Kratkočasno berilo.
Kako slovenski otroci po nemški „rihtarja"
bijejo.
(Ne izmišljeno, ampak resnično.)
Bili so časi — (in žali, da tudi sedaj nismo dalječ od njih), ko se je nemščina rila in silila calo med nedolžne šalive igre slovenskih otrok. Tudi „rihtarja" so jih učili igrati v nemščini. Znano je, da pri ti igri sede eden na stol kot sodnik, drugi pripogne život in mu nasloni glavo tako na kolena, da mu sodnik za-tisne z rokama oči, ostali igralci pa se vstopijo v polkrog in mu pritiskajo na »sedežni organ" včasih prav občutne vdarce, potem pa se urno zaobernejo, kažejo herbte sodniku in tožniku, da bi ser kedo z smehom ne izdal. Med sodnikom in vdarjenim otrokom kot tožnikom prične se pa na-to dvogovor, ki sledi v pravilni nemščini, pa tudi tako, kakor so se otroci teh besed vsaj pri nas) izgovarjati navadili:
Tožnik:                              Tožnik:
Herr Richter! ich klag an. = Gospod rihtar! kladont.
Sodnik:                              Sodnik:
AVer hatfs gethan?             = Mesketont.
Tožnik:                               Tožnik:
Der und der:                      = Ter'n ter'n:
------      4      ------
5     ------
Sodnik:                               Sodnik:
Bring ihn bei der Nase her. = Za nos ga pripelf !
*                   *
Vsa čast poštenim Nemcem. Oni ne vsiljujejo nikomur njihovega lepega govora. Nemconam; t. j. nem-čurjem pa se godi prav, ako jim naši ljudje tako kvarijo nemščino, kakor je razvidno iz predstoječe smešnice.
_________                      -č-.