LJUBLJANSKI ČASNIK.
st. se.
I tov i h MS. Iflatigu svvpana.
1SSM.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni tlel.
11. Julija 185 i je bil XXXIII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan , ki zapopade :
Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 28. Februarja 1851 podeljenih izklenivnih poobla-stnenj. — Razpis kupčijskega ministerstva 5. Aprila 1851. Ugasnjenje Ign. Gessmanovega pooblastnjenja. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 9. Aprila 1851. Podaljšanje pooblastnjenja Adolf Schollerja. — Razpis kupčijskega pooblaslnjenja 9. Aprila 1851. Podaljšanje pooblastnjen Karoline Crecelius, Karlna Dietzlerja, Peter Prosper Pimonta, Peter Tigeta, Jožef Mihalskega, Marie Hermanove, Jožef Hermanna, Mihaela Kratschnianna, Mihaela Polaka, Leopold Stephana, Friedrik Scheidlinga in Ljudovika žl. Ootha. — Razpis kupčijskega pooblastnjenja 25. Aprila 1851. Podaljšanje Jožef Franc žl. Patrubanovega pooblastnjenja z naslovam „Jožef Doleschal".
—	Razpis kupčijskega ministerstva 28. Aprila 1851. Prenešenje Jak. Fr. Henr. Hcmber-gerjevega pooblastnjenja Fenellu Allmannu. — Razpis kupčijskega ministerstva 28. Aprila 1851. Podaljšanje Anton Jurisovega pooblastnjenja. — Razpis c. k. kupčijskega pooblastnjenja 30. Aprila 1851. Ugasnjenje pooblast-njenj zavoljo nerabe. — Razpis kupčijskega ministerstva 3. Maja 1851. Podaljšanje Kari Leyerjevega pooblastnjenja. — Razpis kupčijskega ministertsva 3. Maja 1851. Podaljšanje pooblastnjenja za Karlna in Franca Finka. — Razpis kupčijskega ministerstva 3. Maja 1851. Podaljšanje pooblastnjenja bratov Pick.
—	Razpis kupčijskega ministerstva 5. Maja 1851. Podaljšanje pooblastnjenja Leopold Koppeia. — Razglas c. k. krajnskiga deželnega poglavarstva 2. Julija 1851; zastran ravnav za vgotovbo doneskov občne požitnine za upravno leto 1852.
iz službe stopili častniki z prideržanjem vojaškega značaja k poroti klicati.
S tem delom ob enem se b"o tudi d vanajsti d o klad ni del izdal in razposlal. Zapopade najponižniše prenašanje najpokornišega mini-sterskega svetovavstva, k predstoječemu v XLV. delu pod št. 163. razglašenemu cesarskemu ukazu od 6. julija 1851.
Včeraj 9. julija 1851 sta bili ravno tu sledeča dela občnega deržavnega zakonika in vladniga lista od leta 1850 v sleifečih dvojnih izdanjih izdana in razposlana, in sicer XXXIX. del v poljsko-, slovensko-, horva-ško- in serbsko-nemškem, LXXXVII. del v rusinsko-nemškem dvojnem izdanju. Dunaj 9. julija 1851.	,
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
10. julija 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XLV. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih dvojnih izdanjih razun romansko-nemškega izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 161. Razpis ministerstva za pravosodje od 23. junija 1851 , po kterem se vstanovi, da se ima moč notariatnega reda v kronovinah na Moravskem in Selezkem 1. septembra 1851 začeti.
Št. 162. Razpis ministerstva denarstva od 3. julija 1851, s kterim se razglasi ravnanje z 1. julija 1851 pod sedno številko 210sreč-kanimi 3%, 4, 4y2 in 5 percentnimi dvorno-kamernimi obligacijami in pozneje uverstinimi koroškostanovnimi domestikalnimi obligacijami.
Št. 163. Cesarski ukaz od 6. julija po kte rem se začasno več odločb glede domačih občasnih ali inostranskih tiskarij vstanovi.
St. 164. Ukaz ministerstva pravosodja od 7. julija 1851, po kterem se po najvišji od ločbi naznani, da se nimajo penzionirani ali
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Novice pišejo: Iz Dunaja-zvemo veselo novico, da sc že 4 ieta napovedani iu po množili overah zaderžani slovenki zemljovid obsegajoč celo Ilirio, spodnje Štajarsko, Hene ško in Ogersko Slovensko, zopet pridno iz deluje, in da, če nov zaderžek nenadama ne bo dela overal, bo zemljovid do konca tega leta gotov, in kakor zvemo, tako krasno, da se bo zamogel z vsacim zemljovidam meriti. Tako delo — pervo tega načina — ktero do loči meje vsih dežela in zaznamova vse farne kraje, reke, gore i. t. d. v slovenskim jeziku, potrebuje mnogo truda, mnogo stroškov, in bo častitimu izdatelju g. P. Ivozlerju v toliko veči slavo, ker slišimo, da misli temu zemljo-vidu, v bakro izrezanimu, krajopisni in šta tistični pregled vsih v zemljovidu zazna m va-nih krajev v slovenskim, nemškim in laškim jeziku pridjali. Sicer se bo lo delo lepo vezalo s zemljovidi, ki jih je slovensko društvo v Ljubljani zaporedama na svitlo dajati se na menilo; obraz celiga sveta v dveh polkroglah je, kakor so „Novice" že omenile, v kanino-tisu ; za tem pride Evropa in za tem avstrijansko cesarstvo, s priloženimi krajopisi posa-mesnih dežel ob kratkim, kolikor je za poduk slovenskimu ljudstvu potreba.
* Te dni je c. k. okrajni poglavar v Krajnu po slovesni peti maši LukuKermelu, oklepniku polka cara Nikolaja, rojenemu pri sv. Duhu v Stari fari, svetinjo hrabrosti na persi pripel s sledečim nagovorom:
Ni še davno, kar je kervi in ropa željni sovražnik stal na mejah naših lepili dežela, ni še davno, kar se je kri naših bratov prelivala v nar lepših krajih naše domovine. Hotel je sovražnik Avstrio podreti, marsikdo je že mislil, de za Avstrio zadna ura prihaja.
Ali naš pobožni cesar zaupa na Vsemogoč-niga Roga, kteri je avstrianskim cesarjem vselej na strani stal. Primoran vzame mladi cesar meč v roke, in tavžent in tavžent ju-
naških vojšakov se okrog njega zbira, kteri hrepene življenje in kri za cesarja in domovino dati. Imenitna vodja Radecki in Haynau vodita te hrabre vojšake. Strašna vojska se unema na Laškem, grozno se bijejo na Oger-skim, kri je tekla, kakor potoki — pravična reč zmaga, zatert je bil sovražnik, in naše cesarstvo Avstria stoji zdaj močnejši kakor popred.
V vednim slavnim spominu bo ostalo, kako so bili Lahi premagani, kako Ogri zaterti, kako omajana Avstria oteta.
Vprašali bote, kdo so bili ti junaški in serčni vojšaki, kteri so kri in življenje stavili za cesarja in domovino? Z veseljem vam morem povedati, bili so vaši sinovi, bili vaši bratje, kteri so.se v verstah cesarske armade tako junaško in serčno obnašali, de so sovražnika pregnali, premagali, zaterli in tako oteli naše cesarstvo.
Med temi junaškimi in serčnimi vojšaki, kteri so bili -cesarju popolnama udani in pripravljeni kri in življenje zanj dati, ste Vi, slavni Luka Kermel, iz polka oklepnikov Nikolaja rusovskiga cara,N pervi in nar serčniši bili, stali ste pred sovražnikam kakor zid; v nar nevarniših bitvah, v nar hujših vojskah ste se junaško in serčno obnašali, kakor mi piše vaš gospod polkovnik iz velikega Varazdina na Ogerskem 18. pretekliga mesca.
Ker naš svitli cesar takiga junaškiga in serčniga vojšaka nikoli ne pozabijo, je meni to veselje prihranjeno bilo vaše persi, pod kterimi toliko junaško serce bije, za cesarja in domovino, s to svitlo svetino, darilam cesarske milosti, danes okinčati, kar ste Vi junaški Luka Kermel s svoji pogumnostjo in hrabrostjo zaslužili. Nosite to svitlo svetinjo kakor kinč v nedelih in praznikih na Svojih slavnih persih. Vsacemu bo oznanovala, kteri Vas bo vidil jo nositi, de ste jo v hudih vojskah s svojo udanostjo in pogumnostjo za cesarja in domovino zaslužili.
Rog ohrani našo ljubo domovino, ktere junaški sinovi so vedno bili in bojo svillimi cesarju serčno udani!
Rog ohrani našo hrabro armado, in njeniga slavniga vodja Radeckega:
Živio, naš svitli Cesar Franc Jožef!
Živio!
Štajarska.
Poskušnja z hlaponom „Sava" na železnici na Semeringu je srečno stekla.
Horvaška.
Minister bogočastja in uka je suplenta na Zagrebškem gimnaziu, Ivana Macuna za pravega gimnazialnega učitelja zvolil.
Avstrijanska.
Porotna obravnava.
(Dalje.)
Predsednik. Zakaj ste popred to tajili?
Zatoženi. Nisim na to mislil, da sim z nožem mahal. Jožef Presler je sovražen mož; v obraz lepo z njim dela in za herbtom mu stori, kar mu le more.
Predsednik. Ko ste z nožem krog mahali, ste ga iz nožnic zderli?
Zatoženi. Nož sim jaz vun vzel, če sim ga pa iz nožnic potegnul, ali ne, nevem. Znabiti, da se je sam izderi, ko sim ga vun vzel, iz nožnic ga pa jaz nisim zderl.
Predsednik. Pa poglejte nož, saj nima peresa, je prav navadno narejen.
Žatoženi. Brez peresa se še veliko ložeje zdere.
Predsednik. Vi ste pri pervcm preiskovanju sami obstali, da ste z nagim nožem moža napadli.
Zatoženi. Da, ker sim se spomnil, da sim ga z pipcem mahal.
Predsednik. Ste tedaj vedili, da je bil gol?
Zatoženi. Da, ko sim preč šel, popred pa nisim tega vedel.
Predsednik. Ste potem naravnost domu šli?
Zatoženi. Da, pa bi ne bil šel, ker nisim vedel, če so drugi proč šli, ker je pa Kiipf koj proč stekel, sim za njim tekel.
Predsednik. Niste potem še šli v neko ker-čmo?
Zatoženi. Da, v Scluveinbart, tu sim bil v kerčmi še do polnoči, in potem sim domu šel.
Predsednik. Je bil še kdo drugi razun Ko-pfa pri vas, ko ste v Sclnveinbart prišli?
Zatož. Vertnarja, Mauser, Kunst in Jožef Presler.
Preds. Ko se v Schvveinbart pride, se gre memo hiše vaših staršev?
Zatož. Ne, hiša leži zgoraj v tergu in pri gradu se gre noter; mi smo koj spodej v ker-čmo šli in popred se nismo domu podali. Ko pridem domu, grem koj v hlev in se vležem, ker je bilo že zlo pozno in ker sim moral drugo jutro zgodaj vstati.
Preds. Ste se slekli ?
Zatož. Da, svojo obleko sim obesil in se v postijo vlegel.
Preds. Koliko je bila ura, ko pridejo žandarji po vas?
Zatož. Ob eni; ker je ura dve bila, ko pridemo v Matzen.
Preds. Kako obleko ste imeli?
Zatož. Na tergu nedelsko, ktero imam danes in dolgo podloženo zimsko suknjo.
Preds. Kje so bila vaša druga oblačila?
Zatož. V izbi, kjer mati in oče spita, ki je bila zaperta in jaz nisim mogel noter. Ti dan sim bil popred v vinogradu in moja sestra je ob enajstih z mano domu k južni šla. Nato mi dajo oče dva goldinarja rekoč: „Veš; danes greš na somenj, prinest mi kapo z zelenim okrajkom." Nato slečem delavnično obleko in se v nedeljsko napravim.
Preds. Kako obleko ste imeli, ko so prišli žandarji po vas?
Zatož. Ko pridejo žandarji z gospodom županom pome, sim imel tisto obleko, ktero sim na somnju imel? Mati so bili tudi zraven, in ko žandarji rečejo, da naj v stanem in z njimi grem, pravijo mati: „Če boš zapert, se napravi v vsakdanjo obleko." Jaz sini to tudi storil. Potem gremo v Matzen, in tu me zaprejo.
Gospod predsednik nato ukaže zatoženemu več nožev pokazati, od kterih on enega za tacega spozna, ki je bil v njegovi vsakdanji obleki in kterega v Matzen sabo prinese. On o tem takole govori:
Ko pridem v Matzen, me sodnik koj ne sprašuje, ampak še le drugi dan me praša, če imam kaj pri sebi, in nato mu dam, kar imam, namreč nož, nekoliko denarj a in bič, kterega sim ti dan popred pred mlinom našel. Martin Kopf si je tisti dan pipo kupil; cevka je bila predebela; on me je prosil, da jo popravi, za nož; jaz ga pa nisim imel in mu ga toraj tudi nisim zamogel dati.
Preds. Niste razun Kopta in Mausera nikogar za nož nagovorili? Zatož. Nikogar.
Preds. Niste Baura popred vidili. Zatož. Ne, še le drugi dan sim zvedel, da se mu Bauer pravi. Preds. Niste nikdar v Gansendorf prišli? Zatož. Pač, kake dvakrat sini gospode na železnico peljal, pa sim se koj spet vernul. Pred. Vas ni enkrat poljsk čuvaj rubil? Zatož. Ne.
Gospod predsednik pokaže kožuh, in praša, če je Bauer tacega imel, kar zatoženi ne zamore povedati.
Preds. Ste žlahta Jožefu Preslerju?
Zatož. Njegov in moj oče sta brata.
Preds. Jaz vas opomnim, da sle pri per-vem preiskovanju rekli, da ste z golim nožem mahali, pozneje pa ste djali, da ste ga med tem odpcrli, ko ste bili ž njim.
Zatož. Tega ne vem; rekel sim, da sim možu kake dve z pestjo založil in da sim potem z nožem bil, lega pa ne vem, kako mi je v glavo prišlo, nož odpreti.
Tako se je končalo spraševanje zatoženega in na to sc zaslišijo priče.
Pcrva priča je bil pomočni točar v občinski kerčmi v Bagendorfu, kjer je bilo dne uboja več fantov iz Sclnveinbarta, med njimi tudi zatoženi. On je vidil, kako je Jožef Presler Bauru pri mizi z pipčem žugal, ker mu je hotel snfodko v usto vtaknuti. On mu reče pri tej priložnosti, da naj nož spravi. Siccr ni nobenega prepira zapazil.
Na vprašanje deržavnega zastopnika, če je to žuganjc v resnici ali le v šali bilo, pravi priča, obolavljaje se, da je znalo v šali biti
Zagovornik, dr. Berger predloži, da se priči nož pokaže; ko se to stori, pravi priča, da je te pokazani nož listi, kterega jc založeni imel in pokaže kako da ga je deržal.
Priča Martin Kopf se ne vzame v prisego. On pove, daje takrat na somnju nov nož za prešiče klati, kupil. (Ivo se mu nož pokaže ga spozna.)
Ob petih je prišel v kerčmo: bili so ondi fantje iz Sclnveinbarla, čevljar in Gabriel lte-gendorfer sta bila zraven. Kmalo gredo v pervo nadstropje, kjer ga precej spijejo. Ko pozneje nazaj pridejo, stoji nek mož spodej, ki pravi: „Fantje, če greste domu, grem z vami, vendar bom še nekoliko pil"; on si potem nalije in gre in zgrabi Sebastjana Pre-slera in ga strese. Sebastjan pravi: ,,1'ojte proč, meni tega ni treba." Mož pa noče proč iti, in (u mu klobuk pokloftajo. Sebastjan Presler gre potem za pričo. Zunaj vrat ga
zgrabi mož in po njem bije.
Kdo pa da je pervi udaril, ne ve priča.
(Konec sledi.)
* Iz Dunaja se piše v „Kath. BI. v M.", de je gosp. Dr. Knobleher 4. dan pretečeniga mesca Dunaj zapustil, ter se podal skoz Line in Solnigrad v Monakov, kjer se bo nekaj časa mudil, potem gre skoz Insbruk v Bim. Po tem ko bo svetimu Očelu vspeh svojiga mis-jona naznanil, in nove sporočila zastran noviga vinograda Gospodoviga vznotranji Afriki prejel, misli konec mal. serpana v Terst priti, in se potem s svojimi tovarsi, ki ga bodo tam perčakali, od ondod v Aleksandrijo podati. (Bo saj mende gosp. generalvikar tačas še na Kranjsko za kak dan peršel, kakor nekteri upajo, ker bo že tako blizo?) Konec kozo-perska upa zopet na svojim mestu v Hartumu biti. Gosp. Knobleher je v Hartumu zapustil 3 duhovne, k tem bo perpeljal šel2tovaršev — in sicer 8 duhovnov in 4 svetne. Med poslednjimi je cesarsk vertnar, kterimu je »vitli cesar pervoljenje dal, z dosedanjo plačo se misjona vdeležiti, ali, če hoče, tudi čez kej let nazaj na Dunaj v svojo službo priti. Tudi
neki učenik farne Brun-ske šole se je k njim perdružil, kteri se ravno misli kovačarije učiti, de bo s tako umetnostjo misjon pospešil. Neizrečeno koristno pa bi utegnilo biti, de je tudi jutrodeželsk bukvotiskar za misjon perdobljen in z vso k tej reči potrebno pripravo iz Dunajske tiskarne obilno preskerbljen. Gospod generalvikar je sam rekel, de so njegove želje in nadjanja popolnama dopolnjene, ker vlada je vse storila, serčnimu misjonarju v njegovim obširnim prizadevanji na pomoč priti. Odpravila je napolja, ktere so mu od strani avstrijanskiga poslaništva v Hartumu žugale; per-volila mu je letin znesik 1000 gold. iz re-demtoristiškiga zaklada; je vsim avstrijanskim škofam svoje dopadajenje naznanila, de k temu sv. namenu perpomorejo, in poslednjič je tudi pervolila, v celim cesarstvu društva v prid misjona napraviti. Odbor imenitnih in visokih katolčanov se je vredbe tega društva lotil; med njimi so ministerski svetovavci Dr. Me-šutar, Koller,Hock, dvorni svetovavec Hurter, grof Fries, grof 0'donnel, korar Kolumbus, dekan Horny, in drugi. Varh tega društva, ki se bo „Mariina bratovšina" imenovalo, je bil prošen biti prevzvišeni gosp. kardinal Švar-cenberg, in upa se, de bo on, kakor je ves blagoserčnih in cerkovnih misel, v to prošnjo tudi dovolil. Kolikor se ve, se tovarši tebra-tovšine zavežejo, vsak mesec 5 krajcarjev dati, in kratko molitvico za serčno oznano-vanje sv. evangelija med Zamorci moliti. Gosp. generalvikar je dobil tudi mnogo obilnih darov za božjo službo v novim misjonu, in ravno zdaj misli mlad umetnik Fiihrichoviga učeni-štva podobo za altar perve misjonske cerkve v Hartumu začeti malati. Pogumni misjonar je svesto lepo število Dunajčanov zlasti iz vikših stanov za sv. vero vnel in navdihnil, in v tem pomenu je tudi njegovo tričetertletno prebivanje na Dunaju za naše ubožnoversko stolno mesto nekaki misjon bilo. Zmed 8 duhovnov, ki jih bo gosp. Dr. Knobleher seboj vzel, ni nobeniga Dunajčana.
(Danica.)
#	Po merjenji do konca 1848 leta znese velikost našiga cesarstva nekako 12,123 štir-jaških milj, je tedej okoli 2000 štirjaških milj veči od Francoskiga, in nekako 2y2 krat toliko kot Prusija. — Število prebivavcov v celim cesarstvu (po števenji 1846) znese 37,443,033 duš, tedej skorej za 2 iniljona več kot na Francoskim, več kot pol več kakor na Pruskim. — Po razločnosti vere je 30,052,068 katolčanov med njimi 26,357,172 latinske, 3,694,896 jutrovske šege ali obreda), — 3,161,805 razkolniških ali nezedi-njenili grekov, — 1,286,799 protestantov (lutranarjev) avgustanskiga spoznanja, — 2,161,765 protestantov helveškiga spoznanja, [— 15,541 unitareov, — 2350 druzih ločin, in 729,005 judov.
#	Vravnavo c. k. policijskih vradnij kronovine nad Anižo je že cesar poterdil.
Moravska.
l)r. Mandelbliih, ki je bil v Olumueu za mestnega župana zvoljen, se je prostovoljno županstvu odpovedal, toraj je bila 12. t. m. nova volitev.
Ogerska.
„V Pest je prišla naredba, da tisti posestniki hiš, kterim so bili po topki zrušene, ako nove sozidajo, ni treba 10 let davka plačevati.
#	V Gjuru se je tako huda goveja kuga pričela, da je v kratkem času 100 volov padlo.
'' 26. pr. m. so medvedi v gorah pri Novi vasi na Ogerskem pet volov stergali, ki so se ondi pasli.
Serbsko.
Temišvarske novine naznanijo sledečo čudno prigodbo: Te dni se je prineslo h kerstu iz Pančeve novorojeno dete, ki je imelo dve glavi, pa koj po kerstu je uinerlo.
Dalmacia.
Poglavarstvo vZadru je tistemu, ki bi tako osebo zvedel, ki se je 27. maja pri /.ropanju berzopošte na Velebitu vdeležila, 500 — 1000 gold. obljubilo. Naznanitelj se ne bode naznanil, ker je potreba, da ga osveta roparjev ne zadene.
Lombardo-beneško kraljestvo.
20. julija se bo v Benetkah svobodno pristanišče odperlo.
Tuje dežele. Bosna.
Iz Bosne se piše konec mesca junija v Reichszeitung:
Znabiti, da se vam čudno zdi, da se iz te vboge dežele po vdušenju vstaje nobene vesele novice ne sliši. Komur pa so razmere znane, se ne bo čudil. Popred, ko kristjani niso nobene pravice imeli, niso muzlimu nobene skerbi prizadjali, on se ni bal, da bi mu raja zamogel kaj storiti, on je vedel, če je denarja, živeža ali drugih reči potreboval, da sme in zamore, kar mu je drago, kristjanom vzeti in da ga kaznovavna roka nikdar ne bo zadela. — Akoravno se dan današnji še vedno ravna, kakor se je popred ravnalo, je vendar že tanzimat v persih muzlimu zbudil novi huji serd in zraven tudi slrah in sum, da bi mu dozdajna pravica, kristjana treti in dreti, znala odvzeta biti. — Po veri, razmerah, nevednosti, stari slepoti, na ktero bolj derži kakor se je le kdaj to zgodilo, meni, da je on in njegovo carstvo na robu pogina, on ve, da je bil v vstaji zmagan, da so bili njegovi verski brati vjeti, k smerti, ječi in prognan-stvu obsojeni, in meni, da so le kristjani vzrok te silne promembe, tega zla in ta nesreče, ki lzlamu žuga. V sovraštvu zoper križ ga mnogo dogodb podpera, kakor: daje popravljajoči Omer paša kristjan bil, daje njegova okolica kristjanska (ogerski beguni) itd. — Zavolj tega je muslim zdaj še bolj razkačen. Zavolj tega kristjanu vsako malenkost za zlo vzame, ktero bi bil popred lahko prenesel, in ker le more, se maščuje. Raja po celej deželi plaka in toži, in le takrat svoje serce odkrije, ko ve, da ga kak sovražnik ne čuje, kjer se sicer boji, ker Turk druzega noče, kakor da ga hvalijo, in tožnika kaznuje. Upanje, ktero so na Omer pašata stavili, je brez sledu zginulo. Turki svoje nesramnosti vedno še počenjajo in nikdo jih ne overa, vendar pa to počenjajo kolikor morejo na skrivnem. Vi bi znali prašati, zakaj da se raja ne pritoži? — Ker so njegovi sodniki stari turški prena-petneži (ne Bošnjaki), ki so se zmed najnižje verste ljudi na take stopnje dvignuli, ki na druzega ne gledajo , kakor na svojo mavho, ki druzega ne žele, kakor kristjane stiskati in dreti, ker od pravice ne vejo nič. Napihnjeni kajmakan v Sarajevem je ostro zapove-dal katoliki duhovščini, da mora kristjanom oznaniti, da jim je prepovedano prošnje ali pritožbe vlagati zoper Turke, on ima kaj bolj vašnega opraviti kakor se s takimi rečmi vkvar-jati; ako bi se kaj tacega zgodilo, bo dal pro-sivca zapreti in stepsti. Nek samostanski predstojnik se je pritožil o silodelslev, ki so se nad deželani pripetile in komaj se je rešil, da ga niso v Travniku v ječo vergli. Drugi duhovni ki so se tudi o nesramnostih, ktere Turke počenjajo, hotli pritožiti, so to opustili, ker so
se bali in vedili, da nič ne opravijo. Prodajava' ne prejmejo denarja, ampak le pohotni list, kjer je vedno manj zapisanega, kakor je blago vredno. Pri nas ni res, da se na vojski, denar potrebuje. Vojaki kradejo, ropajo, plačila pa ne dobe.
Tako se zdaj dela cesta iz Sarajevega v Travnik. Brez da bi to sila slabo cesto popisal, samo to povem, da cesta deržavni denarnici ne vinarja ne prizadene, ker Bog je dal kamnje in les, in silatirja vse moške pre-bivavce iz mesta in kmetov od 10. do 80. leta s palico skupej, pesek, kamnje les in perst skupej prinašati in perst kopati. Nobeden ni tega dela oprosten, tudi duhovščina ne, in clo vla-dika je moral, saj vpervo vrečo na herbtu tje nesti. O takem ravnanje se pe da dalej govoriti, ker se že tako lahko zapopade, kam da kaže; vlada le sama sebi škodje, ker na vsako vižo kupčijo in občenje zatera. Nek mož, ki je rekel, da cesta ne bo kaj veljala, je moral zato v ječo v Travnik se vsesti.
Take zgodbe se žalibog! vsak dan iz kmetov slišijo in toraj lahko zapopadete, da je vera v Omer pašata popolnoma zibnula. Omer paša ni civilni poglavar, on je le vstajo srečno zmagal, in zato mu hvalo vemo, ali vrav-nanje dežele, ni njegova reč. Njegove misli so včernigori, kamor misli udariti. On hoče, da ga v vojskah in zmagah slavijo kakor do zdaj, akoravno še nikdar ni z rednimi vojaki opraviti imel, ampak vedno le z vstajniki. Ne le Černogoro, tudi Serbio pridobiti, žele Turki; to pa menda Serbom ne bo spanja krajšalo, in jim sivih las delalo.
*	Iz Bosne se naznani, deloma po telegra-fiškem sporočilu sledeče v bosniških zadevah:
Nek Mujaca Adžič iz Bihača v Krajini strašno okrutno z kristjani ravna, ker je v ker-ščanskili hišah Ale Kediča iskal, ki se po gojzdih potika in tu in tam v kakej kerščan-skej hiši šiloma jedil vzame. Mujaca povsod za njim hodi s30tovarši. Akoravno kristjani terdijo, daje AleKedič že davno odšel, vendar jih okrutno tepe z debelim spletenim bičem. Tako se je poslednjič z popom Bagac zgodilo. Bil je tako stepen, da bi znal umreti. Ljudi za noge na drevesa obešajo in do kervavega z biči tepejo. Mnogo kristjanov se je namenilo na avstrijansko zemljo se preseliti, pa boje se, da bi se ž njimi potem še huje ne ravnalo, ako bi morali spet nazaj se preseliti.
Ravno se naznani iz Zagreba, da je neka rodovina zavolj pretepanja po Mujaču Adžiču na avstrijansko zemljo prišla.
Nemška.
„Hamb. Corr." naznani: Prepiri z avstrijan-skimi vojaki se vedno pomnožujcjo. V Molnu se je 8 avstrijanskih vojakov s podmojstri teplo, kterim so se tudi drugi ljudje pridružili.
Francoska.
*	Francoski predsednik spet po kraljestvu potuje, poslednje dni se je podal v Poitiers.
*	Iz Pariza se naznani, da se ondašnjo poljsko slovstveno društvo trudi z napravo poljskega narodnega doma. Doneske nabirajo gospodje, Adam Mickievič in Ladislav Zamoj-ski v Parizu, Dragotin Szulozevvski v Londonu, potem Jožef Sobelewski v Genui. Do 28. junija se je že 10120 frankov nabralo, kjer so se posebne skazali Korecki, Czacki in knez Czartoryski, ki so po 2000 frankov podarili, potem kneginja Czartorj ska iz \Vur-tenberškega, Sobolevvski, Zamejski in drugi so podelili po 1000 frankov.
*	12 udov upornega društva so zaperli in dvanajsti razglas s skrivno tiskarnico so ovo-
hali. Pri 13 demokratih, ki so bili sumljivi, so hiše preiskali.
*	„Assemblee nationale" zglasi sostavek, po kterem so se tri severne pervooblastne vlade zavezale, vladam v Rimu, Neaplu in Florencu svojo pomoč ponuditi, ako bi v tih deržavah revolucijsko gibanje vstalo. Tej novici so se v Parizu zlo čudili.
*	Poprejšni turinski nadškof Franzoni je že nektere dni v Parizu.
*	Po Francozkem se delavci zlo iz delavš-nic spušajo, kar je hudo znamnje za vlado, ker so ji praznuvajoči ljudje naj bolj nevarni.
Danska.
Vojska v Schleswig-Holsteinu je Dance stala 60 milionov.
Laska.
Neapolitanski kralj se je s svojo rodovino, iz Gaete pridši, v Porto d'Anzio podal in potem vGandolfo, kjer je zdaj papež. Jezuita, ki je o spovedi pridigal, so na cesti kamnali; zavolj tega se je 6 oseb zaperlo.
Rusovska.
Da se zamorejo potni listi na Rusko dobiti, se je sledeče ukazalo:
Vsak, kdor hoče na Poljsko ali Rusko iti, mora pri predstoječi krožni vladi po zadeva-jočem okrajnem poglavarstvu prošnjo vložili, v kterej mora biti zaznamovan kraj, kamor se želi potnik podati, kakor tudi kaj da ima ondi opraviti. To mora okrajno poglavarstvo vradno poterditi. Vsak prosivec mora tudi od županije in sodništva spričbo imeti, da se je vedno dobro zaderžal, da se v politiki nikdar ničesar ni okrivičil in ravno to se tirja od njegovih spremljevavcov, služabnikov itd. Potniki, ki se o zadevah pravd tje podajo, mo-raja to zadevajoči ruski vradnii skazati. Kdor službe išče, se mora skazati, da ima ondi že gotovo službo. Ako se je vse to spolnilo, se pošlje potni list od zadevajoče krožni vlade naravnost na c. k. ministerstvo zunajnih zadev poslati z vsimi spisi, ki so bili krožnemu poglavarstvu predloženi. Potni list se ne sme naravnost prosivci izročiti.
*	Ruska vlada je z nova dovolila, da smejo na ruskih brodovih na baltiškem, azovskem, černem morju in na Donavi, ki v tuje pristanišča jadrajo do leta 1856 še tuji kapitani in tri četertine tujih mornarjev biti.
*	Po naj novejših novica iz Odese so bili Rusi zopet v vshodnih krajih tepeni. En oddelk ruskih vojakov, ki so bili na nekem otoku, zagrabijo Turkomani nenadoma in ga popolnoma končajo. Zapalili so tudi Rusom 5 brodov. Pravijo, da so se Čerkesi z Turkomani zoper Ruse združili.
Turška.
V Carigradu se je zaklad za vstanovitev narodne banke, ki znese 100 milionov piastrov nabral.
Turška Serbska.
Znanega generala Štefana Kničanina je hotel neki Ivukic umoriti, kar mu pa ni po volji steklo. Bil je nagloma zasačen in v ječo ver-žen. Knieanin je velik podpornik kneza.
Ljubljanski novičar.
Letos imamo vsak dan gromenje in plohe. V sredo po noči je treslo v nek kozelc blizo Tomačevega, v četertek večer pa v kozelc na Viču, ki sta oba pogorela. V petek popoldan ob dveh je med viharjem silno soderga v Ljubljani šla, in vmes tudi precej toče. Da bi le kje drugod ne bila kake večje nesreče napravila.
Kdor želi v vradnim ali pa "VHT "T"	~|H	A	HH A	M	novi postavi za plačati; kdor sam
osnatiilnim listu karkoli si	I ____raj	™	BW ^^	ne utegne v slovenskim jeziku
bode naznaniti, plača za vsako ^B^B /	fB	|S	^^T	sostaviti,	nam tudi sosta-
m; J| t M i
verstico z navadnimi čerkami za	/ H	AN |£| KH IS| iS	H [H	Hi |H	v 1 M ft^k	vek v nemškim jeziku poslati,
enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr.	M	^ ■ HH H 13j H	HM	■	/■ M	proti tem. de od vsakih treli
trikrat 5 kr. vsak-	^R	|H H H BS m| H	BM M	l^B ■■	I «1 Ll^j tiskanih verst en krajcar zapre-
krat je še 10 kr. za kolek po	■■ H	^MH-JH-HH. AL	• B	stavljenje odrajta.
k 56« listu ljubljanskima časnika. i torik 15. Hal. serpana 1851.
St. 5886'.
Razglas
(123.) 3
c. k. krajnskega deželnega poglavarstva 2. ju lija 1851, zastran ravnav za vgotobo doneskov občne požitnine za upravno leto 1852.
Vsled razpisa visocega c. k. denarstveniga ministerstva 15. Junija t. I. št. 19665/1072 se ima donesk občne požitnine za upravno leto 1852 tako in po tajistih določbah ugotoviti, kakor je bilo za upravno leto 1851 predpisano.
Po tem visokim zaukazu se bodo :
1.	Obravnave za občno pogojenje družtev obdačeneov ali celih davkovskih srenj in davkovskih okrajev kakor tudi za v najem vzetje samo za eno leto z ali brez pri-deržanja molčečega ponovljenja sklepale
2.	Ostane kakor doslej od teh obravnav ugo-tovba dožitninskib doneskov od olarij in žganjarij sklenjena.
3.	Se ustanovi, da imajo dožitnini podver ženi započetniki izrekbe, kterih jim je za doseženje dohodno urednijskiga pripušiv nega lista treba, najpozneje do posled njega dne mesca julija tega leta prepodati.
Gustav grof Chorinskg I. r. c. k. poglavar.
Št. 5837/797.	kORklllZa. (t28.) C 2
Ker je pri učilnici porodišča v Ljubljani stopnja asistenta spraznjena, s ktero je razun svobodnega stanovanja v napravi, vsakoletne derve peterih sežnjev in 18 liber sveč 300 goldinarjev iz učilišniga zaklada dovoljenih, spraznjena, se razpiše konkurs za novo po-stavljenje taiste do 10. augusta t. 1. s pristavkam, da je z njo pomočno opravilo v tej bolnišnici in nornici združeno.
Prosivci za to stopnjo, ki se na dve leti razpiše in zamore na dve leti še podaljšati, imajo svoje prošnje z diplomi in drugimi sprič-bami o zdravniških in porodniških vednostih, potem da so neoženjeni, Iepiga zaderžanja, da znajo slovenski jezik, ali kako drugo sla-vensko narečje, do imenovane dobe pri podpisanim vodstvu vložiti.
C. k. vodstvo učilnice za babice.
Ljubljana 6. julija 1851.
Št. 1 909.
Oglas
(118.) 3
C. k. okrajna sodnija žužemperk da na znanje: de je ona po prošnji gosp. Matia Epih-a iz Poloma št. 10 zoper gosp. Franceta Tekaučič-a iz Hinje št. 20 zavolj dolžnih 195 gold. c. s. c. iz sodniške poravnave 4. dne kozaperska 1850 št. 1153 izpeljavno javno zdražbo privolila, pri kateri bota popred pod
kerški farovš podložna polovica zemljovanja z pohištvam in en voz omenjeniga gosp. Franceta Tekaučič-a prodana; zemljovanje je cenjeno na 570 gold. in voz na 4 gold. Javna zdražba bo deržana v Hinjah 24. maliga serpana, 25. velkiga serpana in 22. kimovca vsak bart ob 9 uri dopoldne.
Ako ena ali druga reč pri pervi ali drugi zdražbi nebo za gor imenovano ceno ali draži prodana, bo pri tretji zdražbi to je 22. kimovca tudi pod ceno oddana. Zapisnik cenitbe, izpis iz javnih bukev in zdražbeni pogoji, po kterih ima kupčivic 60 gold. pred zdražbo vložiti, zamore vsak pregledati v navadnih uradniških urah pri ti sodniji.
C. k. okrajna sodnija Žužemperk 6. rožnika 1851.
sodnik: haurič.
Št. 3409.
Razglas
(125.) 2
Jakob Magajna iz spodnih Urem, cesijo-nar svojiga očeta Tineta Magajna-ta je 23. rožnika 1851 pod št. 3409 Jakoba Jankovič-a iz spodnih Urem in njegove neznane erbe alj pravne naslednike zastran opravdanja pre-
notacijona 360 goldinarjev 5% obresta in pravdnih stroškov, pri podpisani sodniji tožil in ta tožba se bo 2. dan Oktobra 1851 ob devetih dopoldne nstmeno obravnavala.
Za neznane tožence je sodija in sicer za njih stroške Jožefa Tominc-a iz spodnih Urem kuratorja izvoljila. Toženci naj tedaj sami k obravnavi pridejo, alj pa naj kuratorju svoje
pravne pomočke na znanje dajo, alj izročijo, alj druziga pooblastenca izvoljijo in te sodniji imenovajo, če ne se bo ta pravda z Jožefam Tomincam obravnovala.
C. k. sodnija v Senožečih 23. rožnika 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.
St. 5210.
Oznanilo.
(124.) c 2
Pri tukajšnej poštnej vradnii leži že dalj časa več spodej napeljanih denarnih in vožnjopoštnih poslatev, ki se niso mogle izročiti in so se toraj spet sem poslale. Tisti, ki so te pisma na pošto dali, ali jih prejeti imeli, so tedaj povabljeni o treh mescih po te poslatve prili in recepise pokazati proti tem, da zadevajočo poštnino odrajtajo, ali naj pa pisma reklamirajo, sicer se bo ravnalo z njimi po 31. vožnjopoštnega reda od 6. julija 1838. Kdor se pozneje oglasi, zamore le takrat pisma nazaj dobili, ako natanjko vlastnino skaže.
Zazna m ek p i s em
Napis
Kraj kamor se ima poslati
Zapopa-dek
Vrednost gold. kr.
Teža
Funt lot
Jovan Miholič Venceslav Czapp Nikolaj Poterbuješ Jovan Jakšič Jovan Novak Adrej Zabukovec Tomaž Silvester Anton Albrecht
Franc Žagar Helena Vidmar
Jovon Ohači Maria Zlatenčič Franc Blaž Anton Lamer Bogomil Tucco Franc Križman "VVecherheim
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 3. julija 1851.
Dunaj Semering Berno Jankin Vesprim Beka Požun Florenc Palma Kerško Ptuj Terst Zagor Novomesto Gorica Postojna Munakovo
Bankovci
»
»
n 55
5?
55 »
v> »
55
Ra«ne reči
»
» »
2 15 2 2 4 2 3 1 2
I
30 50
20
4 t
5 26
I '
St. 2115.
Oznanilo.
(l 26.) c 2
Visoko c. k. ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb je z razpisom od 24. junija 1.1. št. 3401/C za drugo polovico 1851 poštno ježnino za enega konja in enojno pošto za spodej imenovane kronovine in okrajne, kakor sledi, določilo:
Na Zgornjem Avstrijanskem z . 1 gold — kr.
„ Solnograškem z .......1
,, Češkem z...........1
„ Moravskem : V Krakovem z „ Lvovu z . . „ Cernovicu z-Na Silezkem z „ Ogerskem z
1 I 1 1 1
V	Vojvodini in temeškem Ba-natu s Sedmograškem z . .
Na civilnem Horvaškem in Slavonskem (razun Primorja) z
V	horvaško-slavonskej granici (razun Otočanskega, Likan-skegain Ogulinskega polka) z
Na Spodnjem Avstrijanskem z
n »
»
>i
n
»
»
Koroškem z..........1
55 55
55
2
2 1 1
4
55 55 55 55
„ Štajarskem z.........1
V	Montanskem okrožju (horvaškem primorju) z.....1
„ Ogulinskem polknem okrožju z..............1
Na Krajnskem z.........1
„ Tirolskem in Vorarlberškim z 1
„ Primorskem (v Terstu) z . . 1
V	Otočanskem, Senjskem in Li-kanskem polknem okraju z . 1
Odrajtvilo za pokriti postajni voz se na polovico in za nepokritega na četertinko plače, ki je za konja in enojno pošto v zadevajočem okrožju za ježnino odmerjena, določi.
Zapitnina za poštne voznike in kolomaže ostane pri starem.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 7. julija 1851.
4 6
8 8
10
St. 2114.
Oznanilo
(127.) C 2
Visoko c. k. ministerstvo za kupčijo, obertnijo in javne stavbe je z razpisom od 23. junija t! 1. št. 3030/C pri naznanenju določb o ravnanju z popisavami poslancev in konsulov zavkazalo, da c. k. vradnije poslancev in konsulov v zunajnih deržavah od dopisav od privatnih oseb, ki niso poštnine proste, nimajo poštnine odrajtovati, in da imajo toraj osebujne osebe pisma, ktere na vradnije poslancev ali konzulatov pošlejo, frankirati pri oddaji, in nasproti, ako pridejo nefranki-rane pisma od c. k. poslaništev ali konsulatov na avstrijanske privatne osebe ali vradnije, ki niso poštnine proste, da imajo te poslednje poštnino, in za dopisave iz nemško-avstrijanske poštne zveze tudi pridevk poštnine od-rajtati.
C. k. konsulatom je prosto nefrankirane pisma privatnih oseb ali vradnij naše deržave, ki niso poštnine proste, jemati ali ne.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 7. julija 1951.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Terstu 5. mal. serpana: «3. 13. 84. 83. 43.
V Gradcu 12. mal. serpana: 86. 74. 51. 69. 5. Na Dunaju 12. mal. serpana: 45. 33. 39. 16. 85.
Prihodno srečkanje bo v Terstu 19. in 30. mal. serpana v Gradcu in Dunaju pa 23. mal. in 6. vel. serpana.