best life ta one with the ividest range of intsrests vrith tha least possible amount of interference batvvaan them and the greatest possible power of adaptation. A valuable work of art, thsrefare, is one which has the final sffsct of "attuning us to existence" in this ^ 163 rsspects. Umetnine ao zanj najboljša sredstvo za razvoj našsga f\ čustvenega življenja in poglobitev v umetnine najboljše zdravilo za naše najhujša napake. Seveda se mu a takega ■ , . . '-.-f;?:■.< ■; stališča kaže kot edini standard kritike povsem psiho¬ loški standard« Zato meni, da lahko le psihološka teorija razloži vse podrobnosti doživetja ter trajno in univer¬ zalno vrednost umetnosti in pripomore k njeni učinkovi¬ tosti, 163 ■ ■&. . Deset let poznejša delo E.F. Carritta AN INTRODUCTIGN TO AESTf-ETICS (1949) še vedno izhaja iz istega značil- naga zanimanja za proces doživljanja, na katerega je opozoril I.A, Richardss Tha only datum from which the aešthetic philosophy ■ i' •••• "-'xK can start is the aeathatic experience of man- kindj primarily the philoscphsr^s own and 160 lndirectly that of other people so far as ha can confidently trust their reports. That is fche metiiod I proposs to follow. 164 OCENA ODZIVA KRITIKE NA RICHARDSOVO TEORIJO Če ob koncu poglavja strnemo kritike, ki so jih števil¬ ni avtorji izrekli o Richarrisovl teoriji literarne vrednosti na temelju odnosa med bralcem in besedno umetninoj lahko ugotovimo sedem glavnih smeri? prva in najmočnejša je skupina kritikov, ki kritizirajo predvsem.popolno odsotnost stičnih in moralnih premi¬ slekov v Richardsovi teoriji. Mednje lahko štejemo zlasti zgodnje kritika; H. Reada, T,S. Eliota, M. Relgiona in S.L. Bethalla, čeprav se ta očitek pojavlja tudi pozneje pri drugih avtorjih. Medtem ko imama pri mnogih avtorjih občutek, da imamo pri taki njihovi kritiki opraviti z globokim čustvenim protestom zaradi Richardsvoega neupoštevanja ustaljenih etičnih in moralnih vrednot, pa 5.L. Batholl svojo kritiko tudi zelo dobro utemeljuje. 161 Drugi nejpogostejši očitek RichartiBovi teoriji ja pretirana funkcionalnost, ki jo Richards pripisuje poeziji, Ta očitek srečujemo v raznih oblikah pri T.S. Eliotu, M. Belgionu, D.G, Jamesu, D,W« Hardingu in mnogih drugih avtorjih. Trstja smer kritike izhaja s stališča elite in očita Richardsu predvsem to, češ da so njegova izvajanja posledicejneupoštevanja dejstva, da so poezijo vedno razumeli, jo razumejo in jo bodo razumeli pač samo redki izbranci. S tega stališča izhajajo predvsem M. Belgion, D.W, Harding in F.R. Leavis. Nadalje (četrtič) več avtorjev kritizira preveliko subjektivnost Richardsove teorije j v tem prizadevanju naj omenimo Michaela Robertsa, ki po vsej sili poskuša najti objektivni korektiv za bralčeve reakcije na besedno umetnino. D.G. James r R. Hamilton in J.C. Ransora odklanjajo zlasti pasivno oziroma pod¬ zavestno naravo bralčevega odnosa do besedne umetnine ter podrejanje kognitivnega elementa čustvenemu (peta smer). Kot alternativo takemu pojmovanju predlagajo aktivnejše koncepte imaginativnega sporočanja po eni strani in aktivne kontemplacije na drugi. Kot šesto smer kritike bi lahko navedli tisto kritiko Richadsove teorija, ki je utemeljena na njegovi teoriji dveh rab jezika in iz nje izvirajoči dihotomiji med razumskim in čustvenim ter na posledicah te dihotomije za Richardsovo literarno estetiko. V taki kritiki so zlasti prepričljivi T.C. Pollock in J.G. 8paulding ter pozneje še W.H.N. Hotopf. Kot zadnjo, sedmo smer kritičnega odnosa do Richardscvih 162 del lahko končno omenimo najnovajše poskuse W,H.N* Hotopfa in Jerama Schillerja, ki si prizadevajo z novi¬ mi interpretacijami ali celo reformulacijami napraviti Richardsovo teorijo dostopnejšo in ji dati vsa aktual¬ nost, ki jo še vedno zasluži. Ob tem povzetku se odpirata dve vprašanjis Hrvičs kakšni eo - še zlasti spričo velike obsežnosti - rezultati vseh teh številnih kritik Richardsove teo¬ rija, in drugič; zakaj Richardsova teorije od izida PRINGIPLEB QF LITERARY CRITICISi pa veo doslej priteguje toliko zanimanja in odobravanja in še več kritike? M odgovoru na prvo vprašanje moramo ugotoviti, da ves številne kritike, ki obravnavajo Richardsovo teo¬ rijo z raznih aspektov, v bistvu ne pomenijo nobene nove alternative in ne dajejo nobenih novih rešitev. Najpogosteje ostajajo na ravni parcialne kritike posameznih postavk Richardeove teorije. Tako so pogosto zanimiv korektiv, čeprav so navadno omejene le na posa¬ mezne postavke ali aspekte Richardsove teorije. Čeprav obravnavajo odnos med bralcem iri umetnino z raznih zor¬ nih kotov, ostaja le-ta v središču njihove pozornostij bralčevo doživetje se kaže kot najprimernejše izhodišče literarne kritike, učinek pesmi na bralca pa najbolj 163 oprijemljiv temelj za njeno vrednotenje. Na temelju ta ugotovitve lahko rečemo, da veže z RAchardsom večino kritikov kljub vssm kritičnim stališčem j, ki jih zavzemajo do posameznih njegovih postavk, globoko skupna zanimanja za odnos med bralcem in besedno umetnino. To pa nas vadi že k našemu drugsmu vprašan ju j namreč k vprašanju trajne privlačnosti Richardsove teorije. Prvi vzrok za nenehno privlačnost Riohardsove^ iioori je dela je v naravi njegovega pisanja. Ne glede na to, ali gre za knjige, v katerih nas avtor seznanja a svojo osrednjo teorijo, ali pa zs poznejša zbirke esejev, napi' sanih ob raznih priložnostnih, ni branje njegovih del nikoli dolgočasno. Razlaga in živ, pogosta polemično usmerjen zagovor široko utemeljene teorija, bogate in vedno zanimiva podrobne obravnave številnih problemov, ki jih Richarda nenehno odpira in rešuje, ter preprič¬ ljiv način pisanja, ki bralcu nikoli ne dovoli, da bi podvomil o izrečeni misli, neprenehoma obvladujejo bralčevo pozornost in podžigajo njegovo zanimanje tudi ob ponovnem branju. Hkrati pa vse te značilnosti tudi zgovorno pričajo o Riohardsovem globokem poznavanju predmeta? bralca in njegovega zanimanja za pisano besedo nasploh. Drugi vzrok zejprivlačnost Richardsove teorije je v tem, da obravnava osrednja vprašanja literarne teo¬ rije in kritike. Richardsova teorija pomeni tako v določenem smislu reševanje tistih nerešljivih vprašanj, 164 ki so že od nekdaj pritegovala največ je kritična duhove Včasih se ji za kratek čas posreči ustvariti iluzijo navideznih rešitev ali vtis koherentnega sistema, ki razporeja, povezuje in osvetljuje osrednje probleme literarne estetike in jih na določan način rešuje že samo s tako sistematizacija. Prav v tej značilnosti Richardsove literarne teorije tiči hkrati vzrok za odobravanje in odklanjanje ter predvsem za njeno nenehno aktualnost. Tretji vzrok njene privlačnosti pa moramo najbrž iskati v Richardsovem načinu reševanja omenjenih problemov, 165 v načinu, ki ga Koljevič lepo imenuje "polaženja: od početka" oziroma "reformulacija najznačejnijih kriti- čkih istina" (za naš čas) in ki je prinesel Richardsu ime "očeta modeme anglo-ameriške kritike'*'. Ta način, ki vključuje poleg časovno pogojene takratne psihologija in znanstvenega pristopa (v narekovajih ali brsz njih) še zlasti povsem novo in za literaturo take pomembno semanti' ko, je hkrati spet eden poglavitnih vzrokov za odobra¬ vanje in odklanjanje Richardsove teorije. Ta paradoks nas naposled vodi k vprašanju o razumevanju in nerazume- i vanju Richardsove teorije in k problemu vrednotenja nje¬ govega kritičnega dosežka. Vse tri značilnosti Richardsovega dela, v katerih smo našli paradoksalen skupni vzrok za odobravanje in odklanjanje njegove teorije, hkrati pomenijo tudi pogost izMr nerazumevanja njegove teorije. Vzroki za nerazumevanje so seveda na obeh straneh, pri Richardsu 165 in njegovih kritikih oziroma interpretih. Kot smo videli, pušča Richardsov jezik sam tako zaradi nedosledne rabe posameznih pojmov kot deloma tudi nepreciznosti odprte možnosti za različne razlage in napačno razumevanje. Po¬ dobno možnost za različna razlage dajeta tudi Richardsovo pogosto vračanje k istemu problemu z raznih aspektov in obravnavanje raznih problemov na tak način, da lahko bralec sam išče zveze, ki mu ugajajo. Ne nazadnje lahko nadrobnojabravnavanje posameznih manj pomembnih problemov včasih preusmeri bralčevo pozornost. Kljub temu se nam zdi, da tiči poglavitni vzrok za napač¬ no razumevanje Richardaove teorije predvsem pri njegovih kritikih, Le-ti se mu pogosto bližajo s stališča tradicionalnega pojmovanja literarne teorije in kritike. S tega stališča mu ne očitajo le neupoštevanje tradicio¬ nalnih vrednot, temveč pogosto prezrejo tiste novosti,ki jih njegova teorija prinaša skupaj z izrecno formuliranim odstopom od tradicionalnih teorij« Po drugi strani pa poskušajo nekateri kritiki na novo kategorizirati njego¬ vo teorijo in .njena posamezne postavke in s tem svojim poskusom tudi pogosto izkrivljajo njeno pravo podobo. Zato se zdi, da je Richardsovo celotno delo doživelo usodo, ki pogosto doleti nekonvencionalna in nove misli ter teorije* po eni strani konvencicnalizacijo, ki s poenostavitvijo zanemari njihove značilne nove in izvir¬ ne poteze, ter po drugi mistifikasijc, ki spremeni njihdvo pravo podobo. 166 V, POGLAVJE WXLLIAM EMPSON Med številnimi angleškimi avtorji s ki ao se od Richardaa naprej učili, potem pa bolj ali manj ostro odklanjali njegovo teorijo vrednosti, lahko verjetno le Williama Empaona obravnavamo ločeno od I.A. Richardsa, saj prinaša njegovo kritično delo pomembne novosti. William Empeon je Richardsov učenec v pravem pomenu te besede. Potem ko je opustil študij matematike, se je prepisal na angleščino in postal Richarda©^ študent v Cambridgeu. V vseh svojih kritičnih delih pogosto citira Richardsa in šaro pojasnjuje Richardsov vpliv na 'I 167 svoje zanimanja in delo, svoje zadnje kritično delo pa tudi posveča Richardauj Far I,A. Richarda who is the source of ali ideaa in this book, even the rninor ones arrivad at by disagrseing with him, Že v prvem Empsonovsm kritičnem delu SEVEN TYPES OF AMBIGUITV, prvič je izšlo leta 193o in je podobno kot Riohardsova dela več desetletij vznemirjalo angleške kritična duhove, lahko prepoznamo osrednje zanimanje za odnos msd bralcem in besedno umetnino, ki Empsona veže na Richardsa. Richard® v svojih delih večkrat poudarja 2 nujno dvosndsslno naravo poezije in govori o potrebi 3 po izdelani spekulativni analizi poezije , in zdi se, da ga je na teh dveh področjih uspešno dopolnil prav William Empson. Vendar Empsona odnos med bralcem in besedno umetnino ne zanima s teoretičnega stališča, temveč ga zanima predvsem konkretno, kot delovanje besed v poefziji na J bralca^, in to vse do najmanjše podrobnosti, V svojem delu Empson izhaja iz podmene, da je lahko vsak stavek dvosmiseln, če to oznako razumemo dovolj široko. Kot vidimo že iz naslova njegovega dela, je prav dvosmisslnost v središču Empsonove pozornosti. Vendar Empson tsga pojma ne uporablja v njegovem navadnem, precej przksm pomenu, temveč v širšem pomenu, ki ga v nasprotju z navadno dvosmiselnostjo takoj 163 na začetku svojega dela določa takoles An amhiguity s in ordinary apeeoh, means something very pronouncsd, and as a ruls witty or deceitfUl. I prcpoaa to uss the word in an sxtend- sd senae, and shall think ralevant to my subject any verbal nuanca, hovvavar slight, which givas room for alternative reactions to the same pleče of language. Sometimas, espacially in this first chapter, tha vrard may ba stretched absurdly far, but it is descriptive baoause it suggeate the analytlc racds of apprcach, and wlth that I am concernad«,4 Tako definirana dvosmiselnost je postala osrednja katego¬ rija Empsonove kritike in v nasprotju z mnogimi tradi¬ cionalnimi angleškimi kritiki, ki so skušali dvcsmišel- nost pojasniti ali pa so jo imeli za Hibo v pisanju, šteje Empson dvosmiselnost za poglavitno odliko poezije„5 Na temelju možnih kombinacij in odnosov med raznimi pomeni poskuša Empson določiti sedem glavnih vrst dvo- smiselnosti, ki hkrati pomenijo sedem osrednjih poglavij njegovega dela, zadnje - osmo - pa je, la še sklep, Empson razločuje razne vrste dvosmisslnoati po prostem preudarku in zato vač njegovih kritikov meni, da bi jih prav tako lahko bilo tudi več kot sedem ali pa manj, Empson jih namreč nikjer ne definira jasno, niti ne določa točna meje med njimi. Prav nasprotno, sam večkrat 169 ugotavlja, da bi obravnavan primsr lahko sodil tudi v drugo vrsto dvosmisslnoafci.6 Empson posameznim vrstam kot vrstam ne pripisuje preve¬ likega pomena in jih nikjer ne našteva kot "sedem ? vrst dvosmieslnosti"» Nasprotno, zdi se, da jih poj¬ muje precej prožno, le kot stopnje "logičnega nerada" v treh možnih dimenzijah; Thsre ara three possible scales or dimensions, that seem of reliable importance, along which ambiguities may be spread out; the degree of logical or grammatical diSorder, the degree ta wh±cb the apprehension of the ambiguity must be conacioua, and the degree of psychological complexity conoerned... seven types, so far as they are not merely a convenient frams- work, ar8 intended as stages of advancing a logical dieardsr. Tekst SEVEN TYPES OF AMSIGUITV vsebuje zvečine Empsonove nadvse lucidne analize posameznih pesmi, in sicer so usmerjene predvsem v učinkovanje besed -ozi¬ roma točneje dvosmiselnoeti - na bralca. Zdi se, da Empsona nabodročju nadrobne analize pesmi in iskanja vseh njenih skritih pomenov ni dosegel noben drug 9 angleški kritik. In ta njegov dosežek je Empaonu prinesel sloves najbolj natančnega in iznajdljivega lo bralca, kar jih je poezija imela v javnosti j kot bomo videli pozneje, tega Empsonovega dosežka ne 'I 170 spodbijejo niti njegovi najbolj strogi kritiki, Ker sa Empson niti malo ni zanimal za teoretiziranje in ni poskušal, da bi dal svoji metodi in stališčem tudi teoretične temeljaj, nekateri kritiki menijo, da pomeni Empsonovo dalo v bistvu le domiselno aplikacijo in v najboljšem primeru nadaljevanje Richardsove te¬ orije,^ Menimo pa, da bi to bil napačen sklep, zato se bomo trudili pokazati, da prinaša Empson v svojo razlago odnosa med bralcem in besedno umetnino določene novosti, zaradi katerih smo ga tudi izločili iz prikaza drugih Richardsovih naslednikov in kritikov. Naša pozornost bo usmerjena predvsem v to novo kvaliteto, ki jo Empson vnaša v prikaz odnosa med bralcem in besedno umetnino, V oceni Empsonovega dela S.E.Hyman pravilno ugotavlja 12 dve značilnosti , ki vežeta Empsona Z Richardsonu racionalizem, zaradi katerega tako kot Richarde ver¬ jame, da je mogoče vsako stvar, vštsvši poezijo, anali¬ zirati, in zanimanje za receptivni del komunikacijskega procesa. Vendar pa je Hyman prezrl dejstvo, da se Empsonova stališča prav na teh dveh področjih hkrati tudi bistveno razločujejo od Richardsovih. Kot smo videli, je Richards, še preden se je nadrobno ukvarjal z literarno kritiko, skupaj z Ogdenom ustvaril teorijo dveh rab jezika, po kateri se znanstvena raba jezika povsem razločuje od čustvenB rabe jezika, ki je značilna za poezijo. Ta njegova ter)oija dveh rab 171 je poezijo postavila v posebno sforo "čisto čustvene raba jezika",v kateri ata, kot srno videli, tako narava kot tudi vloga pomena zelo vprašljivi. Zaradi te delitvB je Richarda racionalen samo tedaj, kadar teore¬ tizira, to je, uporablja znanstveni jezik, medtem ko racionalni premislek pri branju poezije po njegovam 13 mnenju ni potreben . Richarde zato dosledno vztraja pri povsem čustveni reakciji bralca na besedno umetnino, medtem ko je njsgov znanstveni opis te reakcije strogo psiheloški d Empsonov racionalizem sega veliko dlje kot fliohardaov, Empson ne verjame le, da je odnos med bralcem in besedno umetnino na splošno - tako kot vsak drug odnos - lahko predmet analize, temveč meni, da je tudi vsak konkreten odnos bralca do besedna t met dne, to je vsakokratno branje pesmi, predmet verbalne analize. Tako je v nekem pomenu prav metoda verbalne analize postala osrednji 14 predmet njegovega dela 8EVEN TYPES OF AMBI6UITY . Poleg dvosmiselnosti Empson najbolj pogosta uporablja prav besedei analiza, analizirati in razložiti. Empson takoj v prvem poglavju pravi, da ga nepojasnjena lepota motiš un~explained beauty arouses an irritaion in me, a sensa that this would be a good plače to serateh; the reasens that make a lina of verss likely to give pleasure, I believe, are like ths reascns for anything else; ona can reason abcut them.^ In nato na več mestih v SEVEN TYFE8 OF AMBIfiUITY brani j analizo poezije pred očitkom sterilnosti ‘ in pred 17 mislijo s da poezije sploh ni mogoča analizirati * Se vso, Empson celo mani, da globoka potreba po analizi 18 izvira iz same narave angleščina, taka, kot ja.”" Kljub tam in podobnim zagovorom am»lize poezija, ki jih v 6EVEN TYPE8 OF AM8IQUITY pogosto srečujemo, pa bi bilo napak misliti, da Empson zagovarja pretirano racionalen odnos do pasmi ali pa izključno la analizo. Prav na¬ sprotna! Empeon meni, da analiza ni nujna pri vseh 19 pesmih , in predvsem, da vsaka analiza pesmi predpo¬ stavlja poprejšnja pozitivno doživetje te pasmi; kajti dokler bralec določane pesmi ne doživi, je tudi na poustvari v svojam duhu In je zato logično tudi ne more 2o analizirati . Se več, Emson celo meni, da bi bila tista poezija, ki bi jo lahko opazovali povsem brez čustev, zgolj kot predmet raziskave, mrtva poazija, in 21 jo je odveč raziskovati ♦ In ko opisuje nalogo ana¬ lize, povsem določno pravi, da sta neposredni intuitivni odziv na poezijo in racionalna analiza le-te tesno povezana! It may bs said that the business of analysis is to progress frcm poetical to prosaic, from intuitiVB to intallectual, knowledge; evidently thesa are just the same sort of opposites, in 173 that each asaumes the other is elso thera , Iz vsega tega jasna vidimo, da Empaon ne zagovarja kakega povsem racionalno analitičnega obravnavanja pesmi, temveč zagovarja la misel, da je učinek pesmi mogoča tudi dodatno analizirati in ne le povedati z impresionističnim opisom, ki je v navadi pri številnih angleških kritikih. Tako Empson praviš I have besen trying to analys8 verses which a great variety of critics have enjoyad but only descrlbed in term3 of their effects; thus I have claimed to show how a properly qualified 5 vorks . ien it reads the verses, how those preperi/ qualified minds have worked which have 23 not at ali undarstood their own working. In prav ta dodatna verbalna analiza, ki sledi neposred¬ nemu učinku pesmi na bralca, je tisti novum, zaradi katerega Emsonovo dBlo ni le aplikacija Richardsove teorije, temveč tudi korak naprej v analizi odnosa med bralcem in besedno umetnino. Zato nas ne preseneča* d& Empscn zavrača splošen psihološki opis učinka poezije v smislu "syan8sthesie" kot nezadosten* It thraws back the rsader upon the undifferentiatsd affective States which are ali that such senaatians have in commonj perhaps recalla him to an infantile State befor8 they had been distinguished from one another and may actually induce a sort of rudimentary disorder 174 Into his modes of šensation lika thoee due to ' 24 migraine or epilepsy or druga lika meacal. Dodatna verbalna analiza deje odnosu med bralcem in besedna umetnina posebno časovno perspektivo, ki je značilna za Empsonov koncept tega odnosa. Bralčeva reakcija na besedno umetnino se mu ne kaže kot nekaj trenutnega, kot na primer ponovno pridobljeno ravnotežje impulzov, temveč kot doživetje in razlaga tega doživetja, in vsaj le~ta ima lahko obliko dolgotrajnega procesa iskanja in primerjanja pomenov. Povedati moramo, da Empson v svojem delu nikjer ne Zagovarja izrecne delitve bralčeve reakcija na doživetje in analizo, čeprav - kot sme videli - večkrat trdi, da analiza supanira doživetje. Hkrati pa tudi izrecno poudarja časovno razplasčsnost in postopnost bralčeve reakcije; Yet thsae msanings whan teased out were too complicated to be remambered together as if in one glance of the eye » they had to ba followed each in tum, as possible alternative reactions 25 to the passags. Podčrtuje pa tudi možni sukcesivni učinek besedne umetnine; Indeed, what often happens whan a piece of vvrltLng is felt to offer hidden riches is that one phrase aftar another lights up and eppears 175 as ths heart of its ona part after another catchss fire, so that you walk about with the 26 thirtg for several days. Opisani Empsonov koncept odnosa med bralcem in besedno umetnino postavlja tudi bralčev delež pri tem odnosu v perspektivo, ki se precej razločuje od Richardsove, Nenehni poudarek na verbalni analizi in s tem seveda na pomenu besed (enosmiselnem, dvosmiselnem ali mnogosmi- 27 selnem) terja, da je udeležba bralca izrazito Zavestna in tako povsem različna od Richardscvega opisa bralčevega odziva na ravni psiholoških impulzov. Ko poskuša ovreči takrat moderne teroije "čistega zvoka", izrecno 28 „ zagovarja pomen v poeziji nasploh , čeprav pozneje do pomena v pesmi ni zavzel povsem določenega stališča. Problem pomena v poeziji skuša rešiti s predlogom, naj ne bi bil najvažnejši pomen, temveč bi bilo najpomebnaje 29 to, "kar pomeni za nas" . To, kar pesem pomeni za bralca, je slej ko prej vedno osrednji predmet Empsono- vega zanimanja. Pomen je teko neposredno odvisen od bralca in Empson stalno poudarja bralčevo aktivno vlogo pri ustvaritvi tega pomena. Ko govori o posameznih vrstah dvosmiselnosti, pogosto ugotavlja, da je njihov 3o učinek odvisen od tega, kaj si bralec sam "izmisli” . tudi oblika, metrična struktura in ritem se Empsonu (podobno kot Richardsu) kažejo odvisni od bralca 31 oziroma njegova aktivnosti . f 176 S poudarjanjem bralčevega pomena in zanimanjem za sprejem pesmi pri bralcu se Empson zares zelo približuje Bichardsovemu konceptu odnosa med bralcem in besedno umetnino. Kljub temu pa ne smemo prezreti pomembnih razločkov med obema avtorjema. Medtem ko je v Richard- sovem konceptu bralec bolj ali manj pasiven receptor besedne umetnine, je Empaonov bralec vseskozi aktiven ustvarjalec pomena, ne le na čustveni, temveč tudi na racionalni ravni. Medtem ko je pesem pri Richardsu pogosto zreducirana na iracionalni psihološki učinek na bralca, ostaja v Empsonovem konceptu odnosa med bralcem in besedno umetnino stalno navzoča* nenehno zanimanje za njen pomen (ali pomene), ki ga vsebuje že sama metoda verbalne analize, navaja Empsona, da se vedno znova vrača k obravnavani pesmi in njenim posa¬ meznim besedam* For it is essential discipline of language that our elaborate reactions to a vrard are called out only by the vrord itaelf..... It is only when a word has been pussed in, accepted as sensible, that it is allowed to echo in the 32 mind. Posamezne besede ter njihov zapleteni pomen in učinkova- 33 nje postanejo osrednji problem Empsonovega tretjega večjega kritičnega dela* THE STRUCTURE OF COMPLEK W0RD8, ki je izšlo 1951 leta. To delo kot celota presega 17? naše zanimanje, zato ae bomo omejili le na njegov esej 34 "Feslings in Words" , ki obravnava problem čustvenega jezika, in na Appendi* I Thecries of Value, kjer Empson polemizira z nekaterimi postavkami Fdchardsove vrednostne teorije. Takoj na prvi strani eeaja "Feelings in Words H Empson pojasnjuje, zakaj se loteva problemov, ki leže v mejnem področju med lingvistiko in literarno kritiko. Prepričan je namreč, da pomeni tudi majhen napredek na področju razumevanja veliko izboljšanje v literarni kritiki in tudi izboljšanje splošne sposobnosti za branje. Hkrati izraža tudi mnenje, da je na tsm področju še zlasti veliko napravil I.A.Richards, vendar pa bi bilo treba njegovo delo obdelati nadrobno, da bi bilo bolj P uporabno. In prav to je namen Emsonovaga eseja. A Glede na veliko pomembnost, ki jo - kot smo videli - Empson pripisuje pomenu v poeziji, se zdi povsem naravno, da ga pri določenih jezikovnih teorijah moti prlvsem A neupoštevanje pomena v poeziji! Theorists on lariguage, it ssemsd clear, viere threatening to affect the ordinary practice of eritičiam when they claimed that litararv metaphors ara Essentially Emotive, or decidad that some particul&r passags was a čase of Pure Emotive Language, find therefore that the Sanse 35 hepd not ba considered. 178 Ko govori o Richardsovih teorijah, takole strne njegovo teorijo o čustveni rabi jezika? The precise doctrinB of the emotive use of language in poetry is hard to isolate in Profe- ssor Richarde ‘'books, and indsed the part that is wrong with it seems to me a procsuot of confusionj but there ara a series of phraaes to the effect that tha Emotions given by ivorda in poafcry are independant of their 8® r "ss. It seems to ms that this doctrinB, if takan at ali simply, would be sure to lead to bad criticism, Hcwever on the whole Prcfessar Richarda has succeeded in not giving definite e>?a- ss of 36 this effect«, s s . „ Iz tega vidimo, da pomeni osrednja kritična doktrina, ki jo Empson pripisuje Richardsu, namreč, ”da so čustva, ki jih dajejo beseda v poeziji, neodvisna od smisla teh b8sed", pravzaprav Empsonovo razlega Richardsovega pisanja. To najbolje vidimo v zadnjem odstavku - čeprav ga je Empson mogoče namenil kot očitek Richardsu - češ da te doktrine ni nikoli demonstriral. Očitno gre spet za napačno razlago Richardsovih misli, ki je pač toliko upravičena, kolikor rabi Empsonu za temelj razmišljanja o odnosu med emotivnim ' kognitiv¬ nim delom pesniškega jezika in c mestu čustev v jeziku 37 nasploh, kar pa že presega mej8 našega zanimanja , 179 Zdi sa, da tudi Emp Bonov dodatek o teoriji vrednosti nima večjega kritičnega pomena, zato ga bomo na kratko omenili le zaradi popolnosti pregleda. Tudi pri Richardsovi teoriji vrednosti Empsona predvsem zanima mesto, ki ga v njej Richarda dodeljuje pomenu. In ker Empson Riohardsovo oznako smisla v poeziji - "paeudostatemen t" - izenačuje s svojo razlago tega 38 pojma - "the inspiring lias told by the posta" - se seveda znajde pred problemom, kako. naj imajo te "navdi¬ hujoče pesniške laži” veliko vlogo, ki jo poeziji pri¬ pisuje Richarde? One doBs not get clBar from SCIENCE AND P0ETRY what aort of psaudo-statements can stili bB valuable when thsy are rscognised as such, and yet some of them rnust bs of this sort because they are to seve us from the collapse of the 39 Magical View of Nature, W.H.N.Hotopf o tem povsem pravilno ugotavlja, da gre za eno izmed Empsonovih napačnih kategorizacij. Pra¬ vilna kategorizacija teh Richardsovlh misli bi bila namreč preprosto opozorilo, da poučevanje ni funkcija 4o poezija • Na temelju tega lahko sklepamo, da tudi Empson - navzlic večkrat poudarjenemu občudovanju - Riohardaove teorije v bistvu ni razumel nič bolje kot številni drugi kritiki, ki amo Jih obravnavali v prejšnjem poglavju. ODZIV KRITIKE NA EMPSONOVO DELO Takoj po izidu SEVEN TYPE6 OF AMBI$UITY jo v THE 41 CRITERTGNU izšla Jamesa Smitha recenzija , ki ni dala la splošen ton vsem poznejšim ocenam , temveč pomeni tudi sicer osrednjo kritiko, na katero je Empson odgovoril šala čaz šestnajst let v predgovoru k drugi izdaji SEVEN TYPES OF AMBI^UITV (leta 1946). Po kratkem prikazu Empsonovega dela in bežnem očitku, da ja Empsonova uporaba kategorije dvosmiaalnoeti prečaj nedoločena, ša posebej, ker je avtor na uporablja v "vsakdanjem" smislu te besede, usmeri svoj napad na Empsonova vrednotenje. Meni namreč, da Empson ne pozna dovolj narava svoje tehnice in na ve, kaj lahko z njo A 42 meri, tako jo uporablja zdaj za poezijo, zdaj za dramo . Ker Smith očitno izhaja iz postavke, da ja opravilo literarnega kritika enkrat za vselej določeno - če se zanima za dramo in dvosmiselnost, je to opravilo zgodo¬ vinsko, medtem ko mora pri poeziji predvsem izreči 43 svojo vrednostno sodbo - seveda zavrača Empsonovo analitično metodo. Prepričan ja namreč, da to, čb ima kaka beseda lahko več pomenov tar jo je mogoče interpre¬ tirati različno, in da je podobno mogoče skonstruirati razna stavke, nikakor ne bi smelo biti v središču lai kritikove pozornosti, Če pa se ta vendarle zgodi, bo kritik lahko pozabil, da ao njegrva prva dolžnost vred¬ nostne sodbe«. Neustvarjanja ali pomanjkanje končnih vrednostnih sodb se Smithu zdi največja napaka SEVEN TYPEB DF AMBIE}UITY % Quite a number of Mr«. Empson*s analyses saem to have no properly eri tičal conclusions thay ara intereating only as revelations of tha contents of the post*s mind, or Mr. Empson'8 • * 44 mind. Drugo največjo napako pa vidi Smith v tern, da vsebuje SEVEN TVPES OF AM3IE|l!ITY preveč nepomembnih stvari. To je po Smithovem mnenju tudi posledic.: Empsonovega pre¬ tiranega zanimanja za pomen besed in njegovega prepriča¬ nja, da je vsa poezija polna dvosmiselnosti, Kljub vsem očitkom pa Smith priznave , da so Empeonove analize elizabetanske literature in še posebej Shsake- spearovih sonetov in poezije 19 stoletja dobra in za¬ nimive, sodbe o posameznih pesnikih in dobah pa po navadi sijajne in bistroumne. Po tej ugotovitvi imama občutek, da Smithova ocena SEVEN TYPES OF AMBIQUITY nikakor ni odklonilna. Vsebuje pa zanimive protislovje, ki se ga Smith očitno ne zavedaš medtem ko najprej odklanja Empsonovo metodo verbalne analize in iz nje logično izvirajoče osrednje zanimanje za jezik poezije, potem v bistvu pohvali rezultate prav te metode. Očitno Smithu njegova rigidna predstava o 1B2 naravi kritike onemogočaj da bi videl nove možnosti, ki jih odpira Empsonova metoda, čeprav lahko po drugi strani pozitivno ocenjuje njene dobre rezultate. Ko je Empson pisal predgovor k drugi izdaji BEVEN TYPES OF AMSl^UITV, je vanj v celoti vključil tista dva glavna odstavka te Smithove kritike, ki vsebujeta prej obrav¬ navano odklonilno stališče do Empsonove metode verbalne analize, z naslednjo pripombo: I thought this ought to be reprinfed with the book, if only because it puts clearly what many 45 s rsaderš vd.ll feel. Temu je Empson dodal ša svoje mnenje o vrednostnih sodbah: The judgment indeed comea either earlier or later tiran tha process which I was trying to examine. You think the poem is worth the trouble before you go into it carafully, and you know more about 46 what it is vvorth whsn you ha ve done so. Podoben dvoumni odnos do Empsona srečama tudi v THE CRITERIONOVI oceni drugega Empsonovega dela SOME 47 VERSI0N8 OF PASTORAL . Avtor ocene Michael Roberts Empsonu najprej očita, da niti v obravnavani knjigi niti v prejšnji - SEVEN TYPES OF AMBI6|UITY - ne poskuša definirati ali pa vsaj omejiti besede "poezija”, marveč se zadovolji s tem, da demonstrira metodo, ki lahko 'f 133 43 Izboljša razumevanje določene poezije . Vendar Roberts priznava vrednost mnogoterih pomenov, ki jih je Empson iS iztisnil" iz posameznih besed in pesmi, saj se mu zdi pomembno "uloviti misli, ki so nedoločene v zraku”, in najti analogije iz različnih območij doživ¬ ljanja« Zdi se mu, da je Empson na tem področju zelo uspešen tako v svoji poeziji kot tudi v kritiki. Zdi se, da Roberts resnično obžaluje, ker Empson svojih misli ne izraža jasno v obliki teorije, saj meni, da prav to zmanjšuje vrednost njegovega kritičnega dala. Veliko manj dvoumno pohvalo lahko razberemo iz Abercrom- biajeve obsežne ocene SEVEN TVPE8 OF AMBXgUITY za YEAR'S 49 WORK IN ENGLISH S7UDIE6 . Abercrombia ne zavrača ali kritizira Empsonove metode - la-te v bistvu niti ne poskusi izluščiti - temveč se omejuje na njene dosežke, na Empsonove analiza angleška poezije, ki so v SEVEN TYPES OF AMBI0UITY. Zdi se, da je tudi do teh veliko bolj toleranten kot Smith, in v njegovi oceni ne manjka pohvale o izrednih sposobnostih Empsonove misli. Aber- crombis sicer meni, da je branje SEVEN TYPES OF AMBI- CjUITY težko, ker se Empson preprosto ne ozira na svoje bralce, vendar zavrača celo morebitni očitek, da je Empsonove iskanja mnogoterih pomenov "dlakocepstva". 184 Any accusaiion of halr-splitting wquld simply ravsal tha ±nability tn understsnd the natura of hls topič: tha škili whioh can Split hairs So is precisely what it requires. Podobno nesno Empsonovega pisanja srečamo v YEAFTS W 0 RK IN ENGLI 8 H STUDIES spat vač kot dvajset Xst pozneje, 5] in sicer v zvezi z THE STRUCTURE OF COMPLEX WORDS , v ka¬ teri R.M.Wllson ugotavlja, da je to izredno pomembno, vandar zelo težko dalo: Empson is among the most brilliant and penstrativs writars of our time 3 his style is full of idio- ayncrasias! thoae who can make usa of him will alwys enjoy him, and tha rest are parhaps in soma A 52 danger of not undsrstsnding him. Tri leta po izidu SEVEN TVPES OF AMBIGj | MAUD BODKIN Maud Bodkin je med vsemi avtorji, ki kritično obrav¬ navajo odnos med bralcem in besedno umetnino, vnesla v razlago tega odnosa največ globinska psihologije, Njeno dalo ARCHETVPAL PATTERNS IN PQETRY, s podna¬ slovom Psychological Btudies of Imagination (prvič je izšlo lata 1934), je zanimiv poskus prodreti v psihološko ozadje odnosa med bralcem in besedno umet¬ nino, v globlje psihološke procese, ki pogojujejo bralčevo reakcijo na besedno umetnino, in b psihološko analizo osvetliti imaginativna doživetja, ki nam jih daje velika poezija. 193 Maud Bodkin izhaja iz eseja C.G. Junga ”0n tha Ralation of Analytic Paychology to Poetic Art", v katerem avtor razlaga psihološko pomembnost poezija, pomembnost, ki presega zgolj pomen njenih besed, na temelju podedovanih prvobitnih podob oziroma prapodob (ang. archatype), ki bivajo v bralčevi podzavesti. Maud Bodkin v svojem delu preizkuša to Jungovo hipo¬ tezo, po kateri bi lahko v poeziji identificirali teme s posebno obliko ali vzorecem, ki se kljub varia¬ cijam v bistvu ohranjajo več stoletij in so UBklajenB z vzorcem čustvenih teženj bralcev, ki nanje lahko reagi¬ rajo. Maud Bodkin je namreč prepričana, da lahko vzorce prapodob najbolje spoznamo prav v doživetjih, ki nam jih daje velika poezija, saj ta že stoletja zbuja isto ali podobno čustveno reakcija* Ne zanima je, kaj je Shakespeare mislil, ko je ustvarjal Hamleta, niti kaj so v njem videli njegovi sodobniki, temveč kaj Hamlet pomeni nam, ko ga gledamo, beremo ali se 2 živo spominjamo nanj. Nadalje jo zanima, ali obsta¬ jajo taki vzorci, ki jih lahko zaradi "večne učinkovi- tostL" imenujemo vzorce prapodob. Ti vzorci prapodob postanejo osrednji predmet njene raziskave in Maud Bodkin jih označi precej na široko: I ahall uae ths term "archetypal pattern” to refer to that within us which, in Gilbert Murray's phrase, leaps in response to the 'I ■ I 194 effective presentaticn of an anciet theme.3 Hkrati pa se Maud Bodkin poskuša omejiti od omenjene Jungove hipoteze in šb zlasti od Murrayeve metaforične ponazoritve te hipoteze, da so ti vzorci "vtisnjeni na fizični organizem" in "podedovani v zgradbi roož- gan*. Maud Bodkin namreč meni, da bi bilo to hipo¬ tezo težko dokazati, še posebej spričo najnovejših psiholoških spoznanj.4 Kljub tej omejitvi pa na koncu poglavja o tragični poeziji priznava, da je pojem "resnega doživetja" oči¬ ten tudi v njeni razpravi: Ali those systems or tendsncies which apper to be inhsrited in the constitution of the mind and brain may be said to be due to racial experience in the past.5 Navzlic omenjeni omejitvi od Jungovega koncepta pode¬ dovanih prapodob avtorica prav na tem mestu dodaja pojasnilo, da metode "biološkega podedovanja" od naših prednikov n^nalančno določi ti. 6 Tudi iz njene poznejše razprave ni mogoče dokončno spoznati, ali gre za domnevo podedovane prapodobe v narekovaju ali pa za prapodobe, ki se pač ohranjajo z določenim družbenim izročilom in tradicijo. Če¬ prav so prav "vzorci teh prapodob" osrednji pojem njenega dala, tako rekoč tisto, kar v podzavesti pogojuje bralčev odziv na besedna umetnino, ostajajo na splošno precej nejasni in nedoločni. Njena prva 195 obravnavana prispodoba - prapodoba ponovnsga roj- ? stva - V8lja tako za proces naravnega ritma kot tudi za literarno temo. Maud Bodkin večkrat piše, kot da 8 bi šlo za rasno, podedovano izkustvo , ki je navzoče 9 v globljih sferah našega duha , medtem ko drugič go¬ vori, kot da bi šlo za splošno znane pojme, kot soha primer: konflikt med generacijami, konflikt med vlader- lo jem in podložnikom, naravni ritem ponavljanja , zatrti 11 12 erotični vtisi , odnosi med starši in otroki in izgubljena ljubezen.^ V razpravah o posameznih literarnih delih in reakcijah bralcev nanje avtorica ta problem rešuje tako, da vzorca prapodob konkretno poimenuje: prapodoba ponov¬ nega rojstva, prapodoba raja-hada, ženska prapodoba, kar vsaj v potemsznih razpravah daje vtis, da je narava prapodobe bolj ali manj določena. To pa seveda nikakor ne reši problema o naravi obravna¬ vanih vzorcev prapodob na splošno. Če se ob koncu prebrane knjige vprašamo, kaj so pravzaprav te pra¬ podobe, ki - kot pravi avtorica - pomenijo "tista v nas, kar odgovori na učinkovito predstavitev stare 14 teme" , na vprašanja ne dobimo drugega odgovora razen nekaj poimenovanih posebnih prapodob. Zaradi prevelike eplošnosti oznake na eni strani in velikega variiranja posameznih opisanih prapodob na drugi je zelo težko kritično oceniti "tisto", kar naj bi pogo¬ jevalo bralčevo reakcijo na besedno umetnino in tako tudi •\ 196 splošno teorija Maud Bodkin. Zdi se, da avtorico bolj zanima apriorni obstoj takih vzorcev prapodob, kot pa njihova narava, način, kako so ali naj bi nastali, delež osebnega in rasnega izkustva in podobni problemi, ki bi jih veljalo obravnavati zato, da bi pojasnili pojem prapodob in hkrati tudi "tisto", kar pa njenem mnenju pogojuje odnos bralca do besedne umetničin. Maud Bodkin se zadovoljuje z ugotovitvijo, da nem teh vprašanj ni treba reševati: We need not attempt to determine hov/ far the exerciae of authority that leaves traces is that of the parent durlng the individualna irtfancy, and hov/ far it is that of the tribe throughout the racial past. No doubt, both an inherit8d and an individually acquired factor are present. Our interest is in the existBnoe of such a pattern of inwardly axarcissd go vam - ment of tyranny, present in some degree in the minds of poBt and reader alike, able to find axpresaion through the imagery of interaction - conflict or submission - between a god and 15 an individual hero. Zaradi omenjene nejasnosti - v temelju koncepta tega dela bo tudi naša ocena podobno dvosmlsslna, Kolikor išče avtorica temelj za bralčevo reakcijo na besedna umetnino v biološko podedovanih značil¬ nostih, ki naj bi bile del "kolektivne podzavesti", 197 moramo ugotoviti, da njena razlaga ni spre jami jiva iz preprostega vzroka, ker nimamo nobenega dokaza za tako možnost prenašanja in obstoja prapodob. Prav nasprot¬ no, zdi se, da splošni razvoj moderne psihologije z ved no večjim poudarkom na človekovi socialni naravi govori zoper ta možnost. Proti tej možnosti pa govori tudi že preprost premislek, da bi morali - če naj bi bile take prapodobe res biološko podedovane - nanje reagi¬ rati "vsi ljudje v vseh časih". V/emo pa, da so posamezna literarna dela za več generacij tako rekoč mrtva in da se jih lahko "naučimo" vnovič razumeti in ceniti. Podobno usodo imajo tudi dela, ki potujejo iz ene kulture v drugo. Kolikor avtorica išče temelj za bralčevo reakcijo na posamezne besedne umetnine v prapodobah, ki naj bi bile rezultat bralčeve družbene biti, pa so njene razlage možnih vzrokov bralčevega odziva na posamezne besedne umetnine pogosto zelo zanimive in prodorne. To pa hkrati prispeva, da Je njena študija prijetno in zanimivo branje, in to še zlasti zaradi bogatih primerjav, ki so sad avtoričinega širokega poznavanja svetovne literature in literarne kritike* Vendar to ne more rešiti problema v temelju pomanjkljivega koncepta prapodob, kot jih definira avtorica. Vsakr¬ šna razprava o tem, kaj v smislu njenih "prapodob" pogojuje bralčevo reakcijo na besedno umetnino, zah¬ teva temeljito poznavanje teh prapodob in predvsem tudi njihovega nastajanja. 198 Tako znanje pa nujno vodi g področja literarne kritike na področje psihologije ter tudi zgodovine in sociologije. Meddisciplinama narava tega problema je najočitnsjša iz študije Walterja Abella THE COLLECTIVE DREAM IN ART 16 , ki je izšla leta 19S7 in obravnava podobnB probleme. Walter Abeli označuje svojo študijo za "psihohistorično teorijo umetnosti". Iz razprave je očitno, da koncept kakršnihkoli "pra¬ podob" ali "kolektivne zavesti" suponira vsaj še dve kategoriji, brez katerih je preprosto neuporaben za umetnostno teorijo, to je kategorijo kolektivnega pritiska, ki vključuje zgodovinski element, in sim¬ bolično preoblikovanje tega pritiska, le-to sodi v mejno področje med psihologijo in estetiko. Brez uvedbe teh dveh kategorij pojma "kolektivne zavesti" in "prapodob" v umetnostni teoriji ne vodita do pozi¬ tivnih rezultatov. Gledano s tega stališča, pomeni delo Maud Bodkinove ARCHETVPAL PATTERN8 IN POEW kritično anticipacijo kompleksnega pristopa k literaturi, za katerega pa v njenem Času še ni bilo dovolj objektivnih možnosti in je zato nujno moralo ostati pomanjkljivo. In mogoče je prav to vzrok, da njeno delo kljub številnim zanimivim mislim in relativno stalnemu krogu 17 bralcev ni imelo pomembnejšega vpliva na angleško literarno kritiko. Celo ko je to delo prvič izšlo 199 lata 1934, ni zbudilo skoraj nobene kritične pozorno- 18 ati , čeprav se po temeljnem prizadevanju nedvomno organsko vključuje v sodobno intenzivno angleško kritično prizadevanje pojasniti čim več neznank v odnosu med bralcem in besedno umetnino. V tem osrednjem zanimanju kaže delo Maud Bodkin večji vpliv vsaj dveh angleških literarnih kritikov, ki sta pomemben del svoje pozornosti posvetila odnosu med bralcsm in besedno umetnino, to je vpliv I.A. Richardsa in Williama Empsona, Medtem ko je Maud Bodkin prevzela od Williama Empsona • 19 več elementov racionalne analize besedne umetnina , pa ja od Richardsa deloma prevzela njegov koncept emotivne rabe jezika, Fo drugi strani pa Maud Bodkin odklanja Richardsovo metodo odkrivanja tega, kar posamezni bralci mislijo in čutijo o poeziji, metodo« kot jo je Richarda opisal in uporabil v PRAČTIČAL 2q n GR1TTCISM . Prepričana je namreč, da sedemdnevno branje pasmi ni dovolj za to, da bi bralec lahko imel do te pesmi pravilen odnoss It is not, I toink, from readings acoomplished within a single week and ‘'promtsd by the desira to arrive at some definite expressible opinion", that m may expect to establish a genuine relationship with a poem, and to disoover what 21 it oan msan to us. 200 Prav tako bs tudi ne strinja z Richardeovo odločit¬ vijo, da je dal poskusnim bralcem brat samB neznane pesmi. Richardsov [pirien, da bi se izognil nezaželenemu vplivu tradicionalnega vrednotenja, se ji ne zdi upravičen vzrok za tako zastavljeno proučevanja odnosa med bralcem in besedno umetnino. Maud Bodkin meni, da odnosa med bralcem in besedno umetnino nikakor ne bi smeli proučevati samo na temelju bralčevega odnosa do nepoznane pesmi, temveč bi morali proučevati tudi bralčev odnos do poznanih pesmi, torej takih, ki so mu bile dlje znane in ljube. Sama se zato odloči za prou¬ čevanje bralčevega odnosa do pesmi, ki se je oblikoval več let. To odločitev utemeljuje s prepričanjem, da je v vsakem resničnem stiku med bralcem in pesmijo nujno navzoče tudi daljše premišljevanje: Some such element of absorbed musing, or reverie, must be present if there is to be real contact betvveen the poem and the personality.22 Njena kritika Richardeovega pristopa k raziskavi odnosa med bralcem in besedno umetnino nam uspešno razkriva tisto pomanjkljivost Richardsove kritike, ki je bila deloma tudi posledica njegove včasih kar preveč laboratorijske metode. Vendar se zdi, da je pri zavračanju Richardsove metode včasih zašla 201 v drugo skrajnost. Tako na primer omejuje raziskavo bralčevega odnosa do pesmi izrecno samo na bralčev čustveni odzivi The method by which I auggest that the poem selectad be studied differs from that propossd by Richarda to his študente, not only in being applied to poema already known and valusd, but also as demanding noji attempt at critical judgment. It is concemed with emotional reaponse ahly not with opinion.23 Pri tem pa je podobno kot Richarda prezrla, da je bralčev Čustveni odziv tesno povezan tako s pomenom pasmi kot s tem, kaj bralec o pesmi misli, in da čustvenega odziva v pravem smislu te besede preprosto ni mogoče izolirati od teh dveh elementov. Prav! zaradi te omejitve je pri svojem raziskovanju le delno uspela. 202 VII. POGLAVJE Premiki v zanimanju kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino (1930 - 1960) Kot smo videli, zavzema v letih od 192o do 1934 zani¬ manje za odnos med bralcem in besedno umetnino pomemb¬ no mesto v angleški literarni kritiki in priteguje veliko pozornost njenih najvidnejših predstavnikov. Zato nas prav nič ne preseneča, da sledi prej prika¬ zanim poskusom pojasniti odnos med bralcem in besed¬ no umetnino z raznih teoretičnih stališč še široka paleta kritičnih poskusov ta odnos izboljšati. Seveda tudi to prizadevanje izhaja iz temeljnega spoz¬ nanja o pomembnosti odnosa med bralcem in besedno 203 umetnino, ne glede na to, kako posamezni avtorji razlagajo to pomembnost, bodisi kot splošen pomen literature in seveda tudi poznavanja literature ali pa kot najučinkoviteje! pripomoček za "širjenje osebnosti" 1 in izboljšanje življenjskih sposobnosti. Naslovi teh del se začenjajo z značilnim didaktičnim poudarkom na HQW TO READ e , . in njihova vsebina sega od opisov, kakšen naj bi bil primeren odnos mod bralcem in besedno umetnino, do navodil, kako brati in razviti metodo tesnega branja (closa reading), tar seznamov tistih literarnih del, ki jih je treba nujno prebrati, in posameznih interpretacij, za ilustra cijo primernega odnosa do besedna umetnine. Ta dela zvečine ne prinašajo nobenih novih misli o odnosu med bralcem in besedno umetnino, temveč se sklicujejo na avtorje, ki smo jih obravnavali od 2. do S. poglavja, ter so tako v bistvu le odmev in razne kombinacije njihovih posameznih kritičnih postavk Navadno je njihova glavna pozornost usmerjena v sam proces branja ob menjavajočem se poudarku na bralcu oziroma besedni umetnini. Proces branja se kaže kot zapletena dsjavnost, ki se ja le težko 2 priučimo , in to pojasnjuje, zakaj je prav ta proces vreden tolikšne pozornosti kritike. Omenjen® značilnosti so povzete na temelju nasled¬ njih delt 204 F.H. Pritchard, B00K8 AND READERS ( 1931), Ezra Pound, H0W TO READ (1932), Ezra Pound, ABC OF READIN8 (1933), F.R, Leavis, HQW TO TEACH READINB (1932), e podna¬ slovom A Primer for Ezra Pound j to delo pomeni kritični odgovor na prvo Poundovo delo, Denys Thompson, READING AND DISCRIMINATION (1934), Mortimer Adler, H0W tO READ A BOOK {l94o), A Guida to Self-educationf, Lord David Cecil, READING AS ONE OF THE FINE ARTB (1949), Denys Thompson, PRAČTIČE IN READING (19S3), R.P. Hewatt, READING AND RESP0N3E (l96o), ki jih prav zaradi omenjenih značilnosti ne bomo posebej obravnavali. Med leti 193o in 196o lahko opaziso v zanimanju angleške kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino pomembnejši premik} medtem ko so prej obravnavana dela o tem odnosu pogosto usmerjena na odnos bralca do poezije (ki sicer pogosto pomeni tu- di literaturo nasploh), se v tem Čaau opazno poveča zanimanje za odnos bralca do romana. Proza oziroma roman aioer nikoli nista izrecno izključena iz obravnave odnosa med bralcem in besedno umetnino. Nasprotno, ko na primer Richards uporablja izraz poezija, iz¬ recno pojasnjuje, da ga uporablja v širšem smislu, 'I 205 m katerem lahko pomeni literaturo nasploh, Vendar je obravnava odnosa med bralcem in besedno umetnino pri Richardeu in tudi nekaterih drugih avtorjih tako usnjar jena na poseben neposredni učinek , da bi jo la tažko uporabili tudi pri romanu ali celo pri daljši opeki pesnitvi (na tem področju sta izjemi le Po Lubbock in V. Lee). Po letu 1932 pa so izšle literarne študije, ki obravnavajo izrecno prav odnos bralca do prozs oziroma do romana; Virginia Woolf, HQW SHGULD ONE READ A B00K (1932), Bordon Hall Garould, HQW TO READ FIGTION (1937), Walter AllBn, READING A NOVEL (1949), Kathsrine Lever, THE NOVEL AND THE READER (l96o)» Ta sprememba v zanimanju kritike je tudi vzrok za Spremembo v obravnavanju odnosa med bralcem ir« besedno umetnino. Prepričanje, da je ves učinek besedne umet¬ nina na bralca odvisen zgolj od pisateljeve rabe besed in čustvenega učinkovanja, je zato vsaj n^področju romana precej neprepričljivo, če že na nevzdržno. Hkrati pa se pojavlja kot upravičeno vprašanje problem neverbalnih elementov romana, kot ao zgodba in osebe, in z njimi tudi možnost primerjave Is-teh z vsakdanjim življenjem in vzporedno vprašanje resnič¬ nosti romana. Že zaradi samega dejstva, da je za branje romana 206 potreben določen čas in že za njegovo golo rekon¬ strukcijo v spominu določen zavestni napor je očitno, da pri branju romana težko govorimo o neposrednih čustvenih učinkih in odnosih. To dejstvo pa po drugi strani kaže na večjo odvisnost romana od bralca in na drugačen napor, ki ga terja roman od uralca. Zato nas ne preseneča, ko Virginia Woolf poudarja prav težavnost branja romana; To read a novel is a diffioult and complex arti You must be capable not only of great finenesB of paroeption, but of great boldness of imagination if you ara going to make usb 3 of ali that the novelist gives you„ Zdi se ji, da tisti del branja, ki se nadaljuje, ko knjigo zapremo - to je, bralčeva sodba - zahteva to¬ liko fantazije in znanja, da si le težko 'zamišljamo človeka, ki bi bil temu kos»4 Delo Gordona Halla Geroulda H0W TO READ FICTION (1937) izhaja iz dveh temeljnih postavk; prvič, da šele komunikacija dopolni umetniško transakcijo, in drugič, da je branje romanov v vsem koristno. Ko¬ ristnost in vrednost branja romanov vidi predvsem v tem, da dajeta bralcu znanje o sebi in soljudeh, zna¬ nje, brez katerega bi bil podoben nemočnemu otroku. Zato Gerould meni, da se moramo iz doživetja romana 20 ? učiti in da dober bralec lahko postane boljši človek: It is not a fantastic hope that the discrimi- nating reader of fiction will bs a keaner yet kinder obeerver of hia fellowa, d a more candid critic of himself than the pereon who naver has 8xarcised hia imaginatlon in this way,6 Da bi bralec dosegel ta cilj, mora po eni strani brati na pravi način, medtem ko marata po drugi strani tudi pisatelj oziroma njegova besedna umetnina izpolnjsvatL določene pogoje, ki prispevajo k uspešnejši komunika¬ ciji. Bralec, si mora pri branju romana predvsem pri¬ zadevati, videti svet tako, !1 232 V 88 izhajajo iz skupna podraans, da ja odnos med bralci in literatura ne le pomemben, temveč lahka pojasni potem ko odkrijemo njegova skrivnosti - tudi marsikatero značilnost in sprememba na lite¬ rarnem prizorišču. Na podlagi teh študij sa zdi ute¬ meljeno sklepanje, da bralci niso nikjer drugje v Evropi imeli tako pomembnega vpliva na oblikovanje literature kot prav v Angliji. To spoznanje nedvomno osvetljuje tudi veliko zanimanje kritike, ki je veljalo za odnos med bralcem in besedno umetnino prav v angleški literarni teoriji, to je zanimanje, ki smo ai ga prizadevali prikaz ati in osvstliti v tej razpravi. Posamezne oblike odnosa ned bralci in literaturo 30 na podlagi zgodovinskih _n literarnih potatkov obdelane za bolj ali manj vse pomembnejša literarna obdobja. Take študije so po navadi usmerjene na značilnosti bralcev določane dobe in predvsem na njihov odnos do literature. Značilni pojmi*, kot viktorijanski ali elizabetinski A gledalec, po navadi ns presegajo svojega zgodovinskega obeležja. Prav tako te študije praviloma ne presegajo zgodovinskega interesa. Razen podmena o splošnem pomenu odnosa med bralci in literaturo v njih praviloma nikoli ne srečamo globljega tsoretičnsga zanimanja za odnos med bralcem in besedno umBtnino nasploh, to Je zunaj obravnavanega specifičnega literarnega obdobja, torej zanimanja, ki je bilo v vsej obravnavi v središču • I 233 naše pozornosti. Vendar pa tako zaradi izključnega zgodovinskega zani¬ manja kot tudi zaradi široke razvejanosti presegajo okvir našega zanimanja. V naš prikaz bomo vključili le okvirni oris teh študij, in sicer bolj zato, da bi z dodatno ilustracija podčrtali pomembno mesto, ki ga ima odnos med bralcem in besedno umetnino v angleški literarni kritiki, kot zato, da bi podali sistematični pregled tega področja angleške literarne zgodovine. Dlje se bomo ustavili le pri študiji Gt.D.LeavisovB FTCTION AND THE READING PUBLIC, ker je : to delo nedvomno najvačji dosežek na področju zgodo¬ vinskih obravnav odnosa mad bralci in literaturo, hkrati pa je za nas posebej zanimivo tudi zato, ksr Q.D,Leavi3 izrBcno izhaja z nekaterih Richardsovih teoretičnih postavk. Čeprav je večina zgodovinskih študij o odnosu med bralci in literaturo izšla prav v letih največ,jsga zanimanja kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino, lahko vidimo predhodnico tega zanimanja kritike že v študiji LesllBja Stephana ENGLISH LITERATURE AND SOGIETV IN THE 18th CENTURV, ki je izšla že leta 19o4, podobno predhodnico poznejšega zelo širokega zanimanja za elizabetinsko publiko pa v delu Phoebe Sheavyn THE LITERARV PROFESSION IN THE ELIZABETHAN AGE, ki je izšla"leta 19o9. Stephenova študija vsebuje vsaj dve izhodišči poznejše literarne zgodovine. Stephen tako meni, da socialni 234 4 položaj določa "filozofijo časa" in da moderna kritika ne more biti več dogmatična, marveč se mora najprej vprašati, kaj je bilo ljudem všeč, in potem 5 preprosto raziskovati, zakaj jim je bilo všeč. Taka izhodišča pa so Leslieja Btephena vodila k zani¬ manju za odnos med bralci in literaturo ter do spoznanja, da je bil učinek prvih angleških romanopiscev pogojen prav z njihovim globokim poznavanjem novega razreda bralceva 6 Podobno tudi A.S. Collins v svojih znanih študijah poudarja pomen bralcev za razvoj angleške literature. V delu AUTHORSHIP IN THE DAYS OF JOHNSON, BEING A BTUDY OF THE RE^jLTTON BEWTEEN AUTHOR, PATRON, PUBLISHER AND PUBLIC, 1726-1700 (izšlo je 1927.leta) opisuje, kako ima novi razred bralcev, že takoj ko se le-ti plavijo, vpliv na pisateljevanje kljub svoji 7 relativni nebogljenosti , medtem ko v svojšm drugem delu THE PROFESSION OF LETTERS, A BTUDY OF THE RELATION OF AUTHOR TO PATRON, PUBLISHER AND PUBLIC 178o-1032 (izšlo je 1928. leta) meni, da so prav bralci najpo- 8 membnejši^dejavnik na literarnem področju • Prepričanje, da imata okus in zanimanje bralcev po¬ memben vpliv in da oblikujeta literarno produkcijo, je tudi izhodišče obširne študije Amy Cruse THE SHAPING OF ENGLISH LITERATURE AND THE READER'8 SHARE IN THE DEVELOPMENT OF ITS FORM, ki je izšla leta 1927 9 • I 235 in v bistvu pomeni zgodovino angleškega bralstva do konca osemnajstega stoletja.' To študijo js Amy Bruse Ista 1935 dopolnila še z zanimivo študijo, ki obrav¬ nava viktorijansko dobo - THE VICTORIANS AND THEIR BOOKS ~ na podlagi podatkov iz biografij, avtobiogra¬ fij, pisem in drugega obstoječega materiala za to 11 obdobje «, Najboljše delo na področju literarnozgodovinskih raziskav odnosa med bralci in literaturo js verjetno študija lana Watta THE RIBE OF THE NOVEL, ki je iz- šla 1957 leta. Na podlagi spoznanj dala Lealieja Stephsna ENOLIBH LITERATURE AND SOCIETV IN THE 18th GENTURV in eseja "The Middle Class Rsader and the 12 Engliah Novel” avtorice Helen Sard Hugssove o osred¬ njem pomenu pojava sorazmerno močnega razreda bralcev za nastanek anglešksga romana je lan Watt sistematično obdelal razne vidike odnosa mad bralci in literaturo 13 v osemnajstem stoletju"' skupaj s številnimi socialnimi dejavniki, ki Wteet .pogojevali ta odnos« V poskusu ugotoviti vse okoliščine literarnega in socialnega položaja, v kateram ee je rodil angleški roman, in v konkretnih analizah posameznih del se lan Watt opira na zbrano bogato gradivo, v katerem se tudi statistični podatki o bralcih in nakladah ter tudi številni zgodo¬ vinski podatki o takratni materialni in socialni ure¬ ditvi ter naraščajoči individualistični usmeritvi. Na 235 temelju tega gradiva podaja lan Watt izredno pre¬ pričljivo sliko tesne povezanosti med bralci in lite¬ raturo in neposrednega velikega vpliva takrat¬ nih bralcev na nastanek angleškega romana. Poleg študij o odnosu mad bralci in 11tara'turo v pre¬ teklih literarnih obdobjih srečamo v tem času tudi več del o odnosu med bralci in literaturo v sodobni literarni situaciji, in tos Virginia Woolf, THE COMMON READER (1925), M.R,Ridley, P0ETRY AND THE QRDINARY READER (l93o), F.H.Pritchard, E300KS AND READERS (1931), S.D.Leavis, FICTION AND THE READIN0 PUEl.IC (1932), Norman Nicholeon, MAN AND LITERATURE (1934) in R.P.Hewett, READING AND RE8P0N8E (l96oj, Ta dela združujejo dve poglavitni značilnosti* tožbe nad brezupnostjo sodobnega položaja, ki se pri R.P. Hewettu spremenijo v obrambo literature pred televizijo, in bolj ali manj izrazito prizadevanja poučiti bralca, 14 kako naj bere , Podobno kot pri prsj obravnavanih študijah o odnosu med bralcem in besedno umetnino v preteklih zgodovinskih obdobjih tudi pri teh delih ne opazimo teoretičnega zanimanja za splošne probleme 15 odnosa mad bralcem in besedno umetnina'"". Ta splošni okvir presega le študija Q.D.Leavie FICTION AND THE READING PUBLIC. I 237 Q.D. LEAV1S študija D.D.Leavis ss razločuje od prej omenjenih del tudi po tem, da je edina komparativna raziskava sodobnega odnosa med bralci in literaturo ter nje¬ govih preteklih oblik. Sedanji in pretekli literarni okus se ji zdita namreč tako tesno povezana, da nare- 16 kujeta skupno obravnavo. Zato je njeno zanimanja za sedanji položaj vedno pogojeno z zgodovinskim vprašanjem! What has happened to tha reading public since the 18 th cen tur 7 V prvem delu prikazujs Q.D.Leavls zanimivo in bogato, dokumentirano podobo modernega odnosa med bralci in literaturo okoli leta 193o. Ta prikaz obsežno.obrav¬ nava stanje bralcev, literature, knjižnega trga, in drugih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje literar¬ nega okusa bralcev. Drugi del obravnava pretekla angleška literarna obdobja, zlasti tista,, v katerih se porajajo prva znamenja značilnosti modernega lite¬ rarnega prizorišča: naraščajoči vpliv novinarstva in vedno večje število bralcev. Naraščajoče štsvilo bralcev in značilne spremembe v njihovi strukturi do postopne dezintegracije v več plasti bralcev še posebej pritegujejo avtoričino pozornost. Tretji del študije spet obravnava položaj v dvajsetem stoletju - značilni 18 pojav bestsellerja in usodno razdelitev pisateljev in bralcev v tri skupine, ki jih avtorica označuje 238 kat law-j, middle- in high-brow. Učinkoviti opisi modernega odnosa med bralci in li¬ teraturo pogosto prehajajo v goreč zagovor nujnosti višjih standardov v literaturi s ki Q.D. Laavis pomeni možnost rešilne sile Za človeštvo. Po svoji obrambi velikega pomena literature g.O.Leavie na več mestih spominja na I.A.Riohardsaj na čigar delo svojo študijo izrecno opira. I.A.Richarda namreč na dveh mestih v PRINGIPLES OF LXTERARY GRITICIBM omenja usodni pomen bsstsellerjev in potreboj da bi raziskali način njiho¬ vega delovanja, tar vzroke njihovega velikega vpliva; Best-sellera in ali the arts, sxemplify as they do the most general levels of attitude dovelop- ment, are worthy of vary close study. No theory of criticism is satisfactory which is not able to explain their wide appeal and to give clear reasona why those who disdain them are not 2o necBssarily snoba. Q,D.L.eavia izrecno navezuje svoje delo na te Richardsove 21 ugotovitve , zato imamo lahko njeno dalo upravičeno za dopolnitev Richardaovih prizadevanj na področju modeme proze. Prvi in tretji del njene študije pomenita obsežna dokumentacijo in poglobljeno razlago RicharrisovB uvodna ugotovitve o vplivu modernega komarcializma na bistveno znižanje standardov best- sallerjev in literarnih del ter podrobno razlaga "usodnega učinka" slabe "umetnosti", pri čemer >1 239 GLD.Leavia pogosto ohranja celo Richardsovo terminolo- 23 gijo ‘ . O.D.Laavis tudi v celoti sprejema Richardsovo 24 delitev pomena na smisel , ton, občutek; in intencijo tar predvsam njegovo poudarjanje osrednjega pomena dalovanja jezika v literaturi. Čeprav se zaveda 25 različnosti romana in pesmi , vendarle meni, da lahko mnoga Richardsova izvajanja o pesmih prilagodimo za 26 roman. To prepričanje vodi O.D.Leavie k poudarjanju 27 osrednjega pomena načina raba jezika v romanu in pripisovanju najmanjšega pomena (pogosto sploh nikakr¬ šnega} drugim elementom, kot so zgodba, osebe, okolje, tema in akcija. Ls-ti se ji zdijo povsem neuporabni : pri ocenjevanju literature, čeprav jim priznava "omejen pQ pomen” v obravnavi tehnike pisanja." Vzrok za to mnenje O.D.Leavie moramo verjetno iskati tudi v iz¬ ključnem dajanju prednosti delom Virginie Woolf in njej podobnih pisateljev kot tudi v avtoričinem pre¬ pričanju, da "slabi" bralci iščejo v "slabih" best- sellerjih predvsem zgodbo in osebe. Po tem mnenju se O.D.Leavis bistvena razločuje od drugih avtorjev, ki obravnavajo pomen zgodbe in oseb v romanu, vendar 29 njeno mnenje v Angliji nikakor ni osamljeno . Končno O.D.Leavis - podobno kot l.A.Richards v PRACTICAL CRITICISM - uporablja tudi eksperimentalno metodo za ugotavljanje položaja na področju odnosa med bralci in literaturo. Najzanimiveje! del . v' iv. »I 24o dokumentarnega gradiva o okusu modernega bralca, ki ga obravnava v prvam delu študije, eo odgovori petin¬ dvajsetih avtorjev bestsellerjev. Da bi ugotovila okus modernih'bralcev, je namreč poslala /p V precej dolg in zapleten vprašallnikšestdosetim avtorjem vv h beetsellerjev. Raziskovanja mnenja bralcev samih se zdi O.D.Leavis brezplodno in zato nesmiselno. Meni namreč, da osveščenost bralcev o njihovem, položaju ni zadostna in zato tudi ns more biti zadovoljiva podlaga za sklepa o njihovem okusu in odnosu do prebra¬ nega dela. Nasprotna pa so avtorji bsstsellerjsv ne ! le bolj osveščeni, temveč morajo predvsem tudi dobro poznati okus bralcev, če hočejo pri njih uspeti. Zato ss ji zdi mnenje avtorjev na podlagi uspeha ali neus¬ peha, ki sa neposredno izraža v višini naklade njihovih romanov, odločilno za sklepe o okusu bralcev, h j je najobčutljivejši merilec značilnosti in premikov v okusu najširšega sloja bralcev. Svoj vprašalnik 3i je Q.D.Leavis prizadevala sestaviti tako, da bi dobila cd avtorjev kar največ podatkov o njihovi razlagi vzrokov za uspehe pri bralcih 1 * in o učinku njihovih romanov. Sami bralci pa so paradoksalno Izključeni iz njene raziskave, čspmv so prav bralci in okus modemih bralcev njen poglavitni predmet, Le izjemoma srečamo tu in tam kakšno mnenja bralca, citirane kot odgovor avtorjev na zadnje, -to je deseto vprašanje njenega vprašalnikas 'I 241 la What psrticu3.ar reasans do your raadsrs givs, whan thsy wriie to you for admiring yaur 31 work? Q.D,Leavis izrecna pojasnjuje, da se ja odločila za taka metodo zato, kar ja spraševanja bralcev neuspešno - in v oklepaju dodaja, da je to ‘čudi preskusila* The cjusation* Why do you reacl Xš novele? askad evsn of msny huntired readsrs, yislds little (the Mriter has tried a goad deal of mild 32 inquiry of thie sort) - ter zato, ker se ji zdijo podatki o tem* da bralci berejo določena knjige, ne pa drugih* zanesljivejši 33 v dokaz o njihovem okusu , Čeprav g.D.Leavie svoj pristop dokaj spretno zagovarja in čeprav ja le-ta vsaj deloma upravičen v domnevi o nizki osveščenosti bralcev, se vendarle zdi, da je prav njen pristop, ki pomeni dejansko izločitev bralca iz neposredne raziskave, resna metodološka napaka. Posledice so najbolj očitne v rezultatih njene študije* Q.D.teavis sicer podaja dokaj prepričljivo podobo trenutnega stenja na področju bral¬ čevega odnosa do literature, vendar njena razlaga vzro¬ kov za to ne presega zgolj zgodovinske dimenzije in tako ne more zadovoljivo pojasniti tega položaja* To bi lahko dosegli le z neposredno vključitvijo bralcev samih v raziskavo. Prav zate pa študija Q.O.Leavisove kljub večji kompleksnosti ne presega okvira zgodovin¬ skega prikaza odnosa med bralci in literaturo za 'I 242 določan čas. Ugotovitev, da ja ta prikaz veliko bolj celovit in pogosto skrbnajs izdelan v podrobnostih kot drugi prikazi modernega odnosa med bralci in litera¬ turo, nam sicer lahke pojasni veliko popularnost te 34 študije , ne more pa spremeniti omenjenga dsjstva. Spričo splošne celovitosti študije FICTION AND THE READING PUBLIC ee nam še toliko bolj živo poraja vprašali ja o globljih motivih, ki so O.B.Leavis vodili k temu, da je iz raziskave o bralcih izločila prav bralca. Odgovor na to vprašanja je bolj preprost, kot bi lahko pričakovali. Čeprav GJ.D.Leavis zagovarja veliko vlogo, ki bi jo literatura mogla in morala imeti, je vendarle očitna, da k uresničitvi te vloge lahko pripomore le "zavestna manjšina”. O.D.Leavis v vsem svojem delu razločujs med "večino", ki vključuje bralce bsatsallerjev in drugih literarnih del z manjšo vrednostjo - združujejo jih tako imenovane vrednosti 35 čreda - An manjšino redkih izbrancev, ki se jim ja kljub splošnemu poslabšanju položaja posrečilo ohra- ■ niti tako imenovane visoke standarda. Spričo pomena, ki ga O.D.Leavis pripisuje Izključna tej "zavestni manj¬ šini", je širok aloj bralcev - oziroma bralci naeploh - lahko le predmet vzgoje* Sem in tja imamo celo občutek, da je tudi njihova vzgoja potrebna le zato, da bi omo¬ gočila nadaljni obstoj standardov manjšine, ki ji sicer preti popolna izolacija 33 . I 243 V tem stališču ni težko prepoznati izključnega elitnega izhodišča, s katerega je pač večina - oziroma bralci nasploh - nezanimiva. Zato nas tudi ne preseneča, da pomeni prav študija FICTION AND THE READING PUBLIC eno poglavitnih izhodišč revije SCRUTINV » Tudi ocena tega dela pogosto obravnavajo prav omejeno netolerantno naravo stališč, ki jih zavzema g.D.Laavie. Tako Ifor Evans v oceni FICTION AND THE HEADINO PUBLIC ,38 za YEAR # S WORK IN ENGLI8H STUDIE8 mani, da bi bilo r\ študijo O.D.Leavisove prav zaradi njene izključenosti 39 w in diktatorstva mogoče obsoditi, medtem ko hkrati ugotavlja, da njene ozke norma, ki temeljijo na zelo majhni skupini pisateljev, neugodno učinkujejo na njene 4g sklepe. Kljub temu ugotavlja, da je Q.D»Leavis za študijo o okusu bralcev in še posebej o bsstsellerju zbrala veliko zanimivih podatkov, in zato končuje oceno z ironično željo: One could wish, howaver, that she had vvritten lese as an advocate and more as a critic and a hietorian, 4 ^ THE CRITERION je namesto siceršnje recenzije posvetil 42 študiji Q,D.Leavis *'A Coramsntary H , v katerem njegov avtor T.6. Eliot posveča več pozornosti pojavu bestssl- lerja in moderni civilizaciji nasploh, kot pa delu FICTION AND THE READINB PUBLIC, ki je pravzaprav le 244 povod za njegov komentar, medtem ko REVIEW CF BIGLIRH STUDIES tega dela ne omenja niti v rubriki novih knjig ”Short Notices 8 '. T.S.Eliot predvsem poudarja velik vpliv, ki ga je imel 43 I.A.Richarde na oblikovanje FIGTION AND READIN0 PUBLIC - Najprej ugotavlja, da je FICTION AMD THE READING PUBLIC koristna knjiga, ker predstavlja zbrane podatka tako, da lahko na njihovi podlagi pridemo do svojih posplo- šitsv. Vendar ja T.S.Eliot k temu ironično pripisal, da bodo inteligentni bralci verjetno šli v svojih razmišljanjih dlje kot avtorica: Those who read ths book intelligently idil bs likely to engage in speculations further than 44 thosa of dne author. Zato meni, da bodo temu delu, katerega naloga je predvsem spodbujati več podobnih študij, sladile številne knjige, ki bodo obširnaja kot FICTTC N AND THE 45 READING PUBLIC obravnavale in reševale iste probleme . T.S »Eliotov komentar je v bistvu t£ko poglobljeno razmišljanje o prihodnosti literature in umetnosti, ki "gre dlje" kot FICTION AND THE READING PUBLIC. T.B.Eliotu se celoten položaj kaže v drugi luči kot Q.D.Leaviaovi, Ni namreč povsem prepričan, da js usodno poslabšanje okusa bralcev in z njim tudi literarnih 46 vrednosti neizogibna posledica modeme civlli jacije , tsmveč meni, da množice Atencev na bi nikoli ploskale 345 Aristofanu, ko bi Is imals na voljo modarsn roman ali filme. Po drugi strani pa opozarja tudi na dvomljiv položaj elite, ki je nihče ne priznava: an §lita which is only recognieed by itself 47 is in a bad way , in na dsjstva 8 da proizvodnja velike umetnosti supo- nira določen (za zdaj še neznan) položaj vsaj treh 48 elementov: svoboda, individualnosti in tudi skupnosti. Ob koncu poglavja bi radi dodali, da se angleška kritika še vedno zanima za zgodovisjnke oblike odnoaa # med bralcd in literaturo. V zadnja« času je v tem zanimanju opaziti prizadevanje, ki bi ga lahko na kratka imenovali težnja k vedno večji specializaciji. ZgodoviSnki prikazi odnosa med bralci in literaturo obravnavajo vedno manjše izseka bralcev in pogosto 49 le bralce posameznih pisateljev. Od poznejših študij sta pritegnili veliko pozornost zlasti študija R.K. Wabba THE BRITISH WORKINQ CLAS6 READER 1790-1848, ki Je izšla leta 1955, in Richarda Haggarta THE UBES OF LITERACV, A8PECTS OF WORKING CLAS8 LIFE WITH BPEC1AL REFERENCE TO PUBLICATION AND ENTERTA.INMENT ». ki ja kmalu po prvi izdaji leta 1957 izšla tudi v žepni izdaji. Zaradi specifična narave, ki pogosto prehaja na področje sociologije s ta študijo presegajo okvir našega zanimanja» To velja tudi za druge podobne specializirane študija o odnosu bralcev raznih omejenih socialnih skupin do literature So ali posameznih literarnih deli, 247 X. POGLAVJE SKLEP The philasophy of srt is the atfcsmpt to discover what art la ..... But to answer tha queštion what art ia can only msan placing it in tha relation to o ur other activitiea. Hanca tha only posaible philoaophy of art ie a general ph±loscphy of man and hie world with special refsrenoe to man'a funetien aa .f an artist and his wor'd 4 a aspeot of baauty. B, G. Collingaood 248 □b koncu našega prikaza o zanimanju angleške kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino bomo na kratko povzeli nekaj značilnosti in skušali oceniti dosežke in pomanjkljivosti zanimanja kritike za odnos msd bralcem in besedno umetnino. Zanimanje kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino v angleški literarni teoriji pogosto pogojuje želja ovreči larpurlartistična pojmovanja umetnosti in i pokazat® velik pomen literature prav na podlagi nje¬ nega pozitivnega učinka na bralca. Ta želja je hkrati tudi vir značilne polemične usmerjenosti avtorjev, ki se zanimajo za odnos med bralcem in besedno umetnino j le-to smo lahko opazili pri Lascellesu Abercrombieju, R.H.Sirachanu in zgodnjem Richardsu. Ta polemična usmerjenost je pogosto tudi vzrok za njihovo relativno ozko zanimanje in zavzemanje precej ekstremnih stališč glede pomembnosti posameznih momentov v odnosu med bralcem in besedno umetnino. Zato se zdi, da je prav polemična usmerjenost posameznih avtorjev velikokrat V vzrok za njihovo enostransko zanimanja in seseda tudi le delne rezultate. Tudi druga značilnost zanimanja kritike za odnos med bralcem in besedna umetnina - izrazita psihološka usmerjenost - je pogojena zgodovinsko, to je z razvojem moderne psihologije in še zlasti behaviorizma v Angliji. Skoraj vsi avtorji, ki obravnavajo odnos med bralcem 249 iti besedno umetnino, uvajajo v svoje študije psiholo¬ gijo in psihološko terminologijo. Tako opazimo pri I.A.Riohardsu in tudi pri mnogih njegovih naslednikih izrazito bshavioriatično terminologija, pri Williemu Empsartu in Maud Bodkin pa tudi vpliv Freuda in Junga. Nekateri avtorji gredo pri tem tako daleč, da ja njihova izvajanja o bralcih sem in tja skoraj nemogoča pravilno razumeti brez primernega poznavanja psiholo¬ gije. Seveda je po drugi strani psihološki pristop teh kritikov logična posledica njihovega osrednjega zanimanja za bralčevo doživetje besedne umetnine. Kadar je le-to zamišljeno kot določeno stanje bralčevega duha, res terja psihološko razlago. Tudi dejstvo, da gre pri opisu učinka besedne umetnine oziroma bralčevega doživetja besedne umetnina v bistvu vedno za introspekcijo - rte glede na to, ali gre za avtorjevo introspekcijo ali pa za introspekcijo po¬ skusnih bralcev - pojasnjuje izrazito psihološko usmer¬ jenost take kritike. Te psihološke usmerjenosti same po sebi ne očitamo zanimanju kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino kot napako, saj bralčevo doživetje besedne umetnine nedvomna lahko pomeni enega izmed utemeljenih izhodišč literarne kritike. Neustrezna poštene šele takrat, kadar je ekskluzivna« takrat ko na sprevidi, da nas goli opia bralčevih doživetij samih po sebi - bodisi v obliki določenih mentalnih stanj, ravnotežij in občutkov, ali drugače opisanih 25o doživetij - na pripelje izza ozkih maj psihologije in da je tudi uradnost* če je utemeljena le na nepo¬ srednem psihološkem učinku* precej ornajena. Posamezni avtorji ta dejstva sprotno obidejo z domiselnimi metaforičnimi opisi in ponazoritvami bralčevih mental¬ nih stanj in njegove dejavnosti. P%y ta način ob¬ ravnavaj ki uporablja za ponazoritev in razlage posa¬ meznih problemov v odnosu mod bralcem in besedno umet¬ nino razne metafore, nam odkriva neraziskanost te prob¬ lematika in nebogljenost jezika na tem področju* Poleg psihološke usmeritve je za zanimanje kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino značilno tudi izrazito lingvistično zanimanje za delovanje besed in njihov pomen. Opazimo ga lahko pri vseh pomembnejših avtorjiht pri Vernort Ues, I.A.Bichardau, Williamu Eropsonu in C.S.Lbw1su, ki sb vsi zavestno ukvarjajo tudi z mejnim področjem med literatura in jezikoslovjem, To zanimanje pogojuje globoko zakore¬ ninjeno prepričanje, da besedna umetnina lahko učin¬ kuje le z besedami in da zato le poznavanje delovanja in pomena besed lahko pripomore k boljšemu razumevanju besedne umetnine. Izrazito jezikovno zanimanje je pogosto povezano s poudarjenim zanimanjem za komunika¬ cijski proces. V prikazovanju odnosa med bralcem in besedno umetnino 251 sa angleški kritiki zanimajo zlasti za komunikacijo {LaAbarcrarabie, R.H.Strachan., X,A.Richarda), proces branja (V.Lee, P.Lubbock, 1«A.Richarda, f.Eropson in C.B.Leuvis) in razne globlje dejavnike, ki pogojujejo komunikacijo (M.Bodkin). Pri tam jih še posebej zanima bralčev delež v odnosu med bralcem in besedno umet¬ nino, medtem ko jih besedna umetnina praviloma zanima veliko manj. Največ pozornosti velja prav bralcu, ki je nedvomno osrednja kategorija te usmeritve kritiks. Poudarjeno zanimanje za bralčev delež lahko opazimo že pri prvih kritikih, ki se zanimajo za odnos med bralcem in besedno umetnino. Tako že Lubbockov od¬ govor, da je bralec romana sam romanopisec, podčrtuje veliko vlogo bralca pri poustvaritvi romana. Tudi V.Lee meni, da je vsakokratna besedna umetnina odvisna od obstoječe vsebine bralčevega duha, in zato posveča svojo pozornost zlasti bralcu. Podobno osrednje mesto ima bralec tudi v Richardsovi literarni estetiki* medtem ko M.Bodkin in K* Lever poudarjata, da ju zanima predvsem bralčev odziv na določeno literarno delo. h Končno tudi Edisonovi mnogoteri pomeni in Lavvisovi A načini branja opozarjajo prav na veliko vlogo bralca, Sem in tja imamo lahko celo vtis, kot da bi posamezni kritiki pozabili na to, da bralčevo doživetje euponira besedno umetnino. To nas navaja k ugotovitvi, da pome¬ nita nesorazmerno poudarjanje pomena bralca za literaturo 252 in zanimanja za bralca nadaljnja značilnost zanimanja angleške kritike za odnos^bralcam in besedno umetnino. Zato rraa predvsem zanima, kako so si posamezni avtorji zamislili bralca oziroma njegove vlogo v odnosu do besedna umetnine. Ker med vsemi avtorji, ki se zanimajo za odnos med bralcem in besedno umetnino, bralec in njegov delež v tem odnosu najbolj zanimata Ricbardsa, srečamo pri njem seveda tudi najbolj dodelan koncept bralca. Richardsov bralec je zasnovan dosledno kot hierarhična ureditev raznih impulzov oziroma interesov. V obrav¬ navi Richardsove teorije smo ugotovili, da je njen avtor zasnoval koncept bralca iz notranje nuje svojega estetskega sistema literarne vrednosti, ki ja dosledno - opisana kot "psihološka vrednost” in izrecno kvantita¬ tivna. Ostane nam, da pokažemo še drugo značilnost tako označenega bralcas da je tako označen bralec povsem ločen od takoimanovanega zunanjega sveta ozi¬ roma od svojega socialnega okolja. 8 tem ko Richard- sova definicija bralca kot skupka hierarhično urejenih < % i impulzov ali potreb označi le-tega izključno po njegovih (hipotetičnih) psiholoških determinantah, ga napravi ne le neodvisnega od njegovega okolja, temveč ga v bistvu tudi povsem izolira od okolja. Zato se tudi Richardsova definicija psihološke vrednosti literature 253 kot zadovoljevanja nagnerij brez frustracija drugih enako ali bolj pomembnih nagnenj lahko nanaša samo na tako zasnovanega bralca kat posameznika in ne more imeti širše socialne narave, kot jo navadno pričakujemo pri vrednostnih teorijah. Osrednja paradoksalna lastnost Riohardsove teorije, da se prizadevanje najti objsktivnajše kriterije za vrednotenje besedne umetnine v bistvu končuje s skrajno subjektivističnim sklepom - quot homines tat sentsntiae, se nam kaže kot posledica Riohardsove zasnove braloa, zasnova, ki dosledno izklju¬ čuje kakršnokoli socialno determinanto. S tega stališča je posebno zanimiva njegova študija PRACTICAL CRITCCISM, kjer Richarda obravnava reakcije poskusnih bralcev in v tej zvezi tudi deset poglavitnih vzrokov za nerazu¬ mevanje poezije, Richarda je tu očitno prezrl možnost, da bi deset poglavitnih vzrokov za nerazumevanje poe¬ zije - od nerazumevanja pomena do bralčeve neobčut¬ ljivosti za ritem in metaforiko, ki so posledica bral¬ čevih neustreznih pričakovanj ali predsodkov - strnil v eno, v bralčev odnos do sveta, katerega del je tudi poezija. Kot svet je tudi poezija odvisna od bralčeve predstave o poeziji, torej od tega, kakšna mara biti. S tega stališča so bralčeva neustrezna pričakovanja glede vsebine, ritma, metaforike in tako naprej ter vsi drugi njegovi predsodki, ki jih Richarda izrecna navaja 254 kot poglavitne vzroke za nerazumevanje poezije, samo posamezni vidiki bralčeva predstave o poeziji. Čeprav ao prav ta predstave kot vzroki nerazumevanja glavni predmet Richardsove raziskave, sa Richarde nikoli ne vpraša, kako se ta predstave ustvarijo v bralcu. Kljub izrazito socialni vsebini - zlasti bralčevo napačno pričakovanje glede vsebine vodi Riohardsa k razpravi o raznih doktrinah in udeležbi v teh doktrinah - Richarda ne sprevidi njihovs bistvene socialne narave ter dejstva, da so tako predstave o življenju kot tudi o pesniški stvarnosti sad bralčeve vzgoje, če pojmujemo vzgojo kot rezultat bralčevega celotnega komuniciranja s tako imenovanim zunanjiirjsvetom. Tako spoznanje bi seveda Richardsa moralo nujno navajati k drugačnemu konceptu bralca tsr literarna vrednosti, in verjetno je prav to vzrok, zakaj Richarda nima posluha za socialno naravo bralčevega odnosa do besedne umetnine. 8 tem ko Richarda pojmuje bralca kot iz¬ ključno psihološko entiteto, povsem neodvisno od družbenozgodovinskega okolja, ter iz pojma vrednosti izloči kakršenkoli socialni vidik, se ne more več izo¬ gniti popolnemu subjektivizmu vrednotenja. Ugotoviti maramo namreč, da je problem vrednosti izrazita družben in tesno povezan prav s posameznikovim bivanjem v dolo¬ čeni družbi, saj vrednost vedno obstoji sarm znotraj določenega družbenega konteksta in se zato tudi 265 spreminja od snega do drugega družbenega konteksta* bodisi da pojmujemo kontekst časovno ali krajevno. Čeprav pri drugih avtorjih bralec navidez ni izrecno določan s svojimi psihološkimi lastnostmi (kotama ugotovili za Richardsovega bralca)* gre vendar v bistvu šs vedno za psihološka kategorija in značilno pojmo¬ vanja bralca v popolni izolaciji od njegovega družbenega okolja. Tako na primer v Lubbockavi zamisli bralca kot romanopisca lahko prepoznamo psihološko podlago. Tu gre predvsem za vzporednost akta pisanja, ustvaritve, in akta branja, poustvaritve, Komunikacija tako počiva na apriorni strukturi dveh vzporednih psihičnih aktov. Čeprav bralec ni zasnovan kot skupek psiholoških last¬ nosti, gre pri njegovem •‘poustvarjanju * 1 romana za psi¬ hično stanje, ki ja vzporedno s pisateljevim in zato omogoča branja. Abercrombiejeva zasnova pisanja kot sporočanja izkušnje, literature pa kot komunikacije je samo različica tega paralelizma. V njej je poudar¬ jeno pisateljevo prizadevanje pq sporočanju izkušenj. Močno podobna ji je tudi koncepcija, ki vidi potrebo po komunikaciji kot osrednji skupni pojem; najdemo Jo pri R.H.Strachanu in pri Vernon Leajsvl, v njenem poj¬ movanju stila kot tehnike obvladovanja bralčeve zave¬ sti. Vsekakor so v vseh teh pojmovanjih najpomembnejša pBlhološka določila« pri pisateljih izkušnje, potrebe 256 in želja po komunikaciji,, pri bralcih pa - v idealnem primeru - vzporedna in ustrezna “stanja zavesti". Poleg žs prej obravnavane izrazito psihološke usmerje¬ nosti opazimo v takem konceptu bralca še drugo skupno značilnost? in sicer takšno pojmovanja bralca kot po¬ sameznika* pri katerem ja kar najbolj odstranjena skoraj vsakršna družbenozgodovinska vsebina. Tako poj¬ movan bralec je v odnosu do družba in stvarnega zgodo¬ vinskega dogajanja povsem avtonomen in nedeterminiran* : Hipotetično naravo talca izolirana pojmovanega bralca pa vidimo zlasti v pogostih zahtevah posameznih avtor¬ jev, da bralec ne sme vnašati svojih osebnih izkušenj v doživljanje besedne umetnina. Tako zahtevo srečama že pri svarilu J.A.Richardsa pred vdorom nepomembnih osebnih elementov in še zlasti v zahtevah poznejših avtorjev, na primer K.Lever in C.S.Levsdea, da se mora bralec povsem prepustiti besedni umetnini in da ga osebne izkušnje pri tem ns smejo ovirati* V takih zahtevali lahko prepoznamo poskus izločiti iz odnosa med bralcem in besedno umetnino tudi zadnji in najbolj osebni socialni moment* osebne izkušnje bralca, Ta zahteva je posebno zanimiva pri C,S.Lewieu, ki vztraja pri čistem doživljanju besedne umetnine, čeprav sam vidi, da že zaradi narave jezika samega tako "čisto 25 ? doživljanja" literature preprosto ni mogoča. Težnjo k izločitvi sleheinaga socialnega elementa iz bralčevega odnosa do besedne umatnine lahko končno prepoznamo pri nekaterih avtorjih tudi v njihovem od¬ nosu do pomena kot najbolj socialnega elemente, in do mesta racionalnega elemente v doživljanju besed¬ ne umetnine. I.A.Richarde ja že a svojo poglavitno tsorijo dveh povsem različnih rab jezika izločil besedno umetnino s področja navadnega pomena, medtem ko v doživljanju poezije spoznavni element (kolikor ga sploh priznava) povsem podreja čustvenemu elementu. Intelektualno razumevanje tako izrecno omejuje na golo sredstvo za čustveni odziv. Racionalni odziv kot bistveni element bralčevega odnosa da besedne umetnine zagovarja le William Empoon, vendar ao njegovo delo SEVEN TVPES OF AMBXGjUITY prav zaradi tega precej kri¬ tizirali. Maud Bodkin pa ugotavlja, da iz bralčevega odziva na besedno umetnino ni mogoče izločiti določene količine njegovega znanja. Tudi v takih zahtevah pre¬ poznan« značilno težnjo kritike k zagovoru čim čistej¬ šega bralčevega sprejemanja besedne umetnine, pri katerem Je bralec pogosto povsem nedejaven. Zato se nam zdi upravičena Hamiltonova in Jamesova kritika Richardsovega koncepta bralčevega pasivnega odnosa do besedne umetnine, ki zahteva, da mora bralec doživljati besedno umetnino zavestno, in sicer s dejavno predstavno 258 zmožnostjo. Avtorji* ki jih zanima odnos med bralcem in besedna umetnino se še najbolj približujejo socialni naravi tega odnosa pri obravnavanju pogojev za uspešno komu¬ nikacijo. Vernon Les poudarja celo osrednjo vlogo bralčeve izkušnja za njegov odnos do besedna umetnine, Tudi I.A.Richards mani, da je prvi pogoj za uspešno komunikacijo med pesnikom in bralcem določena količina izkušanj, ki so skupne obema, Williamu Empsonu se poezija ksž® kot prepričevalno dejanja, Njegov učinak pa je odvisen od spodbud in izkušenj* ki jih ima bralec. Podobno prepričanje srečamo tudi pri drugih avtorjih« H«Hamilton poudarja pomen tega* kar bralec sam vnaša v poezijo, M.Roberts podobno kot V,Lee podčrtuje pomen besed, ki obstojijo v bralčevem duhu, Collingeood pa poudarja, da je možnost razumevanja poezije odvisna od bralčeve sposobnosti enakih doživetij. Vendar bi se zmotili, če bi pričakovali, da bodo posamezni kritiki iz teh pogojev za Uspešno komunikacijo prišli do skupnega družbenega okolja, ki se kar Samo vsiljuje kot povezava v komunikaciji med pesnikom in bralcem. Prav nasprotno, tudi pri opisu teh poglavitnih pogojev ko¬ munikacije uporabljajo posamezni avtorji izrazito psi¬ hološko terminologijo, ki onemogoča prehod iz individu- 250 alneg i, psihološkega, k socialnemu. Celo Maud Bodkin, ki as je s konceptom prapodob in kolektivne podzavesti kot vira bralčevega trajnega odziva na določene teme v literaturi neposredno pri¬ bližala socialni naravi bralčevega odnosa do besedne umetnine, ja vztrajala pri strogo psihološki termino¬ logiji in ni odkrila bistvene socialne narave, ki jo vključuje že kolektivna podzavest sama. Kot smo videli, omejeni psihološki koncept bralca omogoča tfiko konstituiranje pojma bralca, iz katerega so izlo¬ čeni vsi družbenozgodovinski elementi. Iško pojmovanje bralca pa neizogibno vodi k podobno omejenemu pojmova¬ nju odnosa med bralcem in besedno umetnino brez upošte¬ vanja socialnih elementov, ki so očitni v t^em odnosu. Obravnavani avtorji niso prezrli le zgocfovinskgdružbene determiniranosti bralca, temveč tudi socialno ftaravo besedne umetnine, ki Je pogojena že s samo socialno naravo jezika, Tu imama v mislih "nestabilnost" v vsakokratnem pomenu besed, ki je neposredna posledica družbenega položaja posameznih uporabnikov besed in 2 je zato tudi neposredno odvisna od njih , ter osrednjo socialno vlogo, ki jo jeziku kot glavnemu instrumentu socialne kristalizacija pripisujejo najnovejše teorije 3 o sestavi naše realnosti , Neupoštevanje socialne nara- ve jezika se na zanimiv način kaže tudi v poudarjanju 2So povsem čustvenega učinka besedne umstnins na bralca, pri tem ss ne upošteva niti tega, da ja čustveni učinek posameznih besed - in seveda tudi besedne umetnine kot celote - odvisen od opisnega pomena, to je predmeta, ki ga simbolizira. Zlasti pri I.A.Richardsu imamo večkrat občutek, da je povezava med besedo in njsno soodnosnico omejena na znanstveno rabo jezika, iz česar lahka logično sklepamo* da je v čustveni rabi ni ali pa js nepomembna. V primerih ko empirični bralec, kot na primer v PRAČ TIČAL CRITICISM in posredno tudi v FICTION AND THE READINS PUBLIC, jasno pokaže sorazmerno družbeno in zgodovinsko determiniranost, jo praviloma ocenjujejo negativno in so vsa prizadevanja kritika namenjena prav izločitvi le-tsga iz branja. Tudi dejstvo, da so prav v tem času študije zgodovinske¬ ga odnosa med bralci in literaturo v preteklih obdobjih - le-te edine vključujejo tudi socialne dejavnike in njihov vpliv na bralce, od vzgoja do preživljanja prostega časa, dohodka, razredne zavesti in svetovnega nazora - nedvoumno pokazale na vsakokratno zgodovinsko in družbeno determiniranost bralcev z njihovim socialnim okoljem, očitno ni imelo nobenega vpliva na ozko psi¬ hološko pojmovanje bralca pri obravnavanih avtorjih. Čeprav je iz raznih zgodovinskih študij povsem Jasno, da je bralec odvisen od socialnega okolja, s katerim 261 ae tud! sprTmiltija, in da bralec ni enkrat za vselej dokončno določen, temveč da v raznih obdobjih srečujemo različne tipa bralca, to vendarle ni nupotilo kritikov, da bi spremenili svoj koncept bralca, ki je povsem izo¬ liran od okolja. To ja najbrž tudi posledica prečaJ pogostega in globokega propada meti liter&mazgodbvinako in teoretično usmeritvijo angleške kritike, la-tsga smo v drugi obliki orača!! ž® v prikazu zgodovinskih študij odnosa med bralci in literaturo, za katere ja značilno podobno pomanjkanja posluha za litararnotao- retions probleme o odnosu med bralcem in fcssadne umret- : nino. Zdi se, da je zanimanje angleške kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino prevečkrat omejeno z delnimi a ’■ . interesi ne glade na to, ali gre za prizadevanja ovreči larpurlartistično smer literarna kritike ali za željo nazorno prikazati velik pomen literatura na podlagi njenega dobrodejnega učinkovanja na bralca oziroma pomen samega bralca za literaturo in pisatelja. Ti delni interesi onemogočajo angleškim kritikom, da bi odnos msd bralcem in besedno umetnino videli celovito, z vsemi številnimi problemi, ki jih ta odnos vsebuje. Zdi se, de se angleški avtorji ne zavedajo, kaka odnos med bralcem in besedno umetnino vsebuje v bistvu vse filozofske dileme odnosa med subjektom in objektom, katerega specifično obliko pomeni, in da prav tako kot problema odno3a med subjektom in objektom ne moramo rešiti z izključnim pristajanjem na enem izmed obeh, tudi problsrrf/tidnoea med bralcem in besedno umstnino ne moremo reševati enostransko, Kakršnokoli enostransko reševanje tega problema se sreča z nerešljivo dilemo, kako vključiti nasprotno stran, Tako vsakršna pretirano zanimanje zgolj za bralca vodi k nezadostnemu upošte¬ vanju besedne umetnine, podobno kot vodi izključno zanimanje za besedno umetnino k zanemarjanju bralčevega deleža. Zato se zdi, da je pri obravnavi odnosa msd bralcem in besedno umetnino najtežje hkrati upoštevati vse njegove sestavne elementa. Če si zamislimo možnosti za reševanje problemov odnosa med bralcem in besedno umetnino kot možnosti, ki so raz¬ porejene na umišljenem kontinuumu, v katerem je ena skrajnost bralec in druga besedna umetnina, potem maramo ugotoviti, de as vas rešitve angleških kritikov gibljejo v neposredni bližini tista skrajnosti, na kateri smo si zamislili bralca. Zato ae v njihovih rešitvah besedna umetnina navadno pojavlja le kot bralčevo doživetje, ki je podobna kot bralec sam pogo¬ sto povsem subjektivne narave. Kot smo videli, je 263 sdina izjema delo Williema Empeona, ki se zaradi izra¬ zito racionalnega odnosa da doživetja pesmi nenehno vrača k viru tega doživetja, to je k pesmi. Vendar celo to ni podlaga za objaktivnejšo predstavo o pesmi, temveč je praviloma le vir za vedno nove subjektivne pomene. Videli smo tudi, da je Empsonovemu delu veljalo velika občudovanje prav zaradi neverjetnega bogastva subjektivnih pomenov, ki se jih je Empsonu posrečilo "iztisniti" iz posamezne obravnavane pesmi, : Zaradi obravnavanega precej enostranskega zanimanja nas ne smejo presenetiti tudi delni dosežki angleške kritike. Kot smo videli, so ti rezultati še zlasti pojasnili posamezne elemente bralčevega odziva na ■ besedno umetnino ter nekaj vidikov in podrobnosti de¬ lovanja besed v bralčevem duhu in tako pripomogli k boljši komunikaciji med bralcem in besedna umetnino. Obravnavano zanimanje angleške kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino je zato neposredna podlaga in ozadje tako imenovanega "tesnega branja" (dose reading) ter prefinjenih literarnih interpretacij angleške "praktične kritike" in ameriške "nove kritike". Omeniti moramo tudi velik vpliv, ki ga je imelo zani¬ manje angleške kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino na poučevanje angleške literature. Zavest o potrebnosti in koristnosti "closs reading" pristopa 264 k poeziji in tudi prozi, združena z zavas t jo, da je temeljno znanje c delovanju besed prvi pogoj za pra¬ vilen odnos do besedne umetnine, se je v Angliji razširila z univerz tudi na srednje šole. Zato moramo ugotoviti, da ja imelo zanimanje kritike za odnos med bralcem in besedno umetnino v tem praktičnem pogledu nedvomno zalo velik vpliv. Posamezna dela I.A.Richardsa ao ponatisnili do dvajsetkrat in so tako izšla v več ato tisoč izvodih. Ta praktični vpliv je toliko bolj razumljiv, če upoštevamo dejstvo, da je za mnoge av¬ torje, ki so obravnavali odnos med bralcem in besedna umetnino, značilno tudi bolj ali manj poudarjeno vzgojno zanimanje. Kljub temu pa nikakor ne moramo trditi, da se ja angleškim kritikom posrečilo celovito pojasniti naravo odnosa med bralcem ih besedno umetnino. Zi se, da bi bilo to mogoča le, če bi obravnavali odnos v vsej celovitosti in če bi hkrati upoštevali vse njegove elemente. Enostranski pristop k obravnavanju odnosa med bralcem in besedno umetnino se nam zato kaže kot prva in glavna metodološka napaka angleške kritike. Ugotoviti namreč moramo, da podobno kot besedna umetnina sama zase ne pomeni zadovoljivega izhodišča za oslovito literarno estetiko, tudi bralec in njegovo doživetje besedne umetnine nista dovolj za izključno izhodišče. 265 Sama analiza bassdne umetnine, pa naj bo ša tako nadrobna in domiselna , nam vendarle na more odkriti nič drugega kot lastnosti analizirane besedna umet¬ nine kot predmeta. Zato bi besedna umetnina kot absolutno izhodišča literarne estetike zadoščala samo, če bi se odločili za stališče, da je predmet literarne estetika le enkrat za vselej določen razred predmetov, ki so sami po sebi besedne umetnine« Nevzdržnost takega stališča je očitna, če imamo v mislih vse zgodovinske spremembe v tradicionalnih predstavah o besedni umetnini kot predmetu literarne : estetike. Nevzdržnost takega estetskega izhodišča je najbolj očitna prav na področju literature, zato ker tu ne gre za fizični predmet, ki bi bil pesem ali roman, tako kot je, den3.ma, količina marmorja lahko kip ali kot sta določena barva in platno lahko slika. Tako lahko ugotovimo, da je prav v literarni SBtetiki problem predmeta še toliko bolj zapleten, saj sta pesem in roman zaradi posredovanja besed - le-te šele z nadaljnjimi posrednimi podobami in idejami povežejo bralca s predmetom - ša bolj oddaljena od takega "stvarnega” predmeta* Po drugi strani pa prev spo¬ znanje, da besedna umetnina kot predmet nima inherentne estetske narave in vrednosti, pogosto navaja kritike k drugi skrajnosti, k iskanju temelja za literarno este¬ tiko pri bralcu in njegovem odzivu na besedno umetnino. 266 Vendar morama ugotoviti, da tudi bralec in zgolj njegovo doživetje besedne umetnine na moreta dati zadovoljivega izhodišča. Na glede na globino in domiselnost analiza doživetja naa namreč taka analiza ne more pripeljati s povsem psihološkega območja, in kot smo videli v prikazu, ne more dati zadoovoljive podlage za uspešno literarno esttetiko. Zato moramo ugotoviti, da je treba tudi bralčevo doživetje razi¬ skovati v tesni povezavi s predmetom tega doživetja, s konkretno besedno umetnino, Ob koncu nam preostane še prepričanje nekaterih kritikov, da je literatura v bistvu komunikacija. Pri njih bi lahko pričakovali oelpvltsjši pristop k odnosu med bralcem in besedno umetnina, kajti povsem naravno se nam zdi vprašanje - komunikacija česa in komunikacija med kom, vprašanje, ki združuje besedno umetnino in bralca. Vendar angleški kritiki v teoriji literatura kot komunikacije tega vprašanja ne zastavijo. Kot smo videli pri obravnavi značilnih psiholoških določil bralca, obstoji komunikacija zanje v dveh vzporednih psihičnih stanjih« pri tem beBedna umetnina simbolizira doživetje pisatelja, ki zato postane dostopno bralcu. Funkcija besedne umetnine je to, da omogoči bralcu ubčutiti tisto, kar je pred njim občutil pisatelj. Teorije, ki enačijo literaturo e komunikacijo, ugotav¬ ljajo le odvisnost bralčevega doživetja od pisateljevega. 207 V takih teorijah je besedna umetnina omejena na sredstvo za doseganje podobnih doživetij, šele s tega stališča nam postane razumljivo, zakaj velja besedni umetnini v obravnavanih teorijah tako malo kritične pozornosti, medtem ko je komunikacijski proces sam zase v središču njihovega zanimanja« Ta ugotovitve nas nujno vodijo k logičnemu sklepu, da niti besedna umetnina niti bralec ali njegovo do¬ živetje pa tudi komunikacija ne pomenijo takega kritič¬ nega izhodišča, s katerim bi lahko uspešno pojasnili naravo in vse probleme odnosa med bralcem in besedno umetnino ali zgradili uspešna literarno estetiko. Odnos med bralcem in besedno umetnino lahko uspešno pojasnimo le, če hkrati upoštevamo naravo besedna umet- nin© kot predmeta in zančilnosti bralčevega doživetja istega predmeta v njuni tesni medsebojni povezanosti. Ta tesna medsebojna povezanost se nam kaže kot bistvena značilnost, ki izhaja iz odnosa med subjektom, ki doživlja, in predmetom, ki ga subjekt doživlja. Tako pojmovani odnos nujno vključuje dvojno referenco - navzven k besedni umetnini in navznoter k bralčevemu doživetju, hkrati pa vodi tudi k njuni sintezi, ki je edino sprejemijivo izhodišče za obravnavo, Le s takim pojmovanjem odnosa med bralcem in besedno umetnino se 268 lahko izognemo skrajnemu subjektivizmu, h kateremu, kot smo videli, vodi pretirano zanimanje zgolj za bralčevo doživetje, in v katerega zanimanju ima tudi beaedna umetnina vedno bolj subjektivno narava osebnega poustvarjanja« Čeprav zahteva doživetje posamezne besedne umetnine od bralca večjo ali manjšo aktivnost, zato še ne smemo sklepati, da je bralec basadno umet¬ nino kreiral, podobno pa tudi bralčev neuspeh, da bi določano besedno umetnino poustvaril, na spremeni notranje narave besedne umetnine, kot jo je bil ustva¬ ril njen avtor* Glede,na to, da js besedna umetnina predmet, ki ga je bil ustvaril pisatelj, ga mora tudi bralec upoštevati kot takega. Podobno mora tudi kritika, ki obravnava odnos med bralcem in besedno umetnino, upoštevati posebno naravo beaedna umetnine kot predmeta, saj le-ta nedvomno pogo¬ juje bralčev odnos do nje. 8 tega stališča je očitna neprimernost pretiranega poudarjanja ali izključnega zanimanja kritike za bralčev odziv in tudi prej opisa¬ nega pojmovanja literature kot komunikacije. Taka poj¬ movanja ne upoštevajo posebne narave besedne umetnine in jo tako ali drugače zreducirajo na sredstvo za do¬ ločen učinek oziroma komunikacijo. S tem si pa seveda zapirajo sleherno možnost, da bi celovito pojasnila odnos med bralcem in besedno umetnino. 269 Poleg enostranskega pristopa bi radi omenili še drugo metodološko pomanjkljivost, le~to v večji ali manjši meri lahko zasledimo pri vseh kritikih, ki os zanimajo za odnos med bralcem in besedno umetnina, V mislih imamo dejstvo, da posamezni avtorji neprenehoma pre¬ hajajo od deskriptivne obravnave odnosa med bralcem in besedno umetnino k normativni obravnavi. Blede na to, ali izhajamo s stališča resničnega odnosa med bralcem in besedno umetnino ali s stališča možnega odnosa med bralcem in besedno umetnine, lahko ta odnos obravnavamo na dva načinas deskriptivna ali normativno. Pri deskriptivnem konceptu so predmet obdelave predvsem razni načini, kako se bralec v resnici odziva na besedno umetnino. Zato cpisarii pristop pritožuje ob¬ stoječe načine bralčevih odzivov na besedno umetnino in končno lahko vodi v empirične raziskave odnosa med bralcem in besedno umetnino. Normativni koncept pa obravnava taka načine bralčevega odziva na besedno umetnino, kot bi bili po mnenju kritike pravilni in zaželeni, torej načine, kako naj bi se bralec odzval na besedilo umetnino, in tako vodi v raziskavo možnih in najustreznejših odzivov bralca na besedna umetnino, V načelu sta to dva povsem različna pristopa k odnoeu med bralcem in besedno umetnino, čeprav s tem ne želimo trditi, da morata biti praviloma ločena oziroma izolirana. 27o Menimo le, da ju je mogoče in v določenih primerih tudi smiselno razločevati. Tako razločevanje namreč omogoča jasnejšo podobo v resnici obstoječega odnosa med bralcem in besedno umetnino, brez nenehnih vsiljivih pojasnil, kakšen naj bi ta odnos bil, in kritičnega negodovanja nad tem, kakšen ni. Hkrati pa omogoča tudi jasnejšo podobo možnega ali najuspešnej¬ šega odnosa med bralcsm ir. besedno umetnino, podobo, ki je ne netijo nepomembna ugotovitve o resničnem odnosu. Če bi bili obe podobi povsem jasni, bi bil seveda Uidi prehod od sne k drugi bolj jasen, predvsem pa bi ju lahko tudi primerjali. Tete primerjava pa bi nedvomno osvetlila ns le resnični, marveč tudi zaželeni odnos med bralcem in besedno umetnino. Vendar maramo ugotoviti, da as v našem prikazu obrav¬ navani kritiki očitno ne zavedajo niti razločka med opisanim in normativnim pristopom k odnosu msd bralcem in besedno umetnino niti možnosti za nadaljnja kritična odkritja, ki bi jih omogočilo taka razločevanje. Na¬ sprotno, ns da bi se tega zavedali, pogosto prehajajo od opisnega k normativnemu opisu odnosa med bralcsm in besedno umetnino in nazaj, tako da je sem in tja težko ugotoviti, ali opisujejo resnični odnos ali odnos, ki si ga želijo. Tako nenehno spreminjanja je značilno za večino av¬ torjev. Izjema sta le Maud Bodkin, ki jo zanimajo zlasti prapodobe v bralčevi zavesti in na njih 271 utemeljen obstoječi odnos bralca do besedne umetnine, in Williejn Empson, ki v * TY!~EB 0 F mulpZTf poroča predvsem o svojih doživetjih poezije. Pri I.A. Richardsu pogosto opazimo prehoda od deskriptivnega opisa k normativnemu in narobe. Njegova PRAČTIČAL CRITICI8M pa pomeni na neki način edino delo, ki sistematično uporablja oba pristopa v obliki stalne izmenjave, Tako js dokumentarna gradivo o odzivih poskusnih bralcev zvečine predstavljeno v opisni obliki, ki ji sledita Richardsov komentar o pomanjkljivostih tega odziva in njegova lastna alternativa odziva« ki se nedvomno zelo približa najustreznejšemu odzivu. Tudi v njegovih sistematično zbranih in obdelanih desetih glavnih vzrokih nepravilnega razumevanja po¬ ezije lahko vidimo razlago, zakaj resnični odnos med bralcem in besedno umetnino tako zaostaja za najuspeš¬ nejšim cdflveom Tudi pri C.S. Levri.su so prehodi med obema, pristopoma precej pogosti, čeprav bi zaredi njegovega osrednjega zanimanja za razne načine branja lahko pričakovali da bo na tem področju bolj sistematičen. C.S.Lewis usmerja svojo pozornost na razloček med slabim in dobrim branjem. Iz njegovega opisa dobimo dovolj jasno podobo o posameznih značil¬ nostih slabega branjaj le-ta je pogosto utemeljena na značilnostih resničnega odnosa med bralcem in besed¬ no umetnino, vendar na pomeni edinega resničnega odnosa 272 med njima. Njagova podoba dobrega branja, ki ea zelo približuje najustreznejšemu odnosu med braloem in besedno umetnino, pa je nasprotno veliko bolj nedo¬ delana in nas ne prepriča. £ Zdi se nam, da povzroča to, kfr sem in tja ne vemo, ali gre za deskriptivni ali normativni koncept odnosa med bralcem in besedno umetnino, dodatno nejasnost v kritiki, ki smo jo obravnavali. Pri tam mnenju izha¬ jamo iz domneva, da bi sistematičnejši pristop, ki bi temeljito izkoristil vse možnosti deskriptivnega pristopa in jasno nakazal prehod k normativnemu, verjetno dal boljše rezultata ali pa vsaj jasneje nakazal vse dileme in razsežnosti odnosa med bralcem in besedno umetnino. Pred koncem še nekaj besed o reakcijah kritike in ooenah, ki so v Angliji veljale zanimanju za odnos med bralcem in besedno umetnino. Ugotovimo lahko, da Ja bil odziv prsosj tradicionalen. 5 tem mislimo reči, da so posamezni avtorji ocenjevali dela, v katerih smo opazovali zanimanje za odnos med bralcem in besedno umetnina, e stališča ustaljenih predstav o tem, kaj je oziroma naj bi bil predmet literarne kritike, in s stališča tradicionalnega koncepta literarne vrednosti. Videli smo, da v ocenah in tudi 273 drugih odzivih kritike praviloma srečama veliko pomanjkanje posluha z® ves novosti, ki jih je ta smer literarne kritike prinesla. Posamezni kritiki sa pogosto izogibajo razmišljanju o teh novostih tako, da usmerijo pozornost na stranske vidike obravnavanih del in ugotavljajo pomanjkanje tradicionalno ustaljenih predstav» Tudi kadar js novost očitna, kot r,a primer Richardsov koncept literarna vrednosti ali Empsonova uvedba racionalnosti v bralčev odziv, jo kritiki ob¬ ravnavajo predvsem s stališča tradicionalnih predstav o literarni vrednosti* Taka kritika pa le težko ugotovi kaj drugega kot to, da se Richardsov koncept literarne vrednosti precej razločuje od ustaljenega koncepta. Sicer pa se mnogim kritikom ta ugotovitev zdi zadostna podlaga Za odklanjanje vsega novega. : Pomanjkanje posluha za novosti in izviren pristop te nova smeri pogosto prehaja v splošno nerazumevanje in tudi v povsem napačne razlage. Vzroke za nerazu¬ mevanje moramo seveda iskati tudi v naravi zanimanja za odnos med bralcem in besedno umetnina* Kjer si takšna kritika prizadeva vključiti v svoja izvajanja tudi spoznanja drugih modernih znanosti, lahko včasih vidimo vzrok za nerazumevanje prav v uporabi izsledkov drugih ved. Tako je premajhna poznavanje psihologije in pozneje tudi osnovne semantike pogosto vzrok za 274 nesporazuma f medtem ko v načelu odklonilna stališča do uporaba izsledkov drugih znanosti v literarni kritiki seveda vodi k negativnemu odnosu do take usmeritve kritika nasploh* Pri tem odklonilne kritike pogosto prezrejo dejstvo, da je taka usmeritev kri¬ tike ža zaradi svojega osrednjega zanimanja - poiskati bolj utemeljeno podlago literarne vrednosti v svetu vse bolj prevladujoče znanosti in vedno bolj izolira¬ ne in manj razumljive poezije - morala vključiti tudi nova znanstvena dognanja tako o človeku kot tudi o relativnosti ustaljenih vrednot. Prav v tem osrednjem zanimanju kritike in polemičnem tonu, ki izvira iz njega in pogosto spremlja zanlmanjB za odnos med bralcem in besedno umetnino, pa nazadnje vidimo tudi vzrok izrazito polemične narava, ki ja značilna za smoge ocena. Le-te zaradi polemična usme¬ ritve velikokrat prezrejo dosežke del, ki jih obrav¬ navajo, medtem ko jim izključno polemična usmeritev, ki je na primer značilna za ocene revije 8CRUTINY, odvzame sleherna kritično vrednost. Take ocene nam naposled skoraj ničesar ne povedo a obravnavanih delih, temveč predvsem dajejo podatke a dveh nasprotnih smereh kritike v Angliji. Čeprav je polemična narava reakcije na zanimanje kritike za odnos med bralcem in besedno umshjtino pogosto pogojeno s polemično naravo, ki je del tega 275 zanimanja s morama vendarle ugotoviti, da je je v teh ocenah in odzivih nesorazmerno veliko in da velikokrat zmanjšuje njihovo kritično vrednost. Vzrok za nerazumevanje in pogosto pretirane polemično naravo posameznih ocen zanimanja za odnos med bralcem in besedno umetnino moramo iskati tudi v tem, da so angleški kritiki, ki as ženinajo za odnos med bralcem in besedno umetnino, posredno ali neposredno na novo odprli osjradnja vprašanja literarne kritike in lite¬ rarne vrednosti, ki so bila vedno predmet polemike. Čim bolj izvirni so bili njihovi odgovori na te vpra¬ šanja., toliko bolj odklonilna kritika jih je spremljala. Značilnosti odziva kritike na dala, ki obravnavajo odnos med bralcem in besedno umetnino, in rezultati našega prikaza tega odziva nas vodijo k spoznanju, da med številnimi ocenami in drugimi kritičnimi odzivi, ki eo sledili tem delom, le redko srečamo poskuse prodreti v resnično naravo obravnavanih problemov in oceniti njihov prispevek na podlagi njihovega dejanskega kritičnega dosežka. Zato pa v njih toliko bolj pogo¬ sto prepoznavamo izrazito polemično kritiko, ki vse prevečkrat zavaja zanimanje njihovih avtorjev stran od osrednjega problema in nepristranskega prikaza obravnavanega dela ter ocene resničnega prispevka k razumevanju problema. 276 Čs cb kancu poskusimo zanimanja angleške kritike za odnos mad bralcem in besedno umetrdno oceniti še z zgodovinska perspektiva, moramo ugotoviti, da v šti¬ ridesetih letih, odkar velja pozornost kritike temu zanimivemu problemu, ni vidnega bistvenega napredka pri obravnavanju taga odnosa. V latih 1921 do 1929, ko so izšla najpomembnejša Richardeova dela, so odprta vsa bistvena vprašanja a odnosu mad bralcem in besedno umetnino, ki tako ali drugam zanimajo angleško kri¬ tiko« Fo teh letih pa, kljub temu da ea angleški kritiki pogosto vračajo k našemu problemu - bodisi da si prizadevajo razložiti ali kritizirati Riohardsova misel ali pa osvetliti nove vidike problema, ni z izjemo Empsooovega dela in Lewieavega poskusa v obravnavi odnosa med bralcem in besedno umetnino rtobene novosti, ki bi jo veljalo omeniti. Iz obravnave problema se počasi izgublja nebogljena psihološka terminologija, vendar pomenijo ta dela vse do Lewisovsge poskusa v bistvu ponavljanje utilitarističnih poskusov utemeljitve in naglašanja vrednosti literatura na podlagi njenega "dobrodejnega" učinka na bralce, Razločki v razlagi tako pojmovane vrednosti literature imajo v bistvu drugoten pomBn. In ugotoviti moramo, da tudi pri tej razlagi ne opazimo večjega napredka. Tako na osrednje vprašanje vsake Jstivne teorije /v literarne v rednosti, namreč na vprašanje, ali je 277 pomen besedne umetnine v njenem neposrednem učinku na bralca ali pa v poznejših, posrednih učinkih, večina avtorjev odgovarja s kompromisom in združuje oba učinka, posrednega in neposrednega* Tak odgovor smo obravnavali že pri I.A.Richardsu, ki poleg vrednosti neposrednega učinka v obliki ravnotežja in odsotnosti konflikta med posameznimi impulzi poudarja predvsem tudi posredni učinek, tako imenovano bralčevo "rast” pod vplivom besedne umetnine in njegovo poznejšo sposobnost za boljši odnos, ki vključuje tudi odnos do sveta. Podobno tudi William Empson poudarja izpopol¬ njevanje bralčeve občutljivosti nasploh, Najočitnejša pa js kompromisna narava tega odgovora pri C»S*Lewisu, Čeprav se, kot smo poskusili pokazati, Lew±S©v koncept besedne umetnine, ki pb njegovem odpira vrata v svet drugih ljudi, zelo približuje pojmovanju literature kot znanja, pojmovanja, ki vidi pomen besedne umetnine predvsem v tem, da daje znanje, torej v njenem neposred¬ nem učinku na bralca, Lewisovega koncepta literarne vrednosti kljub temu ne smemo uvrsti tri v tako pojmo¬ vanje literature, C.8»Lewis namreč Izrecno odklanja tako pojmovanje koristnosti literature kot neumestno uporabo le-te, medtem ko hkrati poudarja tudi esposred- ni učinek besedne umetnine na bralca in se tako s svo¬ jim odgovorom povsem približuje Richardsovi rešitvi, V Richardsovam in Levvicjsvem paradoksalnem odklanjanju koncepta literature kot znanja in doslednem vztrajanju 278 na povsem psiholoških določilih, tudi kader gre za posredni učinek literatura, lahko spet opazimo obrav- navand odklonilni odnos do vseh socialnih elementov, ki obstajajo v odnosu med bralcem in besedno umetnino» Ugotoviti moramo namreč, da bi tudi znanje pomenilo izrazito socialne kategorijo. Tako moramo končati z mislijo, da obravnavani kritiki vse do konca ne vidijo, da tako omejeno zanimanje ze odnos med bralcem in besedno umetnino ne more rešiti tega zapletenega problema« Tudi poznejše študije, ki obravnavajo odnos med bralcem in besedno umetnino, nas pogosto razočarajo« Namesto da bi izpolnile optimi¬ stične obljube, ki jih srečamo v Zgodnjih delih s tega področja, nam vedno znova odkrivajo le precej negotovo naravo teh obljub, medtem ko je prispevek kritike vedno bolj necelovit in omejen. Zdi se, da je tudi ta ne¬ pričakovana zgodovinska stagnacija pri zanimanju kritike za odnos med bralcem In besedno umetnino posledica omejenosti izhodišča v zanimanju angleške kritike za ta odnos, čeprav je k temu verjetno pripomoglo tudi veliko nerazumevanje kritike. Hkrati pa naa ta zgo¬ dovinska stagnacija potrjuje v spoznanju, da od tako omejenega zanimanja kiitLke na moremo pričakovati pomembnejših rezultatov ali celovitega vpogleda v odnos med bralcem in besedno umetnino. 279 •: DODATEK Ob koncu bi radi dodali še nekaj besed o dveh jugo¬ slovanskih avtorjih, ki sta pisala o Richardsovi li¬ terarni t8orijij o Ivu Vidanu in Nikoli Koljevidu, kajti njuni oceni Richardsovega dela odpirata nove, zsnimivB možnosti interpretacije Richardsovs literarne estetike, Ivo Vidan je napisal prvi daljši prikaz Richardsovs literarne teorije za revijo POGLEDI' 1 ', Nikola Koljevič pa Je napisal zelo zanimiv predgovor k NAČELOM KNJIŽEVNE KRITIKE, ki jih je tudi sam deloma prevedel, in obravnava Rlchardsovo teorijo v svoji študiji TEORIJSKI OSNOVI NOVE KRITIKE. 28 o Viden prikazuje v svojem eseju Richardsovo literarno teorijo zelo objektivno in podaje zanimivo analizo njenih bistvenih sestavin in tudi posameznih elementov. Podobna objektivnost je značilna tudi za celotno Vidanovo oceno Richardsove teorije: čeprav vidi njene številne napake, vendarle ne poskuša zmanjšati njenega velikega pomena. Nasprotno, celo v Rlch&rdaovem po¬ skusu, da bi s sliko ponazoril momente, ki sestavljajo doživetje pesmi, namreč poskusu, ki so ga zasmehovali številni kritiki, vidi Vidan možnosti, ki bi jih ve¬ ljalo obdelati: Ta analiza zaslužila bi mnogo detaljniju (i primerim potkrepljenu) obradu nego što joj je posvatio pisac, ali Je on ipak haznačio neke pravce u kojima bi se mogle kretati idiosinkrazlje pojedinaca 2 kod citanja pjssme. 281 Ko so Ista 1964 izšle v srbohrvaščini NAČELA KNJIŽEVNE KRITIKE* jim ja Nikola Koljavid napisal zanimiv pred- 3 govor. Podobna kot Viden tudi Koljsvid še zlasti podčrtuje Richardsovo pionirsko vlago na področju modama kritike: Možda je, zapreva, osnovna vrednost Ričardsovih NAČELA što su tolikim drugim kritičarima otkrila pravce u kojima je moguče i naophodno razvijati 4 kritiško misao. Za Koljevida je Richardsova pionirska vloga še bolj pomembna zaradi starega paradoksa kritike, da je namreč treba njena resnice, zato da bi sploh bivale, vedno znova formulirati s stališča novih mentalnih in živ¬ ljenjskih dejstev. In v tem se mu Richardsov "novi 5 začetek" kaže ,kot ponovna formulacija najvažnejših kritičnih resnic v jeziku, ki je za nas sprejemljiv, V primerjavi z Aristotelom, kritikom tragedije, in Goleridgom, kritikam imaginacije, Je Richarda za Ko¬ lje vi da predvsem kritik jezika zaradi osrednjega pomena, ki ga pripisuje jeziku kot sredstvu človeške komunikacije v poeziji. Drugo Richardsovo značilnost vidi Koljsvid v njegovem izboru psihologije za medij, g v katerem je izarazil svojo splošno kritično teorijo. Ta izbor Koljsvid zelo odobrava. V njem vidi hkrati linija najmanjšega in največjega odpora: Najmanjeg zbog toga što se protiv jBdnog načina tumačanja činjenica uspešno možemo boriti samo 282 ako prihvatimo te činjenics. A najvedeg zato što tumačenje jedne raučne činjenice u huroanističkom sveclu podrazumeva, ni manje ni viša, revidiranje svih svojih dosadašnjih 7 stavova i pionirski palazak još jedrom od podatka. Poleg navdušenega odobravanja tako Richardsovaga izbora psihologija kot znanstvenega pristopa k literarni kritiki in seveda poudarka na Riohsrdsovih velikih pionirskih zaslugah, vsebuje Koljavidev predgovor tudi B interpretacijo Rlchardaovega dela 9 ki jo je Koljevid podrobneje oblikoval v poznejšem delu TEORIJSKI OSNOVI NOVE KRITIKE (1967), ! V razlagi Richardsove teorije vrednosti izhaja Koljevid iz povsem izvirne interpretacije Richardsovih psiho¬ loških kategorij, ki se mu zdijo povsem primerna za formulacijo teorije vrednostio Zanimivo primerja tudi Richardsovo psihološko teorijo literarne vrednosti s psihoanalizo, ki se mu kaže kot 9 njen znanstveni pendant. Iz te primerjave izpeljuje nadvse zanimivo nasprotje med psihoanalizo in Richard¬ sovo teorijo? meni namreč, da medtem ko išče psihoana¬ liza najmanjši skupni imenovalec in minimalno zadovo¬ ljitev, si Richardsova teorija prizadeva doseči največjo skupno mero in maksimalno zadovoljitev. V tej luči vidi psihoanalizo kot teorijo antivrednosti, medtem ko se mu Richardsova teorija kaže kot teorija vrednosti. Med obe skrajnosti Koljevid postavlja imaginarno srednje stanje, ki ga oba perspektivi, vsaka po svoje, 233 11 izkrivljate . Iz tega nasprotja Koljsvid- Izvaja nadvse zanimivo razlago Richardeove vrednostne teorije, ki na novo osvetljuje tako Richsrdsova teorijo vred¬ nosti kot tudi Richandsov zagovor pomena psezijes Unreato antinomija potiskivanje-zadovoljivanje on (t»j.Richarda) otkriva pitenje usp®šnij@g ili menja uspsšnog oglaševanja» A umesto odbrane čovakovih prava na zadovoljenje svojih'elemen¬ tarnih poriva, kojima izvesne posledica civiliza¬ cije predstavijaju prepraku, odbrana po kojoj je psihoanaliza pra svega značajna u opitem humani- stičkom smislu, - Ričardaov psihološki pristup otvara pogled na civilizaoiju i više oblika Ijud- skog života kac mogočnost potpunijeg zadovoljenja ljudskih poriva i neprestano otkrivanje onih oblika ljudskog delovanja koji traže "najrasnje ljudskih mogočnosti”. U psihološkem Smislu, i ukoliko ostvarenje tih mogučnosti zavisi od na® samih, ono je uvak ustavljeno našom spoacbnašču organizacije različitih poriva i moči razvoja ta organizacije. U tora procesu poezija, po 12 Rioardsovem mišljenju, ima izuzetnu ulogu. Možnost za teko razlago Richardscva vrednostna teorija in njeno povezavo z “višjimi oblikami človeškega živ¬ ljenja' 1 prepoznamo lahko že v Vidanovi primerjavi Richardsovega koncepta "voidening of the aphere of human sensibility M z Marxovlm konceptom "počlovečenja človeških „ . „13 čutov”. 284 Ne da bi podrobno razpravljali o vssh možnih implika¬ cijah in upravičenosti primerjave RlGhardaovsga kon¬ cepta "polnega življenja”, "razširjene sfere človeške občutljivosti" in "organizacije, ki pomeni najmanjšo možno izgubo človeških možnosti", z Markovim konceptom "počlovečenja človeških čutov" moramo pri tem ugotoviti, da je ta primerjava zanimiv rezultat stika dveh povsem različnih svetov. Hkrati pa ta primerjava odkriva / tudi nnve možnosti interpretacije Richardsovaga dela. 235 OPOMBE POGLAVJE I 1 Primerjaj IX. poglavje, Zgodovinski prikazi odnosa med bralci in literaturo 2 L, Schtlcking, THE 8GCIOLO0Y OF LITERARV TASTE in drugi avtorji obravnavani v lo. poglavju 3 Peacock, Thomas L.t FOUR A0E8 OF POSTRV, Oxford, Basil Blackwell, 1921. 4 M. Arnold, CULTURE AND ANARCHY, str. 214, 5 M. Arnold, "The 8tudy of Poatry H , citirano po THE GREAT CRITIC8, str, 624j "The futurs of postrv is immones, becauss in poetry, whara it is worthy of its high dBatinies, our raoe, as time goea on, will find on sver surer and eurer stay. We should ooncelve 286 of it as capable of highor uses u and called to highsr deetinies, than thnsa which in gehsral men have assigned ta it hithsrto«. Mare and more mankind vtill diacovar that we hava ’fco turu to pcPfcry to interpret life for us, to console us, to autain us, Without poetry our scisnce will e;?pear incomplate; and most of what now paBses with us for raligion and philcsophy will oq replacsd by poetryo" Te Arnoldove misli pogosto rabijo kot moto v obrav¬ navano vlogo poezija* in pomenijo njegove najbolj pogosto citirane stavka, iz katerih izhajata tako I.A.Richarda, kot tudi FoR.Laavis«, 6 Cf. F.R.Laavias CULTURE AND ENVIRONMENT in MA58 GZVILISATION ANO MINORITV CULTURE, Q 0 D.Lsavisi FICTION AND THE READBiG PUBLIC 7 Q 0 D,Lea visi FICTION ANO THE REA0IN8 PUBLIC, str. 53. 8 0 teh spremambha govori žb M.Arnold, obsežnejšo analizo modernega položaja pa sta v svojih delih podala zlasti F.R.Leavis in Q,D„Leavie. 9 Angleški kritiki pogosto označujejo to spontano Zvezo tudi kot "organsko zvezo", 10 8.E a Hyman, THE ARMED VISION, str.3. 287 II. POGLAVJE 1 P. Lubbock, THE CRAFT OF FICTION, str. 1. 2 Ibid„ f str. 7g I wsll undarstand that in raading a book I was unconsciously making a selection of my own, choosing a little of the story here and there, to form a durabls omaga* and that may salaction only includad such things as I oould aaaily work inta shaps. Tha girl hersalf... becauss nothing is simplsr than to craata for oneself tha idaa of a human beinga figura and a character, from a series of glimpsss and aneodotas. Braation of this kincj&ia practioa every day; wa ara continuously pisoing togethar our fragmentary evidence about peopls around ua and moulding thair imag9s into thought. It is the way in which ws make our vrorlds partially, imparfectly, very much at haphazard, but stili parpatually everybody daals with his experienca like an artist. 3 V angleški estetski teoriji tako stališče navadno imenujejo "continuity theory". 4 To nam lahko pojasni Lubbockov poudarek na izbiri besede "Craft" namesto "art", ki Jo sam podčrtuje v svojem predgovoru "Preface to Currant Edition", THE CRAFT OF FICTION, 1964, New York, The Viking Press 238 5 Ibid., str, 18. 6 Primerjaj navedbo pod opombo 2. 7 Lascellas Abercrombie, AN E8BAY T0WARDS A THE0RY OF ART, str. 44. 8 Ibid,, str, 43. 9 Ibid. s str. 48. 10 Lascelles Absrcrombie, PRINCIPLES OF LITFRARY CRITICISM str, 24. 11 Ibid., str. 33. 12 Ibid., str. 56: Its function is, by its sxprsssion of expe- rlence as such to make experiencs signifioant as such vvithout our havlng to Judge it as true or real or moral, Evsry work of lite¬ rature, though the exparience it gives is necessarily limited, providss us with an instance of the 8xperi8nce we most profoundly neods and that by reason of its form. It is form in literature that makes expsrisnc8 there signifioant. 13 Vsrnon Lee ja psevdonim angleške pisateljice Violet Paget. 14 V zadnjem poglavju THE HANDUNG OF W0RDS vidimo •temeljito poznavanje Lubbockovega dela THE CRAFT OF FICTION. 15 Abercrombijeva postavke na tem področju so zelo podobne kritiki Vernon Lee. Iz njunih del ni videti, ali je Abercrombie poznal THE HANDLING OF W0RD5 ali ne, tako lahko samo domnevamo, da je verjetno, da je poznal to Bplošno znano delo, ker bo ga tedaj veliko brali. 289 16 Vsmort Les, THE HANDLING QF WOHDS, atr. 1. 1? Ibid,, str. S4-8: We are oblldged to transralt our thoughts and feslinga to othars in an order different from tha ons in vifhich they hava osme to o ur sel vas, for ona vsry iir.por- tant reason: that thay are our thoughts. Bein g our thoughts maans that thay ere connectad wlth our life, habita, circumstances, bom of them: it meanš that they are so familiar that wa racognize them whather thsy come out head foremost or tail foremost, and into howeuer many and various splinters they may be broken To tha Reader, on tha contrary, thay ara unfamiliar, sinca they a ra not hia; and tha habits and circum¬ stances of the Reader, so far from halping him to grasp them, distract him by sending tpp other thoughts and feelings which ara his own... Ali writing, thBrefore, is a struggle between tha thinking and feeling of tha Writer and tha thinking and feeling of the Reader, 18 Ibid, str. 44. 19 Ibid., str. 74. 20 Ibid., str. 190. 21 Q,D. Laavis v ovojem delu FICTION AND THE READING PUBLIC ugotavlja pomembnost in vpliv tega dela Varnon Lea. 22 Primerjaj poglavja VII do IX; Katherine Levar, 0.0« Laavis, C.S. L8wis. 23 R.H. Btrachan, THE SOUL OF MODERN PQETRY, str. 144. 290 24 Ibid., str. 145-6. 25 Primerjaj 2 Sidney Dark, THE NEW READING PUBLIC,8-9. 26 Drinkvvatsr jeva polemika se nanaša zlasti na Abarcrombiejevo dalo T0WARDS A TH£0BY QF AFT in R. H. Strachanovo THE SOUL 0F MODERN P0ETRY, pa seveda na tedanja splošna težnjo, na poudarjanje komuni¬ kativnosti literature. 291 III. POGLAVJE 1 Cf. Btanley Edgar Hyman, THE ARMED VISION, str, 3 in str. 314s L. Lernar, THETruEST POETRY, str. ?o,93; 8.R. Hamilton, POETRV AND CONTEMPLATION, 111 j R. Wllliams, CULTURE AND SOCIETV, str. 239} tu Williams ugotavlja, da so posamezna Richardsove misli in odstavki v njegovih delih prerasli v obsežne študije, ki so jih pogosto napisali drugi avtorji, 2 I.A, Richarda, FOUNDATIONS OF AESTHETICS, str. 75. 3 Ibi.j str. 78s As we realise beauty we becoms more fully ouraelves th^nore our impulses are engaged... Our interest is not carialized in ona direction rather than another. It becomes ready instaad to take any direction we choose. This is the axplanation of that detachment so often mentioned in artistic experience. We become impersonal or disintarested, 4 Ibid, str. 91. 6 Tako ga na obravnava v svojem obsežnem pregledu Rlchardsovega kritičnega dela za SCRUTINY D.W. Harding, in podobno tudi ne M. Roberts in R. Hamilton in še številni drugi avtorji. 6 I.A. Riohards uporablja oznako "Symbolism" in simbo¬ lična raba jezika v posebnem pomenu; Bymbolism is thB study of the part played in human affairs by language and symbols of ali kinds, and especially of their influence on thought. It aingles out for special inguiry fcha waya in which symbols Help us and hindar us in reflectlng on thlngs, C.K. Ogdon in i.A, Richarda« THE MEANING OF MEANING, str. 9. Podobna individualna raba posameznih oznak je pogosto značilna za Richardsova dela. Ker so te oznake večkrat tudi vzrok napečenih interpretacij Richardsovih del in tudi sploš¬ ne nejasnosti njegovih misli, pomenijo poseb¬ no težak problem za prevajalca. Zato como v talcih primerih razen več ali manj točnega Blčvšhikš)g& izraza navajali v oklepaju tudi Richardsov lastni izraz v angleščini. ? C.K. Ogbnsn in I.A. Richarda, THE MEANING OF MEANING, atr. 246« 8 Ibid . f str. 149s Under the Symbolic function are includad both the symbolisation of referenca and its communication to the listsner, i,e., the causlng in tha listener a similar reference, Undar the emotive functior. ara includad both tha Bxpresslon of emotions , attituries, mood, intentions, etc., in tha spaakar, and their communication, i.e,, thair evocation in the llatener* 9 Ibid., atr. lSo. 10 Ibid., str. 2,39. 11 Ibid., str, 158. 293 12 Cf. THE MEANING OF MEANING. Preface to the Second Edition, str. XIIs PRINCIPLES OF LITERARY CRITICISM by I. A. Richarde endeavours to prcvide far the amative function of language tha same critical foundations as is hare attemptad for ‘tha symbolio. 13 Kot številna druga oznaka I.A.Richarda tudi "attitude" uporablja v pasabnem pomenu, ki ga definira takole; Thase imaginal and incipisnt activitias or tendenciaa to action I shall call attitudas, PRINCIPLES OF LITERARY CRITICISM, str. 112. N. Koljevič prevaja besedo attitude s “stav", in mi jo bomo prevajali z "odnos", hkrati pa bomo v oklepaju navadno navajali tudi Richardsov lasten izraz vsled večje jasnosti. 14 I»A. Richarde, PRINCIPLES OF LITERARY CRITICISM, str. 2 15 Ibid., str. 16 - 17. 16 Primerjaj! ibid., str. 33, 46-7, 51. 17 Ibid., str. 38. 18 Ibid., str. 86. 19 Ibid., str. 46: the conduct of life is throughout an attempt to organize impulsas so that success is obtained for the greater number or mass of them, for the most important and weightiest sat. • i 20 Ibid str. 110. m 21 Ibid„, str. 111-2: For these responsea are commonly of the nature of Solutions to probleme, not of intellectual raeearch, but of emotional accomocSation, and can usually be best achieved while the diffsrent impulses which have to be reconoiled ara stili in an incipient or imsginal stage, and before th8 matter has beccme further complicated by the irrelevant accidente which attand overt reaponaea. These imaginal and incipient aotivitlea or tsndencies to aatd.cn I ahall call attitudaa. S Ibid. g str« 213, 23 Xbid», atr® 233. The ©xperiencas which the arta offerjjf are not obtainabls, or but rarely, elsewhere... Ih9y ara not inaompletej they might better be deecribsd as ordinary experiences completed 24 Ibid., str. 79: The separation of poetio exparisnce from its plače in life and its ulterior eorthe, involves a deficite lop-3idednese, narrowneae, and inoompletenesa in those who preach it eincerely.•. When genuinely held the view leads to an attempted sllpitting up of the axperienolog reader into a number of distinct facultiee or departmsnts which have no real existance. It is impossible to divirie a raadsr into so many men - an aesthetic man, a politic man an intellectual man, and so on. It cannot be done. In any genuina experience ali thaBe 295 elsments inevitably anter, 25 Primerjaj % Go K* Cgden in I.A. Richard s s THE MEANIMS OF MEANING, str. 1,39-159 5 I.A. Richardst PRINCIPLES GF LITER ARY CRITICISM, "The Langusge of Criticism", str. 19-24» Richarda tudi pri obravnavni posameznih elementov poezije poudarja pomen bralčevega odziva. Tako o metru in ritmu praviš It is riot in the stimulation, it is in our rssponse. Ibid., str. 139. 26 Ibid., str. 48» 27 Ibid., str. 59» 28 Ibid., str. 61s His (artistka) experiences, those at least which give value to his work, rspresent con- ciliation pf impulses which in most minds ara stili confused, intertrammellsd and ccnflicting. His ivork is ths ordering of what in most minds is disordersd... the value af what he has accamplished is found always in a more parfect organisation which makas more of the possibilities of rasponss and activity available. 29 Ibid., str. 234, 237. 30 Ibid., str. 190; If the availability of his past expsrience is the first characteristic of ths post, ths sscond is what we may provisionally call hia 296 normality, So far as hia expsrienca does not tally with that of thoss with whom he cammunicates, there will be failure, 31 Primerjaj II. poglavje, Abercrombie, str. 28. 32 Ibid., str. 17Bt On 'che one hand are some who defina communication as the actual trenBfsrencs of axpsriencea in ths strictest possibla sansa of -transferenca - in the aense in which a panny can be transfered from one pocket to another - and ara led to most fantastic hypothesea. Primerjaj tudi stran 19 te obravnave. Čeprav je Richardsov opis zelo podoben Abercrombiejevi zahtevi, kakšna naj bo komu¬ nikacija, vendar verjetno tu ne gre za polemiko proti Abercrombieju, ki ga Richarde nikoli ne omenja v svojih delih, temvBČ proti Blakeu, o čigar hipotezi govori Richarda. 33 Ibid., str. 176. 34 Ibid., str. 177. 35 Primerjaj II poglavje, Vemon Lee, str. 33 in naslednje. Kot smo videli, je Vernon Lee temu problemu posvetila precej pozornosti, kajti prav bralčeve predstave šteje za eno izmed glavnih ovir, ki Jih mora pisatelj premagati. Iz PRINCIPLES OF LITERARV CRITICISM in tudi iz drugih 29 ? Richardsovih del ni mogoče ugotoviti, ali je Richarda to postl/ko prevzel od Vemon Lee; V. Lee citira namreč same enkrat v zvezi z njenim konceptojn ‘“empaht)^. 36 ibid., str. 132. 3? Ibid., str. 225. 38 V. in Vi. poglavje SCIENCE AND POETRY eta v skoraj nespremenjeni obliki izšli tudi pud naslovom "A Beckground for Gontemporary Foetry" v THE CRITERION III (1925), str. 511-528. 39 I.A. Richarda, SCIENCE AND PQ£TRY, citirano po zbirki THE GREAT CRITICS, str. 738s How can wa use and misuse it (poetry)? and vuhat reaBons are thare for thinkirsg it valueble. 40 Primerjaj str. 6o. 41 Ibid., str, 739: The minor branch we may call tha intellectual stream; tha other which wa may call the active, or emotlonal stream, ie mada up of thB play of our inters3ts. The intallectual stream is fairly easy to follow; it follows itself, so to speakj but it is the leas important of the two. In poetry lt matters only as a means; it directa and excites the active stream. 42 Primerjaj* Ibid., str. 743: 298 Man is not in any časa pr±marily an intelligence| ha is a syatBm of intaresta, Intelligence helps man but doea nat run him s 43 Ibid., Str, 74a« 44 Xbid*» str. 74a-ls We must picture the strsam of the poetic experiencs as the svdnging back in to equilibrium of thsss disturbed. interests. 45 V opombi Richarda napoti bralca na PRINCIPLES OF LITERARV CR1TIC1BM» In brief, experiencB is its own justlfication, 50 Richarda meni, da je urejena "magična" slika sveta, ki ja omogočala čustveno ravnotežja, v zadnjih 6o letih povsem izginila in da od tod izvirajo razni čustveni problemi sodobnega človeka, ki v znanosti ne more najti potrebne čustvene zadovoljitve. Zato v tem novem svetu pripiše vlogo čustvene zadovo¬ ljitve in ravnotežja prav poeziji, za katero prvič pravi, da bo preskrbela zdravilo (remedy, str. 743). 51 Richarda imenuje to situacija "nevtralizirana na¬ rava" , 299 52 X„A. Richarda, PRAČTIČAL CRITICISM, str. 299: The standing of the men and woman who supplied the protoccla has bean described in Part I (p.3). With few exceptions they are Products of the most expensive kind of edu- cation. I would like to repaat, with emphasis, that there is no rsason whatever to suppose that a highsr capacity for reading poetry v/ill bs manifested by any similar group anywhare in the warld. 63 Richarde je poskusnim bralcem posebej naročil, naj napišejo kolikokrat so brali posamezne pasmi; pri tem ja "eno branje” definiral takole: A numbsr of psrusals triade at one session were counted together as one "reading” provided that they aroused and sustained one aingle growing reaponae at ali and left the reader with nothing but the bare words before him on the paper. Ibid., sir. 4. T^ako “branje" Richarde in tudi njegovi študentje V pogosto značilno imenujejo tudi en "^napad" (attack) na pesem, 54 To je drugi del od strani 19 do 173, 55 "Analysis", od strani 173 do 292. 56 Primerjaj: ibid., str. 12 do 16. 57 Znano je, da Richarda teh stališč tudi pozneje ni nikoli preklical, čeprav jih v poznejših delih 300 razmerama redko omenja. V PRADTICAL CRITIGISM pa nasprotno pogosto napoti bralca, naj poišče podrobnejšo obdelavo istega problema v PRINCIPLES 0F LITERARV CRITICISM in SCIENCE AND POETRV, ali pa celo sam citira svoja zgodnejša dela. Primerjaj: ibid., str. 216* 235, 25S s 263, 27S, 341. 58 V Predgovoru k tretji izdaji PRINCIPLES OF LITERARV CRITICISM Richarda govori o neskladju med idejami in njihovo uporabo j kot premostitev tega neskladja na področju kritika napove svoje novo delo PRAČTIČAL CRITICISM. CF,, PRINCIPLES OF LITERARV CRITICISM, str. 4. 59 I.A. Richarda; PRAČTIČAL CRITICISM, str, 259. 60 Ibid,, str, lo, 195 in 268, 61 Primerjaj strani 65 in sledeče. 62 Primerjaj, ibid., str. 196-213, "Sense and Feeling". 63 Ibid., str. IBo 64 Ibid., str. 257-8. 1 65 Ibid,, str. 26o. 66 Ibid., str. Sol: And of ali possible means, poetry, the unique linguistic instrument by which our minda have ordered their thoughts, emotions, desires... in the past, seems to be the most servicabls. It may wall be a matter of some urgency for us, in the interests of our standard of civilisafcLon, to make the highest form of • J. language more acceesible. 301 67 Ibid., str, 326. 68 Ibid., str. 326. 69 Na tam področju ja Richarda tudi napisal več del: BASIC RUL.ES 0F REASCN, BASIC IN TEACHINGJ PLATO'S iAl REPUBLIC IN BASIC ENGLISH m SD MUCH NEARER, ESSAYS T0WARD W0RLD ENGLISH. 70 I.A. Richarda: SPECULATIVE INSTRUMENTS, str. 44: 71 72 73 As to PRINCIPLES, I regard it stili with a bsnavolent aya as being a bettBr aermon than it knaw itaelf to ba. And ita attempt to put the causas, characters. and CQnssqu8ncas of a mental avent in the plase of what is known„ felt and willed (262) was as aciencs I think stili, on ths right lines... in str. 53: And yet, in rereading PRINCIPLES... I am morejimpressBd by its anticipations of my latar viewa than by the occursnce of anything to ra trač t. I changed my vocabularly and my mataphora somswhat, as ha noticed, to present much the sama views again. I.A. Richarda, THE PHIL0B0PHY OF RHETORIC, str. 47. Ibid., str. 51. Ibid., str. 9o in sledeče, predavaj! pet in šest. 302 74 Primerjaj? F.R. Leaviss Advanced Verbal Education, The Philosophy of Rhetoric by I.A. Richarda f SCRUTINV VI (1937), str. 211-7. 75 Ta Richardsov esej je izšel v knjigi THE LANGUAGE OF POETRV, leta 1942. 76 I.A. Richardss "Interaction of Worda". str. 85. Citirano po zbirki M09ERN LXTERARY CRITICISM, ki jo je uredil in izdal Irving Howe. 77 I. A. Richardss INTERPRETATION IN TEACHklfJ', str. 383. 78 I.A. Richardss H0W TO READ A PAGE, str. 13: Understanding them (meaninge) is seeing how the varied possible meanings hang together, which of them depend on what else, hovv and why the meanings which matter mot to us form a part of our world. Za to Richardsovo delo je značilen precej polemičen ton, ker ja dBloma napisano kot odgovor na MortLmer Adlerjeva delo H0W TO READ A B00K (l94o). P 79 Primerjaj I.A.Richardss THE PHIl.030HY OF RHETORIC , str. 3o, INTERPRETATION IN TEACHING, str. 66-7, in H0W TO READ A PAGE, str. 54 in 99. 80 Ta polemika je znana v angleški zgodovini kritike kot "Propar Meaning Superstition". 81 I.A. Richardss GOODBVE EARTH ANDDTHER POEMS, THE SCREENS AND OTHER POEMS, T0MM0RR0W MORNING, FAUSTUS! 82 I.A. Richardai THE MEANING OF MEANING, str. XII. 83 Te čosledice sta prikazala v svojih pronicljivih analizah T.C. Pollock in J.G. Spaulding, v zbirki THE THE0RY OF MEANING ANALYSED. 303 84 I.A. Richarde; "PRINCIPLEB 0F LITERARY CRITICISM, ser. 178j In general, long and varied acquaintanceship, close familiarity, livaa whoss circumstances ii have often correspopec, in short, en excepti- onal fund of cotrsnan experience is needsd, if people, in the absance of apecial communicative gifts, active and receptive, are to communicate... without such simi- larities oommunioaticn ia impossible,, In str. ISO* If the availability of his past is ths firBt characteristic of the poet, the eacond is what vva may provisionally call hie normali ty. So far aa his sxperience does not tally with that of those with whom he communicatea, thera will be failure. 85 Primerjaj , INTERPRETATION IN' TEACHING, str. 67, in H0W TO READ A PAGE, str. 14. 86 I.A. Richards, FOUNDATIONS OF AE8THETICS, poglav¬ je XIV. 87 I.A. Richards, PRICIPLES OF LITERARY CRITICISM, poglavje XXiI. 88. I.A. Richards, PRAČTIČAL CRITICISM, str. 268. 89 Ta opis postana lažje razumljiv po opombi, ki nam pojasni, da gre tu pravzaprav za Richardsov odgovor na recenzije H.Reada in T,8.Eliota, ki sta to organizacijo razumela napačno. Cf., 304 PRAGTIGAL CRITICI8M, str. 268, op.8. 90 I.A. Richards, THE LITERAHV MINO IT3 PLAČE IN AN AGE OF SCIENCE, THE CRITERION, XII (1932), str. 153. 91 Tako as na primer v PRINCIPLES OF LIT£RARY CRITICISM Richarde pogosto pritožuje nad nezado¬ voljivo razvitostjo psihologije, in nad tem, da vrsta vprašanj še ni dobila potrebnega odgovora, ter da imajo zato mnoga trditve naravo "conjecturosf'' Cf. ibid., str.5 51, 81, 94, 95, lo5, lo8, 168, 17o, 251 in druge, tudi v drugih delih, 92 To nedoslednost v Richardsovi rabi besed zlasti lucidno analizira W.H. N, Hotopf v svoji monogra¬ fiji LANGUAGEs THOUGHT ANO C0MPREHEN8I0N, A čase Study of the Writings by I.A. Richarde, na straneh 43, 286, in 31o-314, Tu jasno prikaže kako Richarda isto besedo, na primer "impulse" brez kakršnegakoli opozorila ali modifikacije pomena uporablja v raznih, zelo različnih pomenih. Podobno obravnavata Richardsovo nedoslednosti v rabi posameznih pojmov tudi T.C.Pollock in J.D. Spaulding. 93. Primerjaj v naši obravnavi Richardsovo uporabo izrazov impulse (PRINCIPLES OF LITERARY CHTICISM) - internet (SCIENCE AND P0ETRY) - nded ( PRAČTIČAL CRITICISM), str. 69, V bistvu isto psiho Id ško A kategorijo. 94 Primerjaj John B. Watson, PSYCH0L0GY FROM THE STANDPOINT OF A BEHAVI0URI8T (1919), str. 109 The goal of psychologlcal study is the ascertaining of such data and laws that, given the atimulua psychology can oredict 306 whet tha rsaponse will bej or givan tha respcnae, it can spsclfv tha etimulus. Primerjaj tudi PRINCIPLES OF LITERARY CRITICISM, str. 121. Pozneje se je Richarli^v nekem smislu distanciral od behaviorizma vsaj v poenostavljeni obliki, ko v PRAGTIČAL CRITICISM ugotavlja, da nam še vedno manjka bistvena psihološko znanje, medtem ko so temeljni tečaji behaviorizma s "too simplified stimuluS-responsa psychology" celo škodljivi. Vendar ni nobenega dvoma o tem, da je bil Richarda dobre ssznanjen s tedaj dosegljivim psihološkim znanjem, aaj je celo za THE CRITERION napisal dolgo oceno Watsonovega poznejšega dela 8EHAVI0RI6M. I. A. Richarde, 8EHAVI0RI8M by John B. Watson, THE CRITERION IV ( 1926), str. 372. 95 Primerjaj IV. Poglavje: kritični odzivi D.W. Harding J. G. Spaulding, Vidan in Koljevid. 96 Iz Appsndi* D v THE MEANING OF MEANING, str. 279- 29o, kjer Ogdan in Richarde objavljata nekatere odlomke iz C.S.Pkrcejevega dela je videti, da sta poznala njegovo delo, čeprav je bilo ls-to objavlja¬ no šele po njegovi smrti v letih 1931-35 kot COLLECTED PAPE88. Možno je tudi, da se js Richarda seznanil s teorijo kontinuitete pri Johnu Dewayu, ki jo je izdelal že leta 19o3 v 8TUDIES IN LCGICAL THEQRY, in deset let pozneje kot so izšli Richardso^i PRINCIPLES tudi uporabil v splošni estetiki; Irt as fexpgrience . Pri Richardsu je tako zaradi njegovega izredno širokega znanja - samo indeks THE AEANING OF MEANING vključuje skoro 3ooo avtor- 306 jev iz raznih področij, ki niso omejena samo na zahodno kulturo - kot tudi zaradi njegove navade, da nikoli ns omenja konkretnih virov in tudi razmeroma malo navaja direktne citate, praktično nemogoče natrično določiti posamezne vplive in vire. 97 I.A.Rlchards, PRINCIPLES 0F LITERARV CRITICISM, Str. 16-7. 98 Primerjaj naš prikaz PRINCIPLES 0F LITERARY CRITICISM 99 I.A. Richarda, PRINCIPLES 0F LITERARY CRITICISM, str. 48, op. 2. 100 Primerjaj ibid, e str. Is Few aeparate itema are original. Ona does not expect novel cards when playing so tradi- tional a gams. 101 To pomeni razmeroma pogost očitek Richardsovi teoriji vrednosti, primerjaj IV. poglavje. 102 Ibid., str. 32. 103 Ibid., str. 132-3. 104 Samuel Taylor Coleridges SELECTED PR0SE AND P0ETRY, Biographia Literaria, str. 274-6: The poet, descrlbed in ideal perfection, brings the whole soul of man into activity, wlth the subordination of its faculties to each other, according to their relative worth and dignity... This power... ravsals itself in the balancB or reconoiliation of opposite or discordant gualities j 307 of sameness with difference,.. 105 Richarda sam vkljuSi naslednji Shelleyev citat v PRINCIPLES OF LITERARV CRITICISM, str. 66-7* But poatry acts in a divlner manner. It awakens and enlarges the rnind itself by ren- dering it the receptacle of a thousand unapprehsnded combine.tions of thought. Whatever strengthens and purifies the affection, enlarges the imagination, and adds špirit to sence, is useful. 106 I.A. Richards, PRAČTIČAL CRITICISM, str. 259: The mind has found through them a pattem of response which may ramain, and it is this pattern rather than the revelation which is important. 107 Ibid., str. 269. 108 I.A. Richards, PRINCIPLES 0F LITERARV CRITICISM, str. 282: For clear and irriejprtial awam83s of the nature of the world in vik ich ws live and the development of attitudes whlch will enable us to live in it finely are both necessities, and neither can be subordinat8d to the other, 109 Ibid., str. 295* ... some rsaders find in his poetry not only clearer, fuller realisation of their plight, the plight of a whole generation, than they find elaevvhere, but also through the very energies set free in that realisa¬ tion a retum of the eaving pasaion. 308 110 Primerjaj I.A. Richarda,PRAGTICAL CRIUCISM, str. 259: Last night'8 revelation grows dim amid thie moming'8 afairs, for the need which <^ave it such glsmuroua reality was only a nead of the moment. 111 Primerjaj PRINCIPLES OF UTERARY CRITICI8M,str.4. 112 Primerjaj, ibid., str. 78: For this reaeon when ws experience it (poetry), or attsmpt to, we must preserve it from contamination, from the irruption of personal particularitrias. We must kaep the poem undisturbed by theae or we fail to read it and ha ve eoms other experi8nce instead. 113 Primerjaj uvod v PRACTICAL GRITICISM. 114 W.H.N.Hotopf, LANGUAGE, THOUGHT AND COMPREHENSION, atr. 7, 115 Primerjaj D.W.Harding, Evaluationa I, I.A, Richarde, 8CRUTINY I (1933), str. 327-36. 116 Primerjaj, I.A. Richarda, SCIENCE AND PQETRY, str. 753: Wa must remember that human attitudes have developed always inside the social group. 117 I.A. Rioharda, SPECULATIVE INSTRUMENTS, atr, 122: l ... languags is inescapaby a social A activity which only comes into existence with, and owea ita whole character to, mutualitiea among men and within communities. 309 116 Zato bo zanimivo če dodamo, da es ja Richarda dobro zavedal nevarnosti, ki jo pomeni preokupacija s sistemom. Tako v njegovi oceni H.Readovega dela ENGLISH PROSE STYL£ Beremo: But we muafc aapecialiy beware lest systam should too much domineer. The provocations - which X hava undu.lly stressed - seem to me largely the rasult of too intenas an effort towards a system. Cf. s X.A. Richarde: ENGLISH PROSE STYLE. By Herbert Read, THE CRITERION VIII (1928), str. 318, Primarjaj tudi I.A. Richarda: K0W TO READ A PAGE, str. 54: But interast, that great weldor of universals, ia also the great logic breaker, 119 Cf., I.A. Richarda: PRINCIPLES OF LITERARY CRITICISM str. 79: It is imposaible to divide a reader in so many men — an aethetic man, a moral man, a A practical man,,, 120 Primerjaj z opombo 41. III. poglavja. 121 Tudi v Richardsovih poznejših delih srečujemo izrecno delitev na racionalno in čustveno. Tako na primer v HQW TO READ A PAGE, sr. 98 je celo poglavje posvečeno "The Warfare of Heart and Head", Zato lahko sklepamo, da Richarda ni n^ikoli uvidel, da taka delitev ne sadi v teorijo celovitega bralca, 122 Primerjaj Richardsovo oceno Max Eastmanovega dela 310 The Literary Mind, Its Plače in an Aga cf Science, THE CRITERION (XII 1932), str, 155: Mr. Eastman makes a remarkable muddle, But it is his muddle not minB. I take no reapon šibility for any pBrt of it, since Mr. Eastman insists on indentifying Sense with Science and Feeling with Poetry directly agalnst my insistenca that ali four functiona ara present in most utterancas and pre-eminently in poetry. 123 Primerjaj V. poglavje, William Empson, str. 183, in opomba 38. 311 IV. POGLAVJE 1 Allen Tata, ON THE LIMJTS GF POETRY, str. 9 2 Primerjaj str. 149 in naslednje ter 153 in naslednja 3 Primerjaj Stanley Edgar Hyman, THE ARMED VISION# str. 314-5. 4 Primerjaj F.R. Leavis, "Scrutinyi A Retrospact", SCRUTINY XX (1963), str. 2. 5 Herbert Read, PRINC3PLE8 OF LITERARY CRITICISM BY I.A. Richarde, The Criterion 3 (1925), str. 144-9. 6 Ibid., str. 144. 7 Ker je druga knjiga, ki jo H. Rsad ocenjuje skupaj s PRINCIPLES OF LlTERARY CRITICISM Stsphen Wardova THICB: AN HISTORICAL INTRODUCITON ja mogoča, da je bilo Readovo poudarjanja pomena stike pod vplivom ta druge oknjigB, oziroma skupnega branja obeh dal za oceno. 8 H. Read v svoji oceni takole opiše pesnikovo vlogo, kot jo pojmuje Richarda« The artist thus becomes an adept in adequata organization. Cf. CRITERION 3 (1925), str. 145. . In I.A. Richarda mu takole odgovarja v svojem poznejšem delu PRAČTIČAL CRITICISM« Mr. Read... eeemed to understand that where I spoke of the organization of impulses I meant that kind of deliberate planing and 312 arrangemsnt which the controllars of e good railway or- a large shop must carry out. PRACTIGAL GRITICISM, str. 268, 9 Primerjaj, Herbert Raad, FORM IN MOOERN POETRY, str. 9 in naslednja. 10 Primerjaj, ibid., str, 84, 11 Tudi H, Reada pogosta imenujejo "psihalaškiga kritika'*. Vendar je v primeru H. Reada glavni psihološki vpliv treba iskati pri Freudu in njego¬ vih naslednikih, še zlasti v njegovi teoriji podzavesti, Cf. H. Raad, ART AND 80CIETY, ar. 95^. 12 Primerjaj, ibid., str, lo7. 13 Primerjaj H, Raad, ENGLISH PR03E STYLE, str, 87, kjer Read citira odlomke iz THE MEANING OF MEANING in PRINCIPLES OF LITERARY GRITICISM, 14 S.L. Bethell, Suggeations Towards a Theory of Value, THE CRITERION 5 XIV (1935}, str, 239-25o. 16 Ibid., str. 24o: Hia failure I believe to ba the psychological theory of value, and the primary oauae of failure hls spaoialiat outlook. Bralcu te razprave se bo ta vzrok zdel verjetno precej nenavaden, saj je prav širina zanimanja ena izmed Richardsovih najbolj nespornih, čeprav pogo¬ sto zelo dvoumnih kvalitet. Mnogi avtorji namreč menijo, da bi bil Richardsov končni kritični dcse&ek lahko veliko večji, če bi se omejil na eno področje. Vendar Bethell meni, da Richardau manjka predvsem flžolozofij^ in da je prav Richardsovo 313 nezanimanje za filozofija usodno za njegova osrednjo teorijo. Pri tem velja še pripomniti, da se "ozka specializacija" na sploh, kaže Bethellu kat vir vsega slabega. 16 Ibid., str. 246: any attempt to set up a thaory of value divorced from metaphysical considarations must be put aside as vain endeavour. 17 Ibid., str.25o. 18 Primerjaj kritike H. Reada, T.S. Eliota, in M. Belgiona. 19 John Gould Fletcher, PRAGTIČAL CRITICISM, A Btudy of Literary Judgment, by I.A. Richarda THE CRITERION 9 (1929), str. 162-4. 20 THE YEARS WORK IN ENGLISH STUDIES (X, 1929), str.27. 21 M.C. D'Arcy, MENCIUS ON THE MINO. By I.A. Richarde. THE CRITERION, XII (1933), str. 278-82. 22 William Empson, THE PHILOSOPHV OF RHETORIC „ By I.A. Richarda. THE CRITERION 17 (1937), str. 123-9. 23 Ibid., str. 125. 24 Ifor Evans, THE USE OF PQETRY AND THE USE OF CRITICISM by T.S. Eliot. YEAR'S W0RK IN ENGLISH STUDIES XIV (1933), str. 27, 25 Primerjaj: T.S, Eliot, THE USE OF POETRY AND THE USE OF CRITICISM, str. 82: Sir. Read is one of a few contemporaries, like Mr. Richarda, with whom I almost never feel quite hapj5y in disagreeing. 26 Primerjaj: ibid., str. 17: 314 Mr. I.A. Richarde, who ought to knoiv, if anyone does, teliš us that "both a passionate knowledge of postry and a capacity for diapassicnate psychological anaiysis" are requirad» T.S. Elit tudi ša veliko pozneje kaže enako spošt¬ ljiv odnos do Rlchardsovega dala v svojem poz¬ ne j lem kritičnem članku "The Frontiars of Criti- £ cism", tpf. T.S. Eliot, ON P0ETRY AND POETS, str. 1o3j Richarda'a PR1NCIPLES OF LITERARY CRITICISM was publishad in 1925. A grBat deal has happaned in litarary crlticism aince this influsntial book came out. 27 T.8. Eliot, THE USE OF P0ETRY AND THE USE OF CRITICISM, str. 18. 28 Primerjaj, ibid., str. 123-142. Tu T.S. Eliot zavrača predvsem Richardaovo teorit iz SCIENCE AND POETRY o "odrešilni" vrednosti poezije za "osamljenega" človeka v "sovražnem" 8vb tu "nepojasnjenih" dejstev, in pride do sklepa, Se¬ da bi moramo izogibati ne le stališč, ki poeziji pripisujejo preveliko vlogo, marveč tudi tistih, ki ji pripisujejo premajhno. 29 Ibid,, str. 123. 30 T.S. Eliot, SELEC TED PROSE, str. 243. 31 T.S.Eliot, Literature, Science and Dogma. THE DIAL 82 (1927), str. 239. 32 T.S. Eliot, THE USE OF P0ETRY AND THE USE OF CRITICISM, str. 7. 316 33 Eliotov najbolj slavni esaj "Tradition and Individual Talent" je izšel že v njegovi prvi zbirki kritik THE SACRED WOOD lata 1920, in za mnoge kritika je to poglavitno Eliotovo delo, še zlasti ker meni¬ jo, da bi prav njegovo stališče o velikem pomenu tradicije lahko rabilo kot skupni imenoevlsc vseh Eliotovih kritičnih prizadevanj. Primerjaj tudi T.8. Eliot, NOTES T0WAR0S THE DEFINITION 0F CULTURE. 34 T.S. Eliot, "Tradition and Individual Talent", str. 715- citirano po zbirki THE 0REAT CRITIC6: No poet, no artist of any art, hae his complete meaning alone. His significance, his appreciation is the appreciatLon of his relation to the dead poets and artist. You|sannot value him alone; you must set him for contrast and comparison among the dead. I mean this ae a principle of aesthetic, not merely historical criticism, 35 Primerjaj nas opis, kateo jB bil zastavljen poskus v PRAČTIČAL CRITICISM, str. 65 in naslednje in 92. 36 T.S. Eliot, Literaturs t , Science and Dogma, THE DIAL 82 (1927), str. 244. 37 T.S, Eliot, "Religion and Literature", str. 721, citirano po zbirki THE GREAT CRITICS. 38 T.S. Eliot, THE USE OF P0ETRY AND THE USE OF CRITICISM, str. 31: "The Poemš asistence is somewhere between the writer and the deader; it has a reality which is not simply the reality of what the writer is trying to "express", or of his experience of writing it, or of the experience of the reader or of the writer as a re~ J er... But 316 a poem is not Just eithsr what th& poet "planned" or what the raadsr conceivee, nor is its "usa” restrictsd wholly to what the author intended or to what it actually does for the raaders« Ibid., str. 34{ The poem has its own eksistence, aparta from us; it vvae there before us and will sndure af- ter U3, 39 T.S. Eliot, "The Musič of Po6try" # SELECTED PROSE, str. 58 m T.S. Eliot, ON POETRV AND POETE, str. 113. 41 Primerjaj, j,±bld. t str. 112-3. 42 Montgomery Bslgion, What is Criticism, THE CRITERIGN 10(1930), str. 118-139. 43 Primerjaj, ibid., str. 121s Ons muat agres with Mr. Rich ards that. what matters about poetry in particular, and about art in general, is not v;hat the artist sees in it, but what it doss to the raader. In str. 123s Far the actual buaineas of ths artist is, with his work of art, to predeče in ics spectators an emotional effect. Sirice the effect muet occur in the spectator, whether it has been produced or not, they alone oan know, I.A. Richarda je odgovoril M. Balgionu v daljši polemiki! "Notes on the practice of Interpretation" THE CRITERION lo (1931), str. 41o-2o, v kateri od 317 trditva do trditve pojasnjuje Salgionovo napačno interpretacijo njegovega dela in predvsem Salgionovo pripisovanje stališč njemu (Ricahrdsu), ki jih sam ni nikoli zagovarjal, ampak se je nasprotno boril proti njim. 45 lbid. f str. 128? If a work of art is brought into existence to produce a spscifically aesthetic affect, it follows that the effect each work should produce is a single one, identicaljfor ali spectstor8a 46 Ibid, str. 132? You cannot fully enjoy art acccrdingjto your own fancy. 47 Ibid., str. 131. 48 Zato tudi naslov njegovega dela? THE HUMAN PARROT. 49 I.A. Richarda. Notes on the Practice of Interpre- tation, THE CRITERION X (1931), 41o-2o. 90 Belgion pravi zanj, da je bil napisan "in a more primitive form". Cf. M. Belgion, THE HUMAN PARROT str. lo2. 51 Ibid., str. 113. 52 Ibid., str. 115. 53 Ibid., str. 116: It follows that the number of thoso who will be equal to enjoying po8try muat evBr be very small. For the grsat majority of us the fullest enjoyment of poetry, which is its appreciation or criticism, must remain beyond our reach. Not only do we 318 lack the inclination and the time to study poetry itaelfs but also wa have neithsr ths intelligence nor tha senaibility whare~ with, on ths ona hand, to rnaster the poBt*s techniqus, and, on tha other, to learn not from\poetry, but from skperience or' living, which pf the amotions of lifa are trivial, which profound and aerious, 54 D.W. Harding, MSNCIUS ON THE MINO, by I.A. Richarde. BCRUTINY I (1932}, str. 184 - 6. 55 Denya W. Harding, Evaluatione Is I. A. Richarda, SCRUTINV I (1933), str, 327-38. 56 Ibid. str. 328. 57 Ibid., str. 328. 58 I.A. Richarda, PRINCIPLES OF LITERARY CRITICI6M, str. 36, 59 Harding takoj na začetku svojega eseja ugotovi, da ja "amateur tone" najprimernejša oznaka, oziroma kot an praviš "label for Richarda* pravailing attituds!, 1 60 I.A. Richarda, OESIGN FOR E8CAPE, str. VIIs World? - ali of it, including tha underdog majority. 51 D.W. Harding, Basic Richarda, SO MUCH NEARER, ESSAYS T0WARD8 A WORLD ENSLISH by I.A. Richarda, OESIGN FOR ESCAPEt W0RL0 EDUCATION THROUOH MOOERN fcEDIA by I.A. Riohards. THE NEW YORK REVIEVK, May 8, 1969. 62 Ibid,, str. 1. 63 Ibid., str. 5. 319 64 F.R. Leavis, Dr. Richard©, Bentham and Colerldge, SCRUTINV m (1935), str. 3B2-4o2. 65 V okvirih določene težnje angleške kritike je to oster očitek, 66 Ibid,, str. 379. 67 William Empson, A Letter, SGRUTINY 4B/(l935), str. 65. 66 F.R. Leavis, Advanced Verbal Education, SCRUTINV VI (1937), 211-7. 69 Primerjajs F.R. Leavis, MASS CIVIEISATION AND MIN0RITY CUL TURE, str. 3. 70 F.R. Leavisi HOW TO TEACH READIN3. A Primer for Ezra Pound, str. 25. F.R. Leavis, MASS CIVILISATION AND MINORITY CULTURE, str. 4, in str. 31: Mr. A. Richarda, whosa opinion is worth more than rast psopla's, saems to authoriss hope. F.R, Leavis, CULTUReJaND ENVIRONMENT, str. 5, kjer povejzma Richardsovo misel o velikem pomenu jezika, 71 F.R. Leavis, What is Wrong with Griticisra, BCRUTINY I (1932), str. 123. 72 Ibid., str. 123. Tudi kar zadava njegovo drugo pohvalo Richardsovega dela v zvezi z Coleridgeom, je F.R.Leavis pozneje zelo spremenil svoje mnenje. Cf., F.R. LBavia, Revaluations XIII: Coleridge in Criticism,SCRUTINY IX (194o), str. 57. 73 F.R. Leavis, MASS CIVILISATION AND MINORITY CUL TURE, str. 4 74 The Editore, A Manifeste, SCRUIINY I (1932), str.2-6. 320 75 H,A. tesan* Tha Central All-Connscting Study, SCRUHNY VI( 1939)s str, 78-8o. 76 Xbid. s str. So. 77 Raymond Williams, GULTU3E AMD SOCIETV, I78o-195o, str. 239. 78 Michael Bbberts, CRITMLE OF POETRV, str. 60i Mr. Richarda' PRIMCIPLE8 OF LITERARV CRITICISM appssrad in 1925, and every subsaqusnt writer on that subject owed, and raust ows , to that work a coRsiderabls debt in irisas or in etimulation. 79 Ibld., str. 9: Ths ofcjact of asathsfcic thoory is fchu© the establiahmant of ajuseful and unambiguoua tarminalogy, 80 Ibid,, str. 26; Litsrary criticism is a study of words, tha effscts of words on the reeder, and the way in which ths writar puts words together. 81 Ibid., str. 60; ... ths psychological basis providad by Mr. Richards must ba acceptad almost without modification until psychology itsalf makaa an advance. 82 Ibid., str. 245; Donna is superior to Lovelaca, bacausB Donos provitiaa us with finer adjuatmsnt then Lovslace, and eriablas us to hansonise a graater ranga of expBriencs.. , When -raind and bpdy ara boto 321 living most intansly thars is nc dlsorder, 83 LeSeh Roberta nikgsr ne obdela podrobneje in jih le našteje-kot pomanjkljivosti Richardsove teorije* Gfa Ibid., str, 6os It (t.j. Riahardsova teorija) does not aufficiently account far the element of ad ven tura „ vicarious s^perience for experience sake in our reading of poetry, and it reguirss some modification if it is to give an adequats account of our apprsciation of "štructura” in long poeme snd of "elegance" in poetry» mušic, mathematLcs, and othar arte, 84 Ibid«,, str, 61» 85 Ibid., ste* 63» 86 Ibid,, str, 29, 87 Ibid„ 9 str«, llo, 68 Ibid,, str, 113, 89 Ros teror Hamilton, POETHV AND CONTEjMPLATION, str .IX. 80 Ibid., str. 5 in 7, 91 Ibid., str«, 58s The quest for a special aesthetic farju 1 tv or emotion is, I think, hopelaas. It is merely ona symptom, among many, of te a intellectes craving to anatamize. 92 Ibid., str, 11. 93 Primerjaj, ibid, str. X; The influence of the PFIMGIPLE8 nas, I teink ben^taartly dus to ifcs assutFbion of selentific authority, and partly to a real virtua, that' of a svetem. The need for a systsm i3 deeply falt nowadays, ! , In stran 16; 322 It has, to the intellsct, an attractive simplicity and coharenoe s but ia this achisved, like the succses of "practical offioient peraons" for whom m ara wamed to have no "undus admiration", through auppression and exclusion? stavku 3 PRINCIPLE8 OF LITERARV CRITICISM, str. 266s The critic is throughout judging of expsrisnces, of stat®® o mind. 111 Primerjaj: I-A. Richarda, PRINGIPLES OF LITERARV CRITECISM, str. 284. 323 Thus aftar ths quaer reshufling af inhibitions and rslsssss which followa ths taking of a doss af alcohalj far example, tha sanss af revelatian is apt to occur with unusual authority, In I.A Richarde, FRAČ TIČAL GRITCCIB*!, str, 340# : As soma of ths phenomena af cpium, nitrous oxide and hashiah dreams show s a single stimulus may giva rise ta a most dafinite impression of rhythm, 112 D.S. James j, 8CEPTICISM AND POSTRV s str. 38. 113 Ibid,, str. 59. 114 Ibid., sto. 74o 115 W.H.N. Hotapf, LANGUAGE S THDUGHT AND COMPREHENSIGN A Čase 6tudy of the Writings af I.A. Richarde, str. 194. 116 I.A, Richarda, FRINGIPLE8 OF LITERARV GRITICISM, sto. 133* Primerjaj našo obravnavo str« 8? in naslednje, 11? John Crowe Ransom, THE NEW GRITICISM^ str. 67, 118 W.K. Wimsatt, THE VER8AL ICON, str. 19-39 119 Ibid,, str. 21. Wimsatt ironično prične svoj esej z motom Eduarda Hanslickas "We might as well sturiv the properties of wine by getting drunk." 120 V angleškem kulturnem prostoru je najbolj znano osebno poročilo o nastajanju takšnih "emocionalnih predmetov " (še posebej skozi spoznavanje literarne tradicije) kritični autobiografski zapis Joanne 324 Field, A LIFE OF ONE*B OWN (1934), ki ga budi razni literarni kritiki pogosto citirajo, 121 W.K. Wimsatt, THE VEHBAL ICON, str. 38, 122 T.C.Pollock, A THEQRY OF MEANING ANALY8ED, str. 2. 123 Primerjaj, lbid„, str. Is It la perhaps not too much to say that no other writsr of this generation has done so much to arouse interast in the basic problema of semantics and literary theory. 124 Thoinl Clark Pollock, THE NATURE OF LITERATURE, Ita, Rslation to Science, Language and Human Expsrience, str, 96s Literature may be defined as the utterance of a series of symbola capable of evoklng in the raind of a readar a controlled exp8rienca. 125 T.C.Pollock, A THEQRY OF MEANING ANALYSED, str. 25. 12S Oba monografiji sta bili objavljeni kot publikacija inštituta Institute of General Semantics, 1942, z naslovom* A THEQRY OF MEANING ANALYSED in s predgovorm A. Korzybskega in M. Kendiga. Toda med¬ tem, ko je Pollookova monografija objavljena vsfi, pomeni Spauldingova monografija le kratek povzetek (lo atrani) 15o strani dolge študije o tem predmetu. 127 Patrick Crutteell, Second Thoughtss I.A, Richarda' RRACTIČAL CRITIGISM, E8SAY3 IN CRITICI8M, January 1959, str* 1. 128 Ibid., str. 9. 129 Primerjaj: TIMES LITERARY 8UPPLEMENT, 26.februar 1970* 325 Of Pc@try snet Meaning. kooking back at the Grltičal Achievement of l.A. Richarda, Ta članek poskuša dati kratek vpogled v Richsrdsov obsežni opus; vendar je napisali zelo pristran¬ sko in površno, V mnogih ocenah spominja na prej obravnavane recen¬ zije revije SGRUTXNY» tako da l.A. Richards mani, da ga je verjetno napisal eden izmed bivših uredni¬ kov te revije. Hkrati js članek napisan tudi kot ocena Richardaovega dela SO MUCH NEARER in Jerome F. Schillerjeve študije l.A. RICHARDS'THEQRY OF LITERATURE. Omenjamo ga le kot zanimivost, ker si¬ cer ni vreden resne kritične obdelave. 130 Allan Rodway in Mark Roberts, PRAČTIČAL CRITICISM in Principle and Practice, E8SAVS IN CRITICISM, januar 196o, str, ls ... l.A. Richards PRAGTIČAL CRITICISM demonstrated the ludicruous results of an English Tripos whlch did not provide the trairiing in "thinking for oneself" about literature that practical criticism tries to give. 131 L.D. Lerner, The New Criticism, esBj objavljen v Simpoziju THE CRAFT OF THE LETTERS IN ENGLAND (John Lehman), str. 148» From his analysis l.A. Richards movaa to a discussion of the ohief difficulties of criticism, which is one of the cleareet and sanest examples of critical writing in existenca. 326 132 Razen diplome iz psihologije ima Hotopf tudi diplomo iz filozofije in zgodovine. Psihologija jezika pa je trenutno njegova glavna spcializaclja. 133 W.H.N. Hotopf 9 LANGUAGE, THOUSHT AND C0MPREHEN6I0N, A ČASE STUDY OF THE WRITINGS OF I.A.RICHARDB f str.6. 134 Primerjaj, ibid., str. 6? Richarda therefore is worth a baok, for the *» sake of his ideas themselvas and by reason of his contribution to the history of ideas. 135 Primerjaj, ibid., str. 219. 13S Ibid., str. 211? More gensrally,failure to recagnise that Richarda"concern was with communication ! rather than literary criticism preventad his critics from appreciating why he so much streesed the difference in interpre¬ ta tions of poem, which affected the way he defined "poems", and why hB so much concentrated on the ePfects of poema on readers. far 13? Hotopf pokaže pri nekaterih kritikih, ki jih v našem prikazu ne obravnavamo. (t,j. J.C. Ransom in A. Tate). 138 Ibid., str. 42? To ragard art as the product and potential cauae of a greatsr variety and complsxity of expariences ordsred with ragard to one another than is the čase with any other type of experience, seemB to me a not implausible' notion. * . S#' 327 139 Primerjaj, ibid,, str, 43; Richarda has macroscopic and microscopis uses of "impulso", and thus uses it to bridge the gap between general classea of needa - tha way we talk when outlining naturalistic theoriaa of valus - and the particular "eKpsriencas’' (a favourite word of his) wa havs in art. 140 Ibid., str. 5o. 141 Primerjaj, ibid., str. lo8, 142 Jarom P. Schiller, I.A. RICHARD6 TKEORV OF L1TCRATURE, str. 169; Hotopf doss not, howsver, develop Richarda # thsory of litsrature in the course of hia diacusaion. 143 Ibid., str. 141* And most frustrating of ali« he aeems to accept an instrumental juatification of theory, according to ivhich theory beat ssrvss its function by multiplying confusion to such a dBgree that the reader is forced to puzzla them out for himself. 144 Ibid., str. 53; Unfortunatelly, th8 conception is never flilly developed by Richarda in any single plače but must be gathered from hints scattBred throughout his writings. 145 Ibid., str. 76; It might be argusd that Buch an approach constitutes a rswriting of Richarde"visu/s, and not an interpretation of thamf I suggest rather, that it is a necessary step to remova the obsourities of the later writings. 32a 146 Schiller pogosto uporablja frazo: I think (fael) that Richarda... To supprot my reading I might cita,,. ali str. 46: No part of the theory of literatura sketched above iB explicitly developad in GOLERIDGE ON IMAGINATION but ths book is repleta with hints of it, 14? Ibid., str. 126. 148 Ibid M afer. 120: This time the main culprit is the "impube fcheory of values." 149 Podobna interpretacije Richardsove literarna teorija so nakazali že drugi avtorji pred Schillerjem, tako na primer Morris Weitz v svojem delu PHILQSOPHY OF THE ARTB pravi o PRINCIPUES OF LITERARV CRITICISM in SCIENCE AND P0ETRY: The appreciation of poetry, than, is rBading well, which is understanding the total poem, what it i Sf> comprshending the working out of ali its conatituenta. Podoben koncept srečamo tudi pri R.Q. Collingvvoodu, primerjaj IV. Poglavje, str. 158 našega prikaza reakcij na Richardaovo literarno estetika. 150 Jeram P. Schiller, I.A. RICHARDB'THE0RY OF LITE¬ RATURE, st. 44-45. 151 Ibid., str. 112. 152 Schiller konča svojo oceno takole: 329 Here I can do nothing more than point out that Richeurds epuiv^cates on this mat ter, and add tha t my intarprstation tranaforma a thsory seriously hamperad by ite limited scaps lnto one which illuminates ali sorta of literatura, 153 S, Alaxander, BEAtiTV AND OTtER FORMS OF VALUE, str, 43? In affirming ths existence of this (aesthetic) sentiment, I regret to find mysslf at variance with Mr, Ivor Richarda, with whom I should for my own sake wish tc agree. 154 Ibid., str, 5o, 155 R.G. Collingwood, THE PRINCIPLES OF ART, str, SL. 156 Ibid., atr. 317: The aesthetic activity is -dne activity of speaking, Speech is speech only so far as it la both spoken and heard. In str, 321: Every performer is co-author of thB work he performa. 157 Ibid., str. 336: Art is the community # s medicine for the worst decease of mind, ths corruption of consoiousness. 158 Vzrok za to vidimo vsaj deloma tudi v tšra, da Collingwaod opisuje zanirranje bralca za prozo in ne za poezijo, Cf. ibid., str. 82 in naslednje. 150 Primerjaj, ibid., str. 337: The aesthetic antivity Is an activity of thought in the farm of conociousness, conver- ting into imagination an eaperience which, apart from being so convertsd, is sensuous. 330 This aotivity is a corporate activity belonging not to any one human being but to a community» ISo Tudi pri O^Neillu srsčamo izraze "impulae 1 ’, " stimuli", "intsrests”, "equilibrium", "fulneas of Ufe" in "mirtd'3 growth" ter "attitude", Cf. 0'Neill, THE RELAHON OF ART TO LIFE. str. .39,-90. 161 Ibid,, štrv-54r The grsatest pleaaure m gst from worke of art is due to the eatisfaction of the craving of the human mind for order* harmony and rhythm in mental aotivlty - for organised and conplete experiencea againat the euar present background of oonfliot and confualon. 162 Ibid. 5 str. ?o. 163 Ibid. 8 str, 69. 164 E.F, Carritt* AN INTRODUCTION TO AESTHETICS, str. 19 165 Primerjaj s dodatek o Koljsvidevi razlagi I.A. Richardevoega dela. A 331 V. POGLAVJE 1 2 3 4 Williara Ernpson, THE ŠTRUCTURE OF GOMPLEK WORDS, naslovna stran. Primerjaj! I.A. Richarda, PRINCIPLES OF LITERARY CRITIGISM; str. 291 j much of bsst pcetry Is necesaary amfaiguous in SCIENCE ANO PGETRV (743) v THE OREAT CRITICSs Mast words ara ambiguous as regards their plain senss,sspacially in poatry, We can taks thsm as m please in a variaty of asnaea, Primerjaj, I.A. Richarde, PRAGTIČAL CRITICISM, str. 277s Wb speak of the poam'e beauty inatsad of entering upon elaborate and speculative analyees of its effacts upon ua, (We may, perhaps, be truating that our more intelllgent and informsd readsrs will decoda and axpand our shorthand, but in fact fsw of them will do so), William Empeon, SEVEN TYPES OF AMBIGUITY, str. 2. Vsi citati v prikazu bodo navedeni po ameriški izdaji Meridian Booka, In.c, New York, četrti ponatis iz leta 1960. 332 5 V predgovoru k novi izdaji SEVEN TYPES QF AMBI3UITY lata 1947, Empeon sku^a odgovoriti na vprašanjes "and is ali gaod poetry supposad to ba ambiguouaf 1 ' s subjektivnim vendar povsem jasnim odgovorom; "I think it is..." Cf.Ibid., str. XVII. 6 libid., str. 242; But X am not quits sure that tli is is a n complete example of the aeventh typje» O 7 Ta vrste je poskusil rekonstruirati S.E. Hyman v svajam delu 1TE ARMED VISION, str. 239~4o. Vendar se nam zdi bolj primerno, da jih povzamemo iz sezna¬ ma vsebine, ki ga js Errpson sam dodal drugi izdaji; prva izdaja SEVEN TYPE6 OF AM0IGUITY namreč ni ime¬ la niti takega seznama vsebina. Ibid., str, V in VI; First|type ambiguitiss arise when a detail ia effective in ssvaral ways at onoa, a,g. by oomparison with saveral points of liksness, antithsses with saveral points of differencs, "comparative" adjsctivas, subdued mataphors, and extra maanings suggeeted by rhythm, The second-typ8 ambiguitiea two or more alternative msanings ara fully resolvad into one, The candition for third-type ambiguity is that two apparently unconnected meanings are given aimultaneously. In tOjh fourth-type the alternative meanings 333 oombina to make clear a complicated stata of mind in ths author. The fifth type is a fortunate confusion, as when ths author is discovering his idea in ths act of writing or not holding it ali in mind at once, In ths sisth typs what is said is contradictory or irralsvant and ths readar is forcsd to invsnt interpretations. The seventh typs is that of full contradiction, marking a division in ths author 'e mind. Freud invoked. 8 Ibidi S str« S?, 9 v ZDA .je to metodo najbolj uspešno porabil R«P. yi Blackur. 10 Primerjaj John Crowe Ranaom, THE NE® CRITICISM, str. lo2; tu Ransom takole opiše SEVEN TVPES OF AMBIGUITY:.«. it ia ths most imaginative account of readings ever printeri, and Empsun ths closast and most reeourceful reader that pcetry has yet publicly had. 11 Primerjaj na primer; S.E. Hyman„ THE ARMED VISION, str. 261-2; In a large sense, ali his (EmpSon's) writing has been specifically inspired by Richarda, in that it is the application of RichardB' theoriea about the nature of meaning and poetic interpretation, and the key concepts of Empaon^s two books, "ambiguity" and "pastoral", are both implicit in THE MEANING OF MEANING 334 Tu bi valjalo tudi pripomniti, da kljub valiki zanimivosti problema odnosa msd I,A. Richardeom in W, Empsonom, doslej še nihče ni nadrobno ana¬ liziral z vseh aspektov tega odnosa, 12 S.E, Hyman doda tudi izhajanje iz principa kontinui¬ tete, ki povezuje oba avtorja, prezre pa veliko bolj pomembno skupno zanimanje, namreč njuno osrednje zanimanje za delovanje jezika, ki bistveno oblikuje njun odnos do vsehjlaroblemov literarne tari tike, 13 Primerjaj stran 65 te obravnave, 14 Primerjaj, W. Empson, SEVEN TVPES OF AMBISUTTY, str-, vin. 15 Ibid., str, 13 16 Primerjaj, ibid,, str. 21; People suspect analysis, often rightly, as the refuge of the emotionally sterile, but that is only to 3ay that analysie is often done bsdly, 17 Primerjaj, ibid,, str. S7s But howsvsr wise the view my be that poetry cannot safely be analysed, it sesms to me to remain ignoble; and in so-far as psople are sure that tbeir pleasuree wlll not bsar thinking about, X am surprised that they have the patience not to submit them to so easy a destruction, 18 Primerjaj, ibid,, str. 266-7, kjer Empeon med drugim pravi tudi; 335 ... English language needs nursing by the analyst very b|'dly indeed. 19 Primerjaj, ibid., str. 278-9, 20 Primerjaj, ibid*, str. 2Qo: so far as a critic has mads himsslf dispassio- nate about it (poetry), so far as ha has rspressad sympathy in favour of curioaity, he has made himsslf incapable of examining it. In str. 281s unless you are enjoying ths poetry you cannot create it, as poetry, in your mind. Ob tej priliki bo zanimivo, če povemo, da Empson ta¬ koj na začetku svojega dela pravi, da bo izbiral pesmi, ki jih občuduje. Cf., ibid., str. 10* I shall almost always take poems that I admire, and write with pleasure about them. 21 Primerjaj, ibid,, str. 280* But, so far as poetry can bs regardsd alto- gether di8passionately, so far as it is an extemal object for examination, it is daad poetry and not worth examining. 22 Ibid., str. 284. 23 Ibid., str, 28o„ 24 Ibid., str. 17. Čeprav js iz konteksta povsem Ja¬ sno, da gre tu za Richardaovo psihološko vrednost, Empson vendar pri tem ne navaja Riohardsovega imena. 26 Ibid., str. XI. 26 Ibid., str. XII. 27 Empson na več mestih uporablja izraz "consiciouaness" tako na primer na straneh 117 in 151* 336 the two msanings of which the reader is forced to be awars... but they are not in the main focus of consciousness because of the stress of the situation absorbs them... 23 Primerjaj, ibid., str. 11. 29 Primerjej, ibid,, str, 277i In both casee one can partly get aver thia by saying it is less the Meaning that matters than n what it means to you„" 30 Empson pogosto uporablja za bralca nasleonjo izraze« Cf, str, 28s What is important about such devices ie tnat they laavs it to the reader vaguely to inv a nt something and leave it at the back of his mind, str. 30s ... he (the reader) will invent a varisty of reasons and order themjLn his own mind 0 .. Str. 36; Rhythm allows one to oombine a variety of statements in one order,., Str. 199; so that ths reader is forced to invent statements of his own and they are liable to conflict with one another. 31 Primerjaj, ibid., str. 3o» 34, 36 in 46; The forma take its effect by concentrating on these words and slowly bullding up our interest in them. 337 32 Ibid.j str, 74. 33 Kmalu po SEVEN TVPES OF AMBIGUITT, to jo leta 1936, je Empson izdal ša delo SOME VERSIONS OF PASTORAL, v katerem Je pod okriljem osrednje kategorije paBtoral zbral več svojih analiz angleških lite¬ rarnih del. Med njimi je posebno znana psihoanalitič¬ na freudovska interpretacija ALIČE IN WONDERLAND. Ker te kritike presegajo okvir našega zanimanje, jih tu ne bomo obravnavali. 34 Ta Empsonov esej je prvič izšel že v THE CRITERIONli XV (1936), str. 183-99, 35 V/illiam Emson, THE STRUCTURE OF COMPLEX iVORDS, str, 1-2. 36 Ihid., str. 6» 37 Podrobno genezo in implikacije Empsonovega tolmačenja Richardsove teorija čustvene rabe jezika ja podal v svojem delu LANGUAGE, THOUGHT AND COMPREHENBION W.H.N. Hotopf, v poglavju, ki nosi ironični naslov: "An Empson-£ya View", str. 169-176, Tu Hotopf takols opiše način Empsonovega pisanjas Empson's criticisms are continuously tempered by generous acknowladgmenta of Richarda*in- fluencss and ha recognizes that ha may have misun- derstood Richarda or that Richarda may not have meant what he said, so that it was only the way he put things that may have bsen misleading. Cf., ibid., str. 17o. 38 W. Enpson, The Štructure of Complsx Words . str.426: podobno "razlago" srečamo tudi pri nakterih drugih Richardsovih kritikih, 338 39 Ibid, str. 423 . 40 Primerjajj W.H,N. Hotopf, LANGUAGE KHOUBHT AND CGM- PREHENSION, str. 173. 41 James Smith, SEVEN TVPES OF AMBI$UITY. By William Empson. The CRITERION X (1931), atr.738-42. 42 Primerjaj, ibid., str.74os He (Empson) does not, for example, aeem always clear about the natura of his scale, what it is suppossd to measure... But it is, I think, a pity that scale3 for tv/o purposea, for the apprai^ent of drama and for the A appraidfnent of poetry, should be lumped together and prssantsd as one. 43 Ibid., str. 74o-lj ; The first business of the študent of drama, in so far aa he is concerned v/ith amhiquity, is I imagine, historical« he records that men are consciously or unconsciously hypocri- tical, to such or auch dagree. The študent of poetry, on the other hand, has as his first business the passlng of a judgment of value. 44 Ibid., str. 741. 45 William Empson, SEVEN TYPES OF AMBIQUITY, str. XIII. 46 Ibid., str. XIV. 47 Michael Roberts, SOME VER8I0NB OF PASTORAL. By William Empson. THE CRITERION XV (1936), str. 345. 48 Primerjaj, ibid., str. 345« Naither in his presant book, howsv8r, nor in his SEVEN TYPES OF AMBIQUITY does Mr. Empson attsmpt to define or limit the word 339 "poetry" to tha conception parodied in this way* He is oohtent to demonatrste one mathod by ivhich our appreoiatich of some kinds of poetry rnay be enhanced, and he deliberately ignores tha sffects of rhythm and verbal mušic, and tha apparemtly "supernatural” power of aome iinagss, 49 Lasoslles.Ab& rcrombie, SEVEN TYPES OF AMBlgUITY, by William Empson, YEAR'S WORK IN ENBLISH STUDIE6 X (193 o), atr. 14-15. 50 Ibid., str, 15, 51 R.M,Wilson, THE STRUGTURE OF COMPLEX WORDS, by William Empson, YEAR'E WQRK IN ENSLISH 8TUDIES, XXXII (1951), atr, 34. 52 Ibid«, atr. 34, 53 SCRUTINV ob izidu SEVEN TYPES OF AMBIQUITY še ni izhajala. Toda že v prvi številki SCRUTINV F.R. Laavis v svoji oceni Max Eastmanavega dela T>€ LITERARY MIND globoko obsoja "Bramotno zariemarJa¬ nje”, ki ga je bilo deležno EmpSonovo dalo SEVEN TYPES OF AM8IgUITY ob svojem prvem izidu; Reviewers who nerved themselves to tackle the book (it was shamefully Bogleotad) commonly paid tribute to the author^a remarkable intelligence, but contrived to suggeet that it was employed, at the best, in an erdous and intereating, but gratui- tuous form of axercise which had little bsaring upon "appreciation". Gf. SCRUTINY I (1932), str. 2o. 34o 54 M.C. Bradbrook, The Critioism of VViliam Empaon, SGRUTINV II (1933)j str, 253-257, 55 Primerjaj, ibid., str, 254g To a question of analyais and elucidation Mr. Empaon will be ali alive, but there is little attempted in his book to svaluate the experiartce analyasd and presen tod, 56 Ibld. y str. 254, 57 Ibid., str. 257. 58 R«GiCax Ambicpity Revissd. SEVEN TYPE8 OF AiABI- glilTV by W»Empaon, SGRUHNY, XV (1948), str. 148-162. 59 "Multipla dafinition” ja metoda za katero se je zavzemal I,A.Richarda in proti kateri se je stalno borila revija SCRUTINY, ki je bila za "pravilni pomen". Od tod izraz "One Right Maaning SupersfcL- tion". Oba koncepta sta predmet pogostih kritičnih sporov, Z omenjenim očitkom Empsonu R.3.Cbx uvrsti Empsona med nasprotnike revije SCRUTINV, oziroma skupaj z I.A.Richardsom. Primerjaj ocene revije SCRUTINV o Richardsovih delih, 60 Ibid., str. 151. 61 H.A.Mason, W. Empaon*s Crlticism. SOME VERSIONS OF PASTORAL by W,Empaon, SRUTINY IV (1936), str.431. 62 L.D.Lerner, "The New CriticlSm", citirano po zbirki John Lehman, THE CRAFT OF LETTERS IN ENGLAND, str. 148} His (Empaon*s) question is lesa often what is this poemdoing and is it good? than How is it doing it ? 341 63 Primerjaj 9 T.B.Eliot, ON PQETRY AND P0ET8, atr.113? Ko Eliot Kritizira takoimenovano "lemnnapueszar achool of criiiicism” jo opiše takole; The method is to take a well-iE NOVEL (1947}, str, 22s Mrs, Leavis commands our aaaant whsn 8ha writss 1; the essential technique in an art that works by using words,,.,," 30 GJ.D.Leavis, FICTION AND TRE FEADING PUBLIC, str. 43? Why do you tbink that ycur books ere able to rival in popularity the ordinary best- ssllsr 1 The fact that they read X's novsls and not Y's that X's novele are doing this and not that, is more reliable evidencaj to aek X in detail what he thinke he ia doing when 303 ha writes his novels is a more fruitful undertaking. Podobna stališča zagovarja mimogrede tudi Georga Orwell v svojih esejih DECLINE OP ENGLISH MURDER AND OTHER ESSAYS, ko piša o raznih bestsellerjih; str. 154: The fact that the people want them is symptomatically important. 34 Angleški kritiki štejsJ 0 FICTION AND THE READING PUBLIC za najboljše delo na svojem področju. Zato je bila ta študija, edina izmed v tem poglavju obravnavanih del, leta 1965 ponatisnjena. 35 Primerjaj, ibid., str, 27o: If there is to be any hops, it must lis in Oonscious and direct effort. Ali that oan be done, it must be realiaed, must take the form of resietanca by an arraed and oonscious minority. In str, 273: The minority would look to such activities as these to register and sum up progress, to asaist in creating awareness, and to provide organization. 36 Primerjaj, ibid., str. 35* . the critioal minority to whose sole charge modem literature has now fallen is isolatsd, disovvned by the general public and threatened with extinotion. In str, 2olj 304 Wa raay well ses the returri to the primitive circulation of msnuacripta among a aalect company. 37 Primer ja j, F.E.Leavie, SCRUTINY s A Retrospact, SCRUTINY XX (1963), atr. 2i In the immediata background, than, was FICTION AND THE READING PUBLIC with its documentation and analysas of the develapments that had left our cultura in tha plight that e diaqultsd and challenged us, 38 Ifor Evans, FICTION AND THE READING PUBLIC, by Q.D.Leavis. YEAR*B W0RK IN ENGLISH STUDIES XIII (1932), atr. 21-22. 39 Ibid., str. 22s Her work is dominated by an aggressiva asaativanss3 that would make it eaay to condemn ..... In fact Mrs. Leavis exBrcises an almGst parsonal dictatorship over what is meritorious, but thia need not prelude one from admiring much in her work that is both ingenious and constructive, 40 Primerjaj, ibid., ati’. 22t Furth8r» her critarion of exellance ia attained aolely from the standarde of a small group of writera . Poaaibly ahe is not adequately aware of the content of popular literature in the eighteenth and nineteenth centurias, and throughout, her own narrow standarda affact her conclusions. 3G5 41 Ibid,, etr. 22. 42 T.S.Eliot* A Commantary, THE CRITEHION XI (1932), Str. 676-683, 43 Primerjaj, ibid,, str. 676s Her text may be taken as the two paasages frcm Mr. Richarda* s PRINCIPLES OF LITERARY CRITICISM, which she quotes . 44 Ibid., str. 676. 45 Ibid., str, 63o: For, as the first of its kind, its businees is ta stimulate morB compreheneive inveati- gations than thia book can pretand to make. 46 Tak vtis namreč nujno dobi bralec FICTION ANO THE READING PUBLIC. Ibid., etr. 677* I fear that to many cultivated readere shB may give merely the imprassion that the tievelopment af modem society has inevitably brought about a deterioration of litarary values. 47 Pri tem misli T.8.Eliot na Leavisino "conacioua rainority", primerjaj, ibid., str. 677* an Šiite whioh ia only recognized by iteelf is in a bad way,.... 48 Ibid., str. 683* What is required for the production of great art eeems to be any one of many poesible 36G situatlona in «/hich ths ingredients are liberty 9 individuality and community, 49 Primerjajs Georga H. Ford, DICKENS AND HIS RSADERS, Princaton, 1955, 50 Primerjaji Frank Whitshead, The Attitudea of Grammar Sohool Pupils towarda aoms Novele Com- monly Read in School. TKE BRITISH JOURNAL OF EDUCATION j junij 1956, str. 3.o4-lll, 367 X, POBLAVJE 1 Primerjaj -i I.A.Richarda, PRIMC1PLE8 OF LITERABY CRITICISM, str, 191s For successful communication a number of impulses with their affecfcivs stimuli must ba common to the Communicator s s and furthsr 5 the general «ys in which impulses modify □ne anothsr must be shared. William Empsort* BEVEM TYPE8 OF AMBIEjUITY # str. 72s ...,. poetry that being an essentially 8uggestive act it can only take sffact if the impulses (and to aome sxtant the experlences) are alraady there to be called forth. R.S. Collingvvoodj THE PRINCIPLES OF ART, 8tr,251s The possibility of such an undsrstanding dspends on the hearsr*a ability ..... in whose mind thera are imprassions correspon- ding to tha idsa thsy are ment to convey. 2 Primerjaj? L.Bloomfiald, LANGUABE, str, 151-2: The second v;ay in vvhich msanings show instabillty, is the presence of supplemen- tary valuee which m call connotations. The 366 meanlng of s form for any ona speaker is nothing mora than a result of the situa- tians in which he has hsard this form ..... The most important connotations arise from the social standing of the spsakars who uss a form. 3 Primerjaj: Peter L. Berger in Thomas Luchman, THE SOCIAL CONSTRUGHON OF REALITY (1967) 4 str. 36? In this mannar language marke the coordinates of my lifa in Bocisty and fille that li.fa with meanirigful objects, str*. 51 s Language, v;hich may be defined hsre as a syatem of vocal signa, is the most important aign aystem of human eociety ..... The common objsctiv/atioris of everyday life are maint- ained primarily by linguistic aignification. Everyday life is, above ali, life with and by mesna of language I ehara v/ith my fellovvman. Str. 153: This cryatallization le concurrent with the intemalization of language, Indead for raaaona evident from the foregolng observa- tions on language, language constitutas both the most important content and tha most important instrument of socialization. 369 DODATEK 1 Ivo Vidan, Pozitivistička estetika I.A.Richarda©. POGLEDI s 1962/53, št.2., atr. 821-9. 2 Ibid., str. 823. 3 Nikola Koljevid, ‘'Kritiška načela I.A.Ričardea", NAČELA KNJIŽEVNE KRITIKE, str. 5-22, 4 Ibid., str. 2o. 5 Kaljevid ga imenuje "palaženjs od podatka' 1 ', cf. O Kaljevid utemeljuje interpretacija Richardsovoga dela na koncu svojega predgovora? 3?0 Drugim rečirna, osnovna vrednost Ričardsova misli neposredno zaviai od naš® konkretna interpretacije onih problema tla ko ja ta miaao baoa opita svetla* omogočava nam, da jasno sagledanso njihove obrise. Cf 9j , ibid sf str«, 22, 9 Primerjaj 9 lbid„, str, ?, 10 Tu moramo povedati, da Koljevid v razlagi ne posveti pozornosti Richardsovi različni rabi besede "impulse"} "zadovoljitev*' se nanaša na ta pojem v najbolj splošni in neopredeljeni rabi, 11 Primerjaj, ibid., str, 7 in TEORIJSKI OSNOVI NOVE KRITIKE, str, 51-S2, 12 Nikola Koljevid, TEORIJSKI OSNOVI NOVE KRITIKE, str, 53, 13 Tu bi radi opozorili posebej, da js Vidanova primerjava implicirana le v pojasnilu v oklepaju, Cf,, Ivo Vidan, Pozitivistička estetika I.A, Richardaa, POGLEDI, str. 823s Pozitivno djelovanjs poezija (i svake druge umjetnosti) ne sastoji se u saopčavanju ideja, nego u razvijanju, profinjanju psihičkih sposobnosti oovjeka posebnos uajctnoati 1 dsjatljivosti (dakle, u suštini, u "očovječivanju čovjekovih cula"). 371 BIBLIOGRAFIJA Abeli, Waltar, THE COLLECTIVE DREAM IN ART. A Psycho- Historical Theory of Culture Besed on Relations betwsen Arts. Psychology, and the Social Sciences. Hanvard Univeraity Press, Cambridge. 19S7. Abercrombie, Lascelles, AN ESSAY TOWARDS A THEORY OF OF ART, Martin Secker, London, 1922. THE IOEA OF GREAT POETRY, Secker G Warburg, London, 1924. A PLEA FOR THE LIBERTY OF INTERPRETATION, Annual Shakespeare Lecture. Proceedings 372 of the Britiah Academy, XVI (l93o), H. Milford. P0ETRYj ITS MUSIČ ANO MEANING, Oxford University Press* Oxford, 1933. PRINCIPLES OF LITERARY CRIHCISM, Victar Gollanz, London, 1932. Adl8r, Mortimsr, H0W TO READ A BOOK, Janolds, London, 194o. Alexander, Samuel, BEAUTY & OTHER FORMS OF VALUE, Macmillan & Co., London, 1933. Allen, Walter, READING A NOVEL, Phoenlx House, London, 1949. D Altičk, RichardD., THE ENGLISH COMMON READER, A Social History of the Masa Reeding Public 18oo-19oo, University of Chicago Press, Chicago 1957. Arnold, Matthow, CULTURE AND ANARCHY, An Essay in Po¬ li tičal and Social Criticiam, Macmillan & Co., London, 1938. "The Study of Poetry", predgovor k THE ENGLISH POETB 373 THE GREAT CRITICB, 624-617, Cf. Parka, Winfield, Belgion, Montgomery, THE HUMAN PARROT AND OTHER ESSAYS, Oxford University Press, Humhrey Milford, London, 1931. Berger, Pater L,, in Thomas Luckman, THE SOCIAL CONSTRUC- TION OF REALITY. Everything that pasaes for knowledge in sociBty, Allen Lane the Penguin Press, London, 1967. Bloomfiald, Leanard, LANGUAGE. Henry Holt & Co, New York, 1933, Bodkin, Maud, ARGHETYPAL PATTERNS IN POETRY. Psycholo- gical Studies of Imagination, Oxford UnivBrsity Press, Humphrey Milford, London, 1934, Carritt, E.F., AN INTRODUCTION TO AESTHETICS. Hutchin- son's University Library, London, 1949. Cecil, Lord David, READING AS ONE OF THE FINE ARTS. At the Clarsndon Press, Gxford, 1949. Coleridga, Samuel, Taylor, SELECTED P0ETRY AND PROSE. flinehart & Co, New York, 1956, 374 Coliingwoad R.G., THE PRINCIPLES OF ART. Oxford University Press, Naw York, 1968. Collins, A.S., AUTH0R8HIP IN THE DAYS OF JOHNSON. Bsing a Study of ths Relations betwaen Author, Patron, Publisher and ths Public, 1726-1780. R. Holden & Co., London, 1927. THE PROFESSION OF LETTERS. A Study of the Relation of Author to Patron, Publisher and Public, 178o-1832, G, Rdutledge & Sons, London, 1928. Comfort, Alex, THE NOVEL AND OUR TIME. Phoenix, London, 1948. Cruse, Amy, THE SHAPING OF ENGLISH LITERATURE« and the Rsader'8 Shara in the Development of ita Form. George G. Herrap & Co., London, 1927. THE VICTORIANS ANO THEIR B00K8. George Allen & Unwin, London, 1935. Daiches, David, LITERATURE AND 60CIETY? Victor Gollanz, London, 1938. POETRY AND THE MODERN W0RLD, University of Chicago Press, Chicago, 194o. 375 Dark, Sidnay, THE NEW READING PUBLIC» G. Allen & Unwin, London, 1922, Dawey, Johjn, ART AS EXPERIENC£, Milton, Baloh & Co, New York, 1934. STUDIES IN LOGICAL THE0RY. University of Chicago Press, Chicago, 19o3. Drinkwatsr, John, THE POET AND COMMUNICATION. Watta & Co, London, 1923. Eliot, T.S., ON PQETRY AND POETS, Faber and Fabar, London 1957, "Religion and Literatura", E8BAYS C ANCIENT AND MODERN. THE GREAT BRITICB, cf. Parke, Winfield, BACRED W00D, Methuen & Co, London, 1957 SELECTED PR08E. Penguin Booka, London, 1953. THE USE OF POETRY AND THE USE OF CRITI- CISM. Fabar & Faber, London, 1933. Empson, William, SEVEN TYPES OF AMBIBUITY. Chatto & Wlndus, London, 193o 376 SOME VERSI0N8 OF PASTORAL. Chatto & Windua, London, 1935» THE STRUCTURE OF COMPLEX HOROS. Chatto G Windue, London, 1951. Field t Joanna, A LIFE OF ONE'8 OWN. PBnguin Book in Association with Chatto & Windua, London, 1952. Ford, Georga H., DICKENS AND KES READERS. Princeton Univareity Press, Princeton, 1955, Forstar, E.M., A8PECT8 OF THE NOVEL. Harcourt, Brača & Co., Nsw York, 1963. Gerould, G.H., HOW TO READ FICTION. Princeton, London, 1937. Gray, William, 8. in Monroe, Ruth, THE READING INTERESTS AND HASITB OF ADULTS. The Macmillan Co, New York, 1929. Hamilton, G. Roatarvor, P0ETRY AND CONTEMPLATION. A new preface to poetics. At ths University PraBs, Cambridge, 1937. Hartley, Helene, Willey, TESTO OF THE INTERPRETATIVE READING OF P0ETRY FOR TEACHERS OF ENGLI8H. Teachera Collegs, Columbia Univereity, New York, 193o. 377 Hewatt, R, P., READING AND RE6P0NSE. Georga G. Harrap & Go 9 London, 1960. Hoggarth, Richard, THE USES OF LITERARY. Aspacta of the working~cla3s life with special refsrence to publicationB and enter- tainments. Chatto and Windus, London, 1957. Hotopf, W.H.N., LANGUAGE, THOUGHT AND GOMPREHENBION» A Gase Study of the Writings of I.A. Richarda, Indiana University Preša, Bloomington, 1965. Hyman, 8tanley, Edgar, THE ARMED VISION. A atudy in the methods of modem literary criticiam. Vintage Sooks, Nsw York, 1955, i James, D,G., SCEPTIGISM AND P0ETRY. An Essay on the Poetic Imagination. George Allen & Unwin, London, 1937 Koljevid, Nikola, TEORIJSKI OSNOVI NOVE KRITIKE. Pro¬ sveta, Beograd, 1967 Leavia, Frank Raymond, CULTURE AND ENVIRGNMENT. Chatto and Windus, London, 1933. 0ETERMINATI0N8. Chatto & Windus, London, 1934. 278 HOW TO TEACH READING, A Primer for Ezra Pound, Bordon Frazer, Tha Minority Press s Cambridge, 1932, MASS CIVILISATION AND MINORITY CULTURE, The Minority Press, Cambridge, 193o» Leavis, GuenfcLn D,, FICTION AND THE READIN8 PUBLIC. Chatto & Windus, London, 1932, Lee, Vemon (psevdonim za Violet Paget), THE BEAUTIrUL. Cambridge tha Univers±ty Press, 1913, HANDLINB OF W0RDS, John Lane, The Weskend Library, London, 1927•> Lehman, John, THE CRAFT OF LETTERS IN ENBLAND. A b'ympo- sium. Tha Cresast Prs38, London, 195S. Lever, Katharine, THE NOVEL AND THE PEADER. Mathuen Co, London, 1961. Lewis, Glive Staples, THE ALLES0RY OF LOVE: A STUDY IN MEDIEVAL TRADITION, At tha Clarandon Press, Oxford, 1937. AN EXPERIMENT IN CRITICISM, At tha University Press. Cambridge, 1961. 379 OBER DAS LESEN VON BUCHERN, Literatur-kritik ganz andera. Derher, Freiburg, 1966, STUDIES IN WOROS , At tha University Press, Cambridge, 196o. Liddell, Robert, A TREATI5E ON THE NOVEL. Jonathan Cape, London, 1947. Lubbock, Percy, THE GRAFT Or FICTION. Jonathan Cape, London, 1926. Luckman, Thomas in Berger Peter, glej Berger Pater. Miilett, Fred, B. f READING FICTION. Harper & Brothers, New York, l9So. Monroe Ruth in 9ray William S., glej Gray Williara S. Nicholson N., MAN AND LITERATURE. S.C.M. Press, London, 1943. □'Neill, F.R., THE RELATION OF ART TO LIFEf. Oxford University Press, London, 1938. Orvvell, George, DECLINE OF THE EN3LISH MURDER, Penguin Books, London, 1965. 380 Parka, Edd Winfiald in Smith, James Harry, THE GREAT GRITIC8. Ari Anthology of Literary Griticism, $.W, Norton Ca, New York, 1951. Pollock, Thomas Clark, M A Gritique of I.A, RichardB* Theory of Language and Literature.” A THEORV OF MEANING ANALVSED. Institute of General Šamantics, Chicago, 1942. THE NATURE OF LITERATURE. Its Relatian ta Science, Language and Human Experienca. Gordian Press, New York, 1942. Pound, Ezra* H0W TU READ. Le Bausset, France, 1932. ABC OF REAOIN8. George Routledge & Sons, London, 1934. Pritchard, F.H., BOOKS ANO READEflS. George Harrap & Go, London, 1931. Hansom, John Cravs, THE NEW GRITICI8M, New Directions Press, 1941. Read, Herbefct, ART AND S0CIETY, Faber & Fabar, London, 1936 381 ENGLISH PROBE BTYLE. B« Bell & Bona, London, 1952. FORM IN MODERN POETOV. Vision Press, London, 1932, Richarda, Ivor, Armstrong, BASIC IN TEACHING, EAST AND WE8T, Kegan Paul, London, 1935, BASIC RULES OF REASON, Kegan Paul, London, 1933, COLERIDGE ON IMAGINATIGN, Harcourt Brace, New York, 1935. DE8IGN FOR EBDAPE, World Eduoation Through Modem Media. Harcourt, Brace & World, Nav/ York 1968, THE FOUNDATION OF AESTHETICS. G.Allen & Unwin, London, 1922. GQ0DBYE EARTH AND OTHER POEMS, Harcourt Brace, Nev/ Ycrk, 19SQ» HQW TO READ A RABE Kegan Paul, Trench, Trubnsrs, London, 1943, 382 INTERPRETATIONS IN TEACKCNG. Kaga Paul, London, 1938. 1,T ha Interaction of Words M v THE LANGUAGE OF PQETRY (P. WeBlwright, G. Brooks, I.A. Richarde, W. Btevene, A. Tata), Frinceton Unlvarsity Press, Princeton, 1942. THE MEANING OF MEANING. Kagan Paul, Tranch, London, 1923. MEI^CUS ON THE MINO , Experimenta in Multiple Dsfinition. Kagan Paul, London, 1932. THE PHILQSQPHY OF RHETO^C. Oxford Univar- sity Press, Nsw York~London, 1936, PRAGTIČAL CRITICI8M. A 8TUDY OF LITERARY JUOGMENT. Paul, Tranch, Trubnsr 8 Go., London 1929. PRINCIPLES OF LITERARY CRITICI8M. Routledga & Kagan Paul, London, 1954, NAČELA KNJIŽEVNE KRITIKE. Vaselin Maaleša, Sarajevo, 1964. SCIENCE ANO POETRY. Kagan Paul, London, 1926. 383 8CREENB, AND OTHER POEMS. Harcourt, Brace & World, New York, 1960. 80 MtJCH NEARER, E8SAVS TQWARD A WQRLD EN8LISH. Harcourt, Brača & World, Nev« York, 1986. SPECULATIVE INSTRUMENTS University of Chicago Press, Chicago, 1955. TCM3RRQW MORNING, FAUSTUS. Haroourt, Bracs & World, Nbw York, 1962. Ridley, M.R., P0ETRY AND THE COMMON READER, Chatto & Windus, London, 193o. Roberta, Michael, CRITIOUE OF P0ETRY, Jonathen Cape, London, 1934. Schiller, Jerama P., I.A. RICHARDS 'THE0RY OF LITERATURE. Yale University Press, New Havan & London, 1968. SchDcking, Levin L., THE SOCIOLOGY OF LITERARY TASTE. Kegan Paul,& Co, London, 1944. 6heavyn, Phoebe, THE LITERARY PR0FE6SI0N IN THE ELIZABETHAN AGE* Manchester, 19o9 384 Shally, Psrcy Bysshs, A DEFENCE OF POETRY» THE GREAT CRITICS, str, 555-583, glej Parke Edd Winfield. Smith, James Harry, glej Perka, Edd Winfield. 6paulding, J.G., "Richarda*Theory of Poetic Value" THE0RY OF MEANING ANALYSED. Institute of General SemanfcLcs, Chicaga, 1942. Stophen, Leslla, EN0LISH LITERATURE AND SOCIETV IN THE EIGHTEENTH CENUJRY, Ducktrarth, London, 19o4, Strachan, R.H., THE SCUL OF MODERN P0ETRY, Hoder & Sough- ton, London, 1922, Thompson, Denye, PRACTIČE IN READING. Chatto & Windus, London, 1953. READING AND 9gSCRIV!INATIQN, Chatto & Windus, London, 1934. Waplea, Douglas, WHAT READING DOES TO PEOPLE. The Univeraity of Chicago Preše, Illinois, 194o„ Wateon, John B., PSYCHQLO0Y FROM THE STANDPOINT OF A BEHAVIOURIST• Lippicott, London, 1919. 385 Watt, lan, THE RISE OF THE NOVEL. Chatto & Windus, London, 1937» Webb, R.K., THE BRITIBH WQRKING CLASS READER l?9o~ 1848, Literacy and Soc-ial Tansion, Georga Allan & Unwin, London, 1955. Wadgwood, THE AUTHOR AND THE PUBLIC. Problema of Commu- nication, Hutchinson, London, 1957» Weitz, Morris, HAMLET AND THE PHIL0S0PHY OF LITERARY CRITICISM, Fabsr& Faber, London, 1965. Williama, Rajmond, CULTURE AND 80CIETV 178o - 196o. Penguin Books in Aseociation with Chatto & Windus, London, 1958. Wodlf, Virginia, HGW 8H0ULD ONE READ A BOOK. Tha Common Rsader. Hogarth Press, London, 1932. GRANITE AND RAINBQW, Hogarth Press, Londo?, 196o. REVIEWINQ. With a Noto by Laonard Woalf. Hogarth Press, London, 1939, 38S ČLANKI Abercrombis, Lascsllsa, SEV/EN TYPES OF AMBIOUITV by William Empson. YEAR'S WOFž< IN ENOLISH STUDIES, XI (l93o), 14-15. D'Arcy, M.C., MENCIUS ON THE MINO by I.A. Richarda. THE CRITERION, XII (1933), 278 - 282, Bslgion, Mohtgamsry, Corrsspondence. THE CRITERION X (1931), 6o7 - 9. To the Editor. THE CRITERION X (1931), 5o7-5o9. What is Criticiem? THE CRITERION X (l93o), 110-139. Bsthell, S.L., Buggaations Towarda a Theory of Valuss. THE CRITERION XIV (1935), 239-5o, Bradbrook, M.C., Ths Criticism of William Empson. SCRUTINY II (1933), 253-257. Brett, R.L., AN EXPERIMENT IN CRITICISM by C.S. Lswis. THE R£VIEW OF ENGU8H STU0IE8 XIV ( 1963) 97-98 3a? Bronovreki, J., THE HUMAN PARROT AND OTHER ESSAYS By Montgamery Belgion. T>E CRITERICN XI (1532), 322-324. Cox, R.G., Ambigulty Reviaed, SCRUTINV XV (1948), 143- 152. Cruttwell, Patric, Second Thoughts; I.A. Richarda' PRACTICAL CRITICISM, ESSAVS IN CRITICISM VIII (1958), 1-15. Davis, B. E.C., THE LANGUAGE OF POE7P,Y by Philip t Whselwright, Cleanth Brocks, I.A. Richarda and WallacQ Stevena, sd, by Allen Tats. REVIEW OF ENGLIBH STUDIES« XIX (1943), 438, Dobrea, 8onamy, (Pismo uredništvu), THE CRITERION XII (1933), 129-129. Dobeon, E.J., 87UDIEB IN WORDS by C,8. Lawis. THE REVIEW OF ENGLIBH 8TUDIE8 XIII (1962), 433. Donoghue, Denis, Notes Towarda a Critičal Method, Language as Order. BTUDIES (iRISH), Summar 1955, 181-192. Dorsch, T.S., AN EXPERIMENT IN CRITICISM by C.8. LewiB. YEAR'8 WORK IN ENGLIBH 8TUDIEB XLII (1961), 22 , BTUDIES IN W0RD8 by C »8. Leada. YEAR'S WQRK IN ENGLISH 8TUDIES XLI (l9So} 8 23. Dyson, A.E,, Writing and LIving. ENGLISH, Bummer 1961, 185-188. Ebisch, Walter In BchUcking, Levin Ludwig» Bibliographie zur Geachichta ciaa literariachen Geschmaka in Englanti, ANGLIA LXIII (1939)» 1-64. Eliot, T.8., A Commentary, Tr€ CRITERION XI (1932), 676-683, Literature, Science and Dogma, DIA1 LXXXII (1927), 239-43. El ton, Oliver, PRACTICAL CRinClSM by l.A. Richarde. THE YEAR'S WORK IN ENGLISH BTUDIES X ( 1927 ), 27 , Empeon, William, COLERIDGE ON IMAGINATION by l.A. Richarda. THE CRITERION XIV (1936), 482-485, Correspondence, SCRUTINV IV (1935), 66. Feelings in Worda, THE CRITERION XV (1936), 183-199 309 Tha Plače of Meaning in Poetry by D. Daichss. THE CRITERION XV (1936), 513-52o. THE PHILOSOPHV OF RHETORIC by I.A. Richarda. THE CRITERION XVII (193?), 125-129. SCEPTICIBM AND POETRY by D.G. James, THE CRITERION XVI (1937), 7o5~7o?. Statements in Words. THE CRITERION XVI (1937), 452-467. Evans, Ifor, Laacelles Abercrombie; PRINCIPLE6 OF LITE- RARY CRITICISM, YEAR'S WORK IN ENGLISH 8TU0IE8 XII (1931), 7, Fiction and tha Reading Public by Q,D. Leavis. YEAR'S WORK IN ENGLISH STUDIES XIII (1932), 21-22, POETRY, ITS MUSIČ AND MEANING by Laacellaa Abercrombie. VEAR'8 WORK IN ENGLISH STUDIES XIV (1933), 28. THE USE OF POETRY ANO Tit USE OF CRITICISM by T.B. Eliot. YEAR‘S WORK IN ENGLISH 8TUDIE8 XIV (1933), 26-27. 390 Fraser, Vara S.M., THE ALLEG0RY 0F LOVEs A STU0Y IN MEDIEVAL TRADITION by G.B. Lewis. THE CRI- TERION XVI (1937), 383-303. Flotcher, John Gould, PRAČTIČAL CRITIGISM. A 5tudy of Literary Judgment. By I.A. Richarda. THE CRITERION IX (1929), 162-4. Harding D.W., Basic Richarda, SO MUCH NEARER, ESSAYS TOWARDS A WORLD ENGLISH by I.A. Richarda, DESIGN FOR EBCAFE: WORLD EDUCATION THROUGH MODERN MEDIA, by I.A. Richarda. THE NEW VORK REVIEW, May 8, 1969. Evaluatians (l)s I.A. Richarda. BCRUTINY I (1933), 327-338. MENCIUS ON THE MINO by I.A. Richarda. SCRUTINY I (1932), 184-186. The Role of the Onlookar. SCRUTINY VI (1937), 247-258. Hough, Graham, The Novel and the Reader. THE LISTENER, January 1985, 71-73. Hugea, Helen Sard, The Middle Claes Redder and the English Novel. JOURNAL OF ENGLISH AND GERMANIC 391 PHILOLOGY XXV (5926), 362-378. Leavis, Frank Rajmond, Advanced Verbal EducafcLon, THE PKELOSOPHV OF RHETORIC by I.A. Richarde* 8CRUHNY VI ( 1937 ), 211-217. Dr. Richarda, Bentham and Coleridge, COLERIDGE GN IMAGINATION, by I.A. Richarde. SCRU7INY m (1935), 3Q2-^oo. Eduoation and the Unlvereity. Sketch for an English Sohool. BCRUHNY IX (194o), 98-119 6CRUTINY IX (1941), 3o6-322. THE LITERARY fJEEND by Max Eastman. SCRUTINY I (1932), 23. flevaluationa (XIII): Coleridge in Criticiem SCRUTINY IX (194o), 57-68. 8CRUTINYi A Retroepect. ,6CRUTINY XX (1963), 2 . What ia Wrong with Criticiem. 8CRUTINY I (1932), 132. Lee, Vemon, The Handling of Worde. LIFE AND LETTER8, Sept-Nav. 1933, 287-31o. 392 Mason, H.A., ABC OF READING, by Ezra Pound. BCRUTINY III (1934), 192. The Central All-Connecting Study. Inter ¬ preta tiona in Teachlng , by I.A. Richarde. SCRUTINY VIII (1939), 73-80. W. EmpBon'3 Criticisms SOME VERBIONB OF PASTORAL. 8CRUTINY IV (1936), 431-434. Peschman, Hermann, Cha^es in Critičal Climate. ENGLISH, XI (1950), 44. SCEPUCISM AND POETRY, by D,G. James. ENGLISH XIII (196o), lo7. Read, Herbert, PRINCIPLES OF LITERARY CRITICISM by I.A. Richarde. THE CRITERION III (1926), 144-149. Roberta, Mark in Rodway Allan, Englieh in the Univereitys II PRAČ TIČAL CRITICISM in Principle and Pračtiča. ES8AY8 IN CRITICISM, Ja. 196o, 1-17. Roberts, Michael, SOME VER6I0NS OF PASTORAL by William Empaon. THE CRITERION XV (1936), 346-348. Rodway, Allan in Roberts Mark, glej Roberte, Mark. 393 Rogers, Tirnothy, AN EXPERIMENT IN CHITICiSM, by C. 8. Lewie. ENGLISH XIV (1962), 26-27. Richarda, Ivor Armstrong, A Background for Gontamporary Postry. THE CRITERIOM III (1925), 511-528, BEHAVIORISM. By John B, Watson. THE CRITERION IV (1926), 372-378. BENTHAM'S THEORY OF FICTIGN. Edited and Introduction by C.K. Ogden. SGRUTINY I (1932), 4o6. : The Chinase Renaissanca. SCRUTINY I (1932)j lo2. ENGLISH PROSE STYLE by Herbert Read. THE CRITERION VIII (1929), 315-324. Fifteen Lines From Landor. THE CRITERION XII (1933), 355-369. THE LITERARY MINO , ITB PLAČE IN AN AGE of Science. By Max Eastman. THE CRITERION XII (1932), 152-155. Notes on tbe Practice of Interpretation THE CRITERION X (1931), 41o-42o. 394 Russsl, Bsrtrand, THE MEANING QF MEANIN0, DIAL LXXXI (1926) 0 114-121, Schlicking Levin Ludvvig in Ebisch Walter» glej Ebisch Valter. Smith, James, SEVEN TYPES OF AMBIGUITY. By William Empson. THE CRITERIC1N X (1931), 738-42. Stuart, A,, Reading Habits in Three London Borougha. Diviaion of Research Techniguas, London, School of Economics and Pelitičal Sciences. ; THE JOURNAL GF DOCIMTATICN VIII (1952), 33-49. Vidan, Ivo, Pazitivistička estetika I.A. Richardsa. POGLEDI 1952/53, 821. Whitehsad, Frank, The Attitudsa of Grammar School Pupils towards some Novels Commonly Read in School. THE 8RITISH JORUNAL. OF EDUGATION, June 1956, lo4-lll. Wilson, R.M., THE STRUCTURE OF COMPLEX W0RDS by William Empson. YEAR'6 WORK IN ENGLISH STUDIES XXXII (1951), 34. Woolf, Leonard, How Not to Read Poatry. NATION AND ANTHENAEUM XXXXV (1929), 538. 395 Članki objavljani brez navedbe avtorjev SCRUTINVs A Manifesta. 8CRUTINY I (1932),2-5, Of poetry and msaning. Looking Back at ths Critical Achievement of I.A. Richarda. I.A. Richarde! 80 MUCH NEARER, ESSAYS T0WARDS A W0RLD ENBLISH. Jerome P, Schiller! I.A. RICHARDS * ThE0RY OF LITERATURE. THE TIMES LTTERARY SUPPLEMENT, 26 February 197o, 213-214. XXX '