SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 9
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 18 de maržo -18. marca 2004
INKVIZITORJI MED NAMI
DRAGO K. OCVIRK
Mislil sem že, da je demokracija najbolj ugodno ozračje za pisanje zgodovine. Razlog je dokaj razviden: zgodovinarji so prosti pri svojem delu in niso pod pritiskom oblasti, kot so v totalitarizmu. Seveda so tu simpatije do te ali one politične smeri, tudi verska pripadnost zna obarvati pisanje zgodovine. Toda danes so zgodovinarji tako samozavestni, da svoje preference tudi razgrnejo in je bralec tako dovolj obveščen, da si lahko izoblikuje kritično mnenje. Vendar sem te dni moral nekoliko relativizirati prepričanje o demokraciji kot raju za zgodovinopisje.
Rompompom, ki je nastal ob izidu neke knjige o inkviziciji, me je spomnil, da je denar zamenjal ukaz in cenzuro totalitarne oblasti tudi pri pisanju zgodovine in da je to še bolj neizprosni gospodar, a neskončno privlačen, saj se mu ljudje podrejajo prostovoljno. Svoj čas so v komunističnih deželah kakšni partijski aparatčiki, pri nas denimo Boris Ziherl, določali, kako je treba pisati zgodovino, danes to narekuje dobiček. Pravilo je preprosto: resnične ali legendarne teme iz preteklosti predstavi tako, da iztržiš, kolikor se le da. Kar je na primer rumeni tisk v primerjavi z resnim, to je pisanje ’’zgodovine za prodajo” v primerjavi z znanstvenim zgodovinopisjem. Neki urednik rumenega časnika pri nas meni, da ne bo nikoli dovolj podcenjeval svojih bralcev, enako mislijo pisci ’’zgodovine za prodajo”. Kar je povezano z vero, posebno s katoliško cerkvijo, ki šteje več kot milijardo članov, se bo gotovo prodajalo. Katoličani bodo hoteli vedeti, kaj se o njihovi preteklosti govori, njihovim nasprotnikom pa tako vedno manjka argumentov, s katerimi bi jih razburjali ali smešili, in bodo tudi radi segli po kvaziz-nanstveni literaturi. In če se razvije še polemika, je še propaganda zastonj in še nekaj kupcev več.
Toda tu nimam namena polemizirati z vsebino, ki je šokantno lahkotna v primerjavi z resnimi avtorji. Priznana raziskovalka srednjega veka Regine Pernoud postreže v svojem delu "Nehajmo že s tem srednjim vekom” s tehtnim prikazom inkvizicije, poudari njeno nesprejemljivost, pokaže pa tudi neki njen pozitivni vidik v konkretnem življenju. Uvedla je namreč postopek preiskave in postopek obtožbe. V času, ko se ljudstvo ni šalilo s krivoverci, je uveljavila redno sodstvo in tako obvarovala obtožence pred ljudskim besom. Jacques Le Goff odgovori pritrdilno na vprašanje v svojem delu: ”Ali je Evropa rojena v srednjem veku?” Zanj je srednji vek obdobje ustvarjalnosti, inovacij in izjemnega napredka. Brez tega začetnega in pogonskega obdobja bi današnje Evrope ne bilo in zasluge za to gredo Cerkvi, ki je bila vodilna duhovna in družbena sila srednjega veka. Iz tega je mogoče sklepati, da vpliv inkvizicije le ni bil tolikšen, da bi vse živelo v stalnem strahu in samo trepetalo pred njo. Ne nazadnje, ne pozabimo, takrat še ni bilo ne železnic ne avtocest, ne telefonov ne prisluškovalnih naprav, ne tiska, ne televizije ...
Te dni smo lahko brali tudi, da sta se Stalin in Hitler učila od inkvizicije. Če bi se res, ne bi spravila na desetine milijonov drugi svet. španska inkvizicija, ki je £>d Palerma do Lime, je namreč smrt tri ljudi na leto. Potem ne rešfajgči] Iče pravi nobelovec Solženicin v
A'/
REFERENDUM
Otočju Gulag, da je inkvizicija otroška igra v primerjavi s Stalinovimi zločini. ”Kot ni trenutka brez kakega rojstva ali smrti, tako tudi ni bilo trenutka brez kakšne aretacije. Včasih je bila pred vrati, včasih bolj daleč. Kakšen se je varal z upanjem, da ga nič več ne ogroža, kakšen drug je postal rabelj in nevarnost se je zmanjšala. Toda sleherni odrasel državljan te dežele od kolhoznika do člana politbiroja je vedel: ena neprevidna beseda ali gib in že je bil nepovratno vržen v prepad. Na Otočju je vsak zapornik čutil pod svojimi nogami smrtno brezno splošno koristnega dela; enako je vsak prebivalec dežele čutil pod svojimi nogami smrtno brezno Otočja. Na videz je dežela veliko večja kot Otočje, dejansko pa jo to drži obešeno z njenimi prebivalci vred nad svojim zevajočim žrelom.” Nič podobnega ne pravijo zgodovinarji o družbenem ozračju v srednjem veku.
Toda ni še dolgo, kar je takšno ozračje strahu, nemoči in brezpravnosti vladalo pri nas. še danes so ljudje ustrahovani, ne upajo izpovedati, kaj vse so doživeli, videli ali morali storiti. Med nami živijo pravi resnični inkvizitorji, udbaši oziroma oznov-ci, ki so mučili nedolžne državljane in jih pošiljali v smrt, na Goli otok ali v zapore. Res so bili ti inkvizitorji podaljšana roka tistih, ki so sedeli v centralnem komiteju, in so izpolnjevali njihove zločinske ukaze. Res pa je tudi, da se je večina iz naslade izživljala nad svojimi žrtvami in jih mučila telesno in duševno, škof Lenič je pripovedoval, kako je neki še živeči visok oznovec zahteval od nadškofa Vovka, da se sleče in spusti na vse štiri. Ko je nadškof izpolnil ukaz, je oznovec, ki se danes ne spomni ničesar več, zajahal nadškofa in se šel hi-ja-ho po pisarni. Enemu takšnih inkvizitorjev je mučeniški škof rekel: ”To, kar delate z menoj, je moja smrt. Enostavno me sem ne bo več, ker ne bom mogel priti. Če me hočete uničiti, pa me uničite. (...) Za božjo voljo, kam pa pridemo, ali bomo svobodni državljani ali ne, ali je svoboda vesti. To je edino, kar ima človek, tega mi ne morete vzeti, tega mi še Bog ne more vzeti.”
V čudni deželi živimo in nekaj mora biti hudo narobe z nami. Kako bi sicer posvečali tolikšno pozornost fikciji o inkviziciji pred davnimi stoletji ali pa jo še kar naprej vidimo v Cerkvi, zatiskamo pa si oči pred veliko hujšimi stvarmi, ki so se dogajale za časa našega otroštva in mladosti? Obsojamo Torquemado v Španiji in jočemo nad njegovimi žrtvami, toda množici Torquemad med nami dajemo visoke pokojnine in jih častimo kot junake, njihove žrtve pa sramotimo, ko mrtvim ne privoščimo groba, živim pa ne priznamo, da so trpeli po nedolžnem.
Dnevnik, petek, 12.3.2004
Kmalu bomo spet izvršili svojo državljansko dožnost in se udeležili referenduma, ki ga je državni zbor razpisal o zadevi "izbrisanih".
Kdo so "izbrisani"?
Gre za ljudi, ki niso hoteli urediti svojega statusa po letu 1992, ko je Slovenija postala samostojna, tako da niso bili ne državljani ne tujci. Večina je ta status uredila in so postali državljani, nekateri pa — predvsem Srbi, vojaki in drugi, ki so bili pristaši Jugoslavije — so oprezno taktizirali. Te je slovenska vlada izbrisala iz evidence stalnega bivališča. S tem niso bili vrženi iz države, so pa izgubili možnost takojšnjega slovenskega državljanstva. Mnogi so se izselili domov.
Sedaj pa, ko je Slovenija pred vstopom v Evropsko zvezo, za Srbijo in druge države pa tega izgleda ni in ga ne bo še dolgo, ti "izbrisani" skušajo doseči vrnitev prejšnjih pravic. Na ustavnem sodišču so dosegli, da jim je potrdilo njih prejšnje stanje, da je bil izbris neustaven. Takoj so začeli z organiziranjem in zahtevami, nekateri pa hočejo še povrnitev milijonske škode, ki naj bi jo s tem utrpeli.
Vlada in leve stranke so takoj podprle
zahtevo po povrnitvi statusa, kar je seveda poskus pridobitve novih volilnih glasov.
Opozicijski Stanki Nsi in SDS pa zavračata tako rešitev, saj so imeli dovolj časa za ureditev svojih zadev, a jih niso. Veliko število njih rojakov je to uredilo že zdavnaj. Zato sta opozicijski stranki predlagali referendum, ki naj bi uredil zadevo, a ga vlada je odlagala in zavlačevala. Končno je bila prisiljena popustiti.
Med temi 18.000 izbrisanci je vrsta 'vojakov, ki so se tedaj borili proti slovenski vojski, in so še pozneje izražali nezadovoljstvo s Slovenjijo.
Zakaj bi nagrajevali tiste, ki se niso izjavili za Slovenijo, sedaj pa želijo od nje koristi in denar?
Gre torej za zakon, ki bi ugodil njih želji in zahtevam, predvsem po mastnih odškodninah, slovenskem državljanstvu in sledečem evropskem potnem listu. To pomeni, če glasujete v referendomu ZA.
Če pa to odklanjate in ste mnenja, da povrnitev statusa in odškodnine ni na mestu, kakor predlagata pomladni stranki Nova Slovenija in Slovenska demokratsla stranka, glasujte PROTI.
Predlog katoliške Cerkye glede verouka
Na Tiskovni urad Slovenske škofovske konference prihajajo vse pogosteje vprašanja glede stališča Cerkve glede verouka kot obveznega izbirnega predmeta v šolskem sistemu. Zaradi večje jasnosti ponovno podajamo že znana stališča glede tega vprašanja, sprejeta ob sklepu Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem.
Predlog katoliške Cerkve glede verouka kot obveznega izbirnega predmeta v šolskem sistemu Katoliška Cerkev predlaga, da bi v sedanjih okoliščinah, v katerih odnosi med državo in Cerkvijo še niso urejeni, župnijski verouk, to je kate-heza, nadomestil enega izmed obveznih izbirnih predmetov v šolskem sistemu (Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, Ljubljana 2002, čl. 391) in se tako priznal kot alternativni predmet obveznemu izbirnemu predmetu Verstva in etika. Predlog velja za zadnja tri leta devetletne
Triminutni molk za madridske žrtve
Triminutnemu molku v poklon žrtvam četrtkovih terorističnih napadov v Madridu se bodo pridružili tudi slovenski državni organi. Na zunanjem ministrstvu se bodo med drugim spomnili žrtev napada, zunanji minister Dimitrij Rupel pa se bo triminutnemu molku pridružil v prostorih španskega veleposlaništva v Ljubljani, kjer se bo tudi vpisal v žalno knjigo.
Na poziv irskega predsedstva EZ se bo vrsta držav članic unije, tako sedanjih kot prihodnjih, s triminutnim molkom spomnila vseh žrtev terorističnih napadov.
osnovne šole, potekal pa naj bi tako kot do sedaj izven šole.
Predlog katoliške Cerkve ob upoštevanju volje staršev glede verske in moralne vzgoje otrok v šolskem sistemu temelji na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Konvencija poudarja pravico staršev, da se otroci vzgajajo v skladu z njihovim prepričanjem in da mora država zagotoviti možnost takega izobraževanja (Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Protokol, 2. čl., Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, str. 7, 13. VI 1994, str. 231. Prim. še: Sklepni dokument, čl. 389).
Nosilec župnijskega verouka kot obveznega izbirnega predmeta bi bila Cerkev. Poučevali bi ga diplomanti Teološke fakultete. Glede na to, da gre za kate-hezo oziroma župnijski verouk, ki je že utečen, je učni načrt zanj že narejen, prav tako so pripravljeni učbeniki.
V primeru, da bi se v Sloveniji dogovorili za rešitev, ki bi v javnih šolah omogočila izbiro med nekonfesionalnim in konfesionalnim verskim poukom, bi sedanji program
kateheze oziroma župnijskega verouka morali ustrezno spremeniti in prilagoditi načelom šolske pedagogike. O vsebini bi odločala katoliška Cerkev ali druga verska skupnost. Program bi moral potrditi strokovni svet, poučevali pa bi ga diplomirani teologi; laiki in ne duhovniki.
Kar zadeva plačilo učiteljev omenjenih vsebin, bi načelno veljalo enako pravilo kot za vse ostale obvezne izbirne predmete v šolskem sistemu oz. po dogovoru med Cerkvijo in državo.
Slovenija je glede poučevanja verskih vsebin v šoli v evropskem merilu velika izjema. Srednjeevropske dežele imajo konfesionalni verski pouk v večini primerov v vseh javnih vzgojno izobraževalnih ustanovah od vrtca do univerze. Tudi tam poteka kateheza oziroma župnijski verouk in priprava na zakramente po župnijah, namenjena pa je predvsem verujočim in tistim, ki se želijo v veri poučiti in jo poglobiti (Prim. Sklepni dokument, čl. 388)
V Ljubljani, 1. marca 2004; dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik SŠK
		
VTISI IZ SLOVENIJE		2 ŽENA IN NJEN SVET			4
SNOJ IN DRNOVŠEK		2 NAŠA SKUPNOST ŽIVI			4
SAN JUSTO			3 POKLON V BAZOVICI 			4
MMHMMMMRRMMIMttNMnnNMNMMMMiSIMHMnMHNmMUMtaMBMMNMNMMMMnM
VTISI	IZ SLOVENIJE
ZIMSKI OBČUTKI ali: POMLAD ŽE PRIŠLA BO...
Marec je že tu, a smo že sredi februarja čutili, kot da je zima že mimo. Tudi malo višje temperature in sonce so pripomogli, da je ob poti bilo videti že precej rumenih trobentic. Pomlad je že tu, smo si mislili, ko so pričele odganjati narcise in tulipani.
Saj zima ni bila prehuda. Le malo snega je padlo: ravno nekaj za božič; Silvestrovo je bilo le mokro. Vsaj za smučarje je bilo poskrbljeno: v kolikor ni bil sneg naraven, so ga pa s topovi nametali. Pa je februar pretekel že polovico svojih dni in začelo je kar dobro padati. In prišli smo do idile...
Vsi poznamo slike, ki prikazujejo zimsko idilo: zasneženo drevje, bele strehe, travniki in njive z debelo snežno odejo. Nekateri ste jo tudi doživeli — mislim na tiste, ki ste že dolgo let nazaj preživeli več zim, ko ni bilo centralne kurjave, toplarne v Ljubljani. Takrat ste se greli pri krušni peči,
Jerebovi odhajajo
na zapečku ali pri pečeh, v katerih ste kurili premog. Danes je spomin res idiličen, v resnici pa je moralo biti kar hudo mrzlo, saj je bilo treba tiste bele odeje prečkati, gaziti ali si pot celo narediti: kidati sneg.
Tudi ni bilo današnjih sintetičnih tkanin, ki ne prepuščajo vode, ki grejejo, kot bi bili debeli kožuhi. Ali obuval! In ni bilo tolikih prevoznih sredstev, kot jih je danes.
Preživeti zasneženo zimo kot obiskovalec, turist, ostane v spominu kot nekaj edinstvenega, idiličnega — v kolikor je sneg bil povod za sankanje ali smučanje in ne zapreka za izlete v kraje, ki jih je sneg čez zimo „zaklenil".
Za novopečene prebivalce Slovenije, kot s(m)o to lahko nekdanji pristaniščarji-portenjos, so občutki mešani.
Prva zima je za Buenosaireščana nekaj izredno lepega, idiličnega, - še posebej, če to lepoto lahko občuduje vsak dan skozi okno. Izredno lep je pogled iz stare Ljubljane: mimo zasneženih golih dreves, mimo stolpov in kupole stolnice sv. Nikolaja - na hrib in Grad na njem.
Res, zima je lahko idilična, je pa tudi razburljiva.
Kepanje, sneženi možje, to je lepo. Lep občutek je tudi kidanje snega, da si utreš gaz do ceste, do garaže ali drvarnice. Vse to je tudi še
Zimska idila
lahko del idile.
Razburljivo pa postane, ko se zjutraj zbudiš, pa ne moreš na delo, v šolo, dokler si z lopato ne narediš poti. še bolj razburljivo, če si do zadnje minutke, do zadnje sekunde poležaval v topli postelji in se šele takrat zavedel, da imaš petnajst centimetrov snega na dvorišču! Takrat ni več nobene idile, nobene sladke besede! Samo trd izraz na obrazu (zaradi mraza, naletavanja snežink in — slabe volje...), pa lopata v roke, in potem čim hitreje na cesto.
A pazi: lahko je še bolj razburljivo, če je na cesti poledica in se avto drsa (to pa res: elegantno kot Maximi-liano Guerra ali Julio Bocca) po njej, ker so gumijasti plašči blizu meje 4 mm. Previdno in spet s trdim obrazom trdo držiš volan in skušaš obrzdati živce, ker boš prišel morda pozno na delovno mesto.
Saj se umiriš in se vse lepo uredi — dokler se ne vrneš domov in ti misli begajo sem in tja ter iščejo rešitve, kako bi se izognil temu poplesavanju na cestah. In edina rešitev je — kupiti nove „cubierte"...
To je šele razburljivo, kaj?!
GB
Dekan Slavko Snoj - redni član EAZU
Poettering si želi uspeha slovenske opozicije
Vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke in evropskih demokratov (EPP-ED) v Evropskem parlamentu Hans-Gert Poettering je na novinarski konferenci v Ljubljani v okviru turneje po Sloveniji izrazil upanje, da bodo sestrske stranke EPP-ED v Sloveniji - gre za Novo Slovenijo (NSi), Slovensko demokratsko stranko (SDS) in Slovensko ljudsko stranko (SLS) - na naslednjih volitvah zmagale in se zavihtele v vlado.
Predsedniki in najvišji predstavniki omenjenih slovenskih strank so sicer poudarjali, da se mora Slovenija za svoje uspešno približevanje Evropski uniji v marsičem zahvaliti prav vplivnim politikom iz vrst EPP-ED.
Predsednik SDS Janez Janša je tako poudaril, da so se prav politiki iz EPP-ED izkazali za dovolj daljnovidne, ko so podprli osamosvojitvena prizadevanja Slovenije in njeno vključevanje v EU.
Tudi predsednika NSi in SLS Andrej Bajuk in Janez Podobnik sta se Poetteringu zahvalila za ključno vlogo, ki jo je EPP-ED odigrala v procesu približevanja Slovenije povezavi.
Predsednik sveta NSi Alojz Peterle je menil, da v EPP-ED ni važno, ali določen poslanec prihaja iz večje ali manjše države, saj dialog v omenjeni stranki temelji na enakopravnosti in iskanju soglasja. Ob tem se je Peterle izrekel proti Evropi dveh hitrosti in napovedal prepričljivo zmago NSi, SLS in SDS na evropskih volitvah, ki bodo v Sloveniji potekale 13. junija.
Drnovšku častni naziv
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT _______________________________
nez Pavel II je izrazil so-
Tajništvo Teološke fakultete v Ljubljani je sporočilo, da je Evropska akademija znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, v soboto, 6. marca 2004, na letnem plenumu, imenovala dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. A. Slavka Snoja za svojega rednega člana.
V razredu za svetovne religije je bil tako pridružen dosedanjim slovenskim članom dr. Alojziju Šuštarju, dr. Francu Rodetu, dr. Jožetu Krašovcu in dr. Stanku Ojniku. V Sloveniji je več članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki so hkrati tudi člani Evropske akademije znanosti in umetnosti v različnih razredih; dr. France Bernik je tudi njen senator.
Pokrovitelj (protektor) akademije, madžarski predsednik Ferenc Madl, je za častnega senatorja akademije razglasil ministrskega predsednika nemške zvezne dežele Baden-VViirtemberg Erwina Teufla, med pokrovitelje akademije pa je sprejel tudi predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
Predsednik akademije prof. dr. Felix Unger je nove redne člane razglasil ob navzočnosti dekanov, senatorjev, podpornikov in številnih članov ter gostov.
Evropsko akademijo znanosti in umetnosti so leta 1990 ustanovili prof. dr. Felix Unger, kardinal dr. Franz Konig in prof. dr. Nikolaus Lobkovvicz.
Združuje akademike in-
terdisciplinarnih znanosti, mednarodnih pripadnosti in vizionarje evropskega sobivanja in razvoja na raznih ravneh. S svojimi projekti in s 1.300 člani deluje na različnih področjih humanistike in kulture, ki so razvrščena v sedem razredov: medicina, umetnost, naravoslovne znanosti, socialne vede, pravo in ekonomija, tehnika in okoljske vede ter svetovne religije.
Snojevo znanstvenoraziskovalno, pedagoško in vodstveno delo je ocenila tričlanska komisija akademikov v mednarodni sestavi. Kakovost njegovega dela na področju oznanjevalne teologije in pedagogike religije oz. katehetike je bila predvsem v teoretični in praktični zasnovi ter izvedbi katehetskega načrta za devetletno šolsko obdobje na Slovenskem ovrednotena kot ustrezna za tako priznanje. To je hkrati prepoznavno znamenje, da je raziskovanje religijske pedagogike in didaktike v evropskem prostoru cenjeno in visoko vrednoteno tudi v akademskih krogih.
Za svoje delovanje navznoter in navzven ima evropska akademija zelo široko zasnovano utemeljitev v t. i. Listini strpnosti (tolerance) s podnaslovom Krepost sožitja. Med njenimi sestavljavci je podpisan tudi akademik dr. France Bernik. V kratkem uvodu je poudarjeno, da je vir človekovih pravic dostojanstvo vsake osebe, varovanje družine pa prednostna naloga.
Na 'slavnostni seji Evropske akademije znanosti in umetnosti (Europaeische Akademie der VVissenschaf-ten und Kuenste) na Inštitutu „Kardinal Koenig" v Salzburgu so slovenskemu predsedniku Janezu Drnovšku podelili častni naziv senator. Listino je v predsednikovem imenu prevzel njegov svetovalec za mednarodno politiko Iztok Simoniti. V članstvo akademije so bili sprejeti še predstavniki Hrvaške, Madžarske, Poljske, Španije, Portugalske, Francije, Dans-
ke in drugih držav.
Predsednik Drnovšek pa je v svojem zahvalnem pismu Evropski akademiji znanosti in umetnosti poudaril, da bo maja letos v Evropsko unijo vstopilo deset novih držav in z njimi 75 milijonov prebivalcev, od tega več kot 55 milijonov Slovanov, ki zaradi razdeljenosti celine niso sodelovali pri izgradnji unije in njenih institucij. Izrazil je prepričanje, da bodo nove članice in njihove kulture prispevale k skupnim evropskim vrednotam in kakovos-
Končno, tako rekoč v zadnjem hipu, smo plačali 3.072 milijonov dolarjev in ohranili položaj rednega plačnika vsaj pred Mednarodnim denarnim skladom (FMI). S tem smo dosegli oddih za tri mesece. Junija in nato septembra se bo drama nadaljevala.
Kdo je zmagal? Lahko bi rekli da oba. FMI, ker je Argentina plačala in tudi sprejela pogajanja o plačevanju privatnim upnikom, točka, ki je ni bilo med prvotnimi pogoji. Argentina je tudi uspela, ker je vodstvo FMI predhodno dalo vedeti, da bo potrdilo delovanje vlade; država tudi ni sprejela zahteve, da je potrebno 80% soglasja med privatnimi upniki, da je potrjen sprejem načina poravnave dolga. Mnogo se je prej in potem pisalo o okoliščinah pogajanja in posledicah ene ali druge odločitve. Nekaj nam mora biti jasno: do sporazuma je prišlo, ker je znova vlada v Washingtonu pritisnila na direktorij Fonda in založila odločilno besedo v prid Argentine. Seveda bo pred dokončno potrditvijo doseženih ciljev treba plačati še nekaj denarja: 290 milijonov 22. marca in 60 milijonov 26. marca. Tako bo skupna plačnina Argentine znašala 3.422 milijonov dolarjev. Šele zatem nam bo FMI vrnil denar (v svojstvu novega posojila) v višini 3.080 milijonov. Torej bo konkretno Fondu ostala razlika 342 milijonov.
Privatni upniki. Eden izmed pogojev, na katerega tudi ni pristala država, je bil, da se pogajanja za plačilo privatnega dolga vodi izključno z »Globalnim komitejem". Argentina se dobro zaveda, da bi ji taka „enotna fronta" škodila. „Deli in vladal" velja tudi v tem primeru. Prav zato je te dni zunanji minister, med obiskom v Italiji, navezal stike z italijanskimi oblastmi v zadevi upnikov in jih tako postavil na posebno mesto. V Italiji je kar 450.000 privatnikov, ki imajo v posesti večje ali manjše število argentinskih bonov. V vladi je bilo zadnje dni opaziti močno vrvenje in pripravljanje položajev za začetek pogovorov z upniki, a konkretnega dejansko ni bilo še nič. Celo ni bilo zaslediti dekreta, s katerim bi vlada morala uradno potrditi imenovanje komiteja bank, ki naj nadzirajo in vodijo refinanciranje privatnega dolga. Ponovno torej mnogo obljub, a položaj se v ničemer ni spremenil.
S papežem. Omenili smo obisk zunanjega ministra v Italiji. Rafael Bielsa je pohitel tudi v Vatikan in bil sprejet v avdienci. Papež Ja-
ti življenja njenih prebivalcev. Samo ustvarjalnost novih članic je lahko nova dodana vrednost novih članic.
cutje in solidarnost z Argentino v zadevi zunanjega dolga. Rotil pa je, naj vlada še naprej zavzema stališče proti splavu in se negativno, izrazi tudi v primeru ena-kospolnih zakonskih združenj. Srečanje je bilo pozitivno in tudi potrebno, potem ko je kandidatka za članico vrhovnega sodišča, dr. Argibay javno izjavila .svojo podporo despenaliza-ciji splava. Razmerje med vlado in Cerkvijo je tedaj zašlo v nemirne vode.
Privatizirana podjetja. Drugo pogajanje, ki naj bi se skoraj že začelo, je med vlado in privatiziranimi podjetji javnih storitev. Sem spadajo družbe, ki upravljajo telefon, luč, vodo, plin, ceste, itd. Podatki objavljeni te dni nam kažejo, da so skupaj v letu 2003 imeli kakih 1.000 milijonov dobička. To ne soglaša z njihovimi trditvami, kako da jim gre slabo, in seveda ne z zahtevami po močnih povišanjih tarif. Od vseh podjetij je le električna Edesur beležila izgubo. Gotovo bo do zvišanja tarif prišlo, ker ta je tudi ena zahteva FMI. A gotovo ne bodo v taki meri, kot so želela in pričakovala ta podjetja.
Brezposelnost. Ena razveseljivih novic zadnjega tedna je gotovo bila objava Statistik brezposelnosti. Ta je padla za dve točki in se sedaj suče okoli 14,5% delovne sile. Objavljene Statistike se nanašajo na zadnji trimester leta 2003 v primerjavi z istim obdobjem leta 2002. Vendar je sedanja kljub vsemu še izredno visoka številka. Nobena resna država ne more prenesti brezposelnosti, ki bi dosegla dvomestno število. Obenem so nam iz narodnega inštituta za Statistike in popisovanje (INDEC) povedali, da je v letih '90 država nazadovala kar za 1,5 milijona delovnih mest.
Razburkani San Luis. Provinca Santiago del Estero se je nekoliko umirila, čeprav se položaj ni nič spremenil. Dejstvo je, da se zvezna vlada iz političnih razlogov ne bo vtaknila v njihove notranje zadeve, dokler ne bo pošteno gorelo. Je pa prišel na površje problem druge »graščinske" province. Goreti je začelo v San Luisu, kjer položaj že dolga leta ni urejen. Oblast trdo drži v rokah Alberto Rodrugufez Saa, brat nekdanjega začasnega predsednika. Vedno hujša je njegova polemika s katoliško Cerkvijo, kateri je tudi odvzela nekatere šole in zavetišča. Prepovedal je celo vstop v eno teh ustanov papeškemu nunciju na zadnjem obisku v San Luisu. Zato se vršijo javni protesti in na ulicah se zbirajo deset tisoči manifes-tantov. Tudi v tem primeru zvezna vlada le gleda, čeprav jo krajevni guverner obtožuje, da ona hujska in podpihuje proteste.
SLOVENCI V ARGENTINI
Silvestrov večer
NAŠ DOM SAN JUSTO
Božično veselje
Slovesna sveta maša v sanjuški stolnici je zaznamovala začetek božičnega praznovanja rojakov našega okraja. Daroval jo je naš dušni pastir Tone Bidovec. Med mašo je občuteno in veselo prepeval Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom Andrejke Selan-Vombergar.
Nato smo se hitro pomaknili v dvorano Našega doma, kjer smo se združili kot vsako leto v eno samo veliko družino v božjem veselju in miru, ki prinaša ta praznik v duše. Po lepem uvodnem pozdravu in besedah napovedovalke Erike Poglajen so nam voščili blagoslovljene in upanja polne praznike predsednica Našega doma Mici Malavasšič-Cassullo, predsednica krajevne dekliške organizacije Marjana Kržišnik, naš župnik Tone Bidovec, predsednica krajevne Zveze žena in mater Nežka Lovšin-Kržišnik, predsednik odbora staršev Balantičeve šole Tone Malovrh, ter predsednik slovenskih upokojencev v Buenos Airesu Stane Mustar.
Vsako leto pripravimo jaslice v posebnem slogu, letos so bile slovenske jaslice v zasneženi pokrajini. Tudi vsako leto izberemo za Jezuščka najmlajšega dojenčka-fantka in njune starše za Marijo in Jožefa. Letos sta bila na odru Veronika ter Lojze Erjavec z malim Bojanom.
Ob božičnih melodijah Mešanega pevskega zbora San Justo se je počasi odprl zastor in svetle jasli — skrivnostna slika scenografa Toneta Oblaka — so tudi naša srca pripeljala do ponižnega Novorojenega. Pastirji so počastili božje Dete in se mu poklonili, vsi pa smo jih spremljali z odprtim srcem in spoštovanjem.
Po akademiji smo se se v prijateljskem duhu udeležili vsakoletnega božičnega zajtrka, ki ga je blagoslovil naš dušni pastir.
„Nocoj nebesa na zemlji so, pri nas,
odslej nam luč rešenja gorela bo vsak čas!"
E.P.
Kot že vrsto let smo se na Silvestrov večer 2003 zbrali člani in prijatelji Našega doma, da bi tako v družinskem in prijateljskem krogu poslovili preteklo leto in vstopili v Novo leto 2004.
Za nami so ostali spomini na leto, ki se je izteklo in v katerem smo marsikaj doživeli. Leto, od katerega smo se poslovili, je bilo posuto z mnogimi lepimi trenutki, s skupnimi srečanji, obletnicami in slavji, a upanje v Novo leto je napolnjeno s hrepenenjem in pričakovanjem, da bi se ta lepa doživetja pomnožila.
Pred nas sta stopila napovedovalca Marjana Kržišnik ter Vanči štrubelj in nas prisrčno pozdravila ter povezovala večerni program.
Predsednica našega okraja Mici Malavašič Cassullo je v spremstvu tajnika dr. Matjaža Ravnika pokadila in blagoslovila vse domovske prostore. Kajenje ima pomen blagoslova; kadijo se prostori, da bi bili zavetje vsem, ki radi zahajajo v dom, naj bi bili vsi člani in prijatelji blagoslovljeni z zdravjem, veseljem, družinsko radostjo in osebnim zadovoljstvom. Pred večerjo smo se v molitvi Bogu zahvalili za vse, kar nam je prineslo iztekajoče se leto, ter prosili njegovega blagoslova in varstva za vse dni Novega leta.
Lepo pripravljene mize so že bile pred nami, obdalo nas je veselo razpoloženje. Kot vsako leto je tudi tokrat Isabel Bogataj-Tomazevic s pomočnicami skrbno in okusno okrasila okrogle mize v dvorani in glavno mizo, katera je bila bogato obložena z dobrotami, delo pridnih rok naših žena in mater ter nekaterih mož Našega doma. Po sredini dvorane je bila pripravljena dolga miza z mrzlo večerjo, h kateri je vsak stopil in si lahko tudi sam postregel. Na odru nas je znova presenetil s čudovito zimsko idilo naš pridni mojster Tone Oblak s sodelovanjem mož in fantov Našega doma. Pri pripravi luči in zvoka sta se izkazala Marko štrubelj in Pavel Erjavec.
Pred večerjo nas je nagovorila predsednica Našega doma, ki je še posebno pozdravila družino Bernarde in Zdravka Inzka iz Sveč ter Božidarja Finka in gospo. Povabila je na oder gosta Zdravka, ki se je veselo odzval povabilu in nas navdušeno pozdravil.
Ob prijetni glasbi in v veseli družbi se je kar kmalu približala polnoč, veliki trenutek, kjer se preliva staro leto v novega. Trenutek upanja, pričakovanja ter dobrih želja.
Za poslovitev leta smo zbrali zimsko zgodbo, kjer so se kar tri generacije srečale na odru. V zimski pokrajini, kjer je v zasneženi in topli hiši družina proslavljala svoj drugi sveti večer, je slika oživela in se spremenila v otroško radost, kjer so
najmlajši postavili sneženega moža in se veselili ob poskočni melodiji in plesu pod vodstvom Andrejke Zupanc-Magister in Bernarde Juhant. Ker je v naši pokrajini zapadla taka kopica snega, si so morali naši mladi pomagati le s sankami in konji. Navdušeno so zaplesali Avsenikovo polko „Na saneh" v režiji prof. Jureta Urbančiča. Tik pred polnočjo se nam je oglasila melodija, ki nam je oznanila, da zvezde na nebu že žare. Tudi odrasla folklorna skupina se je izkazala z romantičnim valčkom v izvrstni in skrbno pripravljeni režiji profesoric Adrijane Mehle-Kjuder in Lilijane Mehle-Močnik. Za zaključek se je oder napolnil kar s šestdesetimi plesalci in nastopajočimi. Tudi predsednica je vstopila v srenjo, nazdravila in nam zaželela zdravo in blagoslovljeno Novo leto 2004.
Na vrsti je bil eden najlepših trenutkov večera, ko si vsa dvorana vošči in zaželi najlepše želje za prihajajoče leto.
Prijetno smo se zavrteli še pozno v noč in se veselili polni upanja, da bi se v Novem letu še velikokrat tako veselo in prijateljsko srečali.
m-k
Nekaj spominov na našo slovensko povojno tragedijo
Brata domobranca Janez in Jože Rogelj
Torek, 29. maja. Isto: vsi na tovornjake. Sreda 30. maja. Vse je potekalo enako; iste priprave in odhod v neznano. Vsak dan je odšlo 2.500 do 3.000 vojakov in z njimi tudi nekatere družine. In tu štejemo samo Slovence. Koliko več še drugih narodov.
Javili so se prvi ubežniki in povedali, da Angleži vse te ljudi izročajo komunistom. Nihče ni mogel verjeti, da bi ti demokrati in zavezniki mogli tako nečloveško prodati razorožene vojake. Kupčija za Trst, Koroško, Primorsko.
Usoda ubežnikov iz transportov je bila raznolika. Zbežali so med prestopanjem ali med vožnjo. Marsikateri se je pri poizkusu ponesrečil, druge so med begom ubili. Med temi ubežniki je bila tudi poznana in zanesljiva oseba, kateri je bilo treba verjeti. To je bil domobranski zdravnik dr. Janez Janež. Odpeljal se je s transportom v ponedeljek
opoldan. Na železniški postaji v Pliberku so domobrance nalagali na vlak. Gledal je Angleže pa zagledal partizane, še je čas — sedaj ali nikoli. Previdno se je pomaknil za postajo in se zagnal na njivo v rž. Med tem, ko je bil skrit na njivi, se je zaobljubil, da če se reši iz tega pekla, bo odšel v misijone na Kitajsko. Niso ga našli in on se je napotil nazaj. Po dveh dneh hoje po neznanih krajih je prišel v sredo v Celovec. Podal se je v hotel, kjer so bili zbrani politični in vojaški voditelji. Utrujen, lačen in neobrit je pričeval: „Gospodje, verjemite mi. Angleži prodajajo nas, Slovence Titovim rabljem. Prosim vas, rešite, kar se še da rešiti."
V četrtek, 31. maja zjutraj so Angleži še vedno vztrajali z istimi ukazi. Pri izhodu so čakali tovornjaki na domobrance. A veliko jih je manjkalo. Že prejšnji večer se je izvedelo za vso resnico. Poveljniki so sklicali svoje podrejene in jim sporočili, kakšen je položaj. Veliko se jih je skrilo v bližnje gozdove in se razšlo po kmetijah. Mnogo se jih je napotilo čez gore v Italijo. A precej se jih je pripravilo za prevoz. Rekli so: borili smo se za domovino. Bili smo soborci v težkih in nevarnih trenutkih, pa tudi v urah veselja. Če je ta skupna smrt za lepšo prihodnost domovine, pojdimo še zadnjikrat skupno — v smrt.
(Konec prihodnjič)
Mladoletni domobranec Slavko Rogelj
ČtJ
ANGELCA ROGELJ	(2)
JANEZ JENKO
Ponedeljek, 28. maja 1945. Približno iste priprave in ukazi za naš četrti polk gorenjskih domobrancev. Poveljnik je bil major Anton Mehle, štel pa je približno
3.000	mož in fantov. Zraven je bilo nekaj civilistov, med njimi tudi zdravnik dr. Janez Janež. V tem polku so bili tudi naši trije bratje: Janez, ki je pustil ženo s štirimi otroki, še neporočeni Jože in mladoletni Slavko, vsi sinovi naše mame, zavedne Slovenke in katoličanke, kmečke zgarane žene, matere devetih otrok, rojene na lepi Gorenjski.
Med nakladanjem na tovornjake smo se lahko še enkrat približali za zadnji pozdrav. Navdajala sta nas misel in upanje, da se
zopet vidimo v Italiji, kot je bilo obljubljeno. Najmlajši brat Slavko je vrgel nahrbtnik na kamion in mi še enkrat zaklical: „Zbo-gom, Angelca, poglej, to je vsa moja dota".
Pozneje so nekateri ubežniki, žive priče grozote potrdili, da to ni bila vožnja skozi Beljak v Italijo, ampak mimo Celovca v Podrožco na vlak. Prvi vlak je odpeljal zjutraj iz Podrožce na Jesenice; drugi opoldan: Pliberk, Celje, Teharje. Angleži so vse te domobrance predali jugoslovanskim komunističnim varnostnim četam.
Križev pot je imel več smeri in postaj. Vlak je zavozil skozi tunel: Jesenice, Kranj, Škofja Loka grad, škofovi zavodi Šentvid, Kočevje. Med potjo se je vlak večkrat ustavil, da jih je „ljudstvo" sprejelo in pozdravilo z nevljudnimi psovkami, koli, biči ... Komunisti so že v tunelu začeli iskati žrtve: oficirje, znane vaščane, nekdanje prijatelje. Slačili so jih in pokradli vse, kar je komu prišlo prav: ure, denar, nakit, obleko, čevlje. Kultura maščevanja in južnjakov novega reda. Približno enaki sprejemi so se ponavljali na vseh transportih in premikih iz enega kraja v drugega. Manjšalo se je število teh brezpravnih človeških bitij.
Dr. Janez Janež (levo) s sodelavci v Judemburgu
NAŠA	SKUPNOST	ŽIVI Protest	slovenske	manjšine	Nova	koroška	koalicija
Sredi januarja so se udeleženci otroške kolonije zadovoljni vrnili s kordobskih gora. Vodil jih je prof. Karel Groznik s sodelavci.
19. januarja je umrl najstarejši Slovenec v Argentini Evgen Likar. Star je bil 103 let.
V petek, 27. januarja, je Gledališka skupina slovenske vasi z režiserjem Martinom Sušnikom odpotovala v Slovenijo in je v več krajih predvajala igro „Barka brez ribiča". Povsod je žela lepo priznanje.
V poznem argentinskem poletju je delovanje naše skupnosti v polnem zagonu.
V četrtek, 19. februarja je bila seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, pod vodstvom predsednika Lojzeta Rezlja.
V soboto, 21. februarja je bila pustna veselica v Našem domu v San Justo.
V petek, 27. februarja je bil začetek duhovnih vaj za dekleta. Vodil jih je Franci Cukjati.
V petek, 5. marca je bil začetek pevskih vaj Mešanega pevskega zbora San Justo.
V soboto, 6. marca so bili sprejemni izpiti na Srednješolskem tečaju RMB v Slovenski hiši.
Isto soboto, 6. marca je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za duhovniške, redovniške in misijonske poklice.
Za prvi petek so bile po naših krajevnih središčih svete ure.
V postnem času je ob petkih v Slomškovem domu križev pot s sveto mašo.
V nedeljo, 7. marca je bil skupni družinski in prijateljski asado na „Naši domačiji" v San justu.
V četrtek, 11. marca je bil sestanek zveze slovenskih mater in žena. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovšek, ki je iskreno pozdravila tudi novoizvoljeni predsednici krajevnih odsekov Metko Tomazin iz Ramos Mejije in Marjeto Smersu Boltežar iz San Martina, ter namestnico tajnice pri zvezi Martino Lavrič.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
Predsednik italijanske poslanske zbornice Pier Fer-dinando Casini je zaključil obisk v Furlaniji-Julijski krajini (FJK), v okviru katerega je obiskal nekatere simbolne kraje trpljenja iz preteklosti, zatem pa se je udeležil izredne seje deželnega parlamenta FJK v Trstu. Večina komponent slovenske manjšine v Italiji pa se Casinijevega obhoda simbolnih krajev spomina ni udeležila iz protesta, ker program ni predvideval poklona t.i. bazoviškim junakom, štirim primorskim rodoljubom, ki jih je italijanski fašistični režim dal ustreliti leta 1930.
Casini je v okviru obiska, katerega uradni naziv je bil Zgodovina in spomin: od meje trpljenja do sodelovanja v novi Evropi, obiskal grobnico padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni v Sredipolju (Redipuglia) ter spomenik padlim in pogrešanim italijanskim vojakom, ki so med drugo svetovno vojno sodelovali pri napadu na Sovjetsko zvezo, v Cargnaccu v Furlaniji.
Dopoldne pa se je najprej poklonil spominu na slovenske in hrvaške žrtve v fašističnem taborišču Gonars, zatem se je poklonil
spominu na žrtve povojnih pobojev pri fojbi pri Bazovici (t.i. šohtu), nato pa je obiskal tržaško Rižarno. Predsednik italijanske poslanske zbornice pa se ni podal k spomeniku štirim bazoviškim junakom blizu vasi Bazovica pri Trstu.
V popoldanskih urah se je Casini udeležil izredne seje deželnega parlamenta FJK, kjer so spregovorili predsednik deželnega parlament, predsednik deželne vlade Riccardo Illy, predsednik paritetnega odbora za izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino Rado Race in zgodovinar Raoul Pupo. Med drugim sta posebej podala prerez dogajanja v polpretekli zgodovini v FJK oz. poudarila pomen simbola, ki ga imajo za primorske Slovence štirje bazoviški junaki.
Predsednik Zveze združenj je opozoril na pomen zakona o dnevu spomina na eksodus optantov.
Dejstvo, da se Casini ni poklonil spominu na bazoviške junake, je prizadelo slovensko manjšino, katere predstavniki so v preteklih tednih brez uspeha večkrat zahtevali, naj se Casini pokloni tudi slovenskim žrtvam dvajsetletnega fašističnega
Vsi, ki so volili socialdemokratsko stranko na avstrijskem Koroškem (SPOe) ravno zato, ker so želeli s tem preprečiti, da bi položaj koroškega deželnega glavarja znova prevzel Joerg Haider iz svobodnjaške stranke (FPOe), se morajo čutiti prevarane, ko so izvedeli za dogovor o novi veliki koroški koaliciji med vodilni predstavniki SPOe in FPOe, v izjavi za javnost poudarja Narodni svet koroških Slovencev.
Dogovor med FPOe in SPOe, po katerem naj bi se manjšinska vprašanja reševala v konsenzu med vsemi deželnozborskimi strankami, torej tudi z Zelenimi in narodno skupnostjo, NSKS načeloma ocenjuje kot pozitivno, "vendar z dokaj zaskrbljujočo skepso".
Pozitivno je gotovo dejstvo, da je z izvolitvijo Zelenih v deželni zbor tristrankarski pakt postal zgodovina. Prav tako pozitivna je napoved, da naj bi se odprta manjšinska vprašanja reševala v soglasju z narodno skupnostjo. Nasproti temu, tako NSKS, pa še vedno stoji Haiderjeva napoved, da pod njegovim glavarstvom ne bo prišlo do nobenih dodatnih dvojezičnih napisov, kar je za NSKS absolutno nesprejemljivo.
NSKS od nove deželne vladne koalicije pričakuje, da razjasni, kako resno hoče spoštovati razsodbe ustavnega sodišča in kakšen je sploh njen manjšinskopoliti-čni program. Hkrati NSKS poudarja, da je pripravljen konstruktivno sodelovati pri reševanju odprtih vprašanj.
nasilja nad primorskimi Slovenci. Tako se Casinijevega obhoda simbolnih krajev spomina nista udeležili krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospo-darska zveza (SKGZ), poleg njiju pa še Slovenska skupnost (SSk), Stranka italijanskih komunistov (SIK), Stranka komunistične prenove
(SKP) ter župani slovenskih občin s Tržašega Boris Pangerc (Dolina), Mirko Sardoč (Zgonik) in Aleksij Križman (Repentabor). Predstavniki SSk in SSO se niso udeležili niti seje deželnega parlamenta, slovenski predstavniki stranke Levih demokratov (LD) pa so se udeležili tako obhoda spomenikov kot seje deželnega parlamenta.
ŽENA IN NJEN SVET
Družinski utripi (3)
Tudi besede imajo družino, šolski, šolar, šolanje, šolnina, šolstvo, prvošolec, sošolka, šolati se, šoloobvezen so pod isto streho doma. Druži jih kratka beseda: šola, ki pa meseca marca povzroči, da se v mnogih družinah utripi znatno povišajo. Z novim šolskim letom se v družinah začne pravi maraton.
Vsi člani družine se moramo privaditi na nov dnevni red. Treba je zgodaj vstajati. Mame moramo uporabiti različne strategije, da se otroci pravočasno skobacajo iz postelje in zadostno zajtrkujejo. Pripravimo jim malico, molimo in jih pospremimo v šolo. Starejši gredo že sami, nekateri se pa vozijo s šolskim avtobusom. Pri prevozu si družine pomagajo med seboj in se pri vožnjah vrstijo. Medtem ko so otroci v šoli, smo mame zaposlene v različnih službah ali doma. Dela nam pa nikoli ne zmanjka! Posebno ob začetku šolskega leta je veliko opravil. Treba je nakupiti šolske potrebščine in knjige, zaviti zvezke, pregledati uniforme, izpolniti razne obrazce, peljati otroke na zdravniški pregled in še marsikaj. Tudi v hišnih prostorih se pozna, da je napočil šolski čas. V omarah se kopičijo šolske halje, majice, telovadne hlače, čevlji in copati. Poseben prostorje treba nameniti šolskim torbam in nahrbtnikom. Koliko jih imate pri vas? Najbrž kar lepo število, saj imajo otroci enega za argentinsko šolo, drugega za slovensko in še dodatne borše za plavanje ali druge dejavnosti. Tudi hladilnik in shramba morata biti dobro založena, saj se otroci vrnejo iz šole lačni kot volkovi. Primerno je, da imajo otroci stalni prostor za učenje, kjer se lahko zberejo. Bratje in sestre morajo biti uvidevni, da se ne motijo z glasnim branjem ali poslušanjem glasne muzike. Marsikdaj pride zaradi neuvidevnosti tudi do prepira.
Kako izberemo starši šolo za naše otroke? Težka odločitev, saj jim želimo najboljše in včasih iščemo idealno šolo, ki je pač na svetu ni. Otroke vpišemo lahko v državno ali privatno ustanovo, versko ali laično, dvojezično, dekliško ali fantovsko. Pri izbiri upoštevamo otrokove zmožnosti, daljavo, urnike, vsoto šolnine, a predvsem naša pričakovanja.
Gotovo so vam že na kakšnem roditelj-
skem sestanku zastavili vprašanje: Kaj pričakuje družina od šole?
Mlada mamica, Alenka Zupanc Urbančič je razmišljala o šolanju svojih štirih otrok in nam posreduje jasen odgovor: „šola je kraj, kjer otrok preživi veliko časa v svoji mladosti, pridobiva si prijateljstva, izkušnje in prve stike z okoljem, v katerem živimo.
šola naj bi otroku nudila potrebno izobrazbo, na žalost vidimo, da včasih v tem peša. Velikokrat smo krivi tudi starši, ki še prehitro protestiramo, če imajo naši otroci „preveč" naloge, namesto da bi zahtevali od njih vedno več odgovornosti, od šole pa boljše učitelje in več discipline.
Vidim potrebo, da bi se otrok naučil sam presojati dogodke v svetu, kjer je veliko zmote in nemoralnosti. Družina ni nikoli izvzeta tej nalogi, ker je šola ne more nadomestiti, a lahko pomaga.
Otroci naj bi dobivali nadaljnjo versko, moralno in življenjsko vzgojo v enakih vrednotah, s katerimi jih doma učimo. Skratka, naj bo šola priprava na življenje, ki zahteva veliko več kot le izobrazbo."
Družina in šola sta nerazdružljivi. Otrok odhaja iz družine v šolo in se vrača na svoj dom. Torej lahko gornje vprašanje dopolnimo z naslednjim: Kaj pričakuje šola od družine?
Tehtno nam podaja svoje mnenje izkušena učiteljica (za sabo ima 36 let poučevanja, sedaj je podravnateljica devetletne stopnje v šoli Marije Kraljice), Mimi Bokalič: „Znano nam je, kako je potrebno sodelovanje staršev s šolo. Družina je prva vzgojiteljica vrednot. Veliko jih lahko naštejemo, a temeljne so ljubezen, spoštovanje in solidarnost. Mislim, da so najmočnejše v razmerju med otroki in učitelji. Teh bi se morali otroci naučiti in jih živeti v prvem domačem krogu — v družini. Če bi otroci prišli v šolo s temi vrednotami, bi bilo vse lažje in lepše. To naj bi bila prva in glavna dolžnost, ki jo šola pričakuje od staršev.
Na drugem mestu naj bi starši poznali nazorno usmeritev šole in njene glavne cilje, se z njimi strinjali in delali na tem, da se v skupnem in vsakdanjem delu dosežejo.
Saj se vzgoja prične v družini, nadaljuje v šoli in se zopet konča v družini.
Pozitivno bi bilo, da se starši vključijo v projekte, ki jih šola pripravi, da obogati vzgojo učencev in kvaliteto v izobraževanju.
Dolžnost staršev je tudi, da se udeležujejo roditeljskih sestankov: informativnih, vzgojnih, tematskih ali solidarnih.
Starši naj konkretno sodelujejo s šolo tako, da spremljajo otroka pri vsakdanjem delu. Otroku naj pomagajo razviti delovne navade, organizirati in prav uporabljati čas za učenje in spolnjevanje nalog.
Najvažnejši pa je vsakdanji razgovor z otroki. Starši morajo vedeti, kaj otrok misli, kaj potrebuje, kaj dela, kako raste. Tega se ne smejo nikdar naveličati.
šola je vedno odprta za komunikacijo in za reševanje problemov, ki bi lahko nastali. Starši se morajo tega zavedati. Če je problem, se ga je treba takoj lotiti in skupaj iskati poti za oporo, ki jo otrok potrebuje, da se v šoli počuti zadovoljen in upoštevan.
Če bo resno sodelovanje med šolo in starši, medsebojna podpora in zaupanje, bomo dosegli otrokov uspešen napredek in rast."
Čas beži, otroci hitro rastejo in prehajajo iz ene šolske stopnje v drugo. Zgodi se tudi, da člani iste družine hkrati obiskujejo otroški vrtec, ljudsko, srednjo in višjo šolo in univerzo. Kako pestro je v taki družini!
Zaradi šolanja otrok se včasih družinsko življenje popolnoma preusmeri. O tem preobratu nam prisrčno in zaupno pripoveduje Terezka Marn žužek:
,,Tiste družine, ki stanujemo v notranjosti dežele, daleč od velikih mest, kjer je večja izbira univerz, smo že pripravljene, da bodo naši otroci, če bodo želeli študirati, že zelo mladi odhajali od doma. Ta misel nas spremlja že skozi vso dobo srednje šole. Zato opazujemo druge družine, ki že imajo tako izkušnjo in se o tem pogovarjamo. Ko pa pride trenutek, da prvi sin ali hčerka odide, moram povedati, da ni lahko. Ostane praznina, ki je ne more nihče nadomestiti; čeprav ostanejo doma še drugi otroci. Kar naenkrat odkriješ, da ne deliš več vsakdanjega življenja s tistim sinom ali hčerko in se zaveš, da se bo od takrat naprej najbolj verjetno vračal(a) domov le na počitnice. Po drugi strani se pa sestava še doma bivajoče družine spremeni, kar pa
je za mlajše brate in sestre lahko pozitivno, ker morajo nastopiti novo in odgovornejšo vlogo v njej. V najinem primeru jih je odšlo polagoma vseh šest in z vsakim odhodom je nastopila doma omenjena sprememba. To prizadene tudi nas starše vsakokrat. Tako imava midva vedno več časa zase kot prej, ker se je treba posvečati vedno manjšemu številu doma bivajočih. Fizična ločitev družinskega člana pa ne pomeni nujno njegove odtujitve. Posebno ne, odkar je na voljo elektronska pošta, pa tudi telefonski razgovori, razne pošiljke od doma (n. pr. pecivo) in občasni obiski v Buenos Aires. Tudi vse drugo pride prav za vzdrževanje rednih stikov! Pomembna je tudi vsakdanja duhovna povezanost v molitvi, posebno še
ol)	družinskih in verskih praznikih.
S časom smo ta način življenja sprejeli na obeh straneh kot nekaj običajnega, samoumevnega in pozitivnega. Ne samo to! Za mlade je to priložnost za zgodnjo in hitro osamosvojitev. Sami odgovorno razpolagajo s svojim časom in sredstvi, kdaj in koliko bodo študirali, koliko časa si bodo vzeli za razvedrilo, gospodinjstvo, skrb za duhovno življenje. Po telefonu ali elektronski pošti se tudi lahko posvetujejo o vsem tem priložnostno z nami starši; vse jim koristi za pripravo na zrelo dobo.
Na splošno morem trditi, da mladi iz našega okolja v Bariločah, ki se izobražujejo drugod, vzamejo študiranje zares, ker se zavedajo svojega kompromisa z družino in ponavadi, če doživljajo zaupanje svojih staršev, živijo odgovorno. V otroških letih prejeta vzgoja prihaja na dan, seveda prikrojena njihovi osebnosti: nekatere navade sprejmejo kot svoje, druge spremenijo; in to je del njihovega dozorevanja v svobodi. Je pa tudi res, da nekaterim življenje v tujem mestu - daleč od družine - postane pretežko in se kmalu vrnejo domov.
Prepričana sem, da je končna bilanca takega načina življenja pozitivna, čeprav je združena s skrbmi in velikimi napori, tako s strani mladih kot njihovih staršev in ostalih domačih."
Naj Bog blagoslovi šolsko leto 2004, da bo obrodilo bogate sadove. Priporočimo se blaženemu škofu Antonu Slomšku, ki je bil trdno prepričan, da „lz dobre šole prirastejo boljši časi, iz slabe pa slabši, kajti časi so taki, kakršni so ljudje."
vbp
SVOBODNA SLOVENIJA • 18. marca 2004				Stran 5
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
ŠE ENA STRANKA
Na ustanovnem zboru v Kopru so ustanovili novo vseslovensko politično stranko Slovenija je naša. Ustanovni člani iz vse Slovenije so za predsednika izvolili koprskega župana Borisa Popoviča, sicer nosilca neodvisne liste Koper je naš, ki je tudi pobudnik ustanovitve nove stranke. Po besedah novoizvoljenega predsednika stranke Popoviča bo stranka vodila sredinsko usmerjeno politiko, njihov cilj pa je postati vodilna sila v državi.
ŠTEVILKE
Med osebami starimi od 18 do 24 let v Sloveniji med vsemi 25. prihodnjimi članicami EZ največ mladih po zaključku srednje šole nadaljuje svojo življenjsko pot s šolanjem.
Izsledki najnovejšega poročila o stanju na področju izobraževanja kažejo, da v Sloveniji zgolj 4,8% mladostnikov po zaključku srednje šole ne nadaljujejo z izobraževanjem, medtem ko v pristopnicah znaša 8,4%. Nasploh je v pristopnicah mladostnikov med 18. in 24. letom starosti z zgolj srednješolsko izobrazbo manj kot v sedanjih članicah EZ, kjer povprečje znaša 18,5%. Največ (45,5%) oseb, ki po srednji šoli ne nadaljujejo z izobraževanjem, je na Portugalskem in v Španiji (29%).
TO PA ŽE POZNAMO...
Kdor opravlja bančne storitve na bankomatih mora biti pozoren, ali je na bankomatu nameščena kakšna posebna naprava, nameščena pri reži za vlaganje kartice oz. nad tipkovnico. Neuradno so namreč iznajdljivi nepridipravi z napravo, s katero lahko preberejo magnetni zapis in iz kartice posnamejo vtipkano kodo pin, priredili za zdaj neznano število bankomatov. Do zdaj so pristojne službe odkrile en tak bankomat.
Slovenija v zadnjih letih
PO SVE
NOV UDAREC TERORISTOV
V najhujših terorističnih napadih v zgodovini EZ je v četrtek, 11. marca v Španiji izgubilo življenje najmanj 200 ljudi, okoli 1500 pa jih je bilo ranjenih. Med mrtvimi je po podatkih tujih veleposlaništev tudi 22 tujih državljanov. Madrid so tri dni pred parlamentarnimi volitvami v Španiji pretresle štiri eksplozije na obmestnih potniških vlakih.
Odgovornosti zanje ni prevzel še nihče, oblasti pa so odgovornost takoj pripisale baskovski separatistični organizaciji ETA, ki je to že zavrnila.
španske oblasti so sporočile, da so v manjšem kraju Alcala de Henares vzhodno od Madrida odkrili ukradeno dostavno vozilo, v katerem je bilo sedem detonatorjev in magnetofonski posnetek verzov iz
Korana v arabskem jeziku.
Arabski časnik v Londonu pa je prejel pismo, v katerem teroristična skupina Brigade Abu Hafs al Ma-sri v imenu Al Kaide prevzema odgovornost za teroristične napade v Madridu.
Spričo najhujšega terorističnega napada v zgodovini EU, je Evropski parlament 11. marec razglasil za evropski dan spomina na žrtve terorizma. Zaradi napadov so skoraj vsi indeksi na evropskih borzah doživeli močne padce.
španska vlada kot glavno odgovorno za napade označuje baskovsko separatistično organizacijo ETA, ki pa je medtem zanikala vsakršno odgovornost za napade. Baskovski časnik Gara je namreč poročal, da je v uredništvo poklicala oseba in v imenu organizacije sporočila, da ETA ni izvršila napadov.
SLOVENCI
Prva vlada DEMOSa je trajala le nekaj časa. V njej so bili namreč povezani najrazličnejši elementi, med njimi tudi prikriti komunisti.
Tako so kmalu vrgli Peterleta in na njegovo mesto postavili Drnovška, bivšega komunističnega predsednika predsedstva Jugoslavije.
Peterletovi vladi je uspelo nekaj posodobljenja, lustracije in drugih važnih zakonov pa ne, kar se še danes pozna.
Drnovšek je bil predsednik ene od postkomunističnih strank, LDS, liberalna demokratska stranka, ki so jo volili predvsem gospodarstveniki. Ohranili so staro komunistično stranko, ki je večkrat prelevila svoje ime, a je bila primerna za stare komuniste. Tudi so imeli stranko upokojencev, to je bivših partizanov, in še nekaj majhnih obrobnih strank, ki pa so prišle prav, npr. Jelinčičevo Nacionalno stranko, Mladinsko, itd.
Ta nova vlada je spretno manevrirala, da je napredovala. Najprej je imela v vladi tudi desnico, Peterleta, Janšo, in sedaj Podobnikovo SLS. Gledala pa je, da se je prej ali slej vsake odkri-žala, tako da je v resnici vladala koalicija LDS in partije.
V krščanski demokraciji je bilo nekaj medstrankarskih povezav, pa tudi ločitev.
Seveda so bili rezultati
temu primerni. Denacionalizacija je stopala počasi (še danes), sodišče je zaviralo demokracijo, kjer je moglo, mediji so ostali v državni — to je post komunistični strani, in pišejo vanje v glavnem tudi zelo levi časnikarji, še vedno so v boju s Cerkvijo (ustavno sodišče je zavlačevalo dogovor o sporazumu z Vatikanom dve leti) in podobno.
Sicer se je res nekaj demokratiziralo, lahko svobodno govoriš in podobno, a zavore so od zadaj, neopazne, a so efektivne.
Na pritisk ljudstva in okoliščin se je Slovenija morala odločiti za Evropsko zvezo in Nato. Kljub precejšnjemu odporu levih sil je skoraj soglasno volila vstop v EZ, manj pa v NATO, kamor bo dokončno vstopila letos, še vedno se včasih porodijo nostalgije po Balkanu, možnosti za bolj tesno povezavo z njim pa ni. Videli bomo, ali bo levica dosegla kaj pristašev iz "izbrisanih".
Vmes je le za nekaj mesecev to verigo pretrgala Bajukova vlada pomladnikov, a v nekaj mesecih ni mogla dosti narediti, pozneje pa so itak vse njihove uradnike in pristaše vrgli z mest.
Danes se vidi, da vlada ne dela dobro in ima finančne probleme, po drugi strani pa si pomladna koalicija veliko obeta od novih izobražencev, prdvsem prišli h iz katoliških šol.
PISALI	SMO	P
SLOVENSKI OLIMPIJCI
Za olimpijske igre (Ol) avgusta letos v Atenah je trenutno potrjenih 69 slovenskih kandidatov (49 športnikov in 20 športnic). Odbor za vrhunski šport (OVš) je doslej imenoval 14 kandidatov iz atletike (8 atletov in 6 atletinj), sedem jadralcev (4 'jadralce, 3 jadralke), tri judoistke, kajakašico, pet kolesarjev za cestno tekmovanje in enega za gorsko tekmo, devet plavalcev (šest plavalcev in tri plavalke), 15 rokometašev, strelca, štiri teniške igralke ter devet veslačev. Slovenska olimpijska reprezentanca bo slavnostno predstavljena javnosti 25. julija.
S PUŠKO NA SNEGU
Rusinja Olga Pileva in Norvežan Lars Berger sta zmagovalca zadnjih letošnjih šprintov za biatlonski svetovni pokal na Holmenkollnu nad Oslom. Berger je svojo tretjo zmago v sezoni dosegel potem, ko je kljub enemu zgrešenemu strelu za 10,7 sekunde premagal rojaka Frode-ja Andresena ter za 12 sekund Poljaka Tomasza Sikoro, Pileva pa je brez zgrešenega strela za 31,8 sekunde premagala Nemko Kati Wilhelm ter za 41,1 sekunde rojakinjo Svetlano Išmuratovo. Nove točke so osvojili tudi trije slovenski predstavniki: Andreja Mali je bila 13., Tadeja Brankovič 17., Janez Marič pa 18.
Primera guerra mundial
Debido a estas ultimas decadas de administracion independiente las regiones eslovenas no soportaban mas la supremacfa alemana en Austria. Por ello buscaban apoyo de otros eslavos del sur en la monarqufa (los croatas y parte de los serbios).
El comienzo de la Primera Guerra Mundial trajo el ansiado cambio.
El principe heredero Francisco Ferdinando y su esposa visitaron Sarajevo para observar las maniobras militares en la recientemente ocupada Bosnia. Este acto fue considera-do como una provocacion por los serbios y el terrorista Gavrilo Princip mato a ambos. Austria aprovecho este magnicidio y ataco el Reino de Serbia. Las condiciones exigidas resultaron inaceptables para Serbia, por lo cual fue atacada. A su vez Rusia le declaro la guerra a Austria y con el la formaron un frente Prusia y tambien Italia. En cambio Rusia recibio el apoyo de Francia y de Gran Bretana.
En un comienzo Austria derroto al ejercito serbio, que se desplazo hacia el Adriatico junto con su rey Pedro I. Pero el gran choque se produjo cuando entraron en accion Francia y Rusia. Los prusianos avanzaron sobre Francia, trasladando a Lenfn a Rusia. Debido al exito de la revolucion rusa, rapidamente firmaron la paz.
No paso lo mismo en nuestras tierras. La Entente (Francia y Gran Bretana) se propusieron conquistar el Reino de Italia, ofreciendole como pago la entrega del territorio esloveno. Italia acepto, rompiendo su alianza con Austria. De esta manera la guerra —que no se habfa hecho sentir- se extendio por los territorios carsticos, Kobarid, Tolmin, etc. Luego de las primeras escaramuzas el frente practicamente no se movio hasta el final de la guerra. Hubo cruentos combates en los terrenos montanosos a lo largo del rfo Soča. Las perdidas fatales llegaron a sobrepa-sar el millon de combatientes, entre ellos muchos eslove-nos. Los pobladores, en su mayorfa campesinos, debieron emigrar hacia el interior del imperio y las comarcas quedaron destruidas por la lucha.
Finalmente las tropas austrohungaras rompieron el frente y los italianos huyeron hasta el rfo Piave. Con la ayuda de las tropas francesas y britanicas forzaron a los austrfacos a retroceder. Gracias a los refuerzos y a que los EEUU de America tambien entraron en guerra, el imperio fue vencido militarmente, produciendose seguidamente su desmembramiento.
OSEBNE
OB DVEH KNJIGAH
LEPA KNJIGA
Pod tem naslovom je izseljenski duhovnik v Londonu Ignacij Kunstelj napiasal o Koledarju Svobodne Slovenije 1953 naslednje besede:
Če bi hoteli samo našteti članke, bi verjetno urednik Naše luči vzel škarje in odstrigel precej, ker bi bil članek predolg. Koledar poroča o dogodkih, ki so se dogajali lani, posega pa še v preteklost in prihodnost. Marsikoga bo zanimal Današnji strateški položaj Slovenije (Vauhnik) ali Staretove zgodbe iz pragozda. Za hribolazce je spis Borbe za vrh sv. Valentina prava poslastica.
Vmes je več lepih povesti in pesmi, tudi pravljic ne manjka.
MSGR. ŠKERBEC O AHČINOV1 SOCIOLOGIJI
Pravi, da je bil veselo presenečen. Take knjige bi bil vesel sam Aleš Ušeničnik. Zadnjih 40 let po izidu Ušeničnikove Sociologije je ta silno narasla, mnogo dvomljivih vprašanj se je medtem razčistilo.
Ta knjiga je za katoliškega izobraženca nekak priročnik, znanstveno delo, ki pa je tako pisano, da ga z lahkoto razume vsak količkaj načitan človek.
MENDOZA
V pustnih dnevih je obiskalo Mendozo 16 članov Družabne pravde. Po dolgih letih smo se spet srečali znanci. Ob tej priliki je Jože Mavrič razložil svoje načrte o gospodarski osamosvojitvi v Argentini. Maks Jan nam je
Krsta. V soboto, 13. t.m., je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Martin Godec, sin dr. Štefana in ge. Danijele roj. Avguštin. Botra sta bila Peter Avguštin in Veronika Avguštin roj. Sparhakl. Krstil je delegat dr. Jure Rode.
V cerkvi San Miguel de Garicoitis, v Martin Coronado, je bil krščen Facundo Ramfrez, iz Salte, sin Anibala in ge Alenke Možina. Botra sta bila Marija Angeles Ramfrez in Gabriel Možina.
Srečnima družinama iskreno čestitamo!
Nova diplomatinja. Na fakulteti za Gospodarske in podjetniške vede univerze v Mo/onu je 6. marca dokončala študije Tatjana Elizabeta Stariha Eguren in prejela naslov „licenciada en Recursos humanos".
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
na sestanku SFZ predaval o potrebi javnega udejstvovanja mladine, Lado Lenček CM pa je imel mašo in prikazal nekaj skioptičnih sliik iz misijonske dejavnosti.
Pustovanje je Društvo Slovencev pripravilo v Bajdovi hiši. Pozdravil jih je predsednik Luka Grintal, zahvalil se mu je Maks Jan. Pevski zbor pod vodstvom ravn. Marka Bajuka je ustvaril odlično razpoloženje.
Izletniki so si med drugim ogledali Cerro de la Gloria, vinarno Giol ter jezove in elektrarne. Obiskali so mednarodni velesejem. Prišli so do kipa Kristusa Odrešenika, in pomolili na grobu Jožeta Kastelica za pokoj njegove in Pangerčeve duše.
Svobodna Slovenija, št 11; 18. marca 1954
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Vera Breznikar Podržaj, Pavlina Dobovšek, Erika Poglajen, Angelca Rogelj, Janez Jenko. Mediji: STA, Družina, Delo, Dnevnik.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C / 10IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Lax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
mo
S-S
FRANQUEO PACADO Cuenta N" 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Obisk veleposlanika in konzularni dnevi v Miramaru
Veleposlaništvo RS sporoča, da bo veleposlanik mag. Boj'an Grobovšek v petek, 26. marca, obiskal slovensko skupnost v Miramaru.
V petek, 26. marca od
19. do 21. ure bodo v Slovenskem domu v Miramaru (naslov:	Calle 28 Nro.
2468) organizirane konzularne ure. Isti večer ob 21. uri bo v domu sledil razgovor in srečanje rojakov z veleposlanikom.
NAS DOM SAN JUSTO
OBČNI
21. marca 2004 ob. 10.00 uri v Našem domu.
Vsi člani prav lepo vabljeni.
Slovenski dom San Martin
vabi vse člane na
OBČNI ZBOR
V nedeljo, 28. marca 2004 ob 10.30. uri
57. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni odbor društva Zedinjena Slovenija sklicuje 57. redni občni zbor v nedeljo, 28. aprila 2004, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1) Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preštevalcev glasov.
2) Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4) Potrdilo članarine za leto 2004.
5) Slučajnosti.
Po določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starši in otroci.
Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse pokojne člane Zedinjene Slovenije.
UPRAVNI ODBOR
OBVESTILA
Darovali so v sklad ZSMŽ: Andi Dobovšek 100 pesov; N.N. Carapac-hay 100 pesov; skupina mladih iz Slovenije na pobudo Bernarda Grbca 1600 dolarjev. Bog povrni!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
16. marca 2004
1 EURO 237,83SIT 1 U$S dolar 193,62SIT
ČETRTEK, 18. marca:
Sestanek zveze žena-mati iz San Martina, ob 16. PETEK, 19. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slov. hiši. Seja odbora Haželičevega doma, ob 19.30 v Slov. hiši. SOBOTA, 20. marca:
Celodnevno srečanje za odbornike SDO-SFZ. NEDELJA, 21. marca:
Občni zbor v Našem domu v San Justo.
V Slomškovem domu po maši predstavitev knjige Mirkota Vasleta.
Tombola na Pristavi ob 15.30 uri.
Občni zbor v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, ob 16. uri.
SOBOTA, 27. marca:
Pričetek pouka na Srednješolskem tečaju RMB ob
15.00	uri v Slovenski hiši.
Koncert narodnih in ponarodelih pesmi, v izvedbi moškega zbora pod vodstvom Anke Savelli Gaser, ob 20. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 28. marca:
Občni zbor v Slomškovem domu v Ramos Mejiji. Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu. Dobrodelno kosilo odseka Zveze slovenskih mater in žena v Slomškovem domu v Ramos Mejiji.
SREDA, 31. marca:
Seja voditeljic osnovnih šol, ob 20. uri v Slovenski hiši.
Nove države članice EZ z molitvijo
Ob drugem dnevu evropskih univerzitetnih študentov je v ljubljanski stolnici potekala molitev rožnega venca pod naslovom Kristus, upanje Evrope, ki jo je organiziral škofijski odbor za mladino ljubljanske nadškofije. K molitvi, je škofijski odbor vabil vse verujoče, še posebej pa dijake in študente.
Posebnost molitve je bila povezanost v živo prek televizije s svetim očetom Janezom Pavlom II. in sedmimi mesti iz držav, ki se bodo 1. maja skupaj s Slovenijo pridružile EZ. Tako so za bolj složno Evropo poleg Slovencev molili še prebivalci glavnih mest novih članic EZ.
V soboto, 27. marca, ob 20. uri bo v dvorani škofa Rožmana
KONCERT
narodnih in ponarodelih pesmi
v izvedbi moškega zbora, ki ga vodi Anka Savelli Gaser
Prosimo za prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni cerkvi Marije Pomagaj.
Prisrčno vabljeni!
Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI LIMITADA"
Matrfcula I.N.A.C. y M. N° 6932 Castelli N° 28 - 1704 Ramos Mejfa Provincia de Buenos Aires
CONVOCATORIA
De acuerdo con los dispuesto por el Art. 22 N de los Estatutos Sociales y de acuer-do al Acta N° 418, el Consejo de Administracion de la Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI" Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dfa 28 de maržo del 2004 a las 9.30 horas en la sede social, Castelli N° 28, Ramos Mejfa, Partido de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos asamblefstas para suscribir el Acta de la Asamblea, segun los Estatutos Sociales.
2) Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3) Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resulta-dos, Estado de Evolucion del Patrimonio Neto, Anexo I y II e Informe del Sfndico y el Auditor, correspondientes al Ejercicio N° 33, iniciado el 1. de Enero de 2003 y finali-zado el 31 de Diciembre de 2003.
4) Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion, segun lo determinado por los Arts. 18 y 27 de los Estatutos Sociales: por tres anos: 2 Vocales Titulares; por un ano: el Sfndico Titular, el Sfndico Suplente y 5 Vocales Suplentes.
Ramos Mejfa, 30 de enero de 2004
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
Slovenska kulturna akcija
bo imela svoj
redni letni občni zbor
v soboto, 17. aprila, ob 16. uri v prostorih Slovenske hiše. Poročila, volitve in razgovor
Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI LIMITADA"
Matrfcula I.N.A.C. y M. N° 6932 Castelli N° 28 - 1704 Ramos Mejfa Provincia de Buenos Aires
CONVOCATORIA
De acuerdo con los dispuesto por el Art. 22 N de los Estatutos Sociales y de acuerdo al Acta N° 419, el Consejo de Administracion de la Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI" Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Extraordi-naria, que se realizara el dfa 28 de maržo del 2004 a las 10.30 horas en la sede social, Castelli N° 28, Ramos Mejfa, Partido de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos asamblefstas para suscribir el Acta de la Asamblea, segun los Estatutos Sociales.
2) Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3) Consideracion de la cesion gratuita del usufructo del inmueble sito en Castelli 28 - Ramos Mejfa - Provincia de Buenos Aires a la Asociacion Centro Esloveno Slomškov dom.
Ramos Mejfa, 18 de febrero de 2004
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
Referendum v nedeljo, 4. aprila
VSI NA VOLIŠČE! VSAK GLAS JE ODLOČILEN!
Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka