XXVI. — Številka 27 Wn0Vlte,Ji: obč- konference SZDL |^ice. Kranj, Radovljica, šk. Loka Trifc — izdaja ČP Gorenjski tisk J^J- Glavni urednik Anton Mlklavčlč "govorni urednik Albin Učakar ILO SOCIALISTIČNE Z KRANJ, sobota, 7. 4. 1973 Cena 70 par List Izhaja od okiobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltcdnik, in sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO Prvih 200 stanovanj na Planini Pravkar končujejo, tudi 120 garaž — Konec meseca bodo začeli Sraditi potrošniški center, najkasneje septembra letos pa vrtec " • za okrog 110 otrok p *aCetku maja bo minilo dve leti, ko so podjetja Gradiš, °Jekt bi Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodar- J* Kranj podpisala pogodbo o poslovno »^»^.^f^ S°Ju pri Izgradnji prvih desetih stanovanjskih objektov na *la«ini RazSi tega pa so takrat podpisali tudi pogodbo o ^lotnj izgradnji Planine. Gradnja stanovanj na Pla-]Tnl sc je začela avgusta 1971. ^edvideno je bilo, da bodo **Va stanovanja gotova konec Jjmulega leta. Ker pa ni pra-,0tasno prispela oprema za r^larno (to je bil eden od Javnih razlogov), se je vseli- v.v nova stanovanja zakas-k'a za okrog 4 mesece. Kot-**rna bi namreč morala zače-" Poskusno obratovati oktob-jj kni, tako pa je začela lc Pred dobrim mesecem. Ker je bila maja lani podgana pogodba za izgradnjo ^c,aljnjih štirih stanovanjih objektov, kasneje pa za rSfadnjo še dveh, je bilo ta-*° konec prejšnjega meseca ~!a Planini v gradnji skupaj Z ~°mom za ostarele prek 700 *lanovanj. Pred dnevi so že dobili ključe za vselitev v nova stanovanja prvi kupci. Postopoma pa bo ta in prihodnji mesec vseljivib 208 stanovanj. Večino stanovanj bodo dobili člani zveze borcev, zaposleni v Savi in Iskri, bolnici Golnik, zaposleni v JLA, nekatera manjša podjetja in zasebniki. Do vselitve v prvih 7 stanovanjskih objektov oziroma 208 stanovanj bo v glavnem končana ob novih objektih tudi komunalna ureditev (asfaltirane poti, javna razsvetljava itd.). Sporedno z izgradnjo prvih stanovanj na Planini pravkar končujejo W0 garaž, kmalu pa bodo začeli v podaljšku sedanjih graditi še 60 garaž. Prav tako je vse pripravljeno za začetek gradnje potrošni- škega centra, v katerem bo samopostrežna trgovina, prodajalna mesa, restavracija in bile. Potrošniški center bodo najbrž začeli graditi konec tega meseca, otvoritev pa je predvidena decembra letos. Razen tega bodo najkasneje septembra začeli graditi tudi vrtec za okrog 110 otrok, ki naj bi bil gotov maja prihodnje leto. Planina bo torej počasi začela dobivati podobo novega, komunalno urejenega stanovanjske:';! naselja. Še letos, v drugi polovici leta, je predvidena vselitev v nekatere stanovanjske objekte. Pravkar pa pripravljajo dokumentacijo za izgradnjo nadaljnjih 1500 stanovanj-. Z gradnja prvih 300 do 400 stanovanj bodo zaceli že letos jeseni. A. žalar KRANJ Prodaja po znižanih cenah večja izbira diolenloftov do 30 °/o in blaga za ženske obleke in bluze do 40 °/o moške srajce do 40 % v prodajalni GORENJC, Kranj — Prešernova 11 5. STRAN: Rezultati se že kažejo |S Po sledeh torkovega viharja *d RAN: a j bo s Šolskim centrom Iskre ? Ta teden so bila na Planini gotova prva stanovanja. Ta in prihodnji mesec bo zgrajenih sedem stanovanjskih blokov, kjer bo prek 200 stanovanj. — Foto: F. Perdan XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. IV. Pri občinski konferenci ZK so o učinkovitosti svoje organizacije že organizirali več razprav in na pobudo CK ZKS so se odločili, da pripravijo reorganizacijo svoje največje organzacije v centru. Tako bodo poslej delovale tu 4 osnovne organizacije, ki so jih ustanovili po volilnih enotah. Vse bo povezoval'sekretariat, ki ga bo vodila inž. Marija Vičarjeva. © Kurirčkova pošta je obiskala že vrsto obeležij v jeseniški občini. Po vseh krajih jeseniške občine so jo pionirji toplo sprejeli, ob spomenikih padlih borcev organizirali krajše slovesnosti, ki so se jih udeležili predstavniki jeseniškega družbenopolitičnega življenja in nekdanji borci. Kot zadnja v jeseniški občini so jo pionirji žiiovniške osnovne šole ponesli h grobu Dragoljuba Mikrvanoviča, v ponedeljek pa jo bodo pri Prešernovi rojstni hiši izročili pionirjem radovljiške občine. D. S. V ponedeljek popoldne je bila v Kranju razširjena seja regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko, ki so se je poleg poslancev udeležili tudi nekateri obrtniki z vse Gorenjske. Na seji so razpravljali o osnutku zakona o zasebnem delu z zasebnimi delovnimi sredstvi. Ker bo javna razprava o osnutku zakona trajala predvidoma do začetka junija, so se dogovorili, da posamezniki in organizacije pošiljajo pripombe na osnutek v poslansko pisarno v Kranju. © Kranj, 6. aprila — Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je na današnji seji razpravljal o pripravi seje občinske konference o sofinanciranju Glasa, stališčih žirije za podelitev priznanj OF za letos in o programu praznovanja dneva OF in 1. maja. © Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je ta teden razpravljalo o zaključnem računu sindikata za minulo leto in o predlogu dohodkov in izdatkov za letos. A. ž. radovfjica V sredo dopoldne se je v Radovljici sestal koordinacijski odbor za gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Na seji so se dogovorili, da bodo vse občane v občini seznanili s pomenom izgradnje doma, akcijo za zbiranje prispevkov pa bodo organizirali v delovnih organizacijah in na terenu. Ker je po posebnem razrezu predvideno, da bi v radovljiški občini zbrali 274.500 novih din za izgradnjo doma, je "odbor menil, naj bi vsak zaposleni v občini prispeval 20 din. Akcija za zbiranje prispevkov bo maja potekala v delovnih organizacijah, junija pa na terenu. Končana naj bi bila do konca junija. Z različnimi oblikami zbiranja prispevkov se bodo v akcijo vključili tudi mladina in šole. © V sredo popoldne je bila seja sklada skupnih rezerv, kjer so razpravljali o zaključnem računu sklada za minulo leto in o letošnjem predlogu finančnega načrta sklada. A. 2. V Tržiču so sc dogovorili, da, bodo na prihodnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL obravnavali aktualne naloge organizacije SZDL in teze. za organiziranost organizacije socialistične zveze. Na to sejo bodo povabili tudi predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij. © Na zadnji seji izvršnega odbora SZDL so se dogovorili, da bo osrednja proslava ob 27. aprilu na praznični predvečer. Ker bodo s to proslavo počastili tudi 1. maj, bo pri organizaciji prireditve razen SZDL sodeloval tudi občinski sindikalni svet. Na proslavi bodo zaslužnim družbenopolitičnim delavcem podelili 5 srebrnih značk osvobodilne fronte. Proslava bo najverjetneje v paviljonu NOB v Tržiču. © Na četrtkovi konferenci ZKS v Tržiču so za delegata na 4. konferenci ZKJ izbrali 32-letnega Marjana Jakliča, delavca Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca in člana komiteja občinske konference ZKS. Prav tako so potrdili predlagane kadrovske spremembe v komiteju in njegovih komisijah. Člani konference so z dolgotrajnim aplavzom potrdili predlog komiteja ZKS, naj bi predsednika Tita na 4. konferenci ZKJ ponovno izbrali za predsednika ZKJ. Častno razsodišče CK ZKS o vzrokih za neenotnost v tržišketf občinskem političnem vodstvu Na četrtkovi 5. konferenci občinske organizacije ZKS v Tržiču so obravnavali tudi stališča častnega razsodišča pri CK ZKS do pritožbe nekdanjega predsednika občinske konference SZDL Tržič Iva Gorjanca. Komite občinske konference ZKS Tržič je namreč na seji, ki je bila v četrtek, 9. novembra 1972, med drugim kritično ocenjeval akcijsko sposobnost občinskega vodstva, ki jo je po mnenju komiteja hromila dejavnost Iva Gorjanca, tedanjega predsednika občinske konference SZDL, s čimer je bila miselna in akcjjska enotnost pri uresničevanju sprejetih sklepov otežena. Komite je na omenjeni seji 9. novembra sklenil, da se Iva Gorjanca izključi iz ZKS in obenem predlaga izvršnemu odboru občinske konference SZDL izvedbo postopka za njegov odpoklic s funkcije predsednika SZDL, kolikor na osnovi samokritičnega pristopa k razreševanju te problematike sam ne poda ostavke. Ker je Ivo Gorjanc to storil, je komite ocenil njegovo ravnanje kot pozitivno in spremenil svoj sklep o izključitvi v kazen izreka javne kritike. Ivo Gorjanc se je pritožil na častno razsodišče pri CK ZKS. Razsodišče je po daljši razpravi sprejelo stališča in jih posredovalo zasedanju občinske konference ZKS Tržič, ki je bil v četrtek, 5. aprila. Razsodišče v stališčih ugotavlja, da je bila odločitev občinske konference ZKS Tržič za odstop posameznih funkcionarjev družbenopolitičnih organizacij in skupščine obči. ne pravilna in utemeljena. Za neustrezne odnose v občinskem političnem vodstvu so odgovorni skupno. Pri razreševanju osebnih sporov so pokazali premalo odločnosti in naporov, da bi vzpostavili potrebno idejnopolitično in akcijsko enotnost. Razsodišče nadalje iw**tavlja, da Je osebna odgovornost inž. Kristijana Perka, tedanjega sekretarja komiteja občinske konference ZKS Tržič, večja kot odgovornost ostalih tovarišev, predvsem zato, ker je s svojim pretiranim nezaupanjem do ostalih sodelavcev-funkcio-narjev, zlasti do Iva Gorjanca, in z neustreznimi metoda- Povsod zbori občanov Na zborih volivcev v radovljiški občini, ki so bili od 12. do 16. mairca, je bilo spre. jetfii 195 različnih' predlogov, sfldepov in pripomb. Na občini so zdaj sklenili, da bodo v meh krajevnih skupnostih pripravili zbore občanov, kjer se bodo pogovorili o vprašanjih, predlogih im rešitvah nekaterih krajevnih problemov. Meniijo tudi, da bodo tako najbolj neposredno vsem občanom odgovorili na številna vprašanja, hkrati pa se dogovorili za razne akcije v krajevnih skupnostih. Prvi zbori občanov se bodo začeli že prihodnji teden. A. ž. ml dela ustvarjal konfliktno situacijo. Družbenopolitično delo zahteva namreč vsakodnevno dogovarjanje in sporazumevanje. Tega pa v Tržiču po mnenju častnega razsodišča CK ZKS ni bilo predvsem zaradi tega, ker inž. Kristijan Perko ni znal ali pa ni mogel spremeniti svojih metod dela, enostranskosti, in pretiranega nezaupanja do svojih sodelavcev. Senat prav tako meni, da je bila preko radia 'in tiska izrečena javna kritika Ivu Gorjancu enostranska in neobjektivna, za kar je tudi odgovoren inž. Kristijan Perko. Po drugi strani pa senat meni, da tudi odnos Iva Gorjanca do sekre-tarja komiteja ni bil pravilen, iskren in tovariški, pri čemer pa ni šlo za njegovo zavestno nasprotovanje politiki ZKS ali komiteju občinske konference ZKS in tudi ne za zavestno rušenje idejnopolitič-ne in akcijske enotnosti, tem- Akcija za spomenika V Žirovnici je krajevna organizacija ZB začela z akcijo zbiranja denarja za obnovo spomenika talcev v Mostah., Do zdaj so se akciji odzvali vaščani, ki so večinoma prispevali po 50 dinarjev, akciji so se tudi odzvale delovne skupine v Železarni ter nekateri posamezniki. Do zdaj je krajevna organizacija ZB skupaj z občinskim odborom uspela le toliko, da so pripravili za potrebno obnovo spomenika vsaj načrt. Ta predvideva delno razširitev ceste, vgraditev 29 kamnov, kip talca, ki bo opozarjal mimoidoče na zločin v tej soteski. Predračun velja 200 tisoč dinarjev. - Kljub temu, da so se Zirov-ničani odzvali, pa bodo tako zbrali le malo denarja in je zato pomoč drugih delovnih organizacij ter družbenopoli- več za odpor proti nieto^3^ dela sekretarja v odnosu ^ ljudi in za posamezne spo% ijaje pri delu. Temu so daj v Tržiču prevelik pomen. Konferenca je sprejela sl* lišča senata kot osnovo sklenitev razprave o raz? ^ jah in za konsolidacijo oda sov med posameznimi cionarji družbenopolittf organizacij in skupščine 0 . ne Tržič. Prav tako je k0ljV, renca sklenila, da se čla°s ZK in osnovne organiz^ ter stalni aktivi seznanijo ugotovitvami In stališči sf-ta razsodišča. Na Pre fg. častnega razsodišča je k0 ie renca tudi ocenjevala, Če * koristno in umestno, da^ °s ^ ne inž. Kristijan Perko Še 11 prej član komiteja občin** konference ZKS Tržič. * daljši razpravi se je k°nfe^*( ca odločila in sklenila, da i"J Kristijan Perko ne bo *T član komiteja občinske kotr renče ZKS. J. Košnje* gradnjo tičnih organizacij ter V°s : meznikov nujna. Do z" podjetja v jeseniški in rad0 •ljiški občini, razen enega s mega, niso pokazala raZU111. vanja za postavitev sporfleI1a ka na kraju, kjer je bila & najuspešnejših partizanska^ akeiij. Tu so postrelili tal z vse Gorenjske in je D. akcija gorenjskega pomena ^ je zaitoraj tudi obeležje * renjsko. Zirovničani so bili tol^r pogumni, da so začeli z a»c jo, ki pa je prevelika za sa ' kraj. Zato bi bilo prav, <> predvsem podjetja Jescnl\^, in radovljiške občine prejo akcijo za obnovo sp menika, ki ga hudo najefl zob časa. Prispevke zbira SDK Jfg niče na žiro račun števil* 51530679-5739/ KO ZB NOV Žirovnica Enotni program SLO Na Jesenicah je koordinacijski odbor za splošni ljudski odipor pri občinski konferenci SZDL izdelal predlog, po katerem naj bi skupaj s komisijami za ŠLO pri občinskih družbenopolitičnih organizacijah ter svetom za narodno obrambo pri skupščini občine Jesenice v prihodnje uresničevali enotni in dolgoročni program SLO. Svet za narodno obrambo pri skupščini občine naj bi po tem programu skrbel za strokovno vzgojo odborov, pri delavski univerzi pa naj bi bil aktiv predavateljev za strokovno usposabljanje čla- nov odborov in komisij SL ' Med drugim naj bi po te programu, ki ga delno * uresničujejo z organiziranj^ raznih predavanj, PosP^wj ustanavljanje odborov SL tudi v TOZD, vključili V«* mladih, specializirane organ zacije pa naj bi izdelale r>' tančne programe za SLO J jih finančno ovrednotile Zveza rezervnih voi^lj starešin naj bi skupaj z skrbela za usposobitev strt:,a šča V Podmc/aklji in okrepi strelske družine. Med naloga mi pa je tudi stalno in red*1 obveščanje članov o Prl^f vah na SLO. S. skd banka pikapolonica nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse 1° bomo lahko srečali! na prikupni nalepki, ko bo vloga dosegla 100 din, na knjižnem kazalu, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev, kot značko pri privarčevanih 300 dinarjih, kot denarnico, ko bo tvoja vloga dosegla 400 din in končno kot hranilnik, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev. Smučat telim si, sr\eR se blešči, dinarček več v hranilnik zdrči. Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse le čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. #0 ljubljanska banka o v objekt ob cesti JLA Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je z gradbenim podjetij om Projekt že podpisalo pogodbo o gradnji poslovno stanovanjskega objekta ob cesti JLA v Kranju. Kmalu bodo začeli rušiti stanovanjski blok, v katerem so stanovali zaposleni v JLA z družinami. Po tem bodo med Zavarovalnico Sava in upravno stavbo Projekta začeli graditi objekt, ki bo meril 11 tisoč 'kvadratnih metrov. V novem poslovno stanovanjskem objektu bo okrog 70 dvo- do štiiisobnih stanovanj, 3000 kvadratnih metrov bo namenjenih za trgovske in poslovne prostore in prav toliko tudi za sfldadi-šča, kleti in garaže. Načrte pravkar pripravlljajo, z gradnjo pa bodo začeli v drugi polovici leta. A. Ž. Denar za kmetijstvo Iz sklada za pospeševanje kmetijstva kamniške občine so lani vložili za napredek kmetijstva 353.900 dinarjev. LetOS bodo vložili 485.100 dinarjev, in sicer v naslednje namene: Stroški umetnega osemenjevanja bodo znašali 200.000; stroški za ureditvene in gradbene načrte kmečko-go-spodarskih objektov 40.000 dinarjev; za regresiranje obresti za posojila kmetijskih proizvajalcev 40.000; stroški štipendij in izobraževanja Načrti za Veliko planino Občinska skupščina Kamnik je dovolila skladu za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča, da . iz vročenih sredstev občine najame pri Ljubljanski banki posojilo v znesku 341.250 dinarjev za plačilo stroškov za naročeno urbanistično dokumentacijo pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu Ljubljana. Gre za glavne projekte komunalnih naprav zazidalnega načrta Novi trg v Kamniku, za no-velacijo urbanističnega načrta za območje Velike planine in za zazidalni načrt za stanovanjsko območje Stranje. J. V. Samoupravni sporazum v Iskra Commerce Prodajno-servisnl in mon. 'M organizaciji Združenega j. tet j a iskra so v ponede-Jek Podpisali samoupravni P°razUm 0 združitvi dela, *dstvl in ureditvi medseboj-^ razmerij. Iskra Commer- ce je tako sedaj razdeljena na pet temeljnih organizacij združenega dela: na domače tržišče, zunanjo trgovino, prodajo panog, telekomunikacije in skupne službe. Približno dva tisoč delav- cev v tej organizaciji bo letos moralo prodati za več kot tri milijarde dinarjev izdelkov, hkrati pa zagotoviti za 42 milijonov dolarjev izvoza. To pa je za okrog 30 odstotkov več kot lani. A. ž. kmetov 30.000; stroški za sofinanciranje pospeševalne službe 60.000; stroški drugih pospeševalnih akcij 50.000; prispevek za živinorejsko-kmetijsko razstavo 30.000; prispevek čebelarski zvezi za gradnjo doma 20.000, za dela na Starem gradu 10.000 dinarjev. J. V. Ustavili so delo 200 delavcev v obratu vL jakarna v tovarni Veriga Lesce v sredo zjutraj ni začelo delati. Zahtevali so, da se spremenijo sedanji kriteriji za obračunavanje norme. V Verigi so namreč že lani začeli v posameznih Obratili določati nove kriterije za obračunavanje norm. To so morali narediti zato, ker so nekateri obrati v posameznih mesecih močno presegali norme, mesečni proizvodni programi pa niso bili doseženi. Delavski svet je v sredo sklenil, da se za 2 odstotka v obratu vijakarna izboljša sestav norme in da bo najnižji mesečni osebni dohodek v tovarni za polno zaposlitev in 100-od. stotno doseganje norme znašal 1200 dinarjev. Zdaj je bil najnižji mesečni dohodek ob polni zaposlitvi 1001 dinar, delavski svet je tudi sklenil, da bodo v sredo zamujene ure nado. knadili. A. ž. Pred nedavnim je v novem stanovanjskem bloku na Rečici pri Bledu dobilo stanovanje 16 borcev in njihovih družin. — Foto: A. žalar 40 stanovanj za borce V zadnjih dveh letih so se v radovljiški občini močno zavzeli za razrešitev stanovanjskih problemov borcev. Tako so lani v Bohinjski Bistrici zgradili blok, v katerem je trinajst stanovanj, pred kratkim pa je bil končan podoben stanovanjski objekt na Rečici pri Bledu, v katerem je 16 stanovanj. V ta stanovanjski objekt se borci in njihove družine pravkar vse-ljujejo. V Radovljici pa so dobršen del stanovanjski!] težav borcev razrešili z nakupom 11 stanovanj v vila blokih. Tako je v občini oziroma na področju Radovljice še okrog deset nerešenih stanovanjskih problemov članov zveze borcev. Predvidevajo, da bodo tudi te probleme rešili v enem letu. Kupili bodo namreč še nekaj novih stanovanj, nekaj pa jih bodo pridobili, ko se bodo borci, ki so dobili posojila za gradnjo hiš, preselili v svoja stanovanja, hkrati pa izpraznili družbena. Nagrade kupcem d^#/S Kranj od 10. aprila do30. junija 1973 Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ vodilna delovna razpisuje: naslednja prosta mesta 1 TAJNIKA SKUPŠČINE 2. NAČELNIKA SKUPŠČINSKE PISARNE 3 DIREKTORJA GEODETSKE UPRAVE Pogoji: pod !.: visoka strokovna izobrazba in 1C let delovnih izkušenj, pod 2.: visoka strokovna izobrazba in 7 let delovnih izkušenj in pod 3.: visoka strokvna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. Kandidati za delovna mesta od 1. do 3. morajo izpolnjevati tudi pogoje, ki so določeni v družbenem dogovoru o načelih za Izvajanje kadrovske politike v občini Kranj naslednja ostala prosta delovna mesta 4. KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA v oddelku za gospodarstvo 5. PRAVNIKA v oddelku za občo upravo in družbene službe 6. REFERENTA ZA IZVAJANJE VOJNIH PRIPRAV CS v oddelku za narodno obrambo Pogoji: za delovna mesta od 4. do 6.: visoka strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj 7. DAVČNEGA INŠPEKTORJA v davčni upravi 8. INŠPEKTORJA ZA CESTNI PROMET v oddelku za gospodarstvo' Pogoji: za delovni mesti od 7. do 8.: višja strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj 9. STENODAKTILOGRAFA v skupščinski pisarni 10. DAVČNEGA KONTROLORJA — 2 delovni mesti 11. KNJIGOVODJA IV. v davčni upravi Pogoji: od 9. do 11.: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 12. ŠEFA KRAJEVNEGA URADA NAKLO 13. ŠEFA KRAJEVNEGA URADA PREDOSLJE Pogoji: od 12. do 13.: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 14. KOMUNALNEGA NADZORNIKA — 2 delovni mesti v oddelku za gospodarstvo 15. VROČEVALCA — 2 delovni mesti v oddelku za občo upravo in družbene službe 16. VROČEVALCA pri Krajevnem uradu Predoslje Pogoji: pod 14.: nepopolna srednja izobrazba in 2 leti delovnih Izkušenj, od 15. do 16.: nižja strokovna izobrazba Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo Razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Tudi v Tržiču za Kumrovec V soboilo so se sestali v Tržiču predsta/vniiki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine ter podprli delo koordinacijskega odbora za zbiranje prispevkov za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Tržičani naj bi zbrali za ta dom 120.000 dinarjev, kar pomeni, da bi moral sleherni občan prispevati starega tisočaka. Na sobotnem sestanku so menili, da je treba delo odbora podpreti ter najti najboljše oblike zbiranja sredstev. - Jk ECaj bo s Šolskim centrom Ista Delovni in izobraževalni po. goji v šolskem centru Združenega podjetja Iskra Kranj, kjer sta tehnična in poklicna šola, so že nekaj časa nemogoči. V tej šoli, ki je bila zgrajena pred 23 leti za kadrovske potrebe kranjske Iskre, se danes izobražuje 625 učencev, čeprav je prostora le Za 200. Z razvojem Iskre in naraščanjem potreb po tovrstnih kadrih tudi drugje, je vpis v šolskem centru iz leta v leto naraščal. 2e 1963. leta so nameravali zgraditi še eno nadstropje in tako izboljšati izobraževalne pogoje ter omogočiti šolanje večjemu številu učencev. Takratni načrt o izgradnji še enega nadstropja pa zaradi predpisov o varnosti na potresnih območjih ni bil uresničljiv. Zato so začeli iskati novo lokacijo in na Zlatem polju v Kranju že nekaj let rezerviran prostor za novi šolski center, v katerem bi bilo prostora *a okrog 800 učencev. Lani je že kazalo, da bo končno le moč dobiti denar in letos začeti z gradnjo novega centra. Nedavno tega pa je predvidena zamisel o grad a ji padla v vedo. Prav zato je bil v ponedeljek v Šolskem centru širši sestanek, na katerem so razpravljali o sedanji problematiki in možnostih za rešitev. Ugotovili so, da zaradi neurejenega financiranja srednjega šolstva v naši republiki skoraj ni izgledov, da bj z izgradnjo novega centra lahko kaj kmalu začeli. Pri tem so kritično ocenili tudi odnos do tega problema na Gorenjskem. O srednjem In srednjem strokovnem šolstvu so namreč na Gorenjskem že nekajkrat razpravljali tudi na skupnih sestankih. Rezultat teh sestankov je bil, da v vsaki gorenjski občini čimprej želijo ustanoviti svoje centre, medtem ko sanacija sedanjih Izobraževalnih ustanov ostaja odprta. Lahko bi rekli, da je na tem področju trenutno velik nered. Poraja se namreč občutek, da čez noč želimo nekaj rešiti, kar smo dolga leta zanemarjali. V primerjavi z osnovnim šolstvom, kjer je bilo v zadnjih letih veliko narejenega, ostajajo izobraževalni in materialni pogoji v srednjem šolstvu daleč zadaj. Zato bi bilo morda bolj prav najprej razrešiti obstoječe probleme, potem pa razvijati mrežo srednjega In strokovnega šolstva. Najbrž je res moč dokaj hitro razrešiti obstoječe probleme, hkrati pa tudi deloma že razviti mrežo, vendar bi bil potreben skupni jezik in predvsem priprav, ljenost za to. Posledice večletnih nemogočih razmer na tem področ- ju se namreč že kažejo. Gospodarstvo že nekaj let potrebuje vse več tovrstnih kadrov, materialni položaj v srednjih in srednjih strokovnih šolah pa je ravno obraten. Prav zato so na ponedeljkovem sestanku v Šolskem centru Iskre sklenili, da bodo kljub številnim razpravam o razrešitvi težav v centru, poskusili še enkrat s predstavniki gorenjskega gospodarstva in občin najti skupno pot. Kako pa bo z letošnjim vpisom v Šolski center, pa se za zdaj še niso odločili. Nazadnje povejmo' še to, se v Šolskem centru ^dri" nega podjetja Iskra *°1 okrog 50 odstotkov ^ieilccV\ kranjske občine, okrog 30 o* stoikov iz drugih gorenjsk^ občin, ostali pa so iz'drUf0i slovenskih občin. Iskra k soustanovitelj centra vsako to nameni 1,3 stare mi.,l^lrl, dinarjev za tovrstno i'0^1 zevanje. To je dodatna obff! menitev. In če bi tako del«' tudi druge delovne organi1*?? je, bi bile težave na Podl'°^ ju srednjega in strokova?* šolstva pri nas prav 2° tovO kmalu rešene. A. Zala* Za podaljšanje samoprispevka V torek, 3. aprila, je bila v Tržiču seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so obravnavali stališča zborov volivcev do predloga občinske konference SZDL in odbora za gradnjo šol in vrtcev, da bi v tržaški občini razpisali refrendum za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šol in vzgojno-var-stvenih ustanov v občini. Na torkovi seji izvršnega odbora so ugotovili, da SO bili letošnji zbori volivcev dobro obiskani in da so občani sprejeli ter potrdili poročilo gradbenega odbora in občinske konference SZDL o dosedanji gradnji šol in vrtcev v občini, v katerem je tudi predlog, da bi samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev, za katerega so se občani Tržiča odločili leta 1968, podaljšali za 3 leta in s tem uresničili zastavljeni program. Na zbo--rih volivcev so obravnavali tudi predlog za 5 letno podaljšanje samoprispevka s pogojem, da bi 4. in 5. leto zbrani denar potrošili za gradnjo športnega in kulturnega središča v Tržiču. Take- mu predlogu nihče ni nasp*"*' toval, vendar so volivci _nV nili, da bi denar, ki bi Ž 4. in 5. leto s samoprispe_ kqm zbrali za dom kulti-1 in športa, občani raje naI1.i. nili za reševanje krajevn1^ problemov, kol so ceste, Kanalizacija, gradnja in vzdr* vanje kulturnih domov iu'"v Na osnovi takšnih ra/P'^. na zborih volivcev je izvrs» odbor občinske konfereflc,. SZDL na torkovi seji sklcnfj da bo občinski skupŠ^j™ predlagal, naj razpiše il""u-. referendum za 3 letno pod*~j sanje samoprispevka, kar omogočilo, da bo leta 1968 stavljeni program gradnje s * in vzgojnovarstvenih ustaiwj v občini uresničen. V T1'*' _ so zato osnovali posebno K misijo, sestavljeno iz p1 °.. stavnikov družbeno-političn* organizacij, temeljne i70^3 ževalne skupnosti in občii'sK> uprave, ki bo dopolnila sed nje gradivo in poročilo o P* teku gradnje šol ter PoS*£ bela, da bo pred referendtr mom sleherni Tržičan vede« za kaj glasuje. J. Košnjek Predstavniki turističnih agencij na Gorenjskem Res je, da je v nekaterih smučarskih središčih na Gorenjskem še pravi smučarski živžav, vendar turistični delavci že mislijo na bližajočo se poletno sezono. Marsikje so že krepko sredi priprav nanjo. Med prvimi, ki so se letos vključili v priprave, so prav gotovo turistične agencije. Pred dnevi so predstavniki jugoslovanskih turist ičnih oziroma potovalnih agencij že obiskali Gorenjsko, kJc so sc zanimali za letošnjo P°" letno pa tudi za prihod "J zimsko sezono. Minulo src1 do pa so prispeli na Bled P' cd- stavniki agencij iz Kanad^ ZDA, Mehike, ki si bodo a° danes ogledali posamezne t ritične kraje na Gorenjske! ' Podobno skupino, v kate bodo. predstavniki iz skar"^ navskih držav, držav BeO luxa in iz Velike Britanije lt_ Japonske, na Bledu priČak jejo prihodnji teden. Rezultati se že kažejo ^ dveh mesecih smo na področju stabilizacije dosegli več kot £reJ v dveh letih — Razlaga člana predsedstva SFRJ Marka ^ulca o našem družbenoekonomskem položaju na zaključku politične šole na Jezerskem £?i predsedstva SFRJ Marko Bule Je v soboto na Jezerskem GROZIL JE RAZPAD obči 2ak,Jučk°™ politične šole, ki jo Je organiziral komite FINANČNEGA SISTEMA ie "Ske konference zveze komunistov Kranj, govoril o na- . j* družbenoekonomskem položaju, o vzrokih nelikvidnosti in Ko Je govoril o nehkvidno- |J"aciie, ukrepih iz prvega in drugega paketa za stabilizacijo sti pri nas, je rekel, da je bi- j0° rezultatih, ki se že kažejo. Po mnenju številnih slušateljev la lani le ta tolikšna, da je že t, * Je bilo to eno najbolj zanimivih predavanj v šest dni grozil razpad našega finanč- ajaJočl Soli. nega sistema. Ne le na no- 0b^°VA IN UREDITEV CESTE PODNART—KAMNA GORICA — Pogodba med radovljiško Dcwi"lSk° skupščino In kranjskim Cestnim podjetjem med drugim določa, da mora Cestno do t'° zacetka obratovanja kamnoloma v Kamni gorici urediti cesto od Kamne* gorice ^ *elezniškega prelaza v Podnartu. Na zadnjem zboru občanov v Podnartu so se dogovorili, ^ je treba narediti še načrte za trlpasovno cestišče pred železniškim prelazom v Podnartu. j, Cui° podjetje je na nekaterih odsekih te ceste že začelo s pripravljalnimi deli za ureditev, tt ?°dba namreč določa, da bo cesta Kamna gorica Podnart široka šest metrov, na vsaki an' pa bo Imela še trlčetrt metra bankine. Tako bo to ena najboljših cest v radovljiški ob- lini ^a sliki: Pred nedavnim je Cestna podjetje iz Kranja začelo s pripravljalnimi deli za *ev oziroma obnovo ceste tudi v Podnartu. Kot smo izvedeli na občini v Radovljici pa so upravljalna dela pred kratkim ustavili In bodo z njimi nadaljevali, ko bodo gotovi še neka-ri dodatni" načrti. — A. ž. — Foto: F. Pcrdan 35 Ločanov zaslužilo več kot 7 starih milijonov P*včna uprava skupščine občine škofja Loka je sestavila se ^it\ltX °seo* ki so v minulem letu zaslužile več kakor 30.000 t 'Ugotavljajo, da je lani zlasti močno naraslo število pri-U i ncev iz zgornjega plačilnega razreda, se pravi onih s ^etemki nad 70.000 din; mednje sodi trenutno 35 ljudi — j»rav jih je bilo še lani komaj 16. Oglejmo si zdaj poklicno 'Sobrazbeno strukturo dvajseterice vodilnih. ov^,'0'?' K"' iivo prvi je zasebni ^. lr>ik livar, ki so mu odlit- Eodurinesli 150-846'95 din do-k Njegovemu stanovske-kol,^,,, pOSii uci i no tečejo y0'|.Ce Slabše, a vendarle do-tj, J dobro, da ga uvrščajo dim vrh k'slvicL' (104.970,65 • i el ,i, s krepkimi 97 ti- iii)) »Očaki, Četrti je privatnik plastičar, višji kot v dvanaj- p '' Pa upokojenec(!), čigar j ' '''ariski viri financ so brez ^1T1a nekajkrat dj ] mesecih zbral 94.939,20 P»d točko pet najdemo dimni,'ia strojništva (89.347,08 U Sledi obrtnik kovinske V^0*« (87.618,00 din) in nato °va strojni inženir, ki je za pičlih 250 din »lažji« od Svojega predhodnika. Osmo mesto zavzema diplomirani rfkonomisl direktor (85.996,75 din), deveto zasebna obrlniea, [ždelovalka plastičnih predmetov (85.348,20 din), in deseto »šampion« iz leta 1971, Inženir gradbeništva (83.714,50 din) Enajsto in dvanajsto po-z.ieijo sta si zagotovila zdrav-nik z 81.538,15 din in (snet) strojni inženir z 81.420,25 din. Strojni tehnik je kot trinajsti napovedal 79.802,69 din zaslužka in ni nič kaj dosti prebi tel diplomiranega lesnega inženirja (79.627,85 din), ki se mu najbolj približuje visoko kvalificirani elektromonter (78.680,98 din). Osemnajsti je najpefičnejši škofjeloški profesor (78.263,40 din). Elitno dvajseterieo zaključujeta dva direktorja, eden ekonomist (77.188,56 din) in drugi gradbeni tehnik (77.055,50 din), nadalje zdravnik (76.647,25 din) ter direktor, katerega kvalifi-kacije niso posebej omenjene (76.633,90 din). Zanimivo je, da vmes ni nobenega profesionalnega družbenopolitičnega ali javnega delavca — še celo župana ne. Naj ob koncu pojasnimo, zakaj smo izpustili imena in priimke »milijonarjev«: zato, ker je govora o neeporečnih drž.ivljanjh in o pošteno pridobljenem denarju. Pač pa mislimo dosledno natisniti nazive vseh morebitnih raz-krinkanih kršilcev obstoječih davčnih predpisov — seveda če nam bo uspelo dobiti ustrezne podatke. LGuzelj tranjem področju tudi navzven se je dogajalo, da nismo več redno vračali posojil. Prav zato je bil skrajni čas, da je zvezni izvršni svet sprejel dva tako imenovana paketa ukrepov za stabilizaci-jo. Kam bi nas laliko pripeljala nelikvidnost, najbolje pove nekaj številk. Nepokrite izgube delovnih organizacij so lani iz leta 1971 znašale 5221 milijonov dinarjev, po sprejetju ukrepov pa so se zmanjšale na 1350 milijonov: Delovne organizacije so si konec minulega leta dolgovale 1978 starih milijard dinarjev, konec januarja letos pa 1695. Kar 1586 delovnih Organizacij v državi je imelo 31. decembra lani blokirane žiro- račune, konec januarja letos pa jih je bilo še 1100. 508.000 zaposlenih je dobdo 1. januarja let OS 90-odslotne osebne dohodke, v Sloveniji je bilo takšnih delovnih organizacij 7, v njih pa je bilo Zaposlenih nekaj tisoč delavcev, in še dve številki lepo Označujeta položaj, v katerem je bilo lani naše gospodarstvo. Gospodarstvo je lani plačalo bankam samo za obresti za kratkoročna posojila 8300 starih milijard dinarjev. Leto-, pa gospodarstvu manjka okrog 4500 starih milijard dinarjev za obratna sredstva. To je le nekaj številk, ki že kažejo, da smo v dveh mesecih na področju stabilizacije in odpravljanju nelikvidnosti napravili več kot prej v dveh letih. Marko Uulc je rekel, da so mnogi po sprejetju ukrepov menili, da stabilizacije ne bomo mogli speljati in da bi bilo morda bolje, da bi najeli nova posojila v tujini. Takšno malodušje bi lahko povzročilo še večjo katastrofo. Vedeti je treba, da je Jugoslavija že zadolžena v tujini za tri in pol milijarde dolarjev in da moramo vsako leto odplačati 800 milijonov dolarjev posojila. Rešitev je torej v večji, produktivnosti, zmernem naraščanju cen, manjši porabi, v pokritih investicijah in v poštenem medsebojnem obnašanju. Vsaka delovna organizacija bo morala narediti zato črto in ugotoviti svoj poslovni rezultat, potem pa se med drugim tudi odločiti, da bo prodajala le dobrim plačnikom. INFLACIJA - RAK STABILNOSTI Več vzrokov je za naraščanje inflacije, ki najbolj naje-da stabilnost. Najbolj se inflacija kaže v porastu maloprodajnih cen. Le-te so 1971. ieta narasle za 17,5 odstotka, lani pa za 14,6. Da pa smo ▼ primerjavi z letom 1971 lani vseeno zmanjšali stopnjo in- flacije, je veliko pripomogel izvoz. Prvič smo irtinivč laai v naši plačilni bilanci zabeležili 800 milijonov dolarjev suficita, Zato bi morali letos zabeležil prav taksen izvoz in s tem še bolj znižati stopnjo inflacije. Marko Bule je rekel, da bo na letošnji izvoz prav gotovo ugodno vplivala zadnja devalvacija. Najučinkovitejše zdravilo za manjše naraščanje maloprodajnih cen in za manjšo inflacijo je produktivnost. Ca se produktivnost poveča za 1 odstotek, se (ene lahko zmanjšajo za 0,23 odstotka. Ravno obratno pa je pri osebnih dohodkih. Ce se osebni dohodki povečajo za 1 odstotek, se potem cene povečajo za 0,4 odstotka. Prav zato naj bi podjetja letos ne na račun dvigovanja cen marveč z iskanjem notranjih rezerv povečevala akumulacijo. Temu primerno pa naj bi se seveda tudi povečali osebni dohodki. I.ani so se na primer povečali za 24 odstotkov, letv>s pa je 'predvideno, da se bodo v Sloveniji za 14. Ko je govoril o zamrznitvi osebnih dohodkov v neg tSpO" darstvu, je Marko Hale rekel« da je šlo predvsem /:' psiho« loški ukrep. Ko so bili sprejeti nekateri stabilizacij iki ukrepi, je grozila nevarnost, da bodo v dobršnem delu gospodarstva lahki) izplačeval] le 90-odstOtne osebne dohodke. To pa v primerjavi z. negospodarstvom, kjer bi jih lahko dvigovali, ne bi bilo prav. Pojavlja pa se zdaj druga nevarnost, da bodi) po od- mrznitvi osebni dohodki preveč poskočili. To ne bi smeli dovolili, ker bo sicer nujna ponovna zamrznitev. V sedanjem položaju, ko se je treba zavestno odločili za nekaj nižji standard, kot smo ga bili vajeni, je Marko Bule. poudaril, da je treba zmanjšati tudi porabo. Na vseh področjih se je treba vprašati, ali je gospodarstvo moč še bolj obremenjevati kot je. Marsikje bo morda treba zmanjšati programe na področju šolstva, zdravstva in podobno. Ce tega ne bomo naredili, potem si žagamo vejo, na kateri sedimo. . In še na nekaj ne smemo pozabiti. To je programiranje. Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil smo se odločili, da starega zveznega progi i-miranja ne maramo več. Težava pa je, da novega še ne znamo, je rekel Marko Bule. Prav zato je treba takoj v vsaki delovni organizaciji povesti razpravo o njenem dolgoročnem razvoju. Pri tem pa ne smemo pozabiti domače surovinske baze, pri iskanju surovin zunaj meja pa na nerazvite dežele. Skratka, ob novem programiranju je treba upoštevati tudi bitko za nove trge. Takšno programiranje bo potem bolj realna osnova za trdnejše rezultat«. A. ZaJUr Živilski kombinat ŽITO Ljubljana objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas za DE Pekarno Kranj: 1. več KV delavcev pekarske stroke 2. več delavk in delavcev za priučite v v proizvodnji pekarstva 3. administratorja ekspedita Pogoj: nižja strokovna izobrazba; 4. več snažilk Pod tč. 2. imajo možnost zaposlitve za dnevno drlo tudi ženske; ki imajo veselje do dela v pekarski proizvodnji. Možnost je tudi za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje in napredovanje. Za vsa prosta delovna mesta je kot poseben pogoj poskusno delo, ki traja dva meseca. 5. dveh upokojencev — čuvajev ''za sobote in nedelje Prošnje za zaposlitev vložite na upravi DE Pekarna Kranj, Dražgoška 8 do vključno 14. aprila 1973. Nastop dela je možen takoj! Podjetje Gorenjska oblačila Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. fakturista za delo v računovodstvu 2. strojnega knjigovodjo za delo v računovodstvu 3. administratorja za delo v računovodstvu 4. korespodenta za delo v komerciali 5. mehanika šivalnih strojev za obrat konfekcije Jesenice 6. pomočnika skladiščnika gotovih izdelkov Kranj 7. več kvalificiranih šivilj oz. kro-jačev za obrat konfekcije Kranj (za leto 1974) Pogoji: pod 1., 2., 3. in 4.: dokončana ekonomska srednja šola oz. 4 letna administrativna šola, zaželena je tudi praksa; pod 2.: tečaj strojnega knjiženja; pod 4.: aktivno znanje nemškega jezika; pod 5.: kvalificiran finomehanik z večletno prakso; pod 6.: srednja strokovna izobrazba ekonomske oz. konfekcijske stroke ali KV trgovec oz. KV krojač. Kandidate se sprejme s pogojem poskusnega dela. Kandidati naj osebno oddajo pismene ponudbe v splošno kadrovsko službo Gorenjskih oblačil v Kranju, Prešernova c. 6. Poslovni odbor STANOVANJSKEGA PODJETJA JESENICE objavlja prosto delovno mesto kleparja II v servisni podjetja. delavnici Pogoji za sprejem so: KV delavec klepar brez delovnih izkušenj; PK ali priučen delavec kleparskih del in 2 leti delovnih izkušenj. Kandidat mora biti sposoben opravljati delo.na višini. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD delavcev Stanovanjskega podjetja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Staaovanjsko podjetje Jesenice, splošno-kadrovskj sektor. Rok za prijave je do 20. aprila 1973. Objavljamo prosto delovno mesto prodajalke v prodajalni Nogavičar Škof j a Loka Pogoj: kvalificirana prodajalka. Prednost imajo prodajalci tekstilne stroke ali s prakso v tej stroki. Ponudbe pošljite na trgovsko podjetje ELITA, Kranj, Titov trg 7. Sprejmemo hišnika za upravno zgradbo podjetja v škofji Loki Delovne naloge: vsa hišni-ška dela, najmanj 4 ure dnevno pa nasajanje ročnega orodja. Hišniško stanovanje bo usposobljeno do 15. maja 1973. Prijave pošljite najkasneje do 15. aprila 1973 kadrovski službi SGP Tehnik Škofja Loka, tel. 85-371. SPLOŠNO MIZARSTVO RADOVLJICA razpisuje prosta delovna mesta 3 KV mizarjev 2 vajencev Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Nastop službe možen takoj aH po dogovoru. Stanovanja nI. LJUBLJANSKA BANKA podružnica Kranj sprejme v delovno razmerje v poslovni enoti Kranj: 6 referentov z dokončano 4-letno srednjo šolo, prednost imajo kandidati z dokončano ekonomsko srednjo šolo ali vsaj z znanjem strojepisja, lahko so tudi pripravniki; v poslovni enoti Jesenice: 1. referenta devizne likvidature 2. blagajnika za enoto v Kranjski gori 3. referenta likvidature za enoto v Kranjski gori Kandidati za delovna mesta v poslovni enoti Jesenice morajo imeti srednjo strokovno izobrazbo in dve leti delovnih izkušenj. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika. Pismene prijave za zasedbo objavljenih delovnih mest s kratkim življenjepisom in dokazilom o doseženi izobrazbi sprejema komisija za delovno razmerja pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, C. JLA 4, Kranj, do 16. aprila 1973. Odbor za delovna razmerja pri SGP Projekt Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: administratorko za ekonomsko enoto Kranj Pogoj: 2-letna administrativna šola; Žagarja — gat cr is ta za ekonomsko enoto SO-3 Pogoj: KV delavec in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica; 3 čistilke za delo v samskem domu. Za čistilke je na voljo tudi samsko stanovanje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Projekt Kranj, Nazorjeva 1. Industrija bombažnih izdelkov Kranj objavlja prosto delovno mesto mojstra predpredilnice Pogoj: predilski tehnik ali VK predilski delavec. Osebni dohodek nudimo v višini 2900 din. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja do zasedbe delovnega mesta. GLAS * 7. STR \M Polžje navade pošte na Golniku Umirajoča romantika ^ttet Jakob Peterncl iz Hotovlje vztrajno kljubuje napredujoči ^otorizaciji in s svojim zapravljivčkom, zadnjim v Poljanski dolini, potuje po Gorenjskem Žirai v ta %i,0?Uka,.K» s'a jo spokojno jn u|a po gladkem cestišču £ ■ |Usl'i;-1 paru rjavcev, da ^*gpma, ne prehitro, po-kilometre. Pogreznjena P°iazinjeh sedež elegantne->L , ZaPravljivčka sta lovila r. 0 spomladanskega sonca, ' So 1 » Se p zau iz zime dramečo s). Po|jansko dolino ter na- tici ,°VL(li sivkaste zaplate |a e^a februarskega sne-|,,2ažrtega v okoliške grape &v nJe- Ni Ju motilo zve-jbp ° P°8ledovanje šoferjev, kj.V^^čcnih nad vprego, ka-»*h je tod še pred tremi f ^Uetji kar mrgolelo, danes v^"^ m videti skoraj nikjer los ^PokoJno so rebrasta-ko-Jjj? Blodala asfalt in brez jjj^hjšega ljubosumja pu-V(JV niimo avtomobile, dr-Cc kdo ve kam. w*"*e v&-5» tale voziček?« sem P°barai ,fn„starejšega od obeh » -.«„uv , ki je z vajeno ct°Jo zategnil vajeti. ^*Moj( mojj« n; mogel skri-» P°nosa. Potem sva zvedc- u'(.-porter in jaz naniza gre za kmeta Jakoba Peternela iz vasi Ilotavlja pri Poljanah, da je dopolnil 65 let in da brez konjev ne bi mogel shajati. »Tri imam doma. V veliko pomoč so mi. Zapravljivček sem pa obdržal zato, ker pač potrebujem neko prevozno sredstvo.« Peternelov leseni lepotec je menda zadnji svoje vrste na Poljanskem. Odlično mu služi, pravi gospodar, nič slabše kot drugim fičkoti ali kalrce. Res brzi malo počasneje, ampak ,varnost in udobnost popolnoma odtehtata pomanjkanje hitrosti. »Ste pogosto na poti?« sem bil radoveden. »Ja, kar precejkrat. Nujnih opravkov nikoli ne zmaiijka. Vsaj enkrat mesečno se zapeljem v Loko. če grem kdaj kam dlje? Seveda grem! Lani sem šel celo do Bleda. Debelih pet ur je trajalo. Jasno, da nismo smeli vozariti po avtostradi, toda saj so stranske ceste.« In je dodal, da zapravljiv-čka ne bi zamenjal z nobeno limuzino. Ni stvari, ki bi ga lahko nadomestila, je pribil ter nama pomahal v pozdrav. Živali so ubogljivo potegnile in odpekelale rodnemu hlevu nasproti. I. G. Menda je razumljivo, da slehernemu bolniku, ki je sprejet v bolnišnico, domači naročijo, naj jim čim prej piše in pojasni, v katerem oddelku je, kdaj ga bo moč obiskati, kaj potrebuje itd. Na Golniku seveda ni ftič drugače. Kam torej merim? Bolnica, ki je dopotovala na Golnik 22. marca letos, je še istega dne poslala domov kartico. Ker je v naglici pozabila sporočili nekatere svoje Želje, je le-te nato omenila v sporočilu, oddanem naslednje jutro, 23. marca. Prva kartica bi potemtakem morala prispeti na moj naslov v Naklo oz. Strahinj v petek, 23. marca, druga pa v soboto, 24. marca. In vendar so mi obe hkrati dostavili šele v torek, 27. ///. Vmes sem v TeSefon na o S preselitvi jo podjetja LIP Bled v nove prostore na Rečici bo treba tjakaj napeljati tudi telefon in telex. V občini se prav zdaj pogovarjajo, da bi ob tej priliki podaljšali telefonsko linijo do Gorij, Zatru ika in naprej na Rudno ix>lje na Pokljuki. nedeljo prišel na obisk ter ob bolničinih vprašanjih seveda samo debelo gledal. Ze prej me je močno skrbelo, ker ni bilo od nje nobenega glasu, saj sem mislil, da je nesposobna prijeti za pero. Drugim poštam ne bi za-meril, gohsiški pa spričo okoliščin ne morem odpustiti polžjega poslovanja. Zato sprašujem, kdo je kriv, da pisma in dopisnice romajo d<> poldrugo uro hoje oddaljenega kraja kar 6 dni? Martin Finžgar, Strahinj 41 Hokej Leta 1974 v Ljubljani čeprav so dvoboji na le. tošnjem svetovnem prvenstvu skupine A v ledeni palači v Moskvi dokaj zanimivi in zagrizeni, pa na tem prvenstvu zaseda tudi mednarodni hokejski od« bor — LIGH. Odločili so se, da bo Ljubljana prihodnje leto gostiteljica osmerice najboljših hokejskih ekip skupine B. aretni dim na dvorana skupščine ),,'.'"'' Kamnik je razmeroma hli ." bi se seje udele-g0. Vs' odborniki in vabljeni ic,S!,c (k temu naj dodamo iel^P^Uške poslance in na-sk, . oddelkov občinske r 'V'^'"'«'). potem bi v dvo- ra'i'aZ"!""'kal0 prost prostora. Dvo- "'"/« prezračevalnih na-*a sejah skupščine,, pa najmanj petdeset prisotnih strastno kadi. Pozimi, ko so zaprta vsa okna, je kar težko vzdržati več ur v močno zakajenem prostoru. Oskar Grzinčič je na zadnji seji občinske skupščine predlagal, naj si občinska skupščina iz proračuna zagotovi denar za prezračevalne naprave dvorane. j. V. Ste morda spregledali? Izšle so prve tri knjige iz ciklusa PRESTOL MATIJE KORVINA M. Jurić-Zagorke: PREROKOVANJE PRI KAMNITIH VRATIH l-ll-lll Celoten ciklus je postavljen v 15. stoletje, v Cas, ko je na Ogrskem in Hrvatskem vladal kralj Matija. Prvi del romana se dogaja v Zagrebu, na Griču, kasneje pa se dogajanje preseli na kraljevi dvor v Budimu In na dvor neapeljskega kralja Ferranteja, v pisano in razvratno južnjaSko Življenje, polno najrazličnejših spletk in pasti. Tri knjge romana veljajo vezane v celo platno 270 din. Kupite jih lahko tudi na 3-mesečno obročno odplačevanje po 90 din. V maju izide nadaljevanje v 3 knjigah: PEKEL NA PRESTOLU l-ll-lll Knjige dobite v vseh knjigarnah, naf&čila pa sprejema tudi DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, 61000 Ljubljana Potem, ko se Je predsednik zveznega izvršnega sveta Uje-mal Bijedić vrnil konec minulega tedna z doslej najdaljše poti, kar jo Je opravil kak šef Jugr>slovaiske vlade, je danes priložnost, da o tej poti spregovorimo nekaj več — še posebej zato, ker smo jo doslej spremljali le bolj po odlomkih, kakor se je od tedna do tedna iztekala ta 25 dni dolga turneja po deželah Azije, Avstraliji in Novi Zelandiji. NOVE RAZSEŽNOSTI:* tisto, kar je mogoče skoraj pri pri i reči v zvezi z obiskom Djemala Bijedica na dveh celinah, je dejstvo, da je BjegOVa pot izpričala neke nove razsežnosti v politiki vsaj dveh držav, ki jih je Obiskal. Hkrati s tem velja lig 'oviti, da je pot tudi potrdil:« neke stare pozicije — potrdila namreč politično usmeritev držav, s katerimi ima Jugoslavija že tradicionalne in prijateljske zveze. Djemal Bijedić se je med Obiski pogovarjal predvsem o dveh področjih delovanja: Bjediceva pot mednarodnih odnosih nasploh in znotraj njih še posebej, o politiki neuvrščenosti ter o dvostranskih odnosih med Jugoslavijo in deželami, ki jih je obiskal. Kar zadeva slednje, je bila povsod jasno izpričana želja, da se ti odnosi (nekje bolj tesni, nekje manj) v bodoče razširijo in povežejo z dejavnostjo na vseh možnih področjih. Tu gre seveda predvsem za ekonomske odnose, a nič manj tudi za kulturne, /.iiaustvciio-tehnične in vse druge. V zvez! s tem bi veljalo še posebej omeniti tisto, kar se je zgodilo v Avstraliji. Tu je namreč nova laburistična vlada premiera Gougha VVhitla mu jasno in nedvoumno povedala, da bo storila vse, kar je v njeni moči, za izkoreninjenje enega izmed temeljnih vzrokov za številne nesporazume med Canberro in Beo- gradom v preteklosti. Zavzela se je namreč za oster in odločen boj zoper ustaške teroriste. Razveseljivo je, da so besedam takoj sledila dejanja, saj je avstralska zvezna policija že uprizorila več racij ter tudi sicer izpričala, da bo odnos avstralskih oblasti do ustaških teroristov poslej bistveno drugačen. Mednarodni odnosi in še posebej politika neuvrščenosti sta bili seveda med najvažnejšimi temami razgovorov z državniki prijateljskih držav. Tu je prišla do izraza velika enakost v stališčih, saj tako Jugor.lavija kot države, ki jih je obiskala jugoslovanska delegacija, enako ali sorodno ocenjujejo zadnja dodajanja na svetu. Ob tem so povsod potrdili tudi pripravljenost nadaljevati in še bolj uskladiti ter poglobiti dejavnost neuvrščenih, ki dobiva pred bližnjim sep- tembrskim sestankom na vrhu v Alžiru še poseben pomen. In prav tu je mogoče govoriti o tistih, na uvodu tega sestanka omenjenih, novih razsežnostih. Pri tem mislimo predvsem na Avstralijo, ki je pokazala izredno zanimanje za politiko neuvrščenosti in bo poslala na sestanek na vrhu v Alžir tudi svoje opazovalce. Ta poteza nove avstralske vlade gotovo deluje v nekem smislu presenetljivo, vsekakor pa vnaša v ta del politične karte sveta nove in pomembne odtenke. S tem Izpričuje Avstralija ne samo zanimanje za politiko, ki je bila doslej za to državo nekaj čisto tujega, marveč tudi določeno nezadovoljstvo s tistimi usmeritvami, ki so doslej veljale za osnovo avstralske zunanje politike. ■ u nO* Ob že doslej poknT*"'" ^ vostih (priznanje LR "T-d ske, obsodba ameriM^ bombardiranja Haifong* « Hanoja in odločno delo^J na strani »tretjega./vet**^. zadeva probleme k0'.03!, «o-ma in rasizma v AiruuJ nuja sedanje zanimam« stralije za neuvrščeno** ^ membno osnovo za razi gibanja samega. Da se je to zgodilo r* ob obisku predsednik;« J slovanskega izvršnega pomeni hkrati tudi prh^S našim naporom in °*^^S deležu pri uresničevanju čel politike neuvrščenost'- Vil" ljudje in dogodK- Pijemo več mineralne vode Mineralne vode popijemo pri nas in v svetu čedalje več. Jugoslavija je vinorodna deteta, vendar se v zadnjem času poraba vina z.mauj-šuje, narašča pa potrošnja piva, mineralnih vod in sadnih sokov. Predlanskim je poraba piva na prebivalca v Jugoslaviji dosegla količino 40 litrov, poraba mineralnih vod pa 22 litrov. Po porabi mineralnih vod, ki je samo v zadnjih šestih letih pri nas porasla za skoraj 3,7-krat, smo se uvrstili na drugo mesto v Evropi. Na prvem mestu je Francija, kjer popijejo 40 litrov mineralnih vod na prebivalca letno. V Italiji je poriba 17 litrov, v Zah. Nemčiji pa 16 litrov na prebivalca. Črne koze V zadnjih dveh mesecih je v Bangladešu umrlo za črnimi koz.ami najmanj 300 ljudi. Časopisi pišejo, da umre še vedno okoli 300 ljudi na dan. Za črnimi kozami je zbolel tudi japonski vladni funkcionar, ki je obiskal Bangladeš. To je prvi primer te bolezni na Japonskem po dvajsetih letih. Stara igra Pri izkopavanjih v južnem Uzbekistanu so sovjetski arheologi odkrili šahovske figuref za katere domnevajo, da so najstarejše na svetu in da izvirajo iz drugega stoletja. Doslej so menili, Le čakaj, samo da te oče vidi s tako frizuro! da sodijo začetki šaha v 4. stoletje. Šahovske figure so U slonove kosti in predstavljajo različne Hvali, pri čemer je slon očitno poitteuil današnjo kutijico, indijsko govedo pa trdnjavo. Povodnji v Tuniziji Najhujše povodnji, kar jih pomnijo, so Tuniziji prizadele poleg žrtev še ogromno škodo. Za sedaj so našteli 86 mrtvih ali pogrešanih, 53.000 ljudi pa je OStalo bt cz strehe nad 'glavo. Poginilo je 10.01)0 glav živine, velika škoda pa je nastala tudi na kulturnih spomenikih, prometnem omrežju in mostovih. V povodnji leta 1969 je ostalo brez strehe 130.000 ljudi. Poplave so prizadete tudi Mž.iiijo: utonilo je 20 ljudi, 25.000 pa je ostalo brez strehe. Kaditi ni dovoljeno! V Sovjetski zvezi prav sedaj poteka kampanja, da hi omejili kajenje na javnih krajih. Sovjetska letalska družba Aeroflot pa je prepovedala kajenje v svojih letalih, če traja polet manj kot tri ure. Kajenje so prepovedali na številne zahteve tiekadilcev. Pes našel mamilo Rimska policija je našla na rimskem letališču 22 kg hašiša. Mamilo je našel posebej dresirani policijski pes v potovalki nekega potnika med običajnim pregledom prtljage. To je že tretji primer v treh tednih, da je policija na tem letališču zaplenila hašiš. Vrednost zadnje zaplembe, ki pa običajno konča v ognju, je 20 milijonov Slabe letine Že dve leti doživljajo veliki deli sveta katastrofalno slabe žetve. Po mnenju kmetijskih strokovnjakov OZN je zato krivo vreme. Pičle padavine so krive slabih letin v SZ, Aziji in delu Afrike. Strokovnjaki celo opozarjajo na možnost lakote po svetu. Svetovna organizacija za prehrano FAO ugotavlja, da je tudi sodobno kmetijstvo v veliki meri odvisno od vremena. Se vedno ni sredstva proti dolgotrajni suši. Strokovnjaki zato predlagajo ustanavljanje obširne mreže rezerv v prehrani, da bi se ob slabih letinah izognili morebitni lakoti. Še vedno lovijo ptice Nikjer v Evropi ni tako razširjen lov na P . kot v Italiji. Zakon iz leta 1910 je dovolil Fjjjjj ven lov ptic pevk. Tistega leta so z rJVt'L$ lepljivimi pastmi in drugimi pripomočki *J5jj okoli 150 milijonov ptic. Vrabce in škria ^ odkupujejo restavracije in jih ponujajo &° kot specialitete. Drozge in kaline lovijo ^ve',^p omamijo, da lepše pojejo in jih v severnem . Italije prodajajo tudi po 100.000 lir za kos. V * Uji se V seZOIti ukvarja z lovom na pttCS 0 1,7 milijona ljudi. »Sutjeska« skoraj gotova Filmska ekipa »Sutjeska« je v Londonu * ^ čala montažo filma. Delovno kopijo filma * te dni ogjedal tudi znani grški skladatelj " :TJ Tcodorakis, ki bo zložil »Simfonijo SutJ** 3 kot spremno glasbo k filmu. Komponiral 1° na osnovi jugoslovanske narodne glasbe. Heroin v novi varianti Pariška policija je odkrila novo manul° novano »rjavi sladkor«. To /V heroin v n ifff i t preprosto raz.tope v vodi in tako mamilo /<' ' goče takoj vbrizgati. milejši obliki, 4 nič manj nevarni. »Rja kor« izvira iz Nizozemske, kjer so uedavn" tirali 5Q tihotapcev mamila. Temu mat težko priti na sled, ker drobne rjave k vi >■«{ Kuga še živi Po podatkih svetovne zdravstvene organitć^M se je spet začela širiti kuga, ki je v minuli* b letih zahtevala čedalje manj žrtev, kani t? _ svetu zbolelo za kugo 1738 ljudi, nekaj nad pa jih je umrlo. Kuga se v Evropi ni poitn j, v Afriki je zbolelo 75 ljudi, na zahodni Pol<> , 392, v Aziji pa 1271. Svetovna zdravstvena ori nizacija sodi, da je obolenj sicer več, ker PjM ni možnosti, da bi z laboratorijskimi prem potrdili obstoj bolezni. Tatovi dragocenih slik Iz srednjeveške opatije nedaleč od Tofih*1 . neznanci odnesli štiri dragocene slike tnOi ,( Ferraria. Slike, ki so verjetno iz teta del Ikonostasa. Ukradene slike cenijo Ml 500 milijonov lir. APRILA 1973 GLAS * 9. STRAN 6. aprila 1688 je bil v Kranju obglavljen vodja kmečkega punta Jakob Stare je mini-ko lonČa?aj' 6- aprila, , 8lavit- a gosposka dala ob-8aK, 1 Poslednjega gorenjske-s Pr PUntarja Jakoba Stareta H •• eu»a nacl Salvo. Ra-krv Jc opravil to sramotno Ujes/? ^e'o na zunanji strani ^ .n'h Vrat na Savskem bre-|*daj Vodopivčeva uihca). tw^tarili kronik in listin je fcj 1(3no. da so bili podiožni-Vj5?mlJiških gospodov s l6»4 d ',ka Xc več lct (od leta *gr^a!J°) v srditem sporu M. p^^Om Ivanom Peerom JUj^Dburgom. Kmetje so se toelc nov'm dajatvam in Wamerni ,1;,,ki- ki ni 1,1:13 So v starem urbarju. To ^ite Delce vrsle zemljiških Si^Jj'. v katere so v poznem t^^Jern veku bili zapisani t«r.,Slvs Posameznih zemljišč jj£ lužnosti in dajatve, ki so tj; j .'ožm' kmetje bili dolž-doj^ v°Jun fe vdal n i m gospo- d^^Je s Prebačevega in l^gih vasi, ki so bile pod-e smicdniški graščini, so ur>L'i-al i neorganizirano k fttično Seveda je te drob-Wto T POZaprIa C' Iz starih &rirn Cnih lis,in «- er sedmih puntarjev, ki gosposka že v kali uporne kronik in je razviden v letu 1685 odločno zahte-* da Se mora graščak in sovi cdb valpti strogo držati iz kameralnega ur. ^ Ja iz leta 1569. Ohranila so Cj/^'J1 tudi imena teh pokon-£^°ž: Matevž štern, Ma J> «0* Jurij Vaši, Matov/ Marko Kočan, Matija . in Miha Terčelj. Pred l^em jih je zastopal in branili odvetnik dr. Zumerer. Na splošno pa je fevdalna gosposka sumila, da kmete podžiga k upiranju francoski alkimist Petter von Cattin. Ta se je v onih letih nastanil pri svojem prijatelju plemiču Rucssensteinu, graščaku s Strmola nad Cerkljami. Tu si ji mož uredil svoj alkimistič-ni laboratorij. Ker pa jc bila tedaj alkimija skrivnostna ve-ćla, saj je iskala čudežni »kamen mod rib«, da bj z njim spreminjala manj vredne kovine v zlato aH pa »živlrjenjski napoj« za podaljševanje življenja, je bil Cattin že od vse. ga začetka sumljiv in nevaren človek, vsaj v očeh tedanje gosposke. In že so ga spravili v zvezo s puntarskim gibanjem. Baje je prišel Cattin do Starega, originalnega urbarja i/, leta 1569 in ga prodal Jakobu StaretU s Prebačevega. Kako je bilo, natanko ne vemo, saj je gosposka trdila, da je Cattin urbar ponaredil, tič kakršen je bil, skoro čarovnik ... In vrhu vsega še nevaren francoski emisar! No, pa preberimo zgodovi-n ar j evo sporoči lo, o b j avl jen 0 v nemško pisanih Muzejskih izvest jih za Kranjsko leta 18%: »L. 1687 je izbruhnil upor smledni.ških podložnikov proti graščaku Ivanu Peeru pL Pernburgu, ki je nenehno povečava] tlako v svojem gospostvu. Upor je najbrž zanetil francoski emisar, alkimist Petter Cattin na Strmolu. Upor je vodil kmet Jakob Stare, šele spomladi 1638 so ga ujeli in zaprli v Kranju. Kmetje so hoteli rešiti svoje- ga vodjo. Čakali so zunaj mesta, kdaj ga bodo odpel'jali v Ljubljano Toda izredno sodišče se jc sestalo v Kranju, mučilo Stareta in ga dalo ob-glaviti 6. aprila 1688 pred Spodnjimi mestnimi vrati pod Roženvensko cerkvijo, nad savskim mostom.« Drugo poročilo, ponatisnjeno v slovenskih Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko 1. 1901, v bistvu isto, le v drugačni jezikovni obliki, je pisal avtor sloveče ljubljanske kronike (od 1. 1660 do I. 1718) dr. Gregoriij Dolničar, visok cerkveni dostojanstvenik. Njegov zapis o našem kmečkem uporu pa je takle: 1687 Na Gorenjskem je vzbuknil kmečki upor, zlasti v Smledniku, proti sedanjemu graščaku. Kmetje so dobili na noki način v roke stari urbar in nočejo o novem nič slišati. Pritožujejo se tu, v Ljubljani. Hite tudi v Gradec in na Dunaj. Kako se je to izteklo, pove naslednje leto. 1688 2. aprila. — Ko so se uprli kmetje proti grajščini smleški alj njenemu lastniku g. Pernburgu, in ko so si izvolili za vodniki Martina (prav: Jakoba; op. C. Z.) Stareta, je i/šel ukaz; naj ga vjamejo. V Kranju so ga zaprli. Ko so njegovi drugi to čuii in mesto obkolili, so se zbrali vitezi in se na današnju dan v red postavili na kapucinskem trgu (v Ljubljani; op. C Z.) pod poveljstvom gospoda Janeza Jakoba pl. Vviderkhcra. Ko s '/ti j^ačija Jakoba Stareta na Prebačevem št. 42. Danes se pri hiši pravi »prt Psnak«, gospodar ** Piše za Lazarja. Starodavna lipa pred domačijo Jakoba Stareta. To drevo je še »videlo« hrabrega vodjo puntarskih kmetov. Po oceni je lipa stara več kot 500 let. so prišli v Kranj, so mesto zaprli in krivce • iz.prašali. K unije so mislili, da bodo upornika odpeljali v Ljubljano, pa vitizi so ga dali ob-g lavi t i pred mestnimi vrati nad mostom. S tem je bilo vse pomirjeno. To se je zgodilo 6. aprila. Seveda je bila tedaj cerkev na strani fevdalne gospode; zato iz kronik ni čutiti niti sence sočutja in človečnosti. In še tretji zgodovinski zapis iz onega časa. Za spremembo poskrbi podatek, da graščak Pcrnburg v lotu Sta-retove obglaviitve niti živel ni več. Zvemo pa tudi o dvestotih graničarjih iz Karlovca, ki so prišli na Smlednik, da bi pestili uporne kmete. Ti divji možje iz Vojne krajine gotovo z našimi ljudmi niso Av-nali v rokavicah. Odlomek s temi podatki pa je tale: »Po Pernburgovi smrti (1687) so se puntarjl obrnili proti njegovi vdovi Margareti (njen dekliški priimek je biil Kho-sel, torej K6zelj!) z istimi zahtevami po stari pravdi. Da bi končno dosegli pomiritev, so deželne oblasti morale strogo ukrepati. Puntarskeg.i vodjo Jakoba Stareta so ob-glavifi, dvesto karlovških^gra. ničarjev pa se je nastanilo na smledniški graščini. V jeseni 1688 je bil upor s trdo roko dokončno zatrt.« No, tako smo izčrpali vse na lutrico dosegljive zgodo- vinske podatke. Zdaj pa je čas, da stopimo le na Preba-čevo, lepo vrstno vas ob cesti Kranj—Smlednik. Vas ima ne. kajj čez 250 prebivalcev. DeH pa se na Gornjo in Spodnjo vas, loči ju le majhen klanje. Pod vasjo je slikovita sav ka dober Zarica. Od PrebaHv\ | i je le do druge vojne vozil brod čez Savo, k vasi Breg onstran struge. Preba&evo pa je tudi domač kraj starega puntarja Jakoba Stareta. Celo njegova hiša — Prcbačevo št. 42 — še stoji. To je mogočna nadstropna kmečka stavba z debelimi zidovi. Pred hišo s* >ji vsaj pet stoletij stara ' vi. Imam občutek, da je bflp prav tu, pri Staretu in ob tej lipi nekdanje središče \asi. Prj hiši se pravi pri »Psnak«. Gospodarji se •' i ij pišejo za Brza rje, pred irimi so bili tu Kokaljii. Vendar pa je minilo šele 37 let, kar ;e umrl poslednji iz rodu Si trO tov, Franc Stare. Ogledal sem si tudi notranjost mogočne hiše, kar nekake trdnjave. Na tramu nad prvim nadstropjem je viv.a-na letnica 1800. To se pravi, da je bila tretja etaža h še -prigrajena pozneje. Za ču la pa na kamenitem portalu ni vklesane nobene letnice, čeprav je biuo to včasih v navadi. Črtomir Zoreč GLAS * 10. STRAN SOBOT\ 7. A Po sledeh kovega viharja Ostrešje na novi hiši Janeza Žagarja na Visokem 122 se je dolgo upiralo sunkom vetra, vendar je okrog treh zjutraj zgrmelo po tleh. škoda je velika. Zvedeli smo, da lastnik hiše nima zavarovane. V torek popoldne, posebno pa ponoči s torka na sredo, je zajel Gorenjsko vihar, kakršnega niti najstarejši ne pomnijo.) Močan veter ni poznal ovir in se je umiril šele v sredo popoldne. Škoda, ki jo je povzročil neustavljivi veter, sprva ni bila tako velika, vendar se je kasneje izkazalo, da veter ni bil tako nedolžen. Z vseh koncev Gorenjske so nam poročali o odkritih strehah, porušenem drcvesju, poškodovanih in podrtih kozolcih, polomljeni in pretrgani električni in telefonski napeljavi itd. Po pripovedovanju je bil torkov in sredin vihar nenavaden, saj se je najbolj znesel nad kraji med Preddvorom, Cerklja-mi, Šenčurjem in Kranjem, njegovi sunki pa so bili milejši pod gorami, kjer bi lahko pričakovali največjo škodo. Da bi na kraju samem ugotovili, kakšne posledice je povzročil torkov in sredin vihar, sva se s fotoreporterjem v četrtek dopoldne zapeljala v najbolj prizadete kraje. Povsod sva srečavala poškodovane in odkrite strehe, na-lomljena in polomljena dreves a, nagnjene ali podrte kozolce, viseče telefonske in električne drogove itd. V Srednji vasi pri Šenčurju so nama povedali, da je bil veter, ki je gospodaril ponoči s torka na sredo, najhujši doslej. Odkrival je gospodarska poslopja in stanovanjske hiše, majal in podiral slabše grajene kozolec, rušil drevje ter naganja! ljudem strah v kosti. Pri eni od hiš v Srednji vasi je veter po- drl del zidu, ki sj je zrušil na avtomobil. Odkril je tudi gospodarsko poslopje, vendar so ga do četrtka že pokrili« Veter se je lotil tudi cerkvenega zvonika v Srednji vasi. Zvonikova streha ni zdržala in stavba se je morala za nekaj metrov skrajšati ... Mnogo huje je bilo v novem naselju na Visokem. Nili ena od hiš ni ostala nepoškodovana. Močno so poškodovane strehe. Stanovalci SO i/ strahu pred najhujšim ostrešja pritrdili in privezali. Vendar marsikje tudi to ni pomagalo. Stanovanjska hiša Janeza Žagarja na Visokem 122 je nedvomno najbolj prizadeta. Veter je toliko časa majal ostrešje, da ga je dvignil ter treščil na tla. Gospodar ' je * boj strehe z vetrom lahko samo opazoval ter zadnji trenutek odmaknil osebni avtomobil. Ker so strehe hiš v tem naselju zelo izpostavljene vetru, lastniki razmišljajo, da bi lete obrnili ter s tem zmanjšali nevarnost. Povzročena škoda je nedvomno velika. Prebivalci tega naselja so nama pripovedovali, da so to noč le redki spali. Vsak je trepetal, kdaj se bo veter znesel tudi nad njimi. Posledice vetrovja sva v četrtek srečavala tudi v Hote-mažah, v Tupaličah, na Beli in v Preddvoru. Na tamkajšnjem obratu Jelovice je vihar prestavil barako ter pometal na tla večino opeke. Škodo je ta trenutek še težko oceniti. Na Beli je veter odkril garažo, na Kokriei lomil drevje, ki je padalo prek ceste, telefonskih in električnih napeljav itd. Na Visokem sva srečala Alojza Zumra, vodjo izvršne enote za redno in investicijsko vzdrževanje pri podjetju za PTT promet Kranj. Povedal nama je, da tudi telefonske zveze niso ostale nepoškodovane. Vihar, ki je divjal s torka na sredo, je prekinil telefonsko zvezo Kranj—Preddvor—Jezersko. Na napeljavo so padala drevesa, razen njih pa so . jo poškodovala še ostrešja, ki jih je premikal in majal veter. Vodi so po- mm m Veter, ki je divjal s torka * sredo, je za nekaj "iet v znižal zvonik prj cerkvi Srednji vasi pri Senčurj* skodovani tudi na kjer so se podrta drev*»£ debla obesila na žico. Zv'e_ s Pokljuko pa je bila trtek še prekinjena. To naj bi bil le bežen o posledicah vetra, ki torek in sredo divjal na ^ renjskem. Nekaterim . ^ ostal v nepozabnem sporoj? ' saj jim je povzročil vC''a. škodo, krovcem, gradi"5" kom, eloktričarjem in V0}^ jem pa povzročil precej a* datnega dela. Muhasti »PJjj je tako že na začetku poki? svoj pravi obraz . .. Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. PerdaH Kozolec na Spodnji Beli pri Preddvoru, ki ga je ponoči s torka na sredo podrl nenavadno močan veter« Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV 1. osebni avto zastava 600 D, letnik 1961/62 z 161.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 1800 din; 2. osebni avto fiat 124 — žiguli, letnik 1971 s 24.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 22.000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 °/o pologom od*začetne cene sprejemamo do srede, 11. aprila 1973, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj Radio nk1^113 Poslušajte vsak dan 7 4-20, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes JPPoldne) 11 12, 13, 14, 15, l,°8°dki in odmevi), 17, 18, ^ (radijski dnevnik), 22, 7 ' °b nedeljah pa ob 6, Ji 8> 10, 11, 12, 13, 14, 15, 5V l9-30 (radijski dnevnik), 23 in 24. 7. APRILA 8.10 Glas-05 Pionirski »J^O Dobro jutro; matineja; 9.0! JUl^k. 9.35 Glasovi v ritmu; , 0 pn vas doma; 12.10 Nok. tJ.n° in poem; 12.30 Krnel i j-J31'nasveti; 12.40 Po domače; s 0 Priporočajo vam; 14.10 , brnijo jn besedo po Jugo-J>'av"ii; 15.40 Potjo naši operni P°*Pl; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S južnega trga; 17.10 Z a ansam- v ^ The Cats; 17.20 Gremo k'no; 18.15 Dobimo se ob .00 Mj- j 1 un; 18.45 Naš gost; 19 J"ahlko noč, otroci; 19.15 A~ yUtc 2 dobrimi znanci; 20.00 to^or s plesnim orkestrom & V Ljubljana in njegovimi S;?.1': 21.15 Za prijetno razve-.^'o: 22.20 Oddaja za naše izšel ijcnce; 23.05 S pesmijo in om v novi teden ^rugl program . 8-05 Uvodni akordi; 8.40 So-ota na valu 202; 12.40 Panoga zvokov; 14.00 Odrasli ta-J°. kako pa mi; 14.20 Z an-J^blom Pro Arte; 14.35 Glasbi variete; 15.35 Zabavni ?b?fi, filmska glasba in še jaJ; 16.05 Danes smo izbrali; i,-40 Tri tisoč sekund radia ^hiden.,. 17.40 Instrumenti v Jlt^u; 18.00 Oddaja progre-^1Vr>e glasbe; 18.40 Jazz na II. ^ograinu; 19.00 Pot minut hu-^0lia; 19.05 Za vsakogar ne- *c,aia in tiska CP Gorenj. ?k» tisk Kranj, Ulica Mo-fe Pijadeja 1 — Naslov JJednlšiva «n uprave H-,a= Kranj, Moše Pijade Ja 1. - Tek. rač. pri SDK v Kranju 51500-601-10152 -*eletoni: glavni ureetmk, Oc,8ovorni urednik in ^Prava 21-190, uredništvo novinarji 21-860, ^alooglasni In naročniški ^delek 21194. — Naročja: letna 60 din, polletna ti din, cena za 1 številko Par. Mali oglasi: do 10 °esed 15 din, vsaka na-"a,jna beseda 2 din; na-rofniki imajo 25% popu-*ta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Tretji program 20.05 Okno v svet; 20.20 Gaetano Donizetti: Zvonček — opera v enem dejanju; 22.30 Sobotni nočni koncert; 23.55 Iz slovenske poezije 8. APRILA 6.00 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra za otroke: Radio huda luknja; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Se pomnite, tovariši; 1025 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 15.30 Nedeljsko športno popoldne; 17.30 Iz slovenske lahke glasbe; 18.00 Letate z nami; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V "rtedo''jo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse . Drugi program 8.05 Vedri zvezki za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni mo zaiik; 9.35 Pet ped i; 10.35 Nedeljski sprehodi; 12.00 Opoldanski cocktail; 14.00 Panorama zvokov; 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva; 20.15 Igramo, kar ste izbrali; 23.55 Iz slovenske poezije^ APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Blaž Arnič: Pesem planin — simfonična pesnitev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Pe! vam bo oktet Gallus; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v Svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Peicv Faith; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Z jugoslovanskimi peVCi zabavne glasbe; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 20.00 Tj in opera; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke Se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Nenavadni pogovori; 14.20 Sprehod; instrumentov; 1*B5 Glasbeni variete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Or- gle v riAmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Z ruskih baletnih odrov; 20.50 Literarni večer; 21.40 Koncertantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Marij Kogoj; 23.55 Iz slovenske poezije 10. APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Razni ansambli in zbori pojo slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Melodije skladatelja škerjanca; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Bele vrane; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš pod list j k; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvi-denje; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Jožeta Burni-ka; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Radijska igra: V uri pred zoro; 2L42 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Solistična in ansambelska glasba Slavka Os'.erca Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni va-riote; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jim prisluhniii; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu ročka; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji; 20.45 Minute z mezzjoso-pranist'ko Evo Novšak-Hou-škovo; 21.40 Milanski koncertni večeri; 22.50 Mojstrovine kvartetne literature; 23.55 Iz slovenske poezije 11. APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev); 9.25 Iz glasbenih šol; 9.40 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Risto Savni: finale 3. dej. opere Lepa Vida; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana nam bo pel skladbe Havdna, Bacha, Gou-noda in Franza Tischauserja; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital pianistke Marije Ko- cijančičeve; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma slovenskih avtorjev; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v sterco studiu; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe •Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) 14.35 Glasbeni var iole; 15.35 S ples. nim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodouii; 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli; 18.00 Popevke na tekočem trakti; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam • Tretji program 20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih festiva-lov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.20 Dva baročna mojstra; 23.55 Iz slovenske poezije 12. APRILA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Fantje na vasi bodo poli slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Spevi in plesi južne Evrope; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek z orkestrom Kai VVerner; 14,40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Dve partituri Antona Lajovica; 16.00 Vrti'jak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Zovki z orkestrom Mantovani; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; '19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Matejem Borom; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Srečanje z bolgarskimi skladatelja Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Mehurčki; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Slovenski pevci zabavnih melodij; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju;, 17.50 Z ansamblom Moj mira Šepeta; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Ja'./. "za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Večerni concertT.io; 20.55 Mednarodna radijsika univerza;. 21.05 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije; 21.40 Zmaga Kume.r-Lojz.e Le> bič: Ljudska pesem na koncertnem odru; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije 13. APRILA 4.30 D ob ix> jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Z otroškimi skladbami in pesmicami Aibina Selngeria; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Zin-ka Kune kot Desdcmona v Verdijevem Othellu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z do maičini -ansambli; 13.30 Priporom ;.) vam; 14.10 Za otroke O'troš,ke pesmi; 14.30 Naši poslušalci Čestitajo in pozdrav« Jljajo; 15.40 Iz sodobne literature za pihalne instrumente; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Antonv VVood; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Ko-vačiča; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zovki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Pete* na valu 202; 11.00 Izletniški kažipot; 12.10 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melo-dij; 16 05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošli; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.40 Z velikimi' plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavile glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra — Die-ter Kiilm: Petek se uči govoriti; 20.55 Glasba Marijana LL povika *n Uroša Kreka; 21.40 Češka zborovska literatura; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.15 Po zarasli stezici; 23.55 Iz slovenske poezije 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Sarajevo), 16.10 Veslaška regata Oxlord : Cambridge — barvni prenos do pribl. 16.35 (EVR-Ljubljana), 17.25 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A — barvni prenos srečanja Švedska : SZ iz Moskve (IV-Ljubljana), v 1. odmoru Obzornik, v 2, Propagandna oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Gledališče v hiši — oddaja TV Beograd, 21.00 Junaki cirkuške arene — serijski film (RTV Ljubljana), 21.30 Pesem Evrovizije — barvni prenos iz Luxemburga (EVR-Zagreb), pribl. ob 23.00 Poročila, 23.05 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — barvni posnetek moških ekip Jugoslavije in Japonske (RTV Ljubljana) 8. APRILA 9 00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.35 Po domače z ansamblom Rudija Bardorferja, 10.05 Mozaik (RTV' Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), l0.55 Otroška matineja: Mač-kon in njegov trop, Gvajana, dežela voda — barvna filma, 11.45 Delavski amandmaji — oddaja TV Beograd (RTV Ljublijana), 12.15 Naše malo mesto (RTV Zagreb), 13.05 Po. ročite, 13.10 TV kažipot, 14 00 Ljudje in zemlja, 15.00 Nedeljsko popoldne, 18.00 Za konce tedna, 18,20 Poročila, 18.25 Bilka za Anglijo — dokumentarni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 V avtobusu — serijski film, 21.25 Na.š-i homuristi: Fadil Hadžač (RTV Zagreb), 21.40 športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) 9. APRILA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli, 14.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 15.00 Svc. Ta teden na TV Nedelja, 8. aprila, ob 18.20: BITKA ZA ANGLIJO — dokumentarni film; Danes začenjamo serijo dokumentarnih filmov Velike bitke. Osem jih bo. Vse pa bodo prikazovale dokumentarne posnetke odiočiLnilh bojev d:*uge svetovne vojne. Prva bo Bitka za Anglijo, sledile bodo Bitka za puščavo, za Moskvo itd. S temi filmi nekako nadaljujemo ciklus, ki smo ga začeli s filmi o Rudolfu Hessu, o vzponu in propadu tretjega Reicha , ter o Izgubljenih bitkah. Ponedeljek, 9. aprila, ob 20.30« Makslm Gorki: PRED VIHARJEM — sovjetska TV igra v dveh delih; V drami Pred viharjem slika Gorki ozračje, ki je vladalo pri ruskem vladajočem razredu tik pred revolucijo in razgalja nravstvene spake, ki so tedaj vladale Rusiji. Dogajanje poteka v družini nekdanjega policijskega Šefa Ivana Kolomijceva, ki je moral zaradi časopisne gonje odstopiti hi se je znašel v gmotni stiski. Hočejo ga tudi ubiti. Ko-lomijcev obdolži atentata mladega človeka le zato, ker je le-ta revolucionar. četrtek, 12. aprila, ob 18.30: TIŠINA, NA SPOREDU JE NEMI FILM; Nova serija skoraj polurnih filmov nam bo predstavila nekatera zanimiva, širšemu krogu skoraj neznana dela nemega filma. To ne bodo samo burleske, ampak tudi komentirani odlomki najpomembnejših del iz klasike nemega filma. Petek, 13. aprila, ob 20.35: DOBRA ZEMLJA — ameriški film; režiser Sidnev Franklin, v gl. vlogah: Paul Muni, Luise ReL ner, VValter Connollv; Romam Pearl Buokove so bili zaradi privlačne vsebine že večkrat osnova bolj ali manj uspelih filmskih priredb. Dobra zemlja je bila posneta že leta 1937. Budkova je pred vojno dolga leta živela na Kitajskem. O življenju v tej deželi je spregovorila v tem dedu. Film dovolj zvesto sledi osnovni niti romana in predstavlja kmečko družino, njeno življenje, trpljenje, srečo in nesrečo. tovno prvenstvo v namiznem tenisu — barvni prenos iz Sarajeva (RTV Sarajevo-Ljubija-na), 17.50 O. VViHde: Srečni princ — 2. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Skrivnosti Jadrana — barvna oddaja, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 M. Gorki: Pred viharjem — 1. del sovjetske TV drame, 21.40 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — bairvni posnetek iz Sarajeva, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 10. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 13.55. Svetovno hokejsko prvenstvo skupi;ne A — srečanje ČSSR : Švedska — barvni prenos iz Moskve (EVR-Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji — ponovitev, 17.45 E. Peroci: Nino vam predstavimo — barvna odda*-ja, 18.00 Riisamka, 18.05 Obzornik, 18.20 Naši zbori — oddaja TV Zagreb, 18.50 Mozaik, 18.55 Kako pomagamo naglušnemu • in gluhemu otroku, 19.15 Robert Kennedy — odda. ja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.25 S TV kamero po kolektivih, 20.35 Diagonale, 21.25 Gogolj: Nos — barvna T V nanizanka, 22.00 J. ThorvvakI: Stoletje kirurgov — barvni film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 11. APRILA 8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Pot do nasmeha — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Od filma do filma, '18.45 Mozaik, 18.50 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb — 3. oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.15 Rezervirano za šport (EVR-Ljubljana), 22.00 Vaš šlager sezone — oddaja TV Sarajevo, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 12. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 D. Gorinšek: Rdeča kapica — 2. dol, 18.15 Obzornik, 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb — 4. oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Četrtkovi raz-, gledi: Kam greš, Nemčija? — oddaja T V Zagreb, 21.40 Igralec je igralec: Vera Čukič — oddaja TV Beograd, 22.05 B. Britten: Albert Herrimg' — opera, .22.55 Poročila (RTV Ljubljana) 13. APRILA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 T V v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.55 Veseli tobogan, 17.25 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A —-ban/ni prenos srečanja SZ : ČSSR iz Moskve (IV-Ljublijaina), v 1.' odmoru Obzornik, v 2. Propagandna oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 S TV kamero po kolektivih, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — P. Buok: Dobra zemlja* — ameriški film, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) ZA ob 14. in 16. uri, slo* barv. fihn LJUBEZEN NA ODORU ob 18. uri, premiera jug. barv. filma IN BOG J* USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO ob 20. uri TKr 9. aprila jug. barv. film W* BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO ob 16., 18- * 20. uri 10. aprila jug. barv. film BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO ob 16. 18- * 20. uri Tržič 7. aprila amer.-ital. "barv*1 film CENA OBLASTI ob l6" 18. in 20. uri 8. aprila araer. barvne RJ' SANKE ob 15. uri, amer.-iU'1' barv. film CENA OBLAST ob 17. in 19. uri Kranj CENTER 7. aprila amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO ob 16., 18. in 20. uri, nem. barv. film HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO ob 22. uri 8. aprila amer. barvne RISANKE ob 10. uri, amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO ob 15., 17. in 19. uri, ital. barv. film BRIGADA PROTI ZLOČINU ob 21. uri 9. aprila nem. barv. film HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO ob 16., 18. in 20. m i 10. aprila nem. barv. film HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 7. aprila amer.-ital.-špan. barv. film REKA ZLEGA MO-ŽA ob 16. in 20. uri, slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU ob 18. uri 8. aprila, amer.-ital.-špan. barv. film REKA ZLEGA MO- Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Kamnik DOM Rl< 7. aprila amer. barvne SANKE ob 16. uri, nem. bar* film TRUPLO IZ TEMZE °° 18. in 20. uri 8. aprila nem. barv. f"'1? TRUPLO IZ TEMZE ob Jg in 19. uri, amer. barv. CS b''1} VITEZI RULETE ob 17- ^ Krvavec 7. aprila amer. barv. f''11! KRVAVA MAMA ob 19. g 8. aprila amer. barv. fifPj KRVAVA MAMA ob 17. uf/ škofja Loka SORA 7. aprila amer. barv. KAVBOJI ob 18. in 20. urj ' 8. aprila amer. barv. i"'1? KAVBOJI ob 16. in 18. amer. barv. film POLETN* MORILEC ob 20. uri 10. aprila amer. barv. f''1!: IŠČE SE BIVŠI ŠERIF °° 20. uri Železniki OBZORJE 7. aprila amer. .barv. f'J*? POLETNI MORILEC ob ^' uri 8. aprila amer. barv. f''!? LJUBIM SVOJO 2ENO ob l'4 in 20. uri Radovljica 7. aprila amer. barv. fi'11. ROLLINSTONES ob 18. a/mer. barv. film FRANJO-SKA ZVEZA ob 20. uri } 8. aprila amer. barv. risal1 film TRNULJČICA ob 16. UjJ amer. barv. film FRANCO" SKA ZVEZA ob 18. uri, it«J barv. film HOMOEROTICL^ ob 20. uri 9. aprila angl. barv. fihj KRI IZ SARKOFAGA ob W uri 10. aprila danski barv. REKTOR V POSTELJI ob Dovje-Mojstrana 7. aprila franc. barv. f'W UMRETI OD LkUBEZNI 8. aprila ital. barv. fili? ROPARJI ZLATEGA RUDNIKA Kranjska gora 7. aprila ital. barv. film ROPARJI ZLATEGA RUDNI-KA Javornfk DELAVSKI DOM 7. aprila ital. barv. CS fih? POLICIJSKI KOMISAR PE 8. aprila franc. barv. UMRETI OD LJUBEZNI sobota — 7. aprila 1973 GLAS * 21. STRANI REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ^ 1. tarpan, 7. pirika, 13; Aveiro, 14. elizij, 15. stalo, 16. mno-r^a. 17. solo, 18. Sean, 19. Don, 20. Triglav, 23. sto, 26. ogli, **; °voJ, 31. pozavna, 33. klasa, 34. Emonka, 35. frazer, 36. tan-37, Dinamo. nagradna križanke* IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 105 rešitev. Izžrebani so: 1. nagrado (50 din) dobi Anica Konc, Radovljica, Cankarjeva 10; 2. nagrado (40 din) Franc Podnar, Škofja Loka, Sorska 27; 3. nagrado (30 din) pa Iva Slapar, Kranj, Koroška 14. Na-' grade bomo poslali po pošti. ' VODORAVNO: 1. geslo, življenjsko pravilo, tudi tuja valu-, > ?• oblačilo, 12. kirurg, tudi filmski snemalec, 14. največji J°Penski sesalec, 15. rimsko število 501, 16. prebivalka Asirije, • skrajšano žensko ime (pisate'jica Peroci), 19. konica, osina, Znumi,..______l-im._____i____ t* — i______i_ i _i__ Ni znamka gospodinjskih aparatov, 22. glavno mesto in luka Odfer'Je' ob Gvinejski obali, 24. del trolejbusa, drsnik, tokovni alciMn*k' PreProsto rečno vozilo, tudi abortus, 27. avstral-medvedki vrečarji, 28. nade, 29. del obraza, 31. panj, 32. ^•lobni sij, ki obdaja nebesno telo, v glasbi znak za trajanj* glasu, 35. Drago Tršar, 36. lansko leto, 38. moško ime, po terem je tožba, tarnanje, jeremiada, 40. del voza med podijem in oplenom, 41. prebivalec Atike. NAVPIČNO: 1. vrste izumrlega goloba, ki ni letal (mavri- jski...), dront, 2. zbirka apostolskih pisem, epistol, 3. avtomobilska oznaka za Benetke (Venezia), 4. rimska boginja jeze, ,* skupina hiš, 6. grško-rimski stari vek, 7. podzemski svet, ?S podzemlja, Orcus, 8. kratica za Iocus sigilli, prostor Za ?jat« 9. elegantno oblečen moški, 10. vodja, npr. kake tolpe, g*" Vzhodno-indijskl drobiž, 13. doba, vek, 17. skalnak, vrtiček alpskimi rastlinami, alpinum, alpinetum, 20. vrsta ženske Prlčeske, 23. znak za kemično prvino aluminij, 25. znamka Pijanskih kamionov, 26. tros, seme brezcvetnic, 27. češčenje, jePo oboževanje, bogočastje, 28. deli dneva, 30. socialni polo-J?J« tudi prebivališče, 33. del voza, 34. Tomosovo vozilo, V Ivan Bratko, 39. Ivan Cargo. J Rešitev pošljite do četrtka, 12. aprila na na- * slov: Glas, Moše Pij ade j a 1, Kranj, z oznako Na- * gradna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. 0 GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na Sled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in ^etnostnozgodovinska zbirka. V Galeriji Mestne hiše pa je °Sled zgodovinska razstava Kmečki upori na Gorenjskem, k v baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna j *r;\iinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem st r?Purjliška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih pro-. 0rih pa retrospektivna razstava slikarke Mire Pregelj (1905 a° 1966). Y V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. *. Saleriji v isti stavbi je na ogled razstava del akad. slikarke Veselkc šorli-Puc. Po uspešnem gostovanju TOed koroškimi Slovenci hi po tekmovanju gledaliških skupin NAŠA BESEDA 73 bo igralska skupi-na Šenčur zadnjič uprizo- rila veseloigro DNEVI NAŠE SREČE v Šenčurju v soboto, 7. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu. VABLJENI! loterija Neuradno poročilo o žrebanju srečk 14. kola, ki je bilo 5.4.1973 Srečke • so dobi s končnicami , d 70 20 330 100 02500 600 30120 1.000 136510 5.000 21 20 61 40 931 ' 60 12451 600 19391 1.000 63171 800 69591 600 072861 10.040 403051 15.000 589841 5.000 42 20 72 50 062 80 2422 200 14392 600 78882 1.000 197092 5.000 3 10 20263 810 81503 1.010 98623 610 257923 5.010 * 64 20 7434 500 49644 1.000 79614 600 87914 800 367194 10.000 15 30 85 30 81625 800 049395 5.000 515965 10.000 16 40 266 60 81266 660 88286 800 95186 800 228756 1O.0J0 37 20 3047 300 49757 1.000 86477 800 88047 800 304867 5.000 18 30 278 80 03368 600 25838 800 45308 1.000 96778 600 036258 10.000 263198 5.000 9 10 04429 610 19579 1.010 52279 810 167409 5.010 trzni pregled JESENICE Solata 10 do 18 din, špina-ča 10 din, korenček 7,40 in 3,50 dim, slive 8 din, jabolka 7,20 do 8 din, pomaranče 6 din, limone 8,50 din, česen 33 din, čebula 7,50 din, fižol 7,50 do 15 din, pesa 3,20 din, kaša 6,40 din, čebulček 15 do 18 din, paradižnik 19 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,90 do 1,05 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, kloba- se 5,30 din, skuta 9^% din, sladko zelje 3,90 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 7 din, krompir 2,80 din. KRANJ Solata 15 din, Špinača 20 din, korenček 10 din, slive 8 din, jabolka 7 din, pomaranče 6 din, limone 7 do 8 din, česen 25 din, čebula 5 din, fižol 8 do 10 din, pesa 5 din, kaša 9 din, čebulček 20 do 25 din, med 25 din, žganje 28 do 30 din, ajdova moka 8 do 9 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 24 din, smetana 18 do 20 din, orehi 25 din, jedrca 70 din, klobase 50 din, skuta 8 do 9 din, sladko zelje 3 do 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2,80 do 3 din. TRŽIČ Solata 10 do 15 din, špinača 18 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 7 do 8 din, pomaranče 7 din, limone 10 din, česen 25 din, čebula 8 din, fižol 13 do 14 din, pesa 6 din, čebulček 15 do 18 din, banane 8 din, ajdova moka 9 din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 din, orehi 70 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2,50 din, ohrovt 8 din. Dvajseti tržaških u Dramska skupina Društva upokojencev iz Tržiča, ki je uspešno naštudirala veseloigro Freda Hirsta Presenečenja, še naprej gostuje po raznih krajih Gorenjske. V nedeljo so tržiški upokojenci nastopili v Komendi in na Viru V RADOVLJICI Žabe ti Franc in Kuric Katica V ŠKOFU LOKI Vraničar Fedja in Kristan Antonija V TRŽIČU V KRANJU Košnik Marija, roj. 1895, Burja Vinko, roj. 1900, Zibert Frančiška, roj. 1898, Zihcrl (ž.), roj. 1973, Strazišar (van, roj. 1900, JoŠI Marija, roj. 1894, Kropar Jožef, roj. 1907» Ileršič Matevž, roj. 1896, Gusti n Franc, roj. 1914, Šuštar Vencelj, roj. 1905, Bevčič Janez, roj. 1896. V RADOVLJICI Knaflič Terezija, roj. 1897, Šumi Janez. roj. 1894 V ŠKOFJl LOKI Kotlovšek Vincenc, roj. 1905, Dolenc Marija, roj. 1910, Hafner Frančiška, roj. 1893 V TRŽIČU Dobrin Jožef, roj. 1901, Stelcer Mihaela, roj. 1900, La-pajne Zdravko, roj. 1956. I nastop encev pri Domžalah, včeraj pa ▼ Mengšu. To je bila obenem že 20. predstavitev Presenečenj. Upokojenci iz Tržiča so čisti izkupiček te predstave namenili za gradnjo Onikok> iškega instituta v Ljubljani. -J* Po dveh letih prvo gostovanje Sinoči je v dvorani tržiške-ga kina gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z Ayck-bournovo komedijo Ljubezen druge polovice. Vstopnice za predstavo so kupile delovne organizacije, nekaj pa jih je bilo tudi v prosti prodaji. Pri omenjeni predstavi je zanimivo, da je to po dvoletnem premoru prvo gostovanje nekega tujega gledališča v Tržiču. Takšna gostovanja imata kulturna skupnost in ZKPO še v programu. -jk Občinski odbor ZRVS Kranj, organizira 14. aprila 1973 seznanjanje z različnim pehotnim orožjem ter strelsko vajo za vse rezervne častnike iz naslednjih združenj: Besnica, Bitnje, Center, Cerklje, Gorice, Jezersko, Kokrica, Naklo, Planina in Preddvor Začetek vaje ob 8. uri na strelišču v Struževem, v deževnem vremenu vaja odpade! NA SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU od 31. marca do 8. aprila 1973 Ugoden nakup po sejemskih cenah: MOPED TORflOS AON 4 prestave, 49 cm3, brez izpita i V.' i i. 3 prestave, 49 cm3, brez izpita 3427.50 VELIKA IZBIRA MOPEDOV IN KOLES ROG ■C S 200 I. H. a 330 I, l.a 3752.5( 7©1, TRAJNO VELIKA IZBIRA POHIŠTVA, GOSPODINJSKIH STROJEV, OKEN, VRAT, ODEJ IN PREPROG, PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO ITD. KREDIT DO 15.000 din, BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM. Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrast ju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KžK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21 260. Priporočamo se! Na spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju, ki bo od 31. 3. do 8. 4. vam nudi s posebnim sejemskim popustom po znižanih cenah vse vrste moških in ženskih čevljev po najnovejši modi. Se priporoča KERN STANKO, čevljarstvo Kranj, Partizanska 5. Ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo štirisedežnega osebnega avtomobila znamke zastava fiat 1300, letnik izdelave 1963, v voznem staiiju. Izklicna cena je 8500 din. Javna dražba bo 11. aprila ob 10. uri v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, Cesta JLA 4, če se prijavijo najmanj 3 kupci. Kolikor dražba nc uspe, se bo avtomobil prodal po pogodbi. Avtomobil bo na ogled 2 uri pred dražbo na kraju, kjer bo dražba. Pravico do udeležbe Imajo pravne in fizične osebe, interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v viSini 10 °iu j,n okolici toliko kot *rnarn;, gora Ljubljančanom. ^aJ spominja nanjo kot dvojka na dvojčico — obe sta 1)0 jegi osamel ki, obe sta dvo-^rhi, obe priljubljeni izletniki točki. ŠMARJETNA GORA Ko sem pisal o nokda-njib vinogradih na prisojnem pobočju šmarjetne gore, bi moral še ome-J*l. tla je bilo tu kar 12 vi-^'čarLj (zidanic za pripravo vina, ki so hkrati bivališča I* delavce, ki vinograd obde-•^jejo) in 5 kmetij. Torej za-dj-"ve okrog šmarjetnogorskih Vlrjogradov res ne gre omalovaževati. Pripadale pa so te knietijc, in viničarlje dvorcu, *> je stal v bližini današnjega ^"metrskega gradu. Dvorec Je Pozneje razpadel; iz razva-n So pobrali klesane kamne X njimi zgradili kapelico ^-Petra. To je pripoved, ki **egne biti verjetna že zaradi dejstva, da je celo portal ka-Ptdiee, ki še stoji, sestavljen r°s iz. fragmentov neke druge sUi\be. To si lahko vsakdo °gK'da. Vinograde na šmarjetni go-ri so že v 16. stoletju pričeli spreminjati v polja in travni-Na nekdanje čase spomina zdaj le še ledinsko ime »na Vinogradu«, ki ga starejši Si rasan i dobro poznajo. No, pa stopimo zdaj na vrh šmarjetne gore (654 m nadmorske višine, glede na lego Slražišča pa kipi vrh nad ko ravnino le 264 m visoko), ki so jo v starih listinah pisali kot »mons S. Mar-garethae«. Kot ljubljanska Šmarna gora, tako ima tudi naša gara dva vrha. Jugovzhodni vrh je . sicer nekoliko nižji (592 m), a izpričuje dosti starejšo naselitev kot glavni, zahodni vrh. Na Gradišču ali na Kosmati gOri, kol tudi pravijo nižjemu vrhu šmarjetne gore, so našli ostanke predzgodovinskega selišča, verjetno še iz mlajše kamene dobe. Takoj pa moram še dostavi leviti, da ime Šmarjetna gora no ve'ija le za goro samo, pač pa tudi za zaselek dbma-čJj na položnem vzhodnem in jugovzgodnem pobočju (dve hiši pa sta zgrajeni celo na temenu vrha — t. j. stara rac-žnairija) tako, da velja Šmarjetna gora (kot ime zaselka) kar dvestotim prebivalcem za domač kraj! Tako je Šmarjetna gora rojstni kraj filozofu in pisatelju Ivanu Boravku (1671—1897). STREL V GLAVO... daj, ko mi je prišlo v J}_ pero ime učenega, a nesrečnega rojaka s Šmar jetne gore, moram pač. o Ber-niku kaj več povedati. Saj je mož kljub zakladom učenosti, ki si jiih je za časa svojega tako kratkega življenja (umrl jc petindvajset lct mlad . . .), . nabral, širši javnosti in gotovo celo ožjim rojakom skoro neznan. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani je šel na Dunaj diplomiraj na filozofski kulteti tamkajšnje univerze. Nekaj časa je bil suplent na celljski gimnazij:. Polem pa Se je v njeni nekaj zlomilo, pustil je profesuro "m odpotoval v Ljubljano. Tu si je 2. februarja 1897 s strelom' v sence končal živi'jcnje ... Podobo tega mladega žlahtnega slovenskega izobraženca lahko zaslutimo Že iz naslovov njegovih del. Njegov spis »Nekaj o lepem« je objavila Vesna 1. 1894. V njem podaja Bernjlk skoraj ves nauk o estetiki, naslanjajoč se pri tem na Kanta in druge I "tIo-zofe. Zanimivo pa je, da je Bernnk vpletel v svojo učeno razpravo tudi problematiko takratnih slovenskih kulturnih razmer. Podlaga njegovim estetskim pojmom mu je čustvena stran človeka. Druga Bernikova dela s filozofskega področja so še: O realizmu (Slovenski svot IX.), Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje (Letopis la- Matiice slovenske 1898) idr. Med drugim trdi Bernik (že tedaj, pred 75. leti!), da imata oba spola samostojno mesto in enak pomen tudi v kulturnem razvoju človeštva. Ob Berniku, ki jc moral tako mlad umreti, mi prihajajo v misel še drugi, Kette in M um, pa Kosovel in Ka-juh. Kot Bernik, tako so tudi ti štirje mladeniči hiteli pisati, ustvarjati, životi .-. . Kaj so slutili svoj preliiter konec? SVETIŠČE NA VRHU Za tem, ko smo položili vejico spomina nesrečnemu našemu rojaku izpod Šmarjetne gore, bo prav, če le spešno stopimo na sam vrh. s p-elepim razgledom na visoko Gorenjsko. Najstarejši podatek o svetišču na vrhu šmarjetne gore je tale: mar Umski plebanuš (staroljudsko ime za župnika) Henrik de Gorvach (iz Gorij pri Bledu?) je ustanovil 1. 1342 beneficij za duhovnilka pri že obstoječi kapeli. (Beneficij je cerkvena služba, vezana na določene dohodke.) Henrik de Gorvach je v ustanovni listini napisal: »Kapela sv. Margarete je bila zidana že v starih časih, pa je le malo obiskovana. Da bi ljudje v večjem številu hodili tja gori, založil sem glavnico za stalnega kapelana, ki naj služi cerkvici in postreže v dušnih zadevah njenom obiskovalcem. Postavljali ga «bodo šmartinski žup-n'i'u; kot plačo pa bo prejemal dohodke te ustanove« Leta 1631 so bili v cerkvi trije oltarji (torej to ni bdia ni kaka mala kapelica!), veliki sv. Margareti (po naše Marjete), stranska oltarja pa sta imeli sv. Katarina in sv. Elizabeta. — Zanimivo, kar tri ženske svetnice so varovale vrh gore! Pozneje so podružnično cerkev sv. Margarete opustili, nihče se ni več zmenil zanjo in počasen razpad je bila nje. na usoda. Verjetno so bili vzrok opustitvi cerkvice tudi reVnj dohodki, saj romarjev nj bilo moč privabiti z nobenim čudežem, ne s pobožnost-mi, ne s proščenji. Raje so hodili na goro sv. Još ta — tam vsaj tako samotno ni bilo, dalo se je tam prespati, kaj použiti in kaj popiti. Pa tUdi vi'šje je bdo treba iti in pokora je bila bolj zaslužna... V 18. stoletju je bila cerkvica na šmarjetni gori že v takem raz.su lu. da so jo kot cerkveno stavbo v 1.1795 po-p< Inoma opustih Se pred desetletji je stala prednja cerkvena stena, zdaj je za silo obvarovan le še stolp — nekdanji zvonik. Črtomir Zoreč Beli mercedes je hitro »požirat« kilometre nove avto ceste. On je stiskal volan in preklinjal voznike v hitrejših vozilih. Ona se je udobno zleknila v sedež in ođi so se ji kar svetile ob pogledu na planinske vrhove, ki so se kopali v jutranjem soncu. To je bil njun prvi izlet v platiine. Do tega dne sta živela dolgočasno življenje bogatih meščanov. On je bil uspešen poslovni rnož, močne postave z zajetnim trebuhom. Ona ni mnogo zaostajala za njim. Odvečni/t kilogramov že davno tu mogla več skriti. Nje ta ni motilo, še manj njega. ^Navsezadnje pa je »trebušček« dokaz dobre hrane in brezskrbnega življenja. Oddihe ob koncu tedna sta si privoščila v dragih hotelih bližnjih turističnih krajev. Potem je pismonoša prinesel tisto usodno revijo. Njeno pozornost je pritegnil članek o izletih v planine, ki dajejo človeku novih življenjskih moči in mu odvzamejo nekaj < /-večnih kilogratnov. Medtem ko je prebit ala članek, se je vrtela pred ogledalom. Pogled ji je vedno obstal na obilni zadnjici. To je še podkrepilo njeno odločitev. Poveddla bo njemu o članku in o odločitvi, da bosta začela z izleti V planine. Sprva ni pokazal velikega zanimanja. Končno je pristal — bolj zaradi njene vztrajnosti', kot pa iz navdušenja. Naslednje sobotno jutro je bilo vse narobe. On je iskal stare pumparice, ki jih je pred leti nosil pri balinanju, ona je pomerjala že šeste hlače. Vse so bile premajhne in prav zadnje je s teža\H) spravila nase. Z latostnim obrazom je stala pred ogledalom in ni vedela kaj storiti. On je medtem že našel pumparice. Bile so ravno pravšnje. Ona je še vedno stala pred ogledalom. Z rahlimi počepi je preizkušala šive. »Saj bodo vzdržale«, jo je tolažil. Končno je bilo vse nared. A se je zataknilo že pri dvigalu. Ni delalo. »Meitda ne bova nosila vso to prtljago iz drugega nadstropja v pritličje. Veš, draga moja, pa že rajši ostanem doma.« Hotela sta se že vrniti, ko zaslišita značilno ropotanje motorja dvigala. Z avtom ui bilo težav. Ko sta zavila proti novi cesti, ju je pozdravilo ognjeno rdeče sonce. v planinski raj Planine so bile vse bližje. A, glej gd, zlomka. Široki asfaltni pas se je nenadoma zožil v Mc Adamov izum. Avto se je ustavil. »Po tej makadamski cesti pa že ne bom uničeval avtomobila, (Ireni raje takoj domov.« Poleni sla nekaj časa nemo opazovala prašno cesto, ki se je v daljavi izgubljata v gozdnati pokrajini. Nenadoma je ona vstala in na obrazu se je pojavil nasmeh. »?.e vem. Avlo lahko pustiva tukaj in nadaljujeva z avtobusom.« Vožnja z. avtobusom ui bila najbolj prijetna, a je bila edina rešitev. Tako sta se pripeljala do spodnje postaje žičnice in v naslednjem trenutku sta se že pozibavala v gondoli. Pogled na okoliške planine je bil zares čudovit. Gozdovi so postajali vsebolj redki in nazadnje je le grmičevje krasilo travnate pašnike. Pripeljala sta se do modernega planinskega doma, ki je spominjal na manjši hotel. Poiskala sta prostor na terasi, se naslonila na mizo in se predala toplim sončnim žarkom. Narava je zares enkratna. Toda treba je bilo misliti tudi na hrano. Dolga pot ju je utudirla in hrane navajena želodca nista več vzdržala. Naravno okolje je njun tek samo še povečalo. Zato ni čudno, da je imel natakar polne roke dela, ko je nvnal nositi jed za jedjo in na koncu še kozarček najboljšega vina. Pogled na planine in gorske vrhove je bil s polnim želodcem še mnogo lepši in pt ijelnejši. Žal pa ju jc hladen piš vetra opoz.oril na to, da se bo treba vrniti. V gotuloli sta utrujeno posedla in naravne lepote ju niso več kaj dosti zanimale. Avtobus na spodnji postaji žičnice je bil že pripravljen. Vožnje po prašni cesti ni in ni hotelo biti konec. Končno sta zagledala motel in mercedes ju je zvesto čakal na parkirnem prostoru. Se kilometer dva in bosta doma. Ona se je že videla v banji s toplo vodo, on si je želel samo mehke postelje in nič drugega. Z dvigalom je bilo tokrat vse v riajtepšem redu. Temu vikendu so sledili nasl-dnji. Neko dopoldne pa je ona stopila na tehtnico v lekarni in kaz.alec se je močno odklonil. Razočarana je slekla domov in mu povedala žalostno novico. Tudi on je opazil, da je pridobil na teži. Zato sta složno poslala izlete v planine k vragu in naslednji vikend previžlea zopet v velikem hotelu. M. G. HRANA V PTICE IN RIBE ŽIVILA GLAS * 24. STRAN SOBOTA — 7. APRILA ^Th Gorenjska poje Ženski pevski zbor z Jesenic Ženski pevski zbor z Jesenic je imel od lanske jeseni že kar osem nastopov, poleg tega so v Mariboru prejeli srebrno plaketo in bili v skupni oceni na sedmem mestu, ne glede na zasedbo (moški, ženski ali mešani zbor). V Gorici so na tekmovanju dosegle članice tega zbora tretje mesto pri umetnih in četrto mesto za nastop narodnih pesmi. Ženski zbori so pri nas nekako odrinjeni, čeprav je sedaj na voljo že zelo veliko literature prav za zbore z žensko zasedbo. Ženski zbor z Jesenic hoče torej skupaj z zborovodjem Milkom škober-netom dokazati, da so vsa sumničenja glede manjvrednosti ženski zborov odveč in neutemeljena. 13. aprila bodo imele skupaj z moškim zborom iz Cerkclj samostojen koncert, ki sicer še ne bo dokazal, da se celovečerni koncert lahko pripravi samo z ženskim zborom, bo pa priprava za uresničitev njihovih teženj. Samostojno nastopajo na primer na raznih otvoritvah, za Prešernov dan na Brezni-ci, skupaj z drugimi zbori pa na proslavah pri nas, pa tudi po Italiji (z Jekla/jem in dramsko sekcijo) in na Koroškem. Dvakrat so nastopile na ljubljanskem radiu, sedaj pa, ko bo radijska redakcija za zborovsko petje še razširjena, so že prejele vabilo na ponoven nastop. Poprečna starost pevk je 30 let, na vaji jih je bilo dvaindvajset, čeprav je vseh članic triintrideset. Nastopa pa jih navadno po osemindvajset. Vaje imajo dvakrat tedensko. Omeniti je potrebno, da prihajajo na vaje pevke iz Lesc, Radovljice, Žirovnice in seveda i Jesenic. Nekaj članic ima glasbeno šolo, ena celo srednjo. So različnih poklicev, združuje pa jih, kakor pravijo, veselje do petja, posebno še sedaj, ko imajo tudi zares strokovno vodstvo. Vse to navdušenje, predvsem pa trud, je tudi rodilo zares soliden zborovski zvok. Pojo pesmi ronesance, romantike, narodne, naše in tuje, od umetnih pesmi pa pesmi Gerbiča, Premrla, Marolta, Vo-dopivca, Cvetka in druge. Prof. Milko Škoberne celo trdi, da produkcija in kvaliteta sedaj prekaša kvaliteto moških zborov, da pa je pri nas še vedno premalo pozornosti do ženskih zborov pri poslušalstvu in tudi pri načrtovanju večjih in pomembnejših koncertov. Samostojno društvo ženskega pevskega zbora je seveda včlanjeno v ZKPO Jesenice, ki jih tudi finančno podpira, nadomestilo za zborovodjo pa je prevzela Temeljna izobraževalna skupnost. Po zaslugi predsednice zbora jim pomagajo tudi razna gorenjska podjetja, kar se je pokazalo predvsem pri nabavi onotnih koncertnih oblačil. J. Poštrak Kako do kul- turnecjci cIcjusb * Konec prejšnjega meseca je bil v dvorani na Spodnjem trgu izredni občni zbor Loškega gledališča, ki so se ga udeležil igralci ter stalni in občasni sodelavci te kulturne ustanove. Dnevni red sta sestavljali dve točki: proslava ob 1000-letnicl ozemlja in adaptacija matičnega doma. cem tradicionalnega Izseljenskega piknika, v bližnji kapeli, kjer hranijo dražgoŠke oltarje, pa mislijo organizirati šest koncertov naših reproduktivnih umetnikov. Prisotni so potlej razprav; ljali o predvideni adaptacij' poslopja LG, ki ga bodo spremenili v Škofjeloški kulturni center. S prenavljanjem bi morah začeli že pred enim letom, vendar je zmanjkalo potrebnih sredstev. Zato so gledališčniki sklenili podpreti potezo krajevne skupnosti Škofja Loka, ki je stroške adaptacije vključila v predvideni razpis samoprispevka W gradnjo pokopališča. Škofja Loka namreč že dolgo pogreša ustrezne prireditvene Pr°" store, toda spričo finančnih težav so doslej še vsi načrti padli v vodo. Ker ni upati v izboljšanje, je UO v omenjenem predlogu videla edino mogoče rešitev, kajti dom ^ sedanjem stanju ne more več služiti namenu. Upajo, da ho rekonstrukcija gotova vsaj prihodnje leto, ko mesto praznuje 700-letnico nastanka. Dvorana, takšna, kakršna je danes, mu namreč ni niti najmanj v čast. J. K. Navzoči so ugotovili, da bo, kar zadeva praznovanje velikega jubileja mesta in njegove okolice, do poletja vse nared. Osrednja naloga Loškega gledališča (LG) je ureditev avditorja, namenjenega predstavam na prostem, in sicer sredi vrta loškega gradu. Njegove zmogljivosti naj bi znašale okrog 1000 sedežev, razporejenih ob odru s površino 120 kvadratnih metrov. Tod se bodo letos odvijale številne prireditve, med katerimi velja omeniti zlasti osrednjo slovesnost »škofja Loka skozi stoletja« (30. junij), ki jo v sodelovanju z okolišam pripravlja Jože Vozny. Nadalje ne gre pozabiti Viso-ške kronike (režiser je, kot pred 10 leti, Polde Polenec) ter seveda Ravbarskega cesarja, po Igorju Torkarju dramatiziranega Tavčarjevega dela Kuzovci v izvedbi članov igralskega ansambla KUD Ivan Tavčar iz Poljan. Poljan-ci nameravajo besedilo prestaviti v pristno domače narečje. Premiera bo sredi avgusta. To pa kajpak še ni vse. Grajski park naj bi tudi letos nudil gostoljubje obiskoval- Akademski kipar Boris Sajevic razstavlja v Tržiču V paviljonu NOB v Tržiču je bila v petek, 6. aprila, odprta razstava del akademske-gia kiparja Borisa Sajovica. Ob otvoritvi so sodelovale z izraznim plesom tudi gojen-ke Vš iz Ljubljane. Akademski kipar Boris Sa-jovic se nam je lani po dalj. šem premoru ponovno predstavil s samostojnima razstavama v Kranja in Radov- ljici, s katerima je dokazal, kakor s to v Tržiču, da je spet dejavno posegel v našo likovno ustvarjalnost. Boris Sajovic se nam z izborom malih plastik iz žgane gline in barvnimi monotipi-jami predstavlja kot poet ženskega telesa. V svojem kiparstvu išče tiste mikavnosti ženskega telesa, ki so že od nekdaj predmet umetnikove V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah razstavila slikarka dr. Danica Bem. — Foto: F. P. domišljije in ustvarjalnosti. Sajovičeve terakotne figure žena so senzibilne in polne lirike. To niso študijske skice, temveč umetniško polnovredne kompozicije. Upodobljene so v najrazličnejših pozah, mirujejo ali se gibljejo, sedijo, se igrajo ali sprehajajo. Enkrat so poudarjene v iskanju sozvočja med linijo in mehkimi telesnimi oblikami, drugič v tehtanju kom-' pozicijske uravnovešenosti, v katero je zanesljivo ujeta gmota lika, ki se kljub malemu formatu in pretanjšane-mu lirizmu, včasih monumen-talizira, razklene ali sprosti. Njihove oblike so oplemenitene z eleganco giba in občuteno površinsko modelacijo. Sajovic pa vendarle ženskega lika ni tako pregnetel aH posodobil, da bi mu odvzel tisto prvinsko podobo, ki Je navdih vzvišene hvalnice ženskosti, radoživosti, materinstva, zemeljske lepote in * tem večni vir ustvarjalnih navdihov. Tako tudi Boris Sajovic bogati našo likovno ustvarjalnost s sicer že večkrat preizkušeno, vendar 'večno novo razsežnostjo lirizma ženskega telesa. Razstava vbo odprta do 27. aprila. sobota - 7. aprila 1973 glas X- 25 str \N ToSfrat smo izbrali Pero Oeha! Najbrž so tokrat vsaj nekaleri zvesti dopisniki težje pričakovali naš časopis, saj so vedeli, da °°>no objavili ime tiste-&a> ki bo v tem mesecu Prejel za najboljši prispevek nalivno pero Ge-hQ- Mislim, da vsi veste, c^a je takšna odločitev Precej težka, kajti ni lah-k° izbirati in ob tem vZeti veselja drugim. To-naš namen je, da bi bUo darilo podjetja Hermes iz Ljubljane le spodbuda za vestnejše delo in da boste tudi drugi dokazali, da znate bolje tudi vi. Tokrat smo izbrali prispevek »Njen 8. marec« Zvonke-Stanovnik iz 8. a raz.reda osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas. trosimo jo, če nam spo-r°či, kdaj bi se lahko °ttlasila v našem uredništvu, kjer bo dobila nagrado in kjer bi se z njo Nemško berilo Obiskali ka J pogovorili. Pouk je. Triintrideset učencev sedi v klopeh in posluša učitelja za nemški jezik ter komaj čaka, da se oglasi zvonec. Zvoni. Med zvonjenjem še slišimo učiteljev glas: »To berilo se naučite na pamet do ponedeljka!« Takoj vsi utihnemo, kajti berilo je dokaj dolgo in danes je že sreda. Zaslišijo se glasovi: »Pa tako dolgo berilo!« Nekdo za. stoka: »Pa že do ponedeljka! Ne! Jaz se ga ne naučim.« Učitelj je, na hodniku hi ne sliši naših tarnajočih glasov. »Res, dolgo berilo in tudi dovolj težko. Veiidar se ga bom naučila. Moram.« Tako premišljujem, ne da bi se zmenila za življenje, ki je ob meni. Nekdo se zaleti vame in šele takrat se zavem, da se moram pripraviti za^iaslcd-njo uro. Pouk teče nemoteno dalje in vsi smo že pozabili na nemško berilo. Zunaj sije sonce in zazrem se skozi okno. »Tako lepo vreme! Ne, danes ne bom notri. Odšla bom na sprehod do gozda.« Tako se pletejo moje misli. ..»Kaj pa nemško berilo?« se kar naenkrat oglasi v meni neznan glas. »Ce se ga ne naučiš danes vsaj pol, ga ne boš znala,« se še kar naprej oglaša v moji notranjosti. »Da, res, če se ga ne naučim danes, ga ne bom znala!« že hitim domov. Uscdem se za mizo in napišem nalogo. Potem odprem nemško knjigo in se zazrem v berilo. Skozi okno prijetno sije sonce in mika me, da bi stekla ven. Vsaj za pet minut! Bojujem se sama s sabo. Prav ta trenutek zaslišim glas od zunaj: »Mojca, pridi, se gremo med dvema ognjema!« Pogledam skozi okno in odgovorim: »Ne, ne morem. Se moram naučiti nemško berilo.« »Saj se boš lahko učila zvečer,« vztrajajo prijateljice. »Ze grem!« zavpijem in že stečem po stopnicah. »Ne! Ne smem!« Vrnem se v svojo sobo. Usedem se za knjigo in sem zadovoljna. Ce sem se premagala toliko, da nisem šla ven, bom vztrajala tudi toliko, da se bom naučila. Vesela sem. Nemško berilo znam na pamet. Celo berilo. Jutri ga še enkrat ponovim in šlo bo kot po maslu. Ne bo se mi treba bati, ko bo učitelj spraševal, ali me bo poklical ali ne. Mojca Bučan, 7. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur so nas V sredo, 21. marca, sta pri. šla na našo šolo gorska reševalca Franci Ekar in Emil Herlcc. V fizikalni sobi sta imela kratko predavanje o 25-lelnici GRS Kranj. Nato sta nam zavrtela dokumentarni barvni film o delu reševalcev. Gledali smo reševanje v steni Grintavca. Delo številne ekipe je bilo zelo naporno. Na križpotju so postavili šotor, kjer bi nudili ponesrečencu prvo pomoč, štiri skupine so krenile na pot. Prva skupina je z vrba gore spuščala ponesrečenca v »mari-narju« do dvesto metrov navpično, kjer je že čakala druga skupina. Le-1 a je prevzela nadali njo pot, polno nevarnosti. Tretja skupina je reševala do vznožja gore. Tam je čakala četrta skupina, ki je po snegu pripeljala alpinista do prve zdravniške pomoči. Vse se je srečno izteklo. Bile so le vaje. Nande se je v reševalnem čolnu zadovoljen oddahnil. Orffov orkester Skoraj na vsaki šoli delujejo različni krožki, v katere se vključujemo mi mladi. Tako preživimo del prostega časa, ki nam je na voljo. Na naši šoli deluje poleg ostalih krožkov že tretje leto tudi Orffov orkester, ki ga redno obiskujem. Marsikdo bi se Moji spomini sežejo kar daleč nazaj v življenje. Prvi dogodek, ki sc mi je globoko zasidral v spomin, je bila selitev s Črnega vrha v Vedrijan v Goriških Brdih. Hiša, v katero smo se vselili v novem kraju, se mi je zdela neznansko mogočna. Ta hiša je bila namreč zapuščena šola zunaj vasi. Z bratom sva že ha dan prihoda navezala stike z vaškimi otročaji. Najin najboljši prijatelj je postal Silvo. Bil je kak mesec starejši od mene in zelo velik razgrajač. Od zore do mraka smo bili skupaj. Obdajale pa so nas seveda Številne skrivnosti in dogodivščine. Moje otroštvo Spominjam se, da smo se lovili na trgu Pred trgovino. Ne vem natančno kdo, a rnislim, da je prav Silvo tekel za mano. Ce sem mu hotel uiti, sem imel le eno izbiro: na drugem koncu trga je vodil izhod v stransko ulico. V to smer sem se Pognal. A tik pred izhodom me je zaneslo in z vso hitrostjo sem z glavo priletel v skale. Oster kamen mi je v čelo v rezal globoko rano. Ves krvav sem ob bratovem spremstvu odhitel domov. Na ves glas sem jokal in si brisal kri, ki mi je kar drla iz rane. Doma mi je mama obvezala glavo, nato pa me je oče s kolesom odpeljal k zdravniku v Dobrovo, kake štiri kilometre daleč. Zdravnik mi je rano takoj zašil, na čelu pa mi je za spomin ostalo znamenje. Zaradi toplega podnebja skoraj nismo poznali snega. Prvič sem ga videl, ko sem bil star pet let. Bil je mrzel zimski dan. Ko sem se zjutraj zbudil, sem skozi okno opazil čudovit prizor. Vse je bilo pokrito s tanko snežno odejo. Snega je zapadlo le kake štiri centimetre, a meni se ga je zdelo zelo veliko. Otroci smo sc vsi srečni podili naokoli. Bili smo čisto prevzeti od belega čudeža. Tisto zimo pa sem tudi hudo zbolel. Imel sem močno vnetje ušes. Ležal sem v kuhinji na kavču, na uho pa sem stiskal blazino, ki jo jc mama grela ob štedilniku. Žalosti pa vendar nisem mogel skriti, ker se nisem mogel igrati s prijatelji na snegu. Celo v bolnišnico so me odpeljali, kjer sem ostal štirinajst dni. Vnetje je bilo tako močno, da so se zdravniki bali, da bom oglušel. Vendar so mi uho pozdravili. Vsekakor pa ne bom pozabil praznovanja prvega maja. Na to praznovanje so se starejši otroci temeljito pripravljali. Venomer so tekali gor in dol in znašali kres. Ze popoldne so postavili visok drog. Na vrhu je bil privezan venec, na katerem so viseli bonboni in manjše čokolade. Zvečer so ob prisotnosti skoraj vseh vaščanov zakurili kres. Drugi dan so se okoli droga /.birali otroci s fračami, s katerimi so streljali na venec, da bi zbili na tla vsaj kak bonbon. Marsikomu se je to tudi posrečilo. Tako so tekla prva leta mojega življenja. Ko sem dopolnil sedem let, smo se preselili v Šenčur, kjer sem s štirinajstdnevno zamudo začel hoditi v šolo. S preselitvijo na Gorenjsko in vstopom v šolo pa sc je tudi moje življenje močno spremenilo. Mirko Jovanovič, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur vprašal, kaj sploh je Orffov orkester. Naj vam pojasnim, da je domiselni Kari Orff poenostavil nekatere instrumente, na katere lahko igramo mi otroci. Orkester sestavljajo ksilofon in zvončki, triangel, les, kaslanjelc, kra-guljčki, temburin, činele, mara kas in pavke. Za seboj imamo že nekaj nastopov, pa .tudi snemanje na televiziji. To je bil za nas najpomembnejši uspeh, saj nastopiti pred kamerami ni kar tako. Sedaj se že marljivo pripravljamo na aprilsko turnejo po Češkoslovaški, spotoma se nameravamo ustaviti še na Dunaju in drugod. Vsi se že veselimo srečanja s češkimi prijatelji iz Karlovih Varov. Ti so nas obiskali julija med počitnicami. Tako jim bomo povrnili njihov obisk in jim pokazali, kaj znamo. Roman Grosmajer, 7. b r. osn. šole Prežihov Voranc, Jesenice, iz glasila Mladi samorastnik Ura Ura teče le naprej nam teče, nič se ne ustavi, le tika taka pravi. V kuhinji na steni leta že visi, na tla si ona ne želi. Na steni dobro se počuti le mi smo včasih kruti, nanjo deremo se kar se da, saj zdi se nam, da prehiteva. Francka Selak, 8 a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka čestitamo reševalcem ob 25-letnici in želimo, da bi bilo v naših gorah čim manj nesreč. Aljoša Šimenc, 5. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj i krojaču Krojači so ljudje, ki nam šivajo obleke. Ročno kroja-štvo počasi izumila, ker so ga zamenjali stroji. Se vedno pa je>V vsaiVi vasi in v vsakem mestu še nekaj krojačev. Ljudje v vasi se najbolj zanesemo nanje. Nosimo jim na kupe blaga in jih prosimo, če bi iz njega scšla razne obleke. Ker jim nosimo toliko blaga, so včasih z delom v zaostanku. Zato se razjezimo. A tudj najhujša jeza mine, ker se vedno vse dobro konča. Taiko je tudi pri krojaču. Ko zagieda-š novo obleko, pozabiš na vse besede, ki si jih izgovoril v grajo krojaču. Plačaš mu in se vesel odplaviš domov. Tako si krojači služijo vsakdanji kruh. Iz dneva V da« stroji pojejo isto delavno pesem. Lojze Potočnik, 6. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Mama mi je kupila uro Dolgo sem si želel uro. Večkrat sem to omenjal mamici in očetu. Vedno sta mi odgovarjala: »Ce se boš pridno učil, jo boš dobil!« Vedel sem, da so ure zelo drage. Bližal se je moj deveti rojstni dan. Razmišljal sem, kako bi bil srečen, če bi za darilo dobil uro. Na dan mojega praznika so mi že zjutraj čestitali brat, oče in mati. Mati je v roki nosila škatlico. Ko sem jo odprl, sem v njej zagledal uro. Biil sem jo zelo vesel, saj se mi je izpolnila velika želja. Zazdelo se mi je, kot da me je obsijalo sonce, da sem dobil cel svet in da so ptički začeli peti pesem veselja'. Rajko Škarič, 5. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard Trajnice v vrtu Današnji hitri način življenja ob stalnem pomanjkanju časa nas sili ludi v vrtu k določenim spremembam. Namesto rastlin, ki zahtevajo veliko dela in oskrbe, bomo sadili trajnice, več grmovnic in vrtnic. Le pomislimo, koliko dela je vsako spomlad, če hočemo vrt zasaditi z enoletnicami: treba jim je pripraviti dobro gnojno zemljo, jih obilno zalivati in pleti, kljub tenia pa jih jeseni sredi najlepšega cvetja pomori že prva slana. Trajnico so v vrtu nepogrešljive. To so vse zclnatc rastline, ki prezimi j O na prostem s koreninami aH čebulicami, in vsako leto lepše in krepkejc zrastejo in cveto. Nekatere med njimi nimajo izrazitega cvetja, imajo pa dekorativno listje, posebno zimzelene trajnice. Praproti, trajne trave in čebulnice spadajo tudi med trajnice. Trajnice imajo različne zahteve po rastišču. Nekatere prenesejo puščavsko sušo pod okni, balkonom ali drugje ob zidu, kamor vlaga le slabo prodre. Druge najbolje uspevajo na mokrih, močvirnatih tleh, tretje povsod, nekatere ljubijo kisla tla, druge apnena, nekatere so primerne le za senco, druge le za sonce. Izbire za vsako lego v vrtu je dovolj. Nizke blazifiaste trajnice uporabljamo za cvetlične obrobke, srednje visoke in višje trajnice pa za cvetlične grede pred živicami ali kot družbo vrtnicam. Posebno se k njim podajo modro in vijolično cvetoče trajnice, elegantni šopi trav ali nizke blazi-naste trajnice. Lahke družimo na gredici prijetno dišeče trajnice, pred čebelnjak pa zasadimo medonosne trajne rastline. Pretehtano izbrana družba trajnic, grmovja in drevja se v vrtu najbolje razvija in daje v kombinaciji z lesom, prodom, ploščami ali opeko, skalnimi bolvani ali vodo svojske vrtne motive. Iz starega novo Srajco iz posebno lepega blaga, ki pa je že oguljena na ovratniku in manšetah, je težko zavreči. Uporabiti pa je tudi ne moremo več, vsaj kot oblačilo ne. Vendar pa je srajca še lahko koristna. Blazinic, ki pričarajo v stanovanje toplo in domače vzdušje, ni nikoli dovolj. Navadno je srajca ohranjena od rokavov navzdol. Odrežemo ta del in sešijemo iz njega lepo blazino. Prednji del z gumbi lahko kar zašijemo in pustimo v okras. Odprtino za oblačenje napravimo pri kraju. Shramba za čevlje Hortikulturno društvo Kranj prireja v četrtek, 12. aprila, ob 16. uri ogled vrla Dodič — Pihler na Ilujah (blizu gostilne Blažim), Kranj, Cesta talcev 13. Vabljeni! V marsikaterem stanovanju predstavlja shranjevanje čevljev pravi problem. Čevlje postavljamo pred vrata, v shrambe, kamor ne sodijo, celo v kopalnicah in straniščih se znajdejo. Če je predsoba dovolj velika, da je prostora za primerno omarico, potem je vse v redu. Marsikje pa so predsobe zelo ozke, tako da bi vsak kos pohištva predstavljal veliko oviro. Če so v stanovanju kakšna vrata odveč in če so še v predsobi, je to imen it rta ideja za shranjevanje čevljev. Namesto, da bi vrata zazidali ali pa odprtino pustili -neizkoriščeno, si z malo iznajdljivosti uredimo imenitno shrambo za čevlje. Na notranjo stran vrat pritrdimo okvir z vmesnimi palicami, na katere odlagamo čevlje. Ena polica je dovolj, da nanjo postavimo pribor za čiščenje. Vraničin narastek Potrebujemo: 2 žemlji, 7 dkg surovega masla, zelen peteršilj, 1 dl juhe, 3 jajca, 40 dkg vranice, 1 dkg česna, majaron, poper, sol, maščobo in drob-tinc za pekač. Iz žeinelj, surovega masla, sesekljanega zelenega pctcršilja in juhe pripravimo panado. Z vrelo juho polivamo razrezane zemlje in dobro zmešamo, da dobimo gladko zmes. Ohlajeni masi postopoma vmešamo rumenjake. Nato dodamo nastrgano vranico, sese- kljan česen, majaron, poper, sol in vse skupaj dobro premešamo. Rahlo primešamo še trd sneg iz beljakov in maso strese-mo v pomaščeno z drob-tinami potreseno posodo za narastek. V pečici naj se narastek kuha in peče obenem: v večjo posodo nalijemo za dva prsta visoko vrele vode in vanjo vložimo pekač z narast-kom. Pečemo eno uro. Narastek zrežemo na kose in ga ponudimo s krompirjem ali solato, z zelenjavo ali kot vložek-v čiste juhe. Ovojna krpa Krpa za brisanje rok, ki jo uporabljamo v kuhinji, se bo veliko manj umazala in obrabila, če ravnamo takole: po dve krpi sešijemo skupaj na obeh krajeh in ju nataknemo na palico pred pomivalnim koritom ali na kakem drugem primernem mestu. Palica je pritrjena na pohištvo tako, da jo z lahkoto sname- mo. Zamisel je primerna za kuhinje, ki jih šele opremljamo, ali za kuhinje v poči t luških hišicah. globus nmm. ŽIVIL./V Jani J. iz Kamnika — P1 . sim vas za nasvet, kako ^} ukrojim plašč in obleko diolen lolta. Vzorec blaga * pismu prilagam. — Stara $c 27 let, visoka 154 cm, tež*? pa 47 kg. Marta — Plašč je poloP1"1' jelega kroja. Zadnja str«** plašča je po sredini prerez** na. Rokavi so ozki, ovratO** je večji, zapenja pa se en°" vrstno. Plašč ima našita dva žepa. Obleka je enostavna, P1*1 . ga se telesu. Rokavi so do'g ali do komolcev. Ob vratu le obleka zaprta, zapenja pa & zadaj na zadrgo. Na bokih J obleka prerezana in od 1. rahlo zvončasta. Prednji de krila je po sredini rezan, nji del obleke pa ima prerc po celi dolžini. Enostavno krilce iz prah*6** potiskanega blaga za t0 P dni je zelo hitro seiito. su je všita elastika, ki K fle lepo nabere in obenem s'1* — 7. APRILA 1973 GLAS * 27. STRAN Na XII. spomladanskem sejmu od 31. 3. do 8. 4. Razstava in prodaja sta no vanjskoga pohištva Velika izbira modelov lastne proizvodnje 5°l„ popust Kredit do 10.000 din Prodaja za devize Brezplačna dostava Poseben sejemski popust! kvalitetne ventilatorje za prevetravanje sena in .$rt*^tfi£^iwiM<*3Jl odlične trosilce umetnega gnojila CREINA — VICON prodaja KZ SLOGA Kranj Dobite tudi traktorje in druge kmetijske stroje Obiščite nas na XII. kmetijskem sejmu v Kranju ■ KŽK Kranj TOZD KMETIJSTVO Dclovišče Vrtnarija Če kupujete vrtnice, jih kupite na vrtnarijah KŽK Kranj! Delovišče vrtnarija vam nudi v svojih vrtnarijah NA ZLATEM POLJU, V STRAZISCU, NA PLANINI pri POKOPALIŠČU veliko izbiro vrtnic v raznih barvah po 13 dinarjev, velikocvetnc čajevke za rezanje šopkov, mnogocvetne vrtnice za okrasne nasade, mini vrtnice za majhne grobove, cvetlične obrobke in grobove. Priporočamo nakup svežih nepakiranih sadik, ki K)d o še to sezono bogato cvetele. Obenem vam milimo ustrezna organska in mineralna gnojila ter potrebna škropiva za vrtnice. obilo informacij za vaš oddih karavana 0 posebna turistična številka 112 strani; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10.-din ^634 mali oglasi prodam Ucoclno prodam avtogcni VARILNI APARAT in PSA, nemškega bokserja (dober čuvaj). Hafner, Rupa 38, Kranj 1913 Zaradi popravila kokošnja-ka prodam 150 KOKOŠI — dobre nosnice ali za zakol. Petrič, CirČe 14 1918 Prodam »OGRODNIK«. Polica 1, Naklo 1956 Prodam monta OPF.KO (500 kosov), BARAKO (4,5 X x 3 m) za gradnjo hiše, rabljen električni ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 1961 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Komenda 14 1962 Poceni prodam kompletno ORODJE za izdelavo cementne strešne opeke špičak in za Ograjo (vereje). Trebar Anton, Britof 44, Kranj 1963 - Po ugodni ceni prodam novo OSTREŠJE za hišo 9 x 8. Naslov v oglasnem oddelku 1964 1 Prodam BETONSKE VE-:RE.1E. Britof 218, Kranj 1965 ! Prodam skoraj nov GUMI j VOZ, BRANE in več poljskega orodja. Gašpcrlin, Predos-Ije 81, Kranj 1966 i Prodam 100 PUNT 3,80. Vo-klo 44 1967 Prodam SEMENSKI krompir saški. Jenko Franc, Go-dešič 30, Škofja Loka 1968 CVIČEK sc dobi v Kranju na Jezerski cesti 8 * 1969 Prodam 15 mesecev staro TELICO za pleme. Praše 4, Kranj 1970 Prodam cementno STREŠNO OPEKO. Kuralt Anton, Tomažieeva 8 a, Kranj (Priitn skovo) 1971 1 Prodam mlade OLEANDRE po izbiri. Kranj, Nartnikova • 1972 Prodam REPO in drobni KROMPIR. Tupaliče 10, Preddvor 1973 Prodam štiri tedne staro TELIČKO simentalko. Mošnje 7, Radovljica 1974 Prodam sedem let starega KONJA. Sp. Brnik 66 1975 Zaradi bolezni prodam dobro KOBILO, staro sedem let, in eno leto staro PSICO, nemško ovčarko. Hotovlje 30, Poljane 1976 Prodam lahek GUMI VOZ. Mohorič Franc, Zali log 31, Železniki 1977 Prodam SPALNICO in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Lipej Ana, Planina 9, Kranj 1978 Prodam nekaj suhih smrekovih PLOHOV, vprežni OBRAČALNIK.za seno in navadno MOTORNO SLAMOREZ-NICO — vse idobro ohranjeno. Pegam, Zg. Besnica 16 1979 Prodam SEMENSKI krompir igor in desire. Voglje 28 1980 Prodam BARAKO in PUN-TE. Pangcrc, Kajuhova 6, Kranj 1981 Prodam trodolno OMARO, KAVČ, MIZO, posteljno OMARICO, dva STOLA, dva NASLANJAČA, OMARO za perilo, dve VZMETNICI z vložki in ŠTEDILNIK na olje cmo 6. Jezerska cesta 42 a, Kranj 1982 Prodam GRADBENO BA-RAKO, primerno tudi za čebelnjak in BETONSKO ŽELEZO, premera 6,8 in 10 mm. Naslov v oglasnem oddelku 1983 Ugodno prodam dobro ohranjen KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku • 1984 Prodam jesenove HLODE. Naslov v oglasnem oddelku 1985 Prodam LES za »špirovec« in za deske. Sp. Duplje 23 1986 Prodam SEMENSKI krompir igor in TROSILEC hlev-sega gnoja kiirchner. Medno 12, Medvode 1987 Prodam MOŠT. Eržen, Za-bukovje 2, Besnica 1988 Prodam DESKFL za betonske opaže." Sp. Bela 3, Preddvor 1989 Prodam HLADILNIK himo, ŠTEDILNIK na drva gorenje in HIDRAVLIČNI CILINDER premera 90 mm, dolžine 1400 mm. Zg. Bitnje 136 pri Puškami 1990 Prodam osem mesecev brejo TELICO. Leše 7, Brezje 1991 Ugodno prodam PUNTE in BANKINE. Bcšter Tone, In-tereuropa Kranj, Kolodvorska 1 2025 Prodam plemenskega VOLA ali težjega po izbiri in večjo količino domačega ŽGANJA. Zgoša 4 a, p. Begunje 2026 Prodam lahko KOBILO po izbiri, 6 in 8 let staro. Zgoša 3, Begunje 2027 Prodam KROMPIR igor in desire. Voklo 16 2028 Prodam lahek GUMI VOZ 14 col, 2000 nosilnosti, malo rabljen. Ahačič, Velcsovo 7, Cerklje 2029 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠ. Ziherl, lil. 1. avgusta, Kranj 2030 Prodam Okrog 1000 kg semenskega KROMPIRJA igor. Šenčur, Pipanova 40 2031 Prodam 300 kg semenskega KROMPIRJA saški. Hrastić 166, Kranj 2032 Prodam KUHINJSKO KREDENCO, 8-Iitrslki BOJLER. Djordjcvić Marija, Škofjeloška 19, I. nadstropje 2033 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE in KONJA. Golnik 15 2034 Prodam STREŠNO OPEKO bobrovec in špičak. Snedic Franc, Bobovek 1, Kranj 2035 Prodam okrog 500 kg težkega delovnega VOLA. Golob Pavel, Zg. Bitnje 31, Žabnica 2036 Prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ scepel. Cesta na Klanec 9, Kranj 2037 turistično prometno podjetje KRANJ Ste se že odločili kje boste preživeli l.maj? Oglasite se v Turistični poslovalnici CREINA, kjer vam nudijo: IZLETE V INOZEMSTVO IZLETE PO JUGOSLAVIJI PRVOMAJSKI VVEEKEND NA MORJU po zelo ugodnih cenah Informacije po telefonu 21-022 PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto strojnega tehnika - pripravnika za delo v instalacijski skupini Pogoj: dipl. tehn. šole Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Projektivno podjetje Kranj, Cesta ILA 6/1. Prodam ohranjeno MLA-TILNICO »dechentreiter« s čistilno napravo. Cesta na Klanec 4, Kranj 2038 Prodam SENO, Mevkuš 7, Zg. Gorje 2039 Prodam JABOLKA. Eržen, Okroglo 12, Naklo 2040 Prodam KROMPIR igor in desire. Sp. Brnik 68 2041 Prodam 50 kg težkega PRA-ŠIČA-BEKONA in dolgo belo obhajilno OBLEKO. Bernard Ančka, Brezje 8 2042 Prodam lito železno BANJO 175 cm in eleklrovarilni APARAT. Valjavčeva 19, Kranj 2043 Prodam nekaj tisoč kg KROMPIRJA vesna. Mišače 11 pri Otočah 2044 Prodam staro DNEVNO SOBO z dvema PREPROGAMA za 3500 din. Naslov v oglasnem oddelku 2045 Prodam okrog 500 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 6 mm. Naslov v oglasnem oddelku 2046 Prodam 1000 kg LUCERNE. Mavčiče 10 2047 Prodam večjo količino trdih DRV in hlevski GNOJ. Zlganja vas 45 2048 Prodam GUMI VOZ. Graj-zar, Preska 70, Medvode 2049 Poceni prodam PRALNI STROJ rex. Roblek Dušan, Kuratove 4, Kokrica, Kranj 2050 Prodam STREŠNO OPEKO bobrovec in staro OSTREŠJE. Srednja vas 16, Golnik 2051 Prodani strešno OPEKO bobrovec. Breg ob Savi 8, Kranj 2052 Prodam KONJE in KRAVE. Zg. Bela 35, Preddvor 2053 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 2054 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 61, Cerklje 2055 Prodam knjižno in garderobno OMARO, KAVČE, NASLANJAČE in MIZICO. Hrastje 130, Kranj 2056 Prodam šivalni STROJ veri tas z motorčkom. Zg. Brnik 81, Cerklje 2057 Prodam semenski KROMPIR cvetnik. Naklo 101 2058 Prodam traktorski ZGRAB-LJALNIK pbtinger kultivator in manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom. Hribar, Zalog 4, Cerklje 2059 Prodam brejo TELICO, ki bo v kratkem teletila, traktorski dvobrazdni PLUG obračalnik in 6 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 2060 Prodam semenski PIR igor, strešno folc, robnUke. Sp. Brnik g KroM; opeko 2061 Prodam rabljene PUNTB in BANKINE. Cerklje 12 ^ Prodam semenski KR^^ PIR igor. Sp. Brnik 10, Cerklje 2,; Prodam BIKA simenta'.c^ starega leto in pol, za d°[! tanje. Zg. Brnik 76, CerkUJ Prodam semenski KROM" PIR desire. Sp. Brnik 11, kije 2065 Prodam semenski KRO . PIR igor in desire polica 13, Cerklje Prodam 6 tednov sta™ PRAŠIČKE. Zalog 31, Cerkjg Prodam nov trofazni dv*** tarifni ŠTEVEC z uro in Av' TO PRIKOLICO. Grad 15 * prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik oseb" nega avtomobila Vinko Nabernik (roj. 1928) iz Kranja je P1* peljal po neprednostni ulici Moše Pijadeja in v križišču izS* Ijeval prednost pred osebnim avtomobilom, ki ga je v°z Anton Cadež (roj. 1945) Iz Hotavelj. V hudem trčenju se Je voznik Nabernik huje poškodoval, Škode na avtomobilih Pa je za 13.000 din. — Foto: F. Perdan Zahvala Ob nenadni smrti in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Čuferja sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, družbenopolitičnim organizacijam za vence in šopke, govore ter izrečena sočustvovanja. Posebna zahvala pevskemu zboru iz Boh. Bistrice, gasilski godbi na pihala iz Gorij, Lovski družini Bohinjska Bistrica, gasilskim četam iz Bohinja, vsem nosilcem praporov, vsem sosedom in sovaščanom ter vsem, ki sle ga tako številno spremili na njegovi zadnji polK Žalujoči Sodjevi - čufarjevi Bohinj, Bled, Gorje, Zali log, Jesenice, 19. marca 1973 5^0TA - 7. APRILA 1973 GLAS -X- 31. STRAN Več pozornosti tudi podeželju Razprave o stanju telesne kulture so danes močno v.ospredju dogajanj v naših telesnovzgojnih organiza-^jah. Vprašanje telesne kulture žal še vedno ni tako Urejeno kot zahtevajo vse splošne spremembe v druž-henem življenju. Materialno stanje je neurejeno, delo y_ telesni kulturi pa tudi ni tako družbeno vrednoteno kot v drugih dejavnostih. 0 tem in še o drugem so pred dnevi v Šenčurju razpravljali predstavniki podeželskih •fctesnovzgojnih organizacij kranjske občine (SD Krva-^c, SD Voklo, SD Šenčur, TVD Britof, TVD Preddvor-^la, TVD Visoko in TVD Trboje). Predstavniki omenjenih organizacij so menili, da je ?rograrn o razvoju telesne kulture kranjske občine, ki Ie sedaj v javni razpravi, vsebinsko bogat in zajema Vse dejavnosti v telesni kulturi, predvsem pa omogoča Podeželju večje samoupravne pravice do normalnega razvoja množičnosti, izgradnje Športnih objektov itd. Sedanje stanje športnih naprav oziroma pogojev dela J}1 Primerno za pravilno usmerjanje in vzgojo mladine. Število amaterskega kadra na podeželju se je v zadnjih kvih močno znižalo. Najbolj pa primanjkuje trenerskega kadra. Le redki teles no vzgojni učitelji so še pripravljeni delati brezplačno v organizacijah v tako neurejenem stanju, ker ne vidijo nobenega napredka in *Jer naj bi uveljavili svoje sposobnosti. Društva v glavnem životarijo, saj so odvisna le od skromnih dotacij ObZTK, ki pa so vsako leto realno manjše. Med-"tern ko imajo nekateri klubi v SD Triglav in SD Sava Sv°je pokrovitelje, pa se žal za manjše organizacije ndiče ne zmeni, delovne organizacije nimajo praktično nobenega posluha, da bi vsaj občasno materialno polagale športnikom na podeželju, čeprav dela v kranjskih delovnih kolektivih več kot polovica delavcev s Podeželja. Vendar sc nekateri kolektivi raje odločajo *a pomoč klubom zunaj občine. Pri tem leži velika *rivda tudi na ObZTK Kranj, ki ne igra tiste vloge, *°t bi jo morala in je vse preveč le administrativni 0rgan. Prav tako se niso mogli zborovalci strinjati z delitvijo sredstev pri ObZTK, saj odpade na posameznega športnika več kot polovico manj sredstev kot v °rganizacijah v mestu. Razlika vsekakor mora biti, vendar je prevelika. Sprašujejo se tudi, kdaj bodo izdelani Vsaj osnovni kriteriji — merila za bolj pravično delitev Sredstev. Sredstva sc delijo še vedno bolj po.občutku. Na zborovanju so podali še -več drugih kritičnih pri-Pomb, ki jih bodo skupaj z ostalimi posredovali občinski zvezi za telesno kulturo Kranj. J. Javornik Tone Uted vanJa z zra^no Puško drnj- kranjskimi strelskimi ^rpnarni so se končala pre-^ilvl .nedeljo s srečanjem g0jo°ljših petih moštev. Zrna-»T0S° si Priborili strelci SD Pri ^adižar« ki so si s tem gaj?°bilipravico nastopa v li-rgjj.pjn tekmovanju v go- Jski tekmovalni skupnosti, pj. a Posamezniki preseneča jeV° »testo Jureta Freliha, ki e Pionir, in drugo mesto adinca Rada Rakovca. Vrstni red — ekipe: 1. SD »Tone Nadižar« 2346, 2. SD »Slavec Ivo-Jokl« 2282, 3. SD »Franc Mrak« Predoslje 2267, 4. SD »Iztok« Bitnje 2262, 5. SD Bratstvo-Edinstvo 2077; posamezniki: 1. J. Frelih (Bratstvo-Edinstvo) 262, 2. Rakovec (Bitnje) 255 , 3. Zupan (S. I. Jokl) 254, 4. Pretnar (T. Nadižar) 253, 5. S. Frelih (T. Nadižar) 250 itd. B. Malovrh Devet novih Vaterpolskih sodnikov fj. °°r' vaterpolskih sodnikov lJ Je v času gorenjskega °nstva organiziral seminar lia vaterpolske sodnike d0 Gorenjskcm. Tako se je Lj^^nji šesterici pridružilo đevet novih. Zaključni iizpd't in s tem staitus vaterpolskega sodnika so uspenšo opravili: Jontes in Stare (oba Kamnik), Arličok in Smrekar (oba Radovljica), ter Podvcrščok, Bobo Baldcr-man, Vrbanič, Svarc in Ko-dek (vsi Triglav), -dh Veleslalom na Bieoošu Ob zaključku letošnje smučarske sezone bo TVD Partizan Gorenja vas organiziral na Blegošu tekmovanje v veleslalomu, ki je postalo že tradicionalno srečanje smučarjev in planincev na tem najvišjem vrhu škofjeloškega hribovja. Proga bo speljana od vrha Blegoša do pogorelega hleva in bo imela 35 vra-tic. Organizatorji vabijo k čim večji udeležbi, za najboljše pa so pripravili poleg diplom tudi praktične nagrada ter pokal za najuspešnejšo ekipo. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini, in sicer do 30 let in nad 30 let, če pa se bodo tekmovanja udeležila tudi dekleta, bo zanje posebna skupina. J. C. Prvenstvo SRS v plavanju Danes in jutn bo zimski bazen v Kranju prizorišče letošnjega zimsikc-ga prvenstva v plavanju. Nastopili bodo plavalci in plavalke Ilirije, Ljubljane, Neptuna (Celje), Rudarja (Trbovlje), Fužinarja (Ravne), Kopra in domačega Triglava. Naslov brani Triglav, ki pa bo na letošnjem prvenstvu imel dokaj težko delo z'plavalci Ljubljane, saj imajo le-ti v svojih vrstah nekaj odličnih plavalcev in plavalk. Vsckaikor priča, kujemo oster boj za pivo mesto. Start bo danes ob 15.30 ter jutri ob 9.30 in ob 15.30. —dh Gorenjska rokometna liga Bosta Birani in Veterani V spomladanski del prvenstva bodo danes in jutri startali rokometaši v obeh gorenjskih rokometnih ligah. V prvi ligi imajo Kranjčani tri točke naskoka pred drugo uvrščenim Preddvorom. Vsekakor pa so bivši rokometaši Kranja tudi favoriti, da bbdrže prednost in letos osvojijo najvišji gorenjski naslov. Po prikazani igri v jesenskem delu, ko so oddali le dve točki, jim tega naslova ne bo težko obdržali. Vsekakor bo bolj zanimiv obračun za drugo mesto. Kandidatov je več, saj imata Preddvor in Radovljica er.ako število točk, za dve točki oziroma tri pa zaostajata Kranjska gora in Tržič B. • Tudi v drugi ligi jc prvo mesto že o '.dano. Kranjski Veterani v vseh osmih kolih niso poznali poraza, zato sc od njih nadejamo, da bodo prvi in sc tako uvrstili v prvo ligo. Lestvici pred prvim spomladanskim kolom: I. liga: Kranj 9 8 0 1 195:118 16 Preddvor 9 6 1 2 164:102 13 Radovljica 9 6 1 2 164:131 13 Ki\ gora 9 5 1 3 176:140 U Tržič B 9 5 0 4 09:151 10 Jesenice 9 4 1 4 155:152 9 Krvavec 9 4 0 5 155:156 8 Križe B 9 3 0 6 111:149 6 Sava B 9 2 0 7 117:176 4 Zabnica (—1) 9 0 0 9 82:194 —1 II. liga: Veterani 8 8 0 0 239:132 16 Preddvor B 8 6 0 2 155:123 12 Storžič 8 5 1 2 163:120 11 Alples B (—1) 8 5 1 2 116: 92 10 Besnica 8 4 0 4 180:159 8 Duplje B (—1) 8 3 0 5 122:134 5 Sešit B 8 2 0 6 114:141 4 Radov. B (—1) 8 2 0 6 123:146 3 Zabnica B 8 0 0 8 92:307 0 Pari prvega spomladanskega kola: I. liga - — Križe B : Ra- Jvor gora : Tržič B, Kranj : Zabnica. II. liga: Duplje B : Zabnica B, Preddvor B : Veterani, Radovljica B : Storžič, Šešir B : Alples B, Besnica je prosta. -dh Odlični Gorenjci Na ljubljanskem strelišču jc bilo pred dnevi prvo kontrolno tdkmovanjc najboljših slovenskih strelcev z MK Štirje Kranjčani v reprezentanci Mladinska vaterpolska reprezentanca do osemnajst let bo od 19. do 23. aprila nastopila v Genovi (Italija) na tradicionalnem vaterpolskem turnirju »Šest narodov.« Poleg izbrane vrste Jugoslavije se bodo turnirja udeležile še reprezentance Španije, ZRN, Nizozemske, Francije in Italije. Trener naših mladih reprezentantov je Kranjčan Peter Didić, ki pa ima v svoji vrsti tudi tri svoje varovance Janeza Sveglja, Zmaga Mala-vašiča in Borisa Stariha. Po sklepu upravnega odbora vaterposke sekcije Triglava pa slednja dva ne bosta nastopila v državni reprezentanci zaradi slabega učnega uspeha v šoli. Sklep odbora je vsekakor pravilen, saj je prvo šola, šele potem šport. Mladi reprezentantje se bodo za ta turnir pripravljali od 10. aprila v Rimu. V tem času bo na treningu v Rimu tudi mlada re* prezentanca do dvajset let. V njej je Triglavan Karlo Svare. Obe pa bosta trening i7kcristili za srečanje z izbranimi vrstniki Italije. Zanimivo je, da je vodja potovanja predsednik vaterpolske sekcije Triglava Mate Becić. Tako bosta prvič v zgodovini vaterpola v Jugoslaviji »modre« vodila dva »naturalizirana Slovenca«, -dh orožijem. Med 45 tekmovalka je bilo tudi pet gorenjskih strelk in strelcev, ki so se kar dobro odrezali. V kategoriji z MK standardno puško je bil Otrin z Jesenic tretji, v disciplini revolver velikega kalibra je zmagal Franc PctorneJ, ki je prvo mesto zasedel tudi z MK hitrostrelno pištolo. Med članicami je bila Vera Otrin prva, v disciplini MK pištola proste izbire pa se je od gorenjskih strelcev najbolje odrezal Prestor, ki jc bil pctL B. Malovrh Gradbinci so tekmovali V nedeljo, 1. aprila, jc bilo' v prostorih KK Triglav Kranj tekmovanje posameznikov v kegljanju za kolektiv SGP Projekt. Od 38 tekmovalcev je v disciplini 200 lučajev prvo mesto osvojil Franc Bajželj z 871 podrtimi kcglji, drugo Milan Stcnovec z 821, tretje Drago Krofi z 809 keglji. četrto Lado Kesič, peto Marjan Kotlrič itd. GLAS SOBOTA — 7. APRILA 1973 Gorenjevaški ted Z današnjim prvenstvom osnovnih šol Gorenjske v košarki se v Gorenji vasi začenja ciklus prireditev, združenih pod skupnim naslovom »Teden praznovanja tisočlet-nlce loškega ozemlja«, ki bo trajal od 7. do 15. aprila. Poleg spopadov pod koši bo drevi «b 20. uri v dvorani TVD Partizan na sporedu jugoslovanski barvni film »Titova pot miru«, jutri ob 11. uri dopoldan pa nameravajo v galeriji osnovne šole Ivan Tavčar odpreti razstavo del članov tamkajšnjega fotoklu-ba. Gre za prvi množični pri- 25 let svetovne zdravstvene 7. april 1948 je rojstni dan Svetovne zdravstvene organizacije, ki ima danes 136 držav članic. Organizacija si prizadeva z ukrepi ohranjati in izboljšati zdravje milijard ljudi. Prvi uspeh Svetovne zdravstvene organizacije je bilo sistematično zatiranje malarije v svetu. V preteklih 25 letih Je 40 dežel s 1300 milijoni prebivalcev zatrlo malarijo. Prek 40 milijonov ljudi je ozdravljeno frambezije — nevarne tropske kožne bolezni. Crne koze so se še leta 1967 endemično pojavljale v 30 državah, leta 1972 pa le še v 7 državah. Ze čez nekaj let bo, upamo tako, svet rešen te bolezni, čeprav jc v vsakem takem boju najhujše prav zadnje obdobje. Svetovna zdravstvena organizacija jc pomagala pri izdelavi cepiv proti otroški paralizi in ošpicam. Otroška paraliza je premagana v deželah, kjer so organizirano in široko uporabljali cepivo. V mnogih delih sveta pa število obolelih za olroško paralizo celo narašča. Cepivo proti ošpicam Je uspešno, vendar drago in zato ga premalo uporabljajo prav v deželah, kjer ošpice ogrožajo veliko otrok. Svetovna zdravstvena organizacija stalno poroča svetu o pojavljanju bolezni, za katere je obvezna mednarodna prijava (koze, kolera, kuga, rumena mrzlica), spremlja epidemije gripe in nadzoruje druge pomembne bolezni (steklino, meningitis, pegavico, tifus itd.). Raziskovalno delo je bistven sestavni del vseh načrtov Svetovne zdravstvene organizacije. Raziskovalne programe In naloge zanjo opravlja omrežje znanstvenih zavodov in pomožnih središč. V letu 1971 je ta organizacija vodila 950 aktualnih raziskovalnih nalog po vsem svetu. Z razsežnostjo članstva in področja se žal ni vselej sorazmerno povečala učinkovitost Svetovne zdravstvene organizacije, čuvanje in izboljšanje svetovnega zdravja je komplicirana naloga in izvedljiva le ob pomoči in sodelovanju vseh držav članic. Nekateri zdravstveni problemi so se v zadnjih letih še poslabšali. Ko se je zadnja leta pojavljala kolera, so nekatere države bolezen hotele prikriti. V nekaterih razvitih središčih obravnavajo tuberkulozo še vse preveč klinično. V svetu boluje za tuberkulozo še vedno okoli 15 milijonov ljudi. Razširila se je tudi kolera, saj •e pojavlja tudi v deželah, kjer že 50 let ni bilo takih obolenj. Naraslo je število spolnih bolezni v mnogih predelih sveta. V zadnjih 15 letih se je število posameznih vrst mrčesa, ki ima pomen v javnem zdravstvu in ki je postalo odporno proti zatiralnim sredstvom, povečalo za trikrat. Hkrati se je povečalo tudi število zemljepisnih območij, na katerih so ugotovili te odporne vrste. Na svetu boluje se več kot milijardo ljudi zaradi nevarnih nalezljivih bolezni, za katere poprečen prebivalec razvitega sveta niti ne ve imena. Zaradi shistostomiaze boluje v svetu 200 milijonov ljudi, zaradi ankilostomlaze 450 milijonov, filariaze 200 milijonov, trahoma 400 milijonov, gobavosti 11 milijonov itd. Tudi razviti svet ima velike zdravstvene probleme: raste Število bolezni srca In ožilja, raka, naraščajo nesreče in poškodbe, duševne bolezni ter število uživalcev mamil. Prastaremu svetovnemu nerešenemu probiemu — lakoti pa se sedaj pridružujeta ie dva: onesnaženje okolja in pa odtujenost. Naloge, pred katerimi stoji Svetovna zdravstvena organizacija, so še zelo velike, obenem pa to niso le naloge te organizacije, pao pa naloge zdravstvene službe držav članic in vsega človeštva. Programi poklicnih zdravstvenih služb in Svetovne zdravstvene organizacije se lahko uresničijo samo z vsestranskim sodelovanjem posameznika, družine, kolektiva, politično teritorialne skupnosti in seveda na osnovi vsestranskih strokovnih izkušenj in uspehov. dr. Mario Kocijančič kaz fotografskih mojstrovin varovancev Vlastje Simonči-ča. Nedeljski program naj bi zaokrožil popoldanski koncert Gorenjevaškega okteta. Koncert bo ob 17. uri v dvorani domače osemletke. Da bi Gorenjevaščani podrobneje spoznali lepote Škofje Loke ter Poljanske doline, so organizatorji povabili na gostovanje prof. Franceta Planino. Le-ta bo v četrtek, 12. aprila, ob 19. uri v prostorih osnovne šole v besedi in sliki prek barvnih diapozitivov, opisa znamenitosti sveta vzdolž Poljanščice. Slavnostni teden naj bi potem prihodnjo nedeljo, 15. aprila, ob 16. uri sklenili igralci Loškega gledališča. Ljubiteljem dramske umetnosti se bodo predstavili z dramatizirano zbirko Tavčarjevih povesti »V Zali«. (-ig) Požar V ponedeljek, 2. aprila, okoli 21.30 je na Belem polju med vasjo Hrušica in Mojstrano tip pod cesto prvega reda začela goreli travnata površina. Pogorelo je okoli 10 ha trave in nekaj borovcev, škoda še ni ocenjena. Ogenj so pogasili poklicni gasilci železarne Jesenice in prostovoljna gasilska enota iz Hrušice. Vzrok požara še ni znan, domnevajo pa, da se je trava vnela, ker je nekdo iz vozečega avtomobila odvrgel cigaretni ogorek. Honorar za igrače Oddelek za Informiranje podjetja Sava v Kranju je namenil celoten dohodek od avtorskega honorarja za nakup igrač otrokom kranjskih vrtcev. Nakupili so za 520 din igrač in jih podarili otrokom v vrtcih Rezke Dra-gar v Stražišču in vrtcu Slavec Ivo-Jokl. Zbor društva prijateljev Gldfoa na V ponedeljek ob 17.30 bo v sejni dvorani kranjske občinske skupščine občni zbor društva prijateljev Oldhama. Člani društva se bodo pogovorili o dosedanjem delu in o dejavnosti med obiskom kulturniških skupki i7. Oldhama v Kranju. Kulturniške skupine bodo v Kranju od 23. do 28. tega meseca. O profesorju Francetu Planini, znanem geografu ux biologu, rojenem pred 72 leti na Lontrgu v Škofji Loki, bi lahko rekli, da je domoljub, ki mu težko najdete para. Dobršen del svojih intelektualnih naporov namreč posvetil preučevanju rodnega mesta in njegove okolice. Tudi zdaj, kot Upokojenec, predstavlja eno glavnih gonilnih sil odbora za praznovanje tisočletnice Loke. Osebnost profesorja Planine bomo najbolje spoznati/ če povemo, da slovi predvsem kot vnet muzejski delti' vec, kot vrhunski kartograf in kol pisec poljudnoznan"> stvenih publikacij. Leta t936, po veliki obriniSki razstavi, sta skupaj z dr. Blaznikom ustanovila Muzejsko društvo Škofja Loka ter v bivšem rolovžu uredila prvi, za današnje razmere zelo skromni paviljon. Pod njunim vodstvom so novopečeni člani društva vneto iskali starine ter ustvarjali zametke sedanjih bogatih zbi'j1 v prostorih gradu, zbirk, ki jih hodijo občudovat ljudje od blizu in daleč. Leta 1954 je potem društvo začelo izdajati zbornik Loški razgledi, Razgledi so »krivi«, da je škofjeloško ozemlje bržkone najbolje raziskan košček Slovenije. Seveda pa brez neumornega profesorja ni šlo. Uredil je šest od devetnajstih zvezkov in v dobršni meri pripomogel, da so muzealci pred kratkim dobili najvišje gorenjsko priznanje — Prešernovo nagrado za leto 1972. Poleg tteštetih razprav je objavil tudi sedem samostojnih knjig domoznanske vsebine! zadnja, ki nosi naslov »Škojja Loka s Selsko in Poljansko dolino«, je izšla januarja letos in predstavlja ključno delo v druščini 18 publikacij, kolikor jih bodo natisnili do konca decembra 1973. Dodajmo še kopico zemljevidov, avto kart, planinskih specialk in vodičev, ki dokazujejo, da malokdo pozna svojo domovino tako temeljito kot France Planina. I. G. ILnJ Industrija STOL pohištva ~ STOL Kamnik novi stanovanjski pohištveni uni program v novo odprtem salonu stol interier na duplici pri kamniku