mUTKBUTZD UIIDME
(No, 6M) AUTNORtgTO BT THE ACT OF OCTOVK* «. lflT, ON FILM AT THE POST Off!CM OF NEW TOME. W. Y. By order of the Present, A. B. Bnrleeon, P. M. CMfc1
Vajvetji ikmaiid dnevnik ▼ Trtiafriilli državah.
Talja a calo teto.........$6.09
ZapolUta................ 8.00
2a H«w York otlo leto.. ^ 7.00 Za inozemstvo celo leto..^ 7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
The 1 ar great Slovenian Daily in the United State«.
Issued every day except Snndayt and legal Holidays.
75,000 Readers
-
TELEFON: W76 CORTLANDT.
Entered as 8econd Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 221. — STEV. 221.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 20, 1920. — PONDELJEK, 20. SEPTEMBRA, 1920.
VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIEL
PREMOGARJI SO SITI POČITNIC.
PREMOGARSKI BARONI SO MNENJA, DA SE BODO DANES VSI VRNILI NA DELO. LE V SCHUYLKILL OKRAJU ŠE POČI-VAJO ŽELEZNICE 80 PRESKRBELE ZADOSTNO MNOŽINO VOZ POROČILO DELAVSKEMU TAJNIKU WILSONU.
H axel ton P* . Iff. septembra. — Uradniki United Mine Workers /1 a v 111 dane*. da sc bodo vrnili z izjemo Schuylkill okraja jutri !♦■!«» \ m premof?arji, ki so uživali že več tednov prostovoljne *"po-! •«• Prem parski zastopniki si na v^c n»eine prizadevajo znova n\iti podajanja glede plae, tista kot k®*e se jim ta stvar ne bo
V	tukajšnjem okraju so razen p*r posameznikov vsi zato, da se «»*Miovi. pa na i 1m*1o razmere take ali take.
V	.1. \ .m -.kraju je sklenilo 40 000 prem« »pa rje v vrniti se na de-
io. im jih b<» 10.000 »»* nekoliko počakalo.
Pravijo, «ia IhmJo štrajkali še toliko časa. dokler konipanije ne •in< v> na/a.i h knjigovodij in klerkov, ki so zasta vkali iz miu-< d<>p rmofurjt v, Železniške uprave so dane* izjavilo, da imajo m okra .m na r»/polago dovolj železniških voz ter da ni absolutno •lie raprcke /a obnovitev dela.
Tukaj se bo sestal koi.Tm tega. tedna takozvani "prtlicv" odbor stavil pur-H tlu katrega bo poslal delavskemu tajniku Wilsonu.
LIGA NARODOV PRI SVOJEM DELU.
8VET LIGE NARODOV ZAHTEVA POJASNIL GLEDE MANDA. TOV BRANTINGOVO NAZIRANJE GLEDE ALANDSKEGA 0T0 CJA ŠVEDSKA BAJE POPOLNOMA ZAUPA LIGI NARODOV.
FINSKA SE NE STRINJA S PREDLOGI.
i r	—__
Pariz, Francija. II*. .septembra. — Svet Ijige narodov je naprosil v v«' mili .št rvke predsednike. naj podajo svoje mnenje pTed«-1 spora, Ivi j« named Finsko Švedsko z« stran Alandskegra otočja.
švciski min ist rat pri predsednik lljalmar Branting je izjavil: — -Kljub temu, da je napetost med tonsko in Švedsko prevej velika, sr j (•• sede "vojna" ne bom posluževal. Svet Lipe narodov bo dobil rešT-tev. in ^vedska se s popolnim zaupanjem ozira v orpanizaeijo, ki si e n-ojela velikansko in hvalevredno nalogo: reševati mirnim potom MM»re med raznimi državami in narodi.
Dokaz, da Lipi zaupamo, je to, ker smo ji brez obotavljanja poverili ta slučaj.
S\ < t I.ipe narodov jo imenoval tri komisrje. ki bodo natančno p rešiudirali razmere na Alandskem otočju. Njihov pravdorek bo neizpodbiten
Finski poslanik v Parizu. KnkeM. je danes izjavil, da ne more biti Lipa narodov kot posrednica med Švedsko in Finsko, pa tudi. če bi funpirala k<>t taks, Brantingove izjave ni hotel komentirati.
dutri se bo vršila javna skupština Lipe narodov.
NOV KABINET NA ČEH0 SLO VAŠKEM
POJAVI FRANCOSKEGA IMPERIJALIZMA.
Washington, D. C., 1!».
■pt.
dsednik \Iasaryk (Vlm slo republik* je sprejel resipno
Pariz, Fra tn-ija. 1!*. sept. — Neki franeo-ki oddelek. kateremu
je poveljeval polkovnik J-'ollet. je I ----------
kabinet.« Tnšar-jo ter innno- j porazil arabske sil.- v bližini Da-jU I/AT A OTDQCI .i > lnika politične uprave na ,Kia- ka. kot s.- plaši v poročilih, i	■ I llwl I
vskein. dr t Vrnv ja uaeelni ki so dospela i/. Bejruta. Na stra-noj^rpa ministrstva. Tako s.* ni Arabeev i«* padlo baje 200 mož x sporoeilih. kVs** došla da- in izpnbili sn tiuli preeej tonov in
RAZMERE V ITALIJI POSTAJAJO VEDNO HUJŠE.
300.000 RADIKALCEV SE JE POLASILO INDUSTRIJALNIH NAPRAV V JUŽNI ITALIJI. — V TERNI SO ZASEDLI DELAVC-VSE VELIKE INDUSTRIJALNE NAPRAVE. P0SE3NA KOMISIJA BO RAZPRAVLJALA O MEDSEBOJNHH ODNOSAJ1H.
Rim, Italija. 19. septembra. — Trideset tisoč delavcev je zasedb« vse tvornice v Terni, južna Italija. Terni je eno najbolj važnih in.in strijalnih mest eele dežele, ki pada v globino JOOO črevljev. Iz rele stavke so izvzete le tvornice. v katerih izdeluje sintetično amoniju m ki >e nahajajo v lokah ameriških industrijalcev.
Milan, Italija, 39. septembra. — Pogajanja med delodajieai 1 »t kovinarskimi delavci napredujejo na zadovoljiv način ter je pt ir-n-kovati dogovora v doglednem času.
Največja težkoča, na katero so naleteli dosedaj odposlanei raznih strank, se je tikala izpraznenja tovaren. Sklenjen je bil dejanski dopovor. do bodo ljudje zapustili tvornice. ne da bi zahtevali pla.*-«. za čas, ko so se nahajali v dejanski posesti naprav. Nikakepa dogo-vora pa ni bilo mogoče uveljaviti z ozirom na povišanje plač. Delavet zahtevajo na dan sedem lir in dvajset čentezimov. dočim nočejo dp-lodalajci plačati več kot 80 čentezimov več kot so plačali preje.
Turin, Italija. 19. septembra. — List / La Stampa". ki stalno podpira rmiistrskepa predsednika Giolitti-ja- poroča da je ministrski predsednik sklenil imenovati posebno komisijo, ki bo razpravljala o odnošajih med delavci in deiodalajcl in ki naj bi določila, da mora biti v vsaki tvorniei posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov de-lodalajcev, delavcev in dveh zastopnikov tehničnega štaba. | Ta komisija naj bi imela polnomoč sklepati o najbolj važnih j vprašanjih, tikajočih se razmerja med delavstvom in kapitalom.
POGAJANJA MED SOVJETI IN POLJSKO.
PAPEŽ BENEDIKT IMA REVMATIZEM.
Riga. 19. sept. — Adolf Joffe.
__'načelnik ruske sovjetske deletra-
,«... u .	.	, - rije in M. Dombski, načelnik po-
Kljub temu pa noče prenehati s , ,	, ,	'
svojim "delom". _ Zaposlen je	in,ro!"°	^
od jutranje zore do večera. st's,f,a	popoldne
__na konferenci, ki je trajala dve
t»-	.„ . ,	"*-i in ki s.> vršila /.a zaprtimi
Rim, Italija. 19. septembra. — ,jm-m-
j Ob koncu cerkvenega leta, nekako
i v sredi evpusta, zapnste vsi mon-i _	^ ^	"U«vilo.
sipnori in drupi duhovniki, ki po- tIa ^ b,i nam >n ^onferenee pri j stopajo po Vatikanu preko cele-lpi",v,.t' ys<> T>o1	za
! pa leta. svoje urade ter predo v P°fajanja, ki s«- bodo pri. -;;, n.,. ' pore v morska kupališča ali pa v	torek.
j privatne vile. katere imajo v vsa' Kljub ofi<-ijeliiim sporfieilom | ketn slučaju razpolapo.	P» s,> plaši, -la sta obadv^ dejan-
Kdini čilovek. ki nikdar ne za- ski položila t. melj za vsa nadalj-j pusti Vatikana, je papež sam. On na popajanja. tikajoča sklenit I sprejema tekom celega poletja ro \v miru med Poljsko in sovjetsko ; marje ter obiskovalce iz vseh de- Rusijo. | lov sveta Tekom tekočepa leta jej sprejel v avdijenci naravnost pre l.senetljivo število ljudi čeprav mu
ZDRAVNIKI PREISKUJEJO RANJENCE IN MRTVE PO KATASTROFI.
ALI BO MILLERAND ~ DVE NOVI BOMBI NA WALL ST. FRANC. PREDSEDNIK? NADEJNIV GENOVI.
je njegov osebni zdravnik sveto, val. naj sledi navadi znamenitega papeža Leona XIII. ter se umakne v najskrajnejši kot vatikanskih vrtov.
Ve^rat je bilo Juti poročila, da ""'i,ia je sedanji papež bolan, a on	U>";i Jff",°ra,a vn"vi'
WRANGEL JE OBNOVIL OFENZIVO.
Carigrad. Turčija, 19 sept. — V nekem komunikeju, katerega je objavil generalni štab armade ire-
I. Mm.	' Iz/a tega za.liijeg« b.,ja j- dobil j bistvenega izsledili
I »i IMw.nd lieiieš. dosedanji fraueoski "x ivoki komisar". Lre ^	tisoč radovednežev
iii'iiisier /h .'iiuanje zadexe. bo I'eral <iourauI. od arabskih vodi-	_
• -I m I š.« nadai je v kabinetu kot teljev številne prošnje za premir-nnni-ler za sutiatije zadeve.	jt'-
i"'" ...
Ii;.' eksplozije jia \\*;i!l Streetu. Nekateri detektivi so prepričani.' 1 ■ i je bil ta. dosedaj š-» n» ]»oznan Berlin, Nemčija. 19. septembra, človek atentator, ki je jniverlel
: ianski ne trpi na nobeni drugi'* r'1,"ziv'>"»mi operacijami v južni
V sporočilu se glasi nada-
Nad sto- sirski predsednik ie edini možni potni!:e predno so odpotovali v najprvo lotil njegove desne r-.ke 'j''- ,la -i'*	boljševiški orlpor
i..k. o slovaškemu* po^!a -t-ojinh pusk.	' Detektovo n^so sedaj še ničesar Pritisk javn^ja mnenja. —<ttini- Ameriške oblasti so preiskale vse bolezni kot revmatizmu. ki se je R,!sii*
predsedniški kandidat.
staro domovino.
do^edaj spoznali Pariz. Francija. septembra. Genova, liaiija, 19. septembra.
Ilazcu enega.
\-a trupla, ki -o bila žrtev str.iš Nikdo še ne ve natančno. Ldo bo Policija
, ter se je sedaj razširil tudi na nje. povo levo nogo Vsled t epa mu seveda ni mogoče izprehajati
se
ie n.išla nekem hlevu f
BELGIJSKI KRALJ NAVDUŠE RESIGNACIJA NEMŠKEGA FI NO POZDRAVLJEN	NANČNEGA MINISTRA
pi edseduik Tivla Desba?:»*la. ki dv« veliki be.mbi. ki st;) bili baje
se javno mnenje zelo zavzema
Nemški fin..nč, minister Wirt h j vi > / bombo pn il ^loruanovo pi /a ministrsk-pa ]>redsednilfa M '!-
!* randa. Milleri.nd bo temu pritiski; najbrž.* vklonil. ker ni no-
Rio Janeira. Hrazilija. 1!» sept K.. vi;, < I n.'s belgijski kralj in'je stopil včeraj i/ kabineta. Na-'s^rno. k ■ I.u.-.i stopila na brazilsko /eni-'s;»rotoval je izdaji prisilnega po-1 Načelnik ii" sta bila navdušeno sprejeta. n.iila. -bde katerega s.> je izrazi-1 j„st ičnega .Kpartementa s. |||. sto je bilo slavnostno okra la državna banka, da je postalo' p*. ni t etra mnenja. 1'ra
V
iskf»valne«jra urada FI vnn.

•no.
po vrtu kot je imel dosedaj navado. a bolezen ga vseeno ne pre-, prešuje od izvrševanja njegovih pred kratkim podal svojo re- napravljeni po onem vzon-u kot dolžnosti. Zdravniki izjavljajo na '-tm.-ijo. 1 > Miašnji listi pravijo. l,i|fl bomba, ki je eksplodirala ravnost, da je pripisovati boleči-
v četrtek na Wall Streetu.	ne v njegovi desni roki izključno
t »Masi i sj \ se mogoče načine le ibfstvu. da hoče vedno pisati p/izad-vajo dognati, če je kaka *voja osebna pisma ter odgovar-zveza med tukajšnjimi in newyor- jati ,ia nestevilne vesti, ki mu pri kimi atentatorji.	hajajo iz vseh delov sveta.
Delo take vrste bi izmučilo ce-
zioniljen in da so čete generala V.'ranpla zasedle več mest ter /a 'jele tri domače polke obenem /
veliko množino j-da. —
vojnega mater
tlrugega kandidata, da bi -i
da ni prišel-^- pošt
pot rebno.
Premislita dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listka.
8edaj ti rimo ▼ nagot<rro«tt in rlonb«, vsak aknia postat
Ititro bogat, ne ^lede na svojega bližnjega. Razni agrotja in g&ko1 ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovana sa p reke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malis reizkuienim začetnikom mogoč« izpolniti svoje neutemeljene obljs be, je veliko vprašanje
Naše denarne pošiljatve se tadnji čas po novi sveti in na nor način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in sanet Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali sa poiiljatve jugoslovanskih kron po tis dečih cenah:
300 kron ____ $3.15	1000 kron ____ »10.00
400 kron ____ $4.20	5000 kron ____ $48.50
600 kron .... $5 25	10000 kron .... $97.00
Vradnott denarju tedaj ni stalna, menja m večkrat nepriča kovano; is tega raxloga nam ni mogoče podati natančne cent vna prej Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp4 v roke.
Denar nam j« poslati najbolj po Demestic Money Order, ali po New York Bank Draft.
Tvrdka Frank Sakser, L__~ ______ tt Cortlandt St, New York, N. Y.
i oben atentator tako neumen, da] 3Iillerandove izjav bi rizkiral svoje življenje. Voznik, p.'iejikovati. ki j*' pripeljal bombo na dolneeno! me>to. je p'-avoeasno izginil. I»il y j-^ rajbrže identičen s <'• lovekom.' v ki je metal v poštne nabiralnik^ n piakate v. podpisani "anarhist r. fijrhters"'.
v>ak hip
\'eeraj !>ilo tukaj aretiranih
, '	, 1° niladega eloveka ter se jrlasi.
»edem Alailzfirov. ki :meli oosti , , .	. . , .........
. ... . . ..... .. bi bilo treba d ven ljudi, ki bi
'lenarja Pa fllkaklh	opravili njegovo delo. ee bi on do-
lakoj po predsedmskih volit- skih kart.	i kustil kaj takpjra
bodo zvršile v kabinetu	* * *	t i • i v
\ se brzojavke važnejše vsebine
V soboto »o newyor.ski detektivi SP mr>ra najprvo predložiti njemu l-ataneno. pr-_d«dali in izprašali ter odgovarja nanje sam. v veliko
v kabinetu ž.ne izprem mbe. Rivši predsed-< francoske republik«'. 1'oinea-
bo najbrž.- pos'al t.nan. mi mi- v..e potnike. '<i so nameravali po--preseneernje in začudenje njepo-
•t°r. notranji mini>ter bo -lu'.-s
Izneke mnnii-ij^ke tovarne v > t* "ff.izvanredni poslanik pri \'a \ew .lerse\- i.' bila prejšnji teden tikanu riurles Sonnart. ukradena velika množina rastre- l/za odstopitve se je predsed
j »-ilt.i Deshanelu obrnilo zdravst-1 n:1"in izbrisati *]fX<\ za seboj. Do
Detektivi opravljajo to l:rade- veno stanje preeej na boljše. Pol	n'sif> niees;,r.
njo v zvezo z atentatom. "	!diie se izprehaja, pol dne pa dela	--*--—
Včeraj, to je v nedeljo, je bilo v sv°j» pisarni.
tivati v Evropo. — Detektivi so v'h tajnikov, ki bi lahko odj^ovo-n islili. <la se }<• atentator skril na
ra Wall Street u kakdi stotiso«'-radovednežev. Vsak je smel iti iriino mesta nrsreee, postajati ]>o m bilo nikomur dovoljeno.
MacSWINEY BLIZU SMRTI.
rili na vse brzojavke trikrat hit-
,	, , .	rije kot papež sam. ki mora več-
ekein parniku ter <la ho.-e na ta i... .	-	,
_ krat poeivati pri pisanju, ker tja
boli roka.
Papež prične z delom zgodaj njutraj ter e preneha, dokler ne zatone solnee. Povsem upravičeno se lahko izjavi, da je najbolj težko zaposleni suveren v eeli Evropi. Ni sieer videti človek razburljivega značaja, a vendar pri-
ALI SE ZOPET KAJ KUHA?
Benetke, Italija. IS. septembra.
HERRERA SE UPIRA
Mexico City, Mehika. 19.
London, Anirlija. 10. septe. —	v. 2'2>.
I radniki Brixton jetni.šniee so —-
včeraj zvečer izjavili, da bo žn-sefit/pan MaeSwiney iz < "orka najbrž
Pmti eentralni vla<Ii v j» uprl 1:1 irl v najkrajšem času. Sestra
jreneral Rtidolfo Ihrrera. katere-ižupana jf tudi izjavila, da bo žu--«1 dolže. da je usmrtil bivsepa'psn mogoče živel le še par ur. Po-predsednika < arraiizo, ko je bežal Heija je podvojila stražo pred Cena do Trsta In Du-iz Mehike.	.	jetnišnico, ker se boji napada. i brovnika ............ $125.00
Weraj je odpiul ]»roti dalmatin-j dej-0 vsaki	na povr5je vpra.
ki obali ameriški torpedni čoln: Sanja, ki mučijo noč in dan.
Eno teh vprašanj je bilo stalin-I če. katero naj zavzame napram • awtralikeran nadškofu Mannixu. ki je prišel navskriž z angleško via do Stališče papeža je. da se duhov niki ne smeje -vmešavati v politike 'SkazaL Kot njepov prednik je,
CUNARD PROGA
PARNIK "PANNONIA"
odpluje dne 30. oktobra.
liko zadrege je povzročilo zdaj tu di ustvarjenje samostojne italijau ske klerikalne stranke, kajti znano mu je. da >e bodo vsi <"lani ozi-ralivanj kot na vrhovnega voditelja v političnemu boju.
DENARNE POfilLJATVE V ISTRO, NA GORlfiKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po ecli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlja, ki je zasedeno po iialjanaki armadi
Včeraj smo računali za pošilja-tve itaijanskih lir po Bledečih' eenah:
50	lir
100	lir
300	lir
500	lir
1000	lir
$ 2.80 S 5.20 $15.00 $25.00 $48.00
Vrednost denarju sedaj ni stali na, menja se večkrat nepričako* vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna* prej.
Mi računamo po ceni istega dna, ko nam poslani denar dospe n roke.
Denar nam Je poslati najbolj pO Domestic Postal Money Order, all
tudi sedanji papež prepričanja.Wew York Bank Draft ( da je nalog duhovnikov on spra- Tvrdka Frank Siknr, 1 ve, ne pa povzročanja sporov. Ve-.H QoQUmdt g«*
GLAS NARODA, 20. SEPT. 1920
\
<ssm
GLAS NAHODA"
IAN DAILY1
'RANK MKMIt
noimo FUBLISHUfO COMPACT
ta Borporatlon)
LOUIS BCNEDIK, Tr
P%mm er m,	mImm Ot ti	lie Corporation and Addr*		mm of Above	Offlcteroi	
■m m r~n	e«j mi.		ett mt Cinfitttin, >	low Vtortc city.	N. V.	
-ei 1	Mil If" k	fcata »	Ml Ami Ixvxtmil n	•OolJ In pratnl	am.	
In CanaSe Ce eei MM Mrt Ma	Ja SM aa Ai		* Se Mow Ym •aae za unmmi UJM	M M ooJo M* u pol teta wo za celo lota u pol Iota		
						IU0 vm
IIAI NARODA (Vole* mt tfm PmdI«) lay cacaot Sundays an* Ki *Mon yoorly fSJS

«1 m m prloMuM«. Denar aaj m M kraja naročnikov proatmo, da na i. da bitraja najdamo naal«rrn£ka.
N A R O D A a« Manhattan. CORImdt VI
Viilfc ML
Potrata in revščina.
V Ne M
kih «let
Nfwyoriki listi objavili te dni presenetljivo poročilo. Yorku je ba veliko žennk, ki tekom enega leta izdajo ka f tinee dolarjev »amo za ^vljf in šolne. Porodilo je potrdila neka ženska, ki ima »ta peti Ave. prodajalno čevljev in ki ima dvomljivo «ast priti vsak Jan s takimi (»ogatinkaini v stik
Rekla je tudi, da ;iima nobenih č« vljev na prodaj. ki hi stali »nanj kot petdeset ;lo!arjev ter da prmlaja bo'jae revije poti h vadi p<» I "rfl dolarjev par. Kdor j** kaj brskal po zgodovini. se gotove spominja, da je bila I udi v Franciji svoj čas potrata v najlepšem* cvetju. Trt je bda /.a ča*a Lndoviki XVI.
Ari»tokrati so prirejali razkošne zabave, dvor je bil vedno pijan plen* in »ampunj« a. do«~-ira je s t rada jo«"-i narod kričal po pa-r:akili ulieah ter profil kruha.
Kriki ?»o postajali * »-dnu jrlasne.iši. vedno l»oIj preteči. dokler ni (•ekega dne začela rilotma s nvojim strašnim delom.
Mi noeetno plaarn nikogar, in dnevi francoske revolucije se i ajbi/e ue bodo ponovili, it vsaj v Ameriki ne tako kmalo.
Amerika je najbogatejša dežel.i na celem svetli, še eelo neka ten ljudje srednjega rj.zreda uživajo razkošja, kakoranega skoraj n« |hodi:i zgodovina.
Polovica s\eta pa strada i si se pogreza v revščini Iz Evropa prihajajo neprestano p«no<~-ila o sr«-e pretresuj'»čih prizorih. Že st< let m bilo »liš.iti o v«i rev š- im kot jr sedanja, posledica sv« ♦orne \ ojue.
Ali ne slišijo ljudje, ki i/daj.i Da leto desettisoč dolarjev sauio /a obutev, teh obupanih klicev sestradanih žena in otrok?
Ali pade kaj drol^lpiv s tr razkošne I.azar-.ieve mize * — Malo
< e bi nekoli /man. bilo obri^anih k tem
šali račune .ti šoferje in obleke, koliko <<olza
Gompers in pennsylvanska železnica.
Preti tremi tedni j«' podal Samo«-! tionipers, ki je se vedno predsednik Ajueriean Federation «»f Labor zelo značilno izjavo.
To s»- j«- zgodilo v Bingh*mpt«'ii na letni konvenciji državne teaera«-ije. Rekel jr. t!a pennsylvanska železnica odslovila dvanajst t »trf delaveev če«, da jih ima pre ver.
Deset dni pwt'jf je pa omeji a prevažanje tovorov, češ. da ima premalo delavcev.
S to *vojo izjavo j« kotel dokazati, da ho«"-ejo nekatere velike korporaeije, s tem, d;- odpuščajo tirf»vif ter zmanjšujejo plačo. i.pli\ati v gotovi politični smeri. I "pravi pen«tvl van«ke Zelezniee se t»i zdelo vredno odgovoriti na Itoaip* rvovo izjave^ čcravno je imela dovolj «'««*«. Kaj je hotela s tem, zaenkrat še ni znano. (V je pa mislila /njahati konja t«-r zaničljivo izjaviti: "Kaj nas briga ta Gom-pei j.' pa njeno stalis<-e popoln o ni a napačno. Mi se ne strinjamo t up« 1 >n ,1 / I lampr rso\ iiiu nadeli, toda eno je gotovo: Za (lomper-sf •». „ tiri tuiljooe delavcev, ki so vsi volib-i, n Gompers ima tudi v rokah a» arat, s pomočjo katerega lahko vodi temeljito agitacijo. Prezreti oli o«ulova/'.>vati w »a torej ne »one.
IV je prieal laž. .»a^ m- mu laž t.okaže.
Ce j« pa prual ritnico, naj se narodna odbora obeh velikih politi- »nh strank pogov >uta»/ uradniki v upravi pi nnsvlvanske žele* lin e Povest* iuij jim. da mora Hiti « nkrat /a vselej konec tega vmešavanja politike v vprašanje plač.
t e p,t to n*- bo mogoče, bodo seeijalisti izpregovoril i odločilno beaedo.
držat. Tudi če bi bilo vse to, še vaeeno najpotrebnejšega manjka Amerikancem, namreč razuma. Tu v Ameriki <#e računa.. da onem miljonov ljudi čita časopise dnevno. Treba pa je vprašati, koliko odstotkov od teh 8 miljonov redno čita časopise in se res Zanima za politiku Najbolje se v^ik prepriča v velikem mestu. Bodici star. mlad, reven ali bogat. vsak. kakor hitro dobi časopis v roke. najprvo obrne na šport stran. Vse
ga bolj zanima kot pa politika. Kako nas pa goi*podje v ^'ashing-tonu vladajo, to pa večina teh ei-t.ateljev ne misli in tudi ne mara slišati. Če se pa kdo predrzne kaj ugovarjati, ga pa imenujejo bolj-ševika.
To mislim, da b<» zadostovalo. Končno pozdravljam čitatelje te-pa lista in želim tudi. tla kdo drugi svojo misel razodene.
Naročnik G. N.
Peter Zgaga
Slovenske novice«
Cleveland, Ohio, f Dne !>. sept. pozno zvečer je u-Diie 9. sept. dop. je korakala j mrla ena najbolj poznanih roja-Katarina Mikulič, stara :J4 let. s kinj v Clevelandu. Mrs. Ivana svojo Tdetno hčerko Evo po 72.• Novak, ki je dolpro vrsto let vo-uliei proti jezeru. Ko je prišla dojdila gostilno na 61. cesti. Stara je vode. je stopila noter in korakala bila 40 let. doma iz Velikih La£č;
naprej, dokler ni bila do prsi v viKli. Potem pa je zagnala svojo hčerko v vodo. dokler ni izginila v valovih. Ribiči v bližini so (»pazili žensko že prej ter so takoj J hčerki.
Glavna napaka z ozirom na ir-sk' problem je, da se nahaja Anglija v preveliki bližini irskega otoka.
*	a *
Zavzivalei lasnih tonik so bili najbrž oni. ki so se postavljali s tem. da lahko pijejo ali pa puste
pijačo popolnoma pri miru.
*	» *
Profitirji trpe najbrž pod vtisom. da imamo mi vsi ambicije Carnegieja. da namreč nmreiuo
ubogri.
* * *
Lahko bi zgradili spomenik visokim vojnim cenam, če bi motrli varno zgraditi tako visoko poslopje.
_ * a
Anglija je »Sala Egriptu prostost, v Ameriko. Tukaj zapušča brata!tlr lahko stori vse. kar ugaia Anin dve sestri ter dva sina in dve Igluji sami.
Kila je članica društva!	* * *
3sig0sl0ira«t£ka
Ustanovljena 1. 1898
2CatnL ilriiturta
Inkor pori rana 1. 1900
GLAVNJ URAD v ELY, MINN.
an.
wiptii. BOVAHAV* SRBQGI J. POMOTA, Box »t, P*
Dtimonrt. Wuk
PodpredawL: LOUIS BAIDANT, Box
lOt, Pear A^eno^ Lonin. a rsjnl>: JOSEPH PISHLBB, Blj,
Minnesota. Blags^nlk: G BO. L BBOZICH,
v Ameriki je bivala 2'1 let. Doma i ma dve sestri, ena pa je na potu
prihiteli zraven. Potegnili so jo iz Srca Marije (staro) in članica dr.! Kaj je postalo iz starega nike-
vode ter jo oživeli. t<»da <> otroku Lnnder-Adamič. Dne 21. junija je"]	je ^jj v resnici vredfcn pet
ms<» ničesar vedeli, in tudi mati -*ama ni ničesar povedala. Prosila j«* reših-e. naj jo pustje. da umre. ttnla je bila prodana, in so se pre-
minulo 7 let. odkar je umrl njen sopmg. Imeli so gostilno 16 let.
Sele čez eno uro se je oglasila in povedala, da je vrgla otroka v jezero. Tako s6 začeli iskati in po-
Mikulič stanuje na 1024 E. St. Odpeljali so jo v bolnišnieo in ue
selili 4. seipt. na 1191 Addison Rd. Pojrreb se je vršil 13. sept.
14Ietni Mike Garanič iz 122:J E.
tt-poili mrtvo truplo iz vode. Mrs. 36. St. je utonil v jezeru pri 14.
eesti. Truplo so liaAli.
Starišem Gruden. 11:{S E. 63
ccntov?
* a * Prisiljena prodaja biznesa.
Nadaljni vzrok, katerega mora-me navesti z ozirom 113 povečanje števila žepnih tatov, je ta. da ni j dimes profitirstvo to, kar je bilo /red meseci.
nelsplafiaatb IS OOSTKLLO, Ballda. Golo,
LOU-
LBONABD SI«ABODBIK( V
Ely, MlnwaanTa JOHN BUPHIK, S. Wk M*
-TOk Alti
Or. JOS. T. GBAHEK, 84* R. PUtstiuigti,
E Okla
iOHB «OU2B,%Ely, AMTHONT MOTZ, 9941 Areno« M.
80. Chicago, m.
IVAM VAROGA. 512« Natrona Alley. rttWwigt, Pa.
JOHZT PLAHTE Jr.
Inmet, Mich. JOHN MOVEBB. 924-2nd AH^
Minnesota. MATT. POGOBBLa f W. Chicago, HL
Afl,
vrjamejo. da bi okrevala. V bol-'St.. je umrla hčerka Agnes, stara! nišniei je ostala p<ni policijsko ."> let in pol.
stražo. kt*r je policija proti njej dvignila obtožl>o umora prve vrste. Doma pa je ostal 121etni sinek Žani. ki je ves začuden vpraševal. kje je mama. Policija se ni
Mr. Geo. Pančur. 812 Liondon Road, je poslal s parnikom "Pre-j
.Razdalje.
Prvi: — Kje živite v mestu? Drujri: — Po pravici rečeno
sident Wilson 27. julija svojo dvajset minut peš. petnajst minut družino v staro domovino. Sedaj!z avtomobilom, pet in dvajset mi-je dobil obvestilo, da 11111 j.- med nut s pouličnokaro in 4f> minut n
drznila povedati, ker je bila nine- potjo na morju umrl 31etni sin- telefonom, uja. <la mati okreva. Žani je spal, ko je mati odšla z •'.loma in se ni zbudil, dokler ni policija prišla v
ček Stanko.
Štefana Hrovat so našli mrtvega na njegovem dvorišču 2486 E. iiso. Mikuličeva je vdova in je 26. St. Umrl je naravne smrti. biia bolna. V bolnišnici je kričala :j Vlak je povozil 40letnega "Oh. zakaj ine ne pustite umreti !,.Tohna Hasko iz H7tH> Richmond
Kolna sem. moj otrok je bolan, zato sem sklenila, da vsi umrjemo." Zaposlena je bila v v neki trgovini in je še 8. avg. delala. Njen mož je umrl preti 7. meseci. Ali naj se jo izroči zdravniškemu nožu ali zapre za celo življenje v ječo? Ali naj se skaže pravica *z milostjo ali pa se uporabi star pregovor: zob za zob. oko za oko ' To je vprašanje, ki zanima danes skoro vso javnost v < levelandu. dočun leži nesrK*na ženska v City bolnišnici ter zdihuje in prosi, da ji dajo smrt., da jo rešijo sirot-nega življenja, da se reši bolečin, ki ji vznemirjajo glavo, odkar jo je njen soprog brutalno pretepel. Napram nji je vložena tožba za umor prve vrste, toda javnost se je začela tako zanimati, za njo, da bo tožoa mogoče umaknjena. Zdravniki so prepričani, da če se jo operira na možganih, postane zopet normalna v mišljenju. Da je abnormalna, je vsakdo prepričan. Preiskava z X-žarki je dokazala, da v njeni glavi ni vse v redu. V bolnišnici se je Mikuličeva izjavila: Bolečine v glavi so bile neznosne. Osem let sem jih prenašala. Več nisem inogla trpe-
Ave. S. E. na križišču Pennsylvania in Wheeling & Lake Erie že-leznice. T'mrl je v bolnišnici sv. Aleša kmalu potem.
Od 8. sept. se pogreša Frank Babnik. ki je stanoval na 1015 E. 61. St. Star je 4"i let in 3 čevljev 8 palcev visok. Tehta 165 funtov
Neprimerno tekmovanje.
Prvi- — Kako bo kaj biznes .* Drugi: Ne posebno dobro, kar je pripisovati par nepoštenim lo-povoni. ki prodajajo blago za primerne cene.
BUDOLF PEBDAN, 902* Avenue, Cleveland, Okla .PRANK SKRABEO, 4M4 }
Bt, Denver, Golo. GREGOR HSEŠČAK, 40T ■
Johnstown. Pa. Jednotlno gtasflo? "9LAB IABODA1
Tn stvari tikajoče se matett eadev kakor tudi denarne poaijetov m| •e peljejo na. glavnega tajnike Vee prltoibe naj cs ToSlJaJo na predeeS* sika porotnega od bera. Profeje aa sprejem novih članov in splok na sdravt ■lika sprUSevsla se naj poiUjaJo aa vrb ornega edravnlks.
Jngoelovaneka Katoliška Jednoia me priporoča vsem Jogoelovanos s* oMlea pristop. JednoU posluje po "National Fraternal Congreee" leetvleL ▼ blagajni Ima okrog fTOO.OOO. (trlstotlsoč dolarjev). Bolnlftib podpor, o€*
kodnin, tn poaiurtnin Je Izplavala le nad poldragi mitjem dolarjev. JednotK Iteje okrog g tdroč rednih članov<lce) ln okrog 3 tiso« otrok v ldadinekaas oddelku. Društva Jednote se naftajajo po rsznlb ilovensklk naselbinah ram, kjer Jih Se nI. priporočamo v stanovi te v novih. Kdor teli poeta ti naj ee cglael pri tajnika bllfeega drnfitva JSKJ. Za vstanovltev novih drnSteV se pa obrnite na glavnega tajnika. Noro dmfltvo se	vsanovl s 8 i"«
sli BsnlrayL_
Jugoslavia irredenta.
Smrtna kosa.
lotvoriia > fašistovskim banketom.
V sanatoriju na Reki j»- umrl j.» »lan /a dnem temeljito prazna.
-Josip l>omladiš. It-sotržec in posestnik v Ilirski Bistrici, trlavar znane Domladiševe rodbine. Pokopali so «ra na Reki v lastni' grobnici.
Nav' ob"-'aistv«i absolutno ne ]»!»•
--t«>pi vh- praua t«- kavarne. Sor-Iiju. ki -»i je itak že napolnil žepe / našim denarjem, sicer radi tega m- bo ravno treba beračiti, ali v
V Sežani je umrl Andrej Pri- pouk mu pa le bodi. da je .Jnjjo-
moasie. trgovec in posestnik. P kopali so ga v Idriji.
Črniški škandal.
ilobrosreen, tain* oilpušra nik-
Govcrniške cvetke z raznih slo venskih konvencij.
— Cenjeni delegati — je rekel j lja in pevovodjo. če>. " tirata glavni nadzornik — štedenje bodi {državi nevarno propagando. k<*r ln.š program. Predno bomo izdali učita mladino pesmi, naperjene
sh»viui sieer zeb» .vili gre h.'»v pa da lar. Naj '-i le še bližnja in daljna okolica storila enako s Trstom. V ("rničah na Vipavskem so ho-} naj 1m vstavila dovoz živil, zlasti teli aretirati tamkajšnjega učite-; mleka, pa I * t laški naeijonalci ta-
koj zač»*li piskati drugo pesem ! Italjanski vojaki požiralci.
il t.- • - - -1 i kak tisočak, si ga	bomo spredaj proti državi".	Poročnik na čelu
in ima rjave brke. Ko ie izginilj R	1*1	- 1	-	^ p»*tek l:j. avgusta p«moči
- - 1 1 1 1 , in zadai ogledali.	treh orožnikov	je pokazal učito- .	1 - . • - i	1
je imel na sebi navadno delovno «««-*«4	j i	htaljanski vojaki zaziralt goz<l pri
opis
Pittsburgh, Pa. republikanska platforma tudi želi
'/nii s«- mi. da je čas -e malo vojne in sicer z Mehiko. Republi-oglatiti se iz Pittsburgha, ker je kanei pravijo, da morajo varovati le malokdaj fitati od rod.
Dela je tu okoli dosti. Ako dela* stalno, se moreš preživeti, da
bi pa na plačilni dan hodil na banko, pa ni treba misliti. Za to ie gospodarji skrbe. da ti ravno toliko dajo, <ia more« naprej delati. Zato pa«" skrln\ da te drže pri življenju.
Ker bliža ča> z* volitve, se mi zdi tudi |M»lrebno to omeniti. Detuokrsti pravijo, da bo stalo republikance 15 miljonov dolarjev, da kupijo ILardiutfu mehki sede« v He4i hiši. Republikanci pa odgovarjajo demokratom in pridigajo, da demokrati že imajo to ofrronmo *voto na razpolago, namreč da tvrdka J. P. Morgan <*o. v New Yorku dA vso podporo demokratom. Seveda umevno je, ker demokrati so za Ligo narodov. Vsak, kdor je pazno čital točke te I-ige. lahko ve, da res točka X. pomeni vojno. Vsak pa tudi, kdor je pašno tital platformo republikancev in Mr. Hsrdin-ga govor, mora tudi spnenati, da
oblekf>.
Vlomljeno je bilo v urad S. D. Zveze ter so nepridaniči pobrali nekaj rubber bands, svinčnikov in črnila. Stikali so seveda za bolj dragocenim blagom, toda so morali oditi praznih rok.
Math. Kresna. 1278 K. 55. St..
Časi so se izpremenili. Takrat pred tremi leti, se je lahko Zveza
ozirala nazaj v boljšo bodočnost. * * *
In neki delegat je izustil naslednjo :
— Kokoši, ki nese zlata jajcaV
lju ovadbo. Zl"hH1 >e je neeuven škandal, da je Slovenec krču Ivan Podtrornik v Črničah ovadil učitelja in 11111 podtaknil "državi nevarno propagando"', ker u<"i
Kostreni-Sv. Luciji. Požar sr je lar|kratkem času razširi! na koni-'jpleks nekoliko kilometrov. Šel<-ko je začel požar uničevati gozd ' *vojo elementarno silo. s-*» za-
je korakal po Hamilton Ave., ko S3 nesme potegniti zadnjega ni-
niu pride nasproti mlada zamor-ka. ki vpraša, koliko je na uri. Kresna potegne uro ven. zamorka pa hitro kot blisk seže y žep ter 11111 odnese $80.
Pred svojo hišo na 6035 Saint Clair Ave. je bil napaden Jakob Smerda oil dveh lopovov, ki sta mu odnesla $50.
Dva roparja sta napadla na vogalu Blee Court in 11. St. kletnega John J am niča iz !>4(> Addison Road t«-r mu vzela nekaj de-
ti. Hotela s»mii se ubiti in zraven."arja. Policijski poročnik Duffey tudi otroka, raje kot da bi ga pu- in patrolman Vargo sta videla.
kelja i/, žepa.
* * *
Bila sta dv.i dvojčka-zdravnika. Na las sta si bila podobna. Prvi je bil špecijalist za nosne, drugi pa za želodčne bolezni. Oba sta stanovala v istem hotelu in istem nadstropju.
Neko«' sta pa menjala stanovanje. Bolniki so hodili k njina kot
ponavadi, pa niso opazili ničesar. * * *
Dobesedno prestavljeno: Er bat sich gnt ausgedrueckt
S.- to malo drevja, škodoval italjanski Od d«
ar ga 111 po-vaudalizein. lat
mladino narodne pesmi. Vsa stvar - r •. 1 r • 1 •
1	1 " !'-eh italjaiMii vojaki tra>iti ogenj,
se je pojasnila poročniku, nakar
je uvidel. da ovadba neuteme-
ljena pa je pustil učitelja in pe-;<M ,It.markH,.IJ>kr. ,,rt(. (,,,M. v>„. vovodjo. Nesramni ovaduh pa za-[klir ... |t|lMa!i; /a>,Mlli „.	;„
sluzi pošteno kazen.
Odstavljena Slovenka vrtnarica.
V Kanalu se j<- vstanovil let oš-1 nji> spomlad otroški vrtce. Pouče-'
pu-'t o. Ti goli kraji spominjajo na dneve beneških < kspedieij. ko so tudi l»ene«"aui pustošili l»o Krasu, ki -i kljub v-cm stoletnim naporom se danes m* more odpo-
vala je Slovenka, gosp.nlična Kor-].,,,,-; T;i il;ltj;jllNk., okupacija bo siceva. Civilni kornisarijat pa je - !:rHjih ,,ll>tiU B|(,boke iu
Nesrečna mati ne čuti nobene ža- milton. Ave. Eden izmed bežečili losi i. ker jj izgubila otroka. Edt- roparjev je sko<"-il skozi zaprto
stila prepuščenega samemu sdii. ko sta bežala v neko hišo na Ha- — se dobro vcn ^»s"'1-
Herzbeutehvas;>ersncht —- srčna mošnja vodo išče.
na žalost, ki jo ima. je. da so jo'okno. ko je policija vlomila vrata izvlekli iz vode, predno je mogla in se je moral pri tem brezdvom-umreti. Tudi jaz hočem umreti, je 110 hudo obrezati, toda posrečilo rekla. Dajte mi kaj. kar me bo ta-j.se 11111 je vendar ubežati.
Policija je več kot 4 milje da-
koj spravilo pod zemljo, .laz h»>-čem iti k svojemu detetu. Sama s«- leč zasledovala Wade Park cestno ubijem, če me ne pustite umreti, karo. na kateri se je nahajal neki Dr. Karuosh. v katerega oskrbi moški, o katerem se veruje, da je je Mikuličeva. si je dal natančr.o bil deležen napada na H. A. Jar-
sedaj	odstavil Slovenko ter
stavil	za vrtnarieo la^ko «r« rs f h>-
dično	Doro Obizzi iz. <ioriee iz
znane	zagrizen^ italjan^k«» rod bi
1'
liarjze|o žalostne sledove.
POZOR, ROJAKI!
M "ja žena FKAN« isKA »beirtiihi od
W K-
^	Kana!l1	iHbKR je ponegnila o«l mene z cve
wUali svojih otrok k tej zagrizeni ielI in p((1 sUiro hčerko v dražbi italjanski signorini.
Italjanska pravičnost.
V Koniiži so ti* fini italjanski * * *	j dobrovoljei bili vdrli v stanova-'sb
Nikakor ne razumem, kako nJ»* IVtra Mardešiča t- r mu od-
/. enim Sšloveucciii po imenu JO-ŽE F KDVAt , doma iz Prezida. Pri tem j«- tudi mojih	tlolar-
izginilo. Pr«»-im vse ]>'»šteii«i Siov»-uee; da pazit- na t it ptička, in kdor nu more sporočiti njuit
se moreš tako grozno napiti.	; uesli sliko regenta Aleksandra, ki naslor.	nahajata t<*r poma-
— Da. dragica, sedaj v prohi-;s°	unici'i. Ko se j.- Mar-'gati. da pridem do njiju, mu bom
In braniti z vso silo vsa podjetja amerikaiifekih državljanov v Mehiki. Morga-n bo podpiral demokrate, ker 011 želi Še v«'- vojn. dalv'*d°- P« je ]rt**letno dekletce na svojem, vozu v bližini Mav
opisati «k1 matere, kako je utopila i niša iz 918 K. 75. St.. kateremu je otroka. Najprvo ga je držala pod bilo vzetih >{400. ko *e je nahajal
še bolj uagromadi svoje premoženje.
John D. Roekefeller in drugi niog(»t«'i. ki imajo dohfxlke v Mehiki. b'tdo pa tudi z vso silo (»odpirali republikance, tako da na 11a v^ak način bo treba spet za draft registrirati se.
Kdor bi rati š**l Mehikance streljat. naj glasuje za Ilardinga. kdor pa želi malo sveta videti, naj pa glasuje za Coxa, ker ravno zdaj se vrši en ducat vojn in še več s** jih obeta. Vsa Evropa drži roke na orožju. Nobenemu ne pride na um. da bi začel delati.
Edino na en način bi se mogli reaiti nadaljne vojne in to je, ako tretja stranka zmaga, to je delavska. kar pa zaenkrat ni mogoče. Prvič ne, ker ni denarja za kampanjo, drugič ne. ker mt vse delavske	vstavljene in delavec tudi he sme zbora aC shoda
trepetalo in začelo r nožicami in field Road in E. 116. St.
Policija je !». sept. skušala najti nekega moškega. ki je slučajno
ročicami okoli sebe brcati, da se resi smrti v vodi. jo mati glo-hokeje potisnila v vodo in z nogo obstrelil "letnega Mike Cueiea iz stala na truplu otroka, da ni mo-J^442 St. Clair Ave. Rana ni ne-glo navzgor. To je akt. katerega'varna.
ne more sicer noben zdrav člove- Pred sodnikom se je moral za-ški um, najmanj pa um matere govarjati vsled prodaje zganja narediti. To je dokaz, da se ni John Črnko iz 660 E. 152. St. Plaveč zavedala svoje pameti. Miku- čati je moral $300. Ravnotako se ličeva je živela borno življenje, je moral zagovarjati John Inti-NVpoznana. sama vdova, neznajoč har iz 426 K. 358. St.. ki je moral angleško, v strahu pred vsemi, si plačati $100.
ni znala pomagati, zaslužila je Kakih 40 slovenskih deklet je komaj za hrano, poleg tega pa zopet dospelo iz domovine. Seve-močan udarec na njeno glavo.da, naši fantje so precej veseli, pred leti. ko je bil mož pijan pri-j Sorodniki teh novih naseljenk šel domov, vse to ji je zmešalo pa- naj slednjim svetujejo, da nemu-met. Vsa ženska društva m orga- doma poiščejo prve drmvljanske nizaeije v Clevelandu nastopijo papirje ter da se zapiše^ v kako skupno, da se naredi vse. kar je,društvo.
potrebno za njeno zdravje in da Tz<* tare domovine je došla 18-se tožba na umor prekliče. M110- letna Ivana Cerar. doma iz Kra-go sodnfkov se zahima zanjo. 1 njega Brda pri Krašnji. Njena
bieiji je to velikanska umetnost. * * *
Zoba časa se ni treba bati. če je
z zlatom plombiran.
-f- »
*
Kako. ali živiš sedaj v zadovoljstvu s svojo ženo ?
Tako. tako. človek se že pretol-
če —
• * *
lhetošnja le.ina je le za polovi-ec normalna. No. bodo pa zato cene toliko bolj normalne.
desič radi tega čina pritožil v ob činskem uradu, so mu odgovorili Z«-iu lakonično. da to osveta za do-•rmlke v Splitu.	*
I
Slovenci kot italjanski ovaduhi.
rad plačal	dolarjev nagrade.
ima lahke rjavkaste la-*«-rjavkaste oči ter «-• 22 l»'t stara. Hčerka ima znamenje (piko na levi strani čela in rumenkaste la.se. Jožef Kovateh j»' star od 4.'» do 50 V Postojni imajo civilnega ko- l.-t. sivih la^. spredaj nad čeloni inisarja, ki ob vsaki priliki naga- pb->ast jn >i obraz reilno brije, g »-ja Slovencem ter kaže svojo ošab- vori angleško, nemško in hrvat-nost in svojo moč. Ponovno že >ko ima široka usta in slab, tenak pr^»sili Postojnčani za dopustitev, »las. kadar govori. V starem kra-telovadncga društva Sokol, pa ei-;ju ima ženo in otroke. Tukaj je vilni komisar noče nič slišati o delal v šcnii. Prosim cenjene ro-f Sokolu, dasi dobro ve. da je na jake. da mi brzojavno naznanijo I /asf<U-nein o/emljii po mnogih na moje stroške na -ledeči na-mati Ivana Cerar je v Ameriki ie! tajili	Sokol. Potne li- ^b.vAnton Weber. '-•"» Oakford
9 let in njen zadnji naslov je bil 1568 E. 45. St.. toda v zadnjem času se je morala preseliti, ker jo hčerka tam ni našla.
Iz stare domovine je prišla tudi gdč. I.eopoldina Durn. sestra našega poznanega rojaka J. F. Dur-11a in sestra go«pe Mrmolja. Prišla je iz Trsta, kjer je bivala več let, in je bila priča vsemu divjanju italjanskega šovinizma.
j ste odbija ali dovoljuje, kakor je Avenue. Riehwood. W. Va.
2<> 2 2
Euclid, Ohio.
Štorklja se je oglasila pri družini rojaka Louis Zdesarja na Cut Road ter pustila hčerkico, 1" Com mere io
ravno pri volji. Ima s.- vršiti k.»n-
cert. Ali komisar zavlačuje prire---——---
ditev. zahtevaj««', da se morajo	NAPRODAJ FARBllA
vsi naslovi in tudi vsebina pesmi 1 13 akrov. ob ee%ti in pri ^elezni-prevesti v italjanscino! Pridno se ški |>«»cfaji Csrrollville R«.ad, 12 poslužuje nekega fanta, ki ga jo'iuilj Milwaukee, AVis. Farma šilja vohunit v Ljubljano in Za-'je vsa čista in zelo rodovitna. Tri greh. Nekaj domačinov je tako akre krompirja, dva koruze "in en
nesramnih da mu služijo 7. ova-duštvom. Prid«* dan obračuna!
Kazen za gTeh.
iaker zelja 40f*> glav, drugo trav-] nik 111 pašnik. Prodam z vsemi pridelki, živino, orodjem in pohištvom. Katerega veseli taka far-
Iz Trsta poročajo: Sorlijeva!ma, naj ne zamudi te prilike. —* kavarna <4XXX. ottobre". prejjFrank Sedmineg. R. R. 1, Bo^ ki se je ponovpo'37 a. South Milwaukee, "Wis, j

■J 4 NEMCI iN DONAVSKA KONFEDERACIJA.

r.,.4«	ia.aafT, imo
Vprašanje spojitve Avatrije z Nemčijo stoji še vedno v Avstriji v ospredju dnevnih razmotrivanj. Kevija "Das neue Reich** prinaša v vsaki številki kak donesek k problemu: združitev z Nemčijo ali pa priključitev k podonavski federaciji, ki jo propagira zlasti Francija. Poslanec dr. Mataja razmotriva v "Muenchener Allgem. Rundschau" nepopisno revščino v Avstriji. On upa, da pride čas za spojitev in da se treba na to pripravljati, češ da je donavska federacija pristna ffraneoska misel. Francija je vabila Avstro-Ognsko na prigovarjanje •Jugoslovanov in Čehov, zdaj po išče nadomestek za staro monarhijo. Njegovo mnenje je, <la ni bilo treba razbiti Avtrije, »la pa je ravno tako ne možno danes izreči se za donavsko federacijo.
Popolnoma drugo stališče je grofa Voltolinija v reviji "I)as neue Reich" v zadnji številki z dne 15. avgusta.
Matajevo odklonilno in Voltclinijevo pritrdilno stališče je bilo gotovo dano še predno so boljše viki zirahljali versa i 1 lesko pogodbo do temeljev. Pod naslovom: "Kaj se zamolčuje avstrijskemu ljudstvu? izvaja Voltolini sledeče:
O spojitvi z Nemčijo vladajo v Avstriji še vedno popolnoma ne-j»sui pojmi. Zdi se, kakor n«1 nima nihče dovolj poguma in bi avstrij« k emu ljudstvu končno vendarle enkrat nalilo čisto resnico, «Ta se pri sedanji razporeditvi politične moči ne da združitev izv«*sti in da pri tem tudi ostane. Toda v Avstriji niso samo zamolčali pravih dejstev. nego so se potom časopisja dejstva naravnost potvorila. Nepotrebno je spominjati na to, da so si v tem plemenitem stremljenju podali socialisti in Vsnemci roke. Dočim hočejo prvi potom združitve utrditi svojo gospodovalsko stranko v Nemčiji, delajo Vsenemci svojo propagando glede združitve kar na povelje iz Berlina, kjer ho-čelo izrabiti s tem da jih uporabijo kot "nadomestek'" za izgubljene pokrajine na vzhodu in zapadu.
Kntenta da je vseemško igro že davno spregledala. Pred nedavnim časom je pisal najrazširenejši švicarski list "Neue Zuer. Zeitung": ' Kar je Nemčija zgubila v vojni so le kraji z delom« prav neljubim prebivalstvom: na vzhodu Poljaki, na zapadu pa Valonet. Alzačani. Lotringijci. Nasprotno pa je pokrajina med Bodensce in Lit vo s svojimi dobrosrčnimi prebivalci prav udoben nadomestek.** More pa li kdo v Avstriji resno verjeti, da ne bo ententa, ki je ravno z vojsko hotela zmanjšati moč Nemčije, preprečila to nadmnestilno politiko?
..Ofieijelno stališče entente v vprašanju spojitve je znano: ona vstraja trdno pri členih versailleske in s a i n ge rma insk e pogodbe. ki spojitev absolutno prepovedujeta.
Toda — pravijo propagatorji za združitev - ententa ne vstraja I pi i črki in se bo že dalo 7. njo govoriti. A ravno to da je največja laž. ki jo širijo med avstrijskim ljudstvom. Ententa ima prevelike g«»*po-darske interese, nego da bi kdaj sploh mogla dovoliti združitev. Nje-»prihajajo več. Domačini pa so se tališče da je tako. da more Avstrijcem, če potrebujejo zaslombo|la/v'^ v Narodnost, ki zahteva
Litve, če bi megla preuatvariti Dana j v pristanišče za vso svojo vzhod no trgovino. Ponovil bi se tako trgovski program s smerjo od Berlina do Bagdada, če bi Nemčija imela Donavo s svoji oblasti.
Zat o treba Avstrijo rešiti pogina, ki ji preti, če ostane sama zase, treba jo je spraviti aa tisto pot, ki je za zaveznike edno vzprejemlji-va: treba je ustvariti gospodarsko obdonavsko konfederacijo.
Ako bi to opustili in posamne nesledstvene države prepustili svoji usodi, potem bi se pobalkanil* Evropa notri do srea. Nasprotno pa bi konfederacija nesprotja nzravnala in blažilno vplivala. Nikogar se seve ne sme k temu siliti, toda če so nekatere države pripravljene za tak načrt, potem bi kmalu "sacro egoismo'' pri drugih, povzročil. da se pridružijo.
Samo po tej poti morejo pregnati zavezniki misel Avstrije o spojitvi z Nemčijo in se izogniti vsem iz nje izviraj očim nevarnostim. Samo na ta način se da zagotoviti v srcu Evrope tak "mirni razvoj, ki je po volji in načelih zaveznikov docela zajamčen."
Tudi izjave Asquita v Central Hallu v Londonu 22. maja. v katerih je odločno zahteval donavsko konfederacijo kot edini izhod za ozdravitev nasledstvenih držav, so ostale v Avstriji neznane. Isto velja o članku Lazarja Weilerja v "Figaro"' 11.. junija, kjer enako obravnava politiko entente napram nasledstvenim državam. - Preti kratkim pa je naglasil vpliven angleški finančnik stališče entente v vprašanju kredita, čes, da hočejo dovoliti kredit le samostojni Av-slriji nikdar pa ne državi, ki bi imela tako malo samozavesti, da bi hotela postati provinca sosednje države, ki je z njo že od nekdaj
slabo ravnala.	^
O bistvu vprašanja samega, tikajočega se združitve z Nemčijo, se da misliti tako ali tako, toda nismo li Nemci danes dalje od združit ve, kot smo bili kdaj prej, če pomislimo na milijone rojakov po<i češko, rumusko, jugoslovansko, poljsko, letsko, litvinsko. italijansko 111 francosko vlado? Zdaj gotovo ni časa za to, da se lovimo za ideali, ki so nedosegljvi in donašajo Avstrijcem, če trdovratno zasledujejo svoje cilje, samo antipatije po vsem svetu!
Četer za glivo še vedno plaši Japonce.
Palestina dežela novih upanj - in razočaranj.
•i' n /al'	esto da bi ostal* to,
V -i«' b	i vojno, namreč
oddaljen pro lor. prepuščen turistom. ro:;—"jem. a.sketom in domačinom**. je postal kralj nasprotujočih -i ambicij, novih tipanj in tudi razočaranj.
Komarji so izginili, turisti ne
lic
\ velikem gospodarskem območju, le to nuditi samo v podonavski(*«iu©določbo <*r navija štirinajst koufedi r.u-iji nasledstvenih držav. Tudi s t.- strani puste avstrijsko to.'k vsakemu, ki pride v deželo.
Senca bližajočega se Zionizma
ljudstvo \ temi, zakrva se mu. da je donavska konfederacija trdna točka v eelosti eiitentini politiki in da doslej oviral njeno ndejstvi-
tev edin. I. odpor (V-koslovaške. Danes pa. ko Oeška v obče kaže. da haja uoior 7 ,jheh strani z i7toka ho.\ ni.itsi"»ui hoditi } >o v sem svojo pot in se z velikimi koraki bliža -boljšrvi/mu. xo prišli v Parizu do nazora, da bi dosegla svoj namen tudi avstrijska ogrska-Jngoslovanska konfederacija, še pred nekaj tedni je senator Imbart »1«* la Tour točno označil pri priliki ratieika-eijc saintgermainske mirovne pogodbe v obširnem poročilu vso politiko entente in posebno še Francijo glede vprašanja obdonavskib držav. Tudi tu s» glasit^ ol»a vodilna nagiba: absolutna prepove«! pridružitve Nemčiji in ustvaritev podonavske zveze.
To je isto. kar je naglasil v zl>orm<-i Margaine in kar dan na dan \ si pariški listi ponavlja jo! Nasproti temu pa kažejo oni. ki se potegujejo /a združitev, na Anglijo in Italijo. Kar se tiče Italije.
je t., tudi resnično. Italija podpira stremljenje po združitvi ter pobija'so šli nazaj v obljubljeno deželo Pr,,iaia.i° Orijenta.
leži preko dežele. Boljševizem pri-
m zapada. In intemacijonalizem preti dvigniti svojo zastavo na stolpu Davida ter proglasiti Jeruzalem za glavno mesto sveta, ki 11 • pozna nikakih meja.
Tako poroča Cecil Dorrian. ki je sedaj v Jeruzalemu kot posebni |»oročcvalec nevarškega News.
visoko ifad svetopisemskimi spomini. Preko teh gora pa leži puščava. največja trdnjava Islama, -onega Islama, ki je bil vedno skrivnost za nas zapadnjake, brez ozira na to, kako dobro smo se seznanili z njim. Oni. ki najboljše poznajo razmere, nam ne morejo povedati, kaj se pripravlja tam onstran Moebitskih gora.
Islam še pričakuje voditelja.
To mi je rekel nekdo, ki dobro pozna položaj. Če bi našel takega voditelja v Enver paši ali Kenial paši ali v katerem • drugem, ki nam je še nepoznan, potem bo Islam v stanu dovesti do nadalj-ne dobe združenih naporov kot v doevih. ko je Mohamed naenkrat spravil Orijen* skupaj.
Neki japonski državnik mi je I >ed par dnevi povedal, da bi bilo zelo pametno od zapada. če bi prisluškoval s piaznimi ušesmi sva-
Dostavil je temelju svojih o-
seznih opazovanj, da so židje. ki'"'""11 znamenjem, ki neprestano
* ~	""	ta
Ali
podonavsko konfederacijo in sieer samo ona v celi ententi ter v naj-v e." jeni nasprotju proti KVnneiji, Angliji in Ameriki. Kratkovidni politiki hočejo v tem videti neko dobrohotnost Italije do Avstrije, toda luč ni bolj po g rešen o nego tak sanjavi optimizem. Italija zago-\arja združitev >*imo iz golega ''sacro egoismo". Pred vsem hoče imeli »kupno mejo z Nemčijo na Brenerju. Italija zato i»če zvezo z Nemčijo, ta pa bo lepo priliko, du vendar končno dobi enesra zaveznika gotovo izrabila .in Italiji šla na roko. kjerkoli bo le mogla. Pri tem načrtu bo končno veljavno žrtvovana južna Tirolska. Zakaj Nem 1. a gotovo ne bo dregnila svojega zaveznaki |mm! nos s tem. »la bi zahtevala povnuitev ozemlja, ki je bilo zadnja desetletja sen itall-Uih nacionaleev. Tem bolj pa se boji Italja podonavske konfe-den •• i je Zakaj ta ne bi bila samo silna zanika med Italijo in Nemčijo .unpak bi tudi ca slučaj, da bi prišlo do vzeze med Italijo in Ncm-čijo ne pustila iui.notirohskega vprašanja ikdar v mrn. To pa Že ra>li direktne poti iz Pariza čres Ar!l>erg—Brenner—Pustcrtal v Jugoslavijo Podonavska konfederacija bi pa tvorila tudi za jugoslovan mo. no zaledje in bi zato tudi njegovo m<ob Adriji zelo med tem ko smatra, kko znano. Italija Adrijo za marc no-
ske luke okrepila, at rum.
fv t
»P
pri (t h
li je pa Italija proti donavski konfeder«eiji. kaj pa morili, niti to na dejstvu? Italija im« v ententi vedno zadnje mesto I11 beseda ne pride več v taki meri do veljave, odkar so ji enteu-\elevlasti izplačale judežev delež za nastop leta 1915. Kdo »trje v ent* nti? Anglija in Francija ter — Amerika! Kako .»-»topa \nglija v av-trijskein problemu? Kavno v tem pogledu »• bilo a\strijsk«» prebivalstvo najmanj pošteno poučeno. Naj iz-4 * la 1 .tk v "Iteviero". ki ga je prinesla v prestavi "Ostsehweiz*'.
Mir \ Saint-Hermainu je Avstrijcem natančno predpisal nji-luesto t Ktati mors jo država za^e m se ne smejo združiti z Netu-eveda jim je pripunčeno, da se /. nasletlstvenimi državami habs-tarhije eosprn i a r*k o teaneje združijo. Dasi vsi go*»p«>dar-Av*tnjo nujni *ilije na to pot in bi o*tale ua*led*tvene države gospodarsko unij«, v Ustnem interesu pozdravile, škili Avstrija samo proti Nemčiji. Ker je mirovna pogodba Avstriji popolnoma prepovedala, spojiti se z Nemčijo, zato hočejo zdaj poedlne kn.no-vine dobiti besedilo mirovne pogodi*.
*ke m< fv>nroji
pr> svojo dedščino. našli tara razmere, ki so naravnost nemogoče. Ničesar niiuaio za jesti, razveu za cene v primeri s katerimi so ameriški visoki življenski straški pra-v paradiž beračev. Razventega fio tudi ni nobene prilike, da bi se ka.; zaslužilo. Kot vsa velika gibanj«. tako se tudi vionistično gibanje le počasi razv ija.
(Jlede sedanjega položaja v Palestini v splošnem poroča Mr. I>or-rian:
— Dežela je polna zapadnjakov, vendar pa slednji niso prišli, da bi razmišljali o preteklosti judovske dežele in tudi ne. da bi molili ob vznožju Vioigate ali jokali v (ictzemauskem vrtu. Prišli so. da grade bodočnost. Tukaj so. da se postavijo po robu onim velikim novim gibanjem v pokrajinah, kjtr se stikata zapad in iztok.
Kaj sc bo i/eimilo iz vsega te-ga '
Ce stojite na visokih zidovih Jeruzalema danes, se ne ozirate ve«" Ir nazaj v pretekle dobe. Zdi se vam kot da stoiitc na stolpu t.ilnjave. s kutere b<^te prvič vidi li stvari, ki ImmIo prišl«.
Po valovitih jrričih Judeje oil zapada vidite sedaj angleške ar p-ade. ki stopajo iz svojih ladij v liajfi in Jafi. Z njimi prihajajo
v/1
Naj 1, dopustimo. <La zavlada Nemčija nad vsem prometom med , ,di PrwJn>	ki
dno in zapadno Evropo? To pa bi se zgotlilo. če bi dobila Nem vr*«ij« k svoji "dedsčtni". Ta
čija Tir.dsko in sirn^j« *ek Donave v svoje roke. Rekel pa bi kdo. da bi ostala i»o»em še zveza preko gornje Italije. Ti»da ta zveza je neugodna in tvori prevelik ovinek.
VNemčij« ne urne pod nobenim pagojem zavladati nad arlberško črto ki"*»e vleče Bnehsa ob švicarski meji preko Innubrucka na Salz buršk« m ns Dunaj. <> ima Nem«'ija v rokah to veliko zapadno vzhod no zvesn. potem bi hita zavezniki v prometno političnem oziru na ■ovo od nje o»lvisarL
Kake >ašn«wti pa je. da do tega ne pride. «e je pokazalo nedav-
P" P^ffajanjik a orient-rspreasu. ko je Nemčija delala Mtn«ui'd^ti(.ino hod o našli tukaj Židje I-
radi e preko STattgarta m Monakwfp« !> bi imela Nemčija vlj,	bodo - «=•— • -_____-'^ai
Plasti arlberško črto. kar bi bilo gotovo dejstvo, ee bi se Arstrija'^ ali * s«j sum. T roUka pritegnila Nemčiji™ potem bi *e morala Kvrap«
ukloniti vo!jt Nemčije	( . «	. .____... . .
N«*potno je absN.Tutno potrrbao, da Nemčija ne dobi v abrml^.^JT erne foriijp l>«mave. V rokah Nemčije Ha ogrske meje bi nudila T>ons-J ,ni	<*"**>* " Indijcev
_____j^i^w-'v visokih turbanih. edinole v na-
f'aza je njihova, kajti če se ozirate z visokih moslimskih zidov na bučue arabske bazarje, na pre-ea]>olnjene hiše današnjega Jeru-z.ilema ter čujete pozive na molitve z vitkih minaretov in obenem tudi izzivalne odgovore zvouov v stolpih krščanskih cerkva, potem m L rez dvoma zprašate. kakšno
pretnjo. ki leži onstran Moahit-^kdi gora. razteza prav do Pacifika.'
Ihines sem ;e vrnil otl Jordana, k.ier sem videl oboroženo mejo. kajti na eni .traui reke. ki izpere vse grehe, so stale angleške straže, na drugi pa arabske, s puškami v rokah. Preko Jordana ni mo-jmhc priti v nobeno smer. Te meje pa ne vidite z obzidja Jeruzalema. k: leži tostrau Mot bi t škili gora.
Arabci so iain iz dveh vzrokov. V prvi vrsti pravijo, da hočejo po gnati Angleže iz Palestine, v drugi pa "skrbeti*' za vsakega Žida. ki bo prišel '>0 svojo "dedščino",
Proti temu izoliranemu mestu. k< ni videlo nobene aktivne zgodovine izza dni Križarskih vojn, se stekajo sedaj trije največji interesi nase dobe, zionizem. [slani in angleški imperij.
Zionizem in Islam sta si smrtna sovražnika, a dočim je Islam bojna sila. se more zionizem braniti le s peresom. Ali si morejo Angleži. ki so obljubili ustanovljen je z.oiiizma v Palestini, dovoliti, da s! na kopljejo sovraštvo Islama, ko vendar na <lru<?i strani drže le z veliko težavo skupaj vsaj polovico. tnohatnedaiiskega sveta
WI ' I k\ WI
POZOR, ROJAKI!
Dekle. 22 let stara, čedne stave in pridna, želi postati samo stojna g*»spodinja ter želi v zakon dobrega moža. bodisi farmerja ali dobrega delavca, t odi vdovca z ne preveliko otrok. Resne ponudbe s sliko na: Anna Simon. Box 971. New Westminster. B. t'.. Canada.
(18-a*—9
Kljub dejstvu, da je Japonska jprilega posodi zelo napredna in moderna, se ve-' lik o število s-arih običajev, posebno onih. ki se tičejo družinskega življenja, ie počasi izpreminja. Ljudje v notranjosti dežele s0 zelo enostavni in primitivni. Načini življenja v večini vasi je tak kot j - bil pred sto leti ali še več.
Kazven v bližini obrežnih mest si nevesta na deželi še vedno krasi lase številnimi školjkami in ve-, lihimiiglami in njeno doto se sba-tra za nepopolno, če ni tkaluih in predilnih priprav. Teh priprav sc 1 -.ogoče nikdar ne rabi. a morajo predstavljati del dote. Eli pred-r.iet pa ni nikdar vključen v doto. 7ti zelo slabo znamenje bi se smatralo vzeti okroglo, leseno posodo
in sicer radi lega. ker bi bila slič-'Irt'niil u» po»lal obratu« 11;.» takozvani "kubioke" ali čebru za glavo, ki je pre<lstavljal bistven predmet \ gospo<linst vu vmi-
I
soda. ki se glede oblike in izdel- nc obleko ter nato sprejel z vsemi ka popolnoma razlikuje ml dru- cerimonijami častno smrt s tem. igili lesenih posod, ki so v rabi najria j.- izvršil llara-Kiri. •Japonskem. N:t sredi dna se naha-j Njegovo glavo, zavito v bel pa-Ija oster klin h pokrov je naprav	llato položili v kubioke in
jI jen iz tenkega le>ar ki se Mrogo
veren služabnik je nato odnesel to glavo na dvor. Potem ko so ua Čeprav je J-iiel vsak' Samuraj dvoru ogledali glavo ter jo identi-(eian vojaške kaste v fevdalnih fieirali. je bila vrnjena družin: /. črsih; tako posode, ni bil seveda izrazi obžalovanja in simpatij.
v pretežni večini slučajev nikdar| V darili časih so imeli ta Čehcr iziiolnjeii njen namen. Nepriprav-jvetfno spravljen v neki visoki. 1 jen ost priča o strahopetnosti iu , ,ki omari, v bližini mesta, katero n-rsija čebra za glavo, je bila si-j>e N„latra v vsakem japonskem cer tragična in strašna.
a eastna.jdomu za najbolj častno, niso političnega'	—---—-—__
l
Oškodovana Amerikanca.
V onem času
zb činea iz Samuraj razreda areti -
1 -	j
J rab ter stavili ptnl sodišče. Mesto
(tega pa je sprejel iz roke dvorne-i	--
jga sla zelo fo:maliio in dvorljivoj Premeten goljuf j. približal i poslanico, v kateri se je namigni-U menjalnici v Kolmlvorski ulici io, da sc v dvornih krogih dobro j v Ljubljani dvema Američanoma razume, da bo vedno ohranil častjki sta nameravala zamenjati ban plemenitega Samuraja.	Ikovee. ter ju je i/vabil -ein.j pod
Samuraj je takoj vedel, kaj po-' Pretvezo, da jima bo dal
za v>;i U
dolar tri krone več. kolikor da menjalnica. Američana sta šla |res / njim iu jieljal ju je v neko zasebno stanovanje, kjer sta mu
dala lf*0 dolarjev, /viti ptiček je
': Pa zgind ž njimi. Američana sta Kubioke je okrogla, lesena po-lopral lase. sc cbltkel v belo smrt-!oškodovana za 24.2BO kron.
poro- i
čilo gospodarju, izražajoč svojo formalno zalivalo za njegovo ve-! likodušnost. Nato |>a le mirno u-j
kega bojevnika v fevdalnih časih, j ravnal svoje zadeve, se skopal.
v staini napraviti z Razventega. ali prihaja ta an-j
va le tej goapodarako j prav nič ne pomenjale.
*. prati kateri bi vse plovitvene določbe j
tujbanih, n ♦ nil. da napravi "uedščino"
Dane« poseduje Nemčija od plovne Donave samo nepomembni/ - M	AK J*- »« demokra
kanček od R«-gen>4»urga do Pa«ave. Tn vedar se je vila pred vojno tičnega naroda?
mm Doaavi do Braile in Galaea Kako pa bi šele izra-' Proti iztoku jevideti rdeče Ifoa
iNemcya, če bt bda t ejtlle» 9*>pnocju od £**»ve do b.Ukc gore iu te jrore se dvigajo
Naj oglasi ANTON POTOC NIK. ki je bival pred vojno v Hkst Mineral. Kan«as. doma iz Primskovefra pri Litiji 7. ženo Jožef«► rojeno Gričar; ali ako bi kdo izmed rojakov vede! kaj o nJem. prowm. da mi naznani? njegov naslov ali pa ga upozor na ta oglas. — Franc* «fričar. Nemška vas št. 3. št. Peter na Krasu. Venezia Ciulia. via Ita-; li«,	V20-2X—
If
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA
(Glasilo JTS. K. J.)
Novice iz vseh delov'sveta,
• k *
dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
	STANE:	
Za	vse leto -	$6.00
za	pol leta	$3.0G
I 221	mesto New York za vse leto	$7.00
. - •
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
f
W Točno in po najnižjiii cenah.
Slovenic Publishing Company,
>2 Cortlandt Street,
New York Citv.
GLAS XAflODA, 20. SEPT. 1920
ia
^Nadaljevanje.)
—	A vi no stojite izven njegove. >— je <klvriiiT kovač, ki je pri tem obrnil svoj široki hrbet ter odšel v hišo.:
Razdvojeni Walfried se je dal odvesti od mirnega in prijaznega očeta Browna.
—	Zapustiva ta strašni kraj. Mr. Boliuh, — mu je rekel. Ali si smem ogledati vaš > cerkev! Cul sem. da je eno najstarejših v Angliji. — Saj veste. — je dostavil s komičnim izrazom, — da se mi nekoliko zanimamo za stare angleške cerkve.
Wilfried Bohun se ni nasmehnil, kajti humor ni bila njegova močna stran. Pokimal pa je precej izrazito, kajti rad je bil pripravljen pokazati svoje ^otiške krasot.1 človeku, ki je ime? očividno zanje več smisla kot pa prcsbitarijonski kovač ali pa. ateistični črevljar.
—Na vsak način, — je rekel, hočemo, vstopiti s te strani;*
Pri tem je šel proti visokemu stranskemu uhodu. Oče Brown
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PRCBLIŽNO ODPLUJKJO I NKW VORKA.
Vi \si S k Upa i kt» pravi <loktoiji. — je rekel. — Vaše duševno je napravil revno prvi korak na stopnji ca h. da mu sledi, ko je čutil /nanje je veliko, a 'ično popolnon.ri nemogoče. Priznavam, da želi)na svoji rami neko roko. Obrnil se .»e ter zapazil temno postavo /euska so krivega lomilca zakona spraviti s sveta še bolj strastno kot f zdravnika, kojega obraz je\bil teman in poln suma. pa Mirani mož Priznavpm tudi. <la bo ženska vedno vedno posegla 1 — Gospod, — je rekel zdravnik ostro, — videti je. da poznate po malem kladivu, m« ■»to po velikem. Težkoča pa b-ži v fizični nemo- nekaj skrivnosti v tej temni zgodbi. Ali-smem vprašati, če namera-gočnosti. Nobena žeu*k«i bi ne ino^a črepiuje moža na tak način vate obdržati jih zase?
izprenienrti v kašo	— No. doktor. — je odvrnil duhovnik ter se prijazno smehljal.
Po kiatkf-iii u«imoru pa je zamišljeno dostavil:	j— najti je zelo dobet vzrok, radi katerega človek mojega poklica
- Ti ljudje š.- \ »Ino niso vsega /apopadli. Mož je dejanski no- pridrži zase stvari, če jih ni »otov i.i ta vzrok obstaja v trtn. da je nil želez« n šl« in in udare«- ga je razt.il kot steklu. Oglejte si vendar(rjegova dolžnos; ohraniti jih zase. če si jifi je .west. l'e pa mislite. yeiisko. njene roke	* iia sem bil jaz proti vam ali komu drugemu iiedvorljivo molčeč.
Zop. t s«j stali \ »i molčeči, tlokl« r ni konečno zdravnik precej hočem iti do skrajne meje moje navade. Hočem vam dati dva zelo jezno priznal :	močna migljaja.
No. m u•_'<•« «■ mi-.»in imel prav. 1'govore j'- lahko navesti proti	(Dalje prihodnjih.)
vsaki stvari, a plavile točke se «lrži:ii. Nik«lo razven idiota bi ne po-, segel po majhnem kladivu, če je imel velikega pri roki.
Trenutek
columbia
MAURETANIA i
L A SAVOIE
PHILADELPHIA
FRANCE
ARGENTINA
NEW YORK
AQUITANIA
LA TOURAINE
LA LORRAINE
LAFAYETTE
ROCHAMBEAU
MAURETANIA
LA SAVOIE
RE. d'lTALIA
aquitania
PRES. WILSON
pesaflo
IMPERATOR
R3GINA ~
ts	Scot	— Trst
30	sept.	— Cherbourg
1	okt.	— Havre
2	Okt.	— Cherbourg
e	okt.	— Havre
7	okt.	— Trst
9	okt.	— Cherbourg
12	Okt.	— Cherbourg
12	okt.	— Havre
15	okt.	— Havre
23	okt.	— Havre
28	okt.	— Havre
28	okt.	— Cherbourg
30	Okt.	— Havre
30	okt.	— Genoa
2	nov.	— Cherbourg
S	novembra — Trsi	
6	nov.	—. Genoa
11	nov.	— Cherbourg
4	dec.	— Genoa
i« nstks		m vas sruge
Zastopniki "Glas Naroda'
Collin wood, Ohio:
Math, glataik. Cleveland, Ohia:
■---| Frank Sskaer, Charles Kalil—r,
kateri so pooblaščeni pobtratl naroC-	Jakob Remit
oino za dnevnik "Glas Naroda**.	Lorain, Ohio:
Ixuiis BaSant, J. Kamfc 1b Ml Ostanek.
V
Vsak zastopnik izda potrdilo za sroto, setero Je prejel In Jih rojakom pripo ročamo. #
Varočnlna aa "Glas Naroda" Jo: Za celo leto $6.00; za pol leta |3.00: ca fttlrl mesece $2.00; za Četrt leta »1.50.
pojasnila. Orni ta ae na tvrdko
FRANK aAKSCS «2 Cortlandt St. New York
LLOYD SABAUDO
Wilfrieda so posegle v riuene lase
Koroške novice
Pevsko društvo. — Smrt
Iz Vogrč por«H*ajo:
pravljamo. Naši fantje že težko pričakujejo dneva glasovanja, ki nas bo za vedno združil z materjo •lugoslavijo. Žalibog pa tudi med nami ne manjka izdajie. So sicer j
bele vrane, a bi tudi teh ne -________
. , .. .. ... . .. , - . ;x ziskega župnika, in domačega ka-treba. Moti tih avs-trijski nie- , . ; ' ,.	'
j	i •	- pelana Antona Mlinarja. Truplo
vredni denar, ki jim je pac vec	.... .. , . ^ .. ;
so nosili domači sobratje Orli, katerim so se pridružili v sprevodu Orli n. Mežice. V svojem nagrobnem govoru je povdarjal domači župnik vrline rajnega, predvsem njegovo otroško ljubezen do svoje matere-vdove.
Suhe a gibčne roki pozneje pa j«' vsklikuii:
To je bila prav:« beseda. Vi ste jo izgovorili. Boreč se proti svoji razburjenosti pa je nadriljeval
Vaš« heseile so se glasile. «la l-i niktbr. z izjemo idiota, ne po-|Vogrjani ne spim««. tudi mi se segel po majhnem kladivu.	i pridno gibljemo! Dokaz temu. da
l»a. je pot Mi! zdravnik. In nato.'	-in<r si v zadnjem času vstanovili
No. iiik«l«i drugi ni storil tega kot idiot.	i moško pevsko društvo, hi p.nl
Vsi drugi s«, se « li vanj z velikimi, presenečenimi očmi in on vodstvom našega vrlega organi-je nadaljeval / mrzli'no. skoro žeiisj.o razburjenostjo.:	dobro uspeva in je že opeto-
.1 a z sem duhovnik, — je rekel negotovo. — in duhovnik ne vauo "Stopilo na raznih shodih, sme prelivati krvi. Jaz mislim, — da ne sme nobenega spraviti no Tudl za plebiscit ^ marljivo pri-^ isliee.
Vi ga torej ne boste naznanili? — je vprašal zdravnik.
—	Ne bil bi obešvn tudi če pa naznanim, — je nadaljeval \Vil-fried / divjim in čtnlniir. smehljajem. — Ko sem danes zjutraj vsta-pil v cerkev, sem našel tam v molitvi idiota. — onega ubogega .Joe, ki m bil «*elo svoje fivijenje pri p#avi pameti. Bog ve. kaj je molil, h pri takih čudnih ljudih ni povsem nevrjetno domnevati, da je njih
molitev velikanska iu«'šaniVa. Povsem vrjetno je. da blaznež najprvo |<ot narcKi jn domovina, več kot
•	pravi sv«»jo molitev, predno ubije človeka. Ko sem ubogega Joc.hnžji in narodni zakon. Bog jim /..dnjikrat videl, je bi' pri mojem bratu. Slednji mu.je nagajal. jtlaj pamet še ob pravem času! —
Pri Bogu, je vzkliknil zdravnik, — to se pravi konečno go-J Tudi smrt pri nas pridno žanje. voriti	j Zbira si posebno rada mlade žrt
Duhovnik se jA skoro tresel od razburjenja vspričo razkritja resnice.
—	Ali ne vidite, — je kričal kot v mrzlici,-— da je to edina teorija, ki je v soglasju z obema čudnima okoliščinama, ki rešuje obe uganki* Obe uganki ?1a malo kladivo in ogromni udare«'. Kovaču bi človek lahko zaupal tak silen udarec, a on ni si ne izbral za to majhnega kladiva. Njegova žena bi izbrala majhno kladivo, a bi ne mogla izvesti tako silnega udarca. Idiot pa je lahko storil oboje. Kar s«' tiče malega kladiva, — no človek ni bil pri pravi pameti ter bi lahko p«»segel tudi po kaki drugi stvari. Kar pa se tiče silnega udarca, iloktor. sem večkrat čul, da daje blaznost v trenutkih na-pada moč desetih.	|se	.ie v°z prevrnil, konj pa
Zdravnik je vzdiimil ter rekel;	j«1 zvalil kakih 300—400 kora-
Meni s«, z.li. «l-i imate prav.	kov Urinim ter se je ubil. Aha-
n,e Brown i« .m l sv«»je .hm tak«, dolgo in ustrajno uprte v go- -»e tudi Pri5el P°d voz iu dobil
. i	l-ll	ir r * i -1
vornika. da je postalo ;asiio. da ui«o njegove telečje oči prav tako'"11 " 1 l>osKoUI>e brezizrazne kot je l»i!o njegovo ostalo lice. Ko ni nikdo več govoril, j« pripomnil s primernim rešpektom:
Mr. Bohun. teo»ija. katero st • spravili na dsn. je edina v resni.nepobitna med vsemi. Mislim v s', d tega, Ja seui dolžan Izreči,iv "^deljo 8. avgusta.	vedeli «la ni p«, mojem pazitivtiein prepiičanju ta teorija prava. jpovrdati ljudje, kateri vedno več Pri teh beseda h j. mali mož *«►;,. t stopil na stran ter pričel gle- j V'*do Predati, kot je resnica. Ni
•	lan na kla«liv«».	< tako lnul° - Kesnica j*', ila je
Ta dečko o«-Ivi«lno več ve kot bi moral. — je rekel doktor jezno. Ti papist «»v- k i duhovniki so pmkleto pretkani.
Ne. tie, j" v st rajal Bohtiii. nekoliko izčrjtan. — bil
idiot.
Skupina .»beh duhovnikov in zdravnika je stala nekoliko v stran od bolj uradne >knpine, ki j»- obstajala iz inšpektorja ii: aretiranega Ko pa se j.* piva skupina razšla, je bilo čuti glas kovača: Jaz npain. inšp« ktor. da sem vas prepri«"al. Jaz sem močan mož kot pravile, a od <«reenforda pa «1«. semkaj bi vendar ne mogel vem trgu s«» hujskali. izzivali terj v reči svojega kladiv.-* Moje kladivo ni imelo peruti, da bi priletelo {grozili« domačim Slovencem. in
•	•	••	' ......... .....___i.-1:	_i_; n.j. ..
3 State Street NevTark
Prlhodn^j odplutja ts Naw Torka parti ik na 2 vij-..k;i R E D'lTALIA
SO. oktobra Izdajajo ae dtre*tnl vozni ilatkl do Klavnih mea* v JuzoalavUl. Brazplačno vino potnikom S.
' d««m«tv. Anton Kočnik se je naj-
Tinli" mi''>rže	111 Pri tein z^del z gla-
• m «:!> v rovu zgrajeno tramovje, ki ga je zagrabilo, iu v trenotku je bil konec njegovemu fnladeinu življenju. Odtrgalo mu je zadnji tlel glave. Ponesrečenega so prenesli v mrtvašnico v Črno, kjer je truplo pregledal zdravnik, in so nato mrliča naparali na njegovem stanovanju. Dne 1J. avgusta ob 4. uri popoldne smo zemeljske ostanke položili k večnemu počitku ob veliki vdeležbi občinstva. Sprevod je vodil domači župnik
bilo!0^ asistenci Ivana Hornboka, me-
ve. Tako nam je pobrala pridnega mladeniča Hirmovega Joklna. Znani Miklavieevi hiši pa je uro-pala mlado, pridno gospodinjo in
možu vzorno in ljubečo ženo.
^ napada na vlak.
—-■v- . I
Nesreča pri vožnji.
Prijeti napadalci na vlak.
Iz Labuda poročajo: V zadevi
kateri je vozil
naše ljudi dne 25. julija iz Veli-
, , -	w . .kovca. je bilo več o«eb zaprtih.
Iz Malega Sent Vida poročajo: Nekateri so že obstali svoj
Ko je vozil o. avgusta Izidor Aha- dva sta zbežala čez mejo! čič podomače Rajši iz Važenber-.... .... _____*:i__:_ i>i„ -:r.___I
French Line
CAMPA8IIE GENERALE TRAMSATLANTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
rochambeau LEOPOLDINA . touraine ____
23. septembra 25. septembra 28. septemb<%
Hitri pamlkl a fttlrlal In Svama vijakoma
Poaabnl laatopnlk Ju«calovanaka vlad« b« orlčakal potnika ob prihodu nalili par nlkov v Havru Ur Jih točno odpramll
komor ac namenjeni.
Parnlkl Francoako Črto ao tranaporttrai tekom vojne na tteo£a £ahoalovaiklh vo lakov brez vsa nagrtllka.
Za llfkarta In eona vpraiajta v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St„ N.Y. C
•II pa pri lokalnih aeentlh.
ga za gostilničarja Blažiča mošt, Rad bi izrp<lel ^ njLslov inoje^a
brata JOSIPA TjOlC, doma iz Male Beree v Istri. I»red enim letom je odšel iz Clevelanda.
Konj je bil
-MJflO kron vreden.
Kri je tekla v Pliberku
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gr.vosa) in Trst.
COLUMBIA ____ 30. septembra
2. razred. «200 — 3. razred, $120 In $5. davka.
ARGENTINA
t.
oktobra
Potom llatkov. Izdanih za vae kraje v JugooiavlJI In Srbiji. Razkoino ugodnosti prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS. & CO.
Paaeenger Department 4 West Street	New Ink
fantom pliberške okolice čisto o-J ' pravičeno zavrela kri. ko so vi-jtleli in slišali, tla so se nekdanji; -1" nemški gospodarji a la lekarnar
Oh io. kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa če on sam to bere, naj se mi o-irla-si: Hilton !*jčič, Male Beree št. 2, pošta Jelša ne, Istria, Ve-
nezia Giulia. via Italia; ali pa: j Je uspešno sdravil na-
Jernej Sankovič. 1262 Kast f,.") | Suho, boijaat, kraje v-
St.. Cleveland, Ohio, imam zanj; °°
«	{t(f srfiic. jetrn«, fculi ■
pismo IZ Stare domovine od n je- j ^jj pij,^,^ |,0|c
fft»vega brata.
San Franelseo, CaLi
Jacob lotbb.
Denver, Colo.:
Frank Skrabec.
Pueblo, Cela.:
Peter Culls, John Germ, Frank J&nesh ln A. Koehevar.
Kali da. Cola.:
Ltruls Costello.
Sos^net, Colo.: Math. Kernelj.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudman.
Clinton, Ind.:
Lambert Bolakar.
\urora, I1L
J. Vei bič, 635 Aurora A veno©.
Chicago, IU.:
Joseph BostlC, Joeeph Bll<<b ts Joseph BevCIČ.
loliet, IU.
Frank Bambicb, Frank Laartrb ln John Zaletel
Masfoutah, DL:
Frank Augustln.
(Ji Salle, DL
Matija Komp.
North Chicago, DL:
Anton Kobal in Math. Ogrln.
South Chicago, DL: Frank Černe.
Springfield, DL:
Matija BarborUL
IVaukegan, DL:
Frank Petkoviek.
Franklin, Kansas: ^ Frank Leskoric.
Frontenae, Kansas: Rok Firm.
Ringo, Kansas: Mike PenciL
KitzmiUer, Md.:
Frank Vodopivee.
Chisholm, Minn.: Frank Govžc.
Calumet, Mich.:
M. F. Kobe ln Parei Scbaita.
Eveletb. Minn.: Louis Got že.
Gilbert, Minn.: L. VeseL
Uibbing, t linn.: Iran PovSe.
Virginia. Minn.:
Frank Droraticb.
Ely, Minn.:
Frank Covže bi Joseph J. Peshel,
St. Louis, Mo.:
Mike Grabrlan.
Great Falls, Montana: Msth. Crib.
Klein, Montana: Gregor Zobec.
Gowanda, N. ¥.: Karl Sterniia.
Little Falls, N. ¥.: Frank Maslo.
Barberton, Oblo:	'
Frank Pr je In Alb. Poljane«.
Doctor Moy —
(20-22—9)	zni, bolečine v ie ---—	lodeu, bolečine v prsih, vnete oči,
llerbst in uradniki, ki v.. nekdaj'Iščem svojega brata IVANA Idv	f®1?"."!',krif
strahovali sl<»vensk«i ljudstvo,!
vračali v Pliberk izzivajte na'
- i
tiv-h a vtmiiobilih s spremstvom' velifcovške fakinaže. Na Kt*ekt»-'
f-. ptil milj«* preko po-ja.
Inšp«-ktt»r m* je 'lol rotlutno nasmehnil.
Ne. mislim, tb; vas lahko pustimo na strani, čeprav je to <no najbolj čudnih i'skljucij, kar s* m jih setlaj videl. Hočem- vas le preiti, da nam oomasrate najti moža, ki je prav tako velik in n tn"au kt>i st«■ vi. Kes, l.diko bi vas rabili, čeprav le za to. da driin^o onejra drupejra Ali >i ničesar ne domnevate »rb-de tepra človeka?
Nekaj domnevam, — je odvrnil bledi kovač, — a to ni
mozki.
fantje so prišli... in glej. llerbst je sedt-l na voz iu se odpeljal... 11 pa govori, da ima vse ljudstvo za seboj?ter množica krepkih I fantov je demonstrirala, j»a de-inoustrirala mirno in pt»šteno, "daj pove vsem. da si takega izzivanja J ne bomo pustili nikoli več dopa-' st i, ker ako podkupljeni folks ve-, i-ovski roparji in agitatorji nas
Ko pa je videl. d. so se vai preplašeni pogledi obrnili proti! ne puste pri miru. bodo slišali njegovi /eni na klopi k; je položil >vojo veliko roko na njeno rame J peti čisto drugih pesmi! ter dostavil:	V mesto prihajajoče fante je iz-
—	In tudi ne /rn-ka.	j zivai usnjar Zdravja. Ranil je s
Kaj mislite :em * — je vprašal inšpektor šaljivo. — Vi.palico, v kateri je bilo skrito že-vendar ne mivlite. da se je posluzili kladiva kaka krava? Ali pač*Ilezo. nekega fanta. Vprašamo ob-M i slim, da nf nobena stvar iz mesa in krvi driuila onega !Ust- a,i ima 1a	Praxic0
kladiva. je rekel kovač s pritajen,m glasom. - ali bolj *loveSkol^	^T^L/^?.^"™
govorjen«, mni je umrl sam.
Wilfried je naenkrat napravil kretnjo naprej ter se žarečimi očmi ozrl v govornika
-— Ali hočete « tem reči. Bame*. — se je oglasil ostri glas črev-Ijarja, da je skotilo kletlivo samo ««1 sebe pokonei ter pobilo moža?
—	O. vi sroi»pndj#\ le glejte me ter se smejajte, — je rekel Sili enom. \i dnhovn gospodje, ki nam v nedeljo pripovedujete, l.ako je (iospo<l pobi! Senaneriba. Jaz mislim, da je nekdo, ki neviden htMli po oni hita. branil mojo čast ter onega, ki jo je kršil, polotil mrtvega pred vrata. Jaz n^J>m, da je bila sila onega udarca sila. ki srovori iz potre** in nobena manjša.
7* naravnost nepopisnim oglasom je pripomnil Wilfr!e<l:
Jaz sam sem rekel Normanu, naj se varuje udarcev* strele.
—	Ta agent leži izven moje pravne oblasti, — je reke! inšpek-tor a mirnim smehljajem.	m
STAN. ki je bil I. 1914 v North ^ bolhxni, izpu^je. ogr«. .....	V belost, cnožke m Ženske bolezni, slabo
\> asnmgtonu iu p<.zneje n*' kri. brez operacije v najkrajšem Caso vem nič več o njem. Jaz sem se' po najnižji cenL Poskušajo in se pr»
nif<| vojno preselila iz Oreho-1 pričajte.
vftj na Primorskem v Mozirje! »OCTOR JIN FClTif MOT
„.,	i t>	\ 308 Grant Street	Pittsburgh, Pa.
na Staiersko. Prosim <Ta tla se
. .	' " » " Uradna ure: ob delavnih, od 9. dopoldna
t»gl:isi. all pa ee kdo ve Za Ilje-1 Ob nedeljah ln praznikih: od ». dopol-
gov na^hiv. «Ia ga mi javi. — Anton Le^tan. Mozirje, Nazarje. ( evljarska zadruga v Savin-ski dolini. Jugoslavia. (18-20—9;
do I. svefer. 4ne do 1. popoldne.

LV^Ik'.W
iwsa

da je tega pristnega "kerntner-ja" zibala slovenska mati v- Igu pri Ljubljani.
Strašna nesreča v rudniku.
Iz Črne poročajo: Dne 11. avgusta ob poldvanajstih na po-vratku z dela se je dogodila v jami v Igreevem silna nesreča. Žr-tev je bil sedemnajstletni rudar Anton Kočnik, član črnskega Orla, najboljši telovadec. Kakor običajno —- četudi Nedovoljeno po rudniških predpisih — so se vračali štirje rudarji, med njimi o-
tn najrasnomt •ejfta
domača zdravila
kism priporoča raagr. Kneipp. bum Tedne t nlogt HfiU po brezplačni oarik. MATH. PEZDIR P. O. Bex 772. City HaD IBW TOKK CITY.
'Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pen Ave. PHtsbwgk, Pa.
Suho Grozdje
22 dalof funt. 6C funtov $11.0t
BALKAH IMPOETmO 00
u-u
Hew York. K. Y.
men jeni, v dvigalu izjiune z dela-2 naročilom pošljite $3. i naprej
Dr. Koler Se naj otarejflt sd ravnik.
Ha« ▼ Plttaberafau. ki Ima. 2S-letao prakso ▼ adravlio nlu vaeb BOiktt boles nI.
ZeetroplienJe kr rt sdravl s Sla. aorltem SS«. ki aa Je tsuoael Or. trot Erllch. Ce Imate moaolje all naaour-«ke »o telesu r ar hi.	las.
bolečine v kosteh, pridite la Mleta vam bom kri. Ko lakajtc ker te bo lesea ee nalese.
Vae molke aoleeenl atraelw ao o-kraJSanl metodi. Kakor hitro opašite da vam prenehajo sdravje. oe Čakal te. temvefi pridite la Jas ram aa bom sonet povrnil.
HydroocJe all rodno kilo usdiartm v M. imJ In sicer bres operacijo.
Botesnl mabarja. ki ponrofr-b ho Ieine r krita la hrbta ta pri puMa&Jtt rods.
Revmatlsem. trsaaja. tekllne. srbečico. Skra.^ la ftne bolezni, ki aiitir ajs sto kerl. oodiavtm t tri potrebno letati.
Uradno are: vsak daa od a are aja-traj do t. sroCer: r petkih od a »h-traj do S. Dopoldne: ob aodoUah os sjntraj do 1.
Niles. Ohio:
Frank KogorHek. Yonngstown. Ohio:
- Anton Klkeli.	»
Oregon City, Oregon:
M. Justin. Alleghany. Pa.:
M. Kis rich. Ambridge. Pa.:
Frank JakJIe. Besscaier, Pa.:
IxaJs Hribar. Bronghton. Pa.:	'
Anton lparee. Sardine. Pa.:
Jofcn DemAar. Conemaugb. Pa.:
lven Psjk ln \id Bovaniok. Claridce. Pa.:
Anton Jeilaa ln Anton Koao-glor. Ilnnlo, Pa.:
Anton Osbabea. Export. Pa.:
I "uls Snoenčld. Forest City, I\>:
Mat. Kamin. Farrell. Pa.:
-terry Okorn.	| » .
Imperial, Pa.:	i
Valentine PeterneL Greensburg, r\:
Frank Norsk. Irwin, Pa.:
Kike PsvSek. •lobnston*n. Pa.:
Frank tlabreiija ln John Polanc. Luzerne. Pa.:
Anton OsolnllL Manor, Pa.:
Frank DezjAar. Moon Run. Pa.:
Frank Maček tn Frank Poumll Sek.
Pittsburgh. Pa.:
U. Jakobirh. Z. Jakshe, Um» ^la-rich ln l. Magister.
Ralph ton. Pa.:
Martin KorcecbeCs. Reading, Pa.:
J. Pezdlre.	'
Steelten, Pa.:	• T
Anton Hrca. Turtle Creek, Ps.:
Frank SchlCrer. West Newton, Pa.: Jnsenb Joreau White Valley, Pa.: Jurij Previa. Wlllock, Pa.:	-i
J. Peternell. Black Diamond, Wash.
ii. J. Porenta. Coketon, W. Va.:	1 *
Frank Koelaa. Thomas, W. Va.:
A. Korencbsn. Mllwakuee. Wis :
Adolf Mantel ln Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.:
John Stampfel In H. Bretlln. West Alii*. Wis.:
Frank 8kok. Rock Springs, Wyo.:
t^onls Tsirher In A. Jostla
ROJAKI, NASOCAJTE SE NA '4 GLA8 NARODA ". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE,
nPtAVAV
Potrebuje se 100 premogarjev!
Največje majne v Upshur County.
Največje plače v državi West Virginia.
Naši možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec.
Zgradili smo nove hiše in jih nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev.
Če ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj.
Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo.
Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujezemci. C. T. GRIMM, Gen. Supt., Buckhannon River' -Coal Company, Adrian, W. Va.
COLUMBIA
OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VSEH JEZI-
GRAMOFONE
VICTOR NAVINŠEK, 331 Greeve St., CONEMAUGH, P k
30 dnevna ponudba
za ene. ki žele 14-karatne slate ure. Imam jih od $3*. naprej. Veri-žice od $13. naprej. Ker team ogromno salogo Se Is prejtajlli tasor, pisilojsm tako počeni. Vsak se lahko sam prepriča, ko btago dobi Piiite. kal iellte in jas sam poslicm C. O. D. Tako zaasorete blago videti ob tasu sprejema. Prodajam srebrne in pozlačene ure po pri. oiernih cenah. Pozlačene verižice Jednotini in drugi priveski od $2.
«weJ-	M. POGORELO
W. Madison Street	Room 605	Chicago, 11
PF BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.