cevalni čoln za ročno žago H o svetlomerih kazalo SPRETNE ROKE Oprema za izlete in taborjenje .... Periskop — v tej številki nagradni izdelek . Vodilo za ročno žago. Naš nasvet in stojalo za svinčnike in peresa Krmljenje ptic. Zanka za steklenico. ELEKTROTEHNIKI Adaptacija elektromotorčka za gramofone Sprejemnik za lov na »lisico« .... Ne zavrzimo izrabljene baterije 289 292 294 295 296 296 298 299 302 Zgoraj: način krmljenja ptic; spodaj: slika k članku o adaptaciji elek¬ tromotorčka MODELARJI Izkrcevalni čoln. Tekmovanje z brodarskimi modeli . . Pogon modelov. Čoln z dvema motorjema. KONTEMA KLUB. Letala iz prve svetovne vojne . . . . VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO 303 306 308 312 314 316 320 SLIKA NA NASLOVNI STRANI : Preprost in učinkovit pripomoček za vsako mizarsko delavnico je vo¬ dilo za ročno žago. Glej članek na strani 297! Izdajatelj Založniški zavod »Življenje in tehnika« — Revijo urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Dušan Kralj — Odgovorni urednik Drago Mehora — TIM izhaja desetkrat letno — Letna naročnina ION dinarjev (1000 starih di¬ narjev) — Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6 (poštni predal 541 — X) — Tekoči račun 505-3-177 — Tisk ČP »Delo«, obrat Blasnikova tiskarna Poštnina plačana v gotovini oprema za izlete in taborjenje VISEČA SHRAMBA Takšna priročna viseča shram¬ ba se zelo dobro obnese na taborjenju. V njej obvarujemo živila pred mravljami, muhami in ostalim mrčesom. Je zelo praktična, ker je iz platna in jo lahko zložimo. Shramba ima znotraj tri police. Vsaka je se¬ šita iz dveh kosov platna in si¬ cer tako, da lahko s sprednje strani med njiju potisnemo ustrezno vezano ploščo. Za izdelavo takšne shrambe potrebujemo okrog 2,5 m plat¬ na (širine 80 cm), 75 cm dolgo zadrgo, 15 cm širok in 120 cm dolg kos mrežaste tkanine in 40 cm dolg kos medeninaste ži¬ ce. Čeprav, so v shrambi le tri police, moramo pripraviti štiri kose vezane plošče; četrto bo- tno vdelali zgoraj, da bo shram¬ ba vseskozi lepo napeta. Kdor ni vajen šivanja na ši¬ valnem stroju, naj to delo raje prepusti starejši sestri. Pomaga pa ji lahko pri urezovanju po¬ sameznih kosov, pripravi plošč in obeh obešal. Ker ima shramba dva zrač¬ nika iz mrežaste tkanine bomo v njej lahko hranili ne le sad¬ je, temveč tudi hladna jedila (ribe, puding, maslo). TOALETNI KOTIČEK V šotoru bo najmanj dela, če bomo imeli vsako stvar na svo¬ jem mestu. To velja tudi za to¬ aletne pripomočke. Za ureditev toaletnega kotička nam bo iz¬ vrstno služila trodelna zložljiva torbica z našitimi žepi, v katere bomo lahko razvrstili vse naj¬ nujnejše toaletne pripomočke od zobnih ščetk, etuija za milo do aparata za britje. Takšno torbico si izdelamo iz polivini¬ la, ki ga je mogoče umiti. Hrbet torbice naj bo iz dveh kosov polivinila, med katera vložimo tri juvidurne plošče, obdane s tankim slojem penaste gume. Med ploščami naj bo vsaj 1 cm prostora, tako da bo možno tor- bico prešiti na stroj. Kose polivinila, ki jih bomo uporabili za žepe, najprej za¬ robimo. Vsak kos naj bo toliko dolg, da bomo žepe lahko pri¬ lagodili obliki toaletnih pripo¬ močkov, ki jih bomo v šotoru vložili. Kdor je spreten, si lahko iz¬ dela tudi štiridelno torbico. V gornji, četrti del si lahko vdela tudi ogledalo. POLICA ZA POSODO Šotor je mnogo bolj vabljiv, če je v njem popoln red. Naj¬ večji nered povzroči posoda z jedilnim priborom. Ta pač ne sodi na tla, pa če so še tako lepo pogrnjena. Zato je treba 289 poskrbeti za primerno polico, pač takšno, ki nas ne bo ovi¬ rala na poti. Ne bo odveč, če bomo vzeli na pot še tri 80 cm dolge in 30 cm široke vezane plošče, štiri aluminijaste cevi in nekaj žice za zatiče. Cevi z enega konca na vsakih 25 cm prevrtamo s 3 milimetrskim svedrom, ploščam pa napravimo po štiri izvrtine, tolikšne, da bodo cevi tesno šle skozi. Ko bo šotor že postavljen, bomo eno od polic položili točno na prostor, kjer naj bi stala omarica. Skozi izvrtine bomo zabili cev za cevjo kakih 8 cm globoko in kar najbolj navpič¬ no. Zatem bomo dvignili ploščo tik iznad prvih luknjic in v vsa¬ ko od njih vdeli zatič iz žice. Zatem bomo nadeli drugo ploščo in opravili isto in zatem še tret¬ jo. Polica bo s tem gotova. Na¬ mesto zatičev lahko uporabimo tudi 12 kosov nekoliko debelej¬ še cevi, kar pa je neprimerno težje od zatičev. Da bo polica čim bolj lična, ji lahko izdelamo tudi primerno pregrinjalo in ga z obročki obe¬ simo na štrleči del cevi. ORODJE ZA ŠOTOR Na orodje nikakor ne smemo pozabiti. Če ne prej, ga bomo pogrešali ob neurju, ki je po¬ drlo ali preplavilo že marsika¬ teri slabo postavljen šotor. Pri postavljanju šotora pred¬ vsem potrebujemo kladivo za zabijanje klinov. Za to delo se najbolj obnesejo kladiva, ki imajo glavo iz trdega gumija. S temi kladivi obvarujemo kline pred poškodbami, do katerih kaj rado pride na kraških tleh, ko zadenemo ob kamen. Takšnih kladiv pri nas še ni naprodaj, zato pač uporabimo običajna kladiva. Podoben problem je tudi z lo¬ paticami za kopanje jarkov, dovolj močnih lopatic kar ni moč dobiti, zato si bo vsakdo pomagal iz zadrege z nekim do¬ mačim orodjem. K orodju dodajmo tudi nekaj močnejših rezervnih vrvi. Naj¬ boljše so sicer iz najlona, prav dobre pa so tudi domače iz ko¬ noplje. Potrebovali jih bomo pri utrjevanju šotora ob močnem vetru ali pred neurjem. Ne pozabimo tudi na tekočino za impregnacijo šotora »Feld- tolin«, ki se dobi v kovinskih posodah z razpršilcem. KUHALNIKI Na taborjenju danes uporab¬ ljamo zelo različne vrste kuhal¬ nikov, od katerih so nekateri bolj drugi manj ekonomični, ne- 290 kateri pa celo zelo nevarni. Ne¬ varni so kuhalniki na bencin. Res je sicer, da pri teh nimamo skrbi z nabavo goriva, saj ga enostavno vzamemo iz bencin¬ skega rezervoarja v avtomobilu, vendar je bilo s temi kuhalniki že toliko nesreč (med njimi celo smrtne), da jih res ne priporo¬ čamo. Zaradi cenenega goriva so še vedno v rabi kuhalniki na pe¬ trolej, ki pa imajo dve hibi: prva je ta, da potrebujejo za ogrevanje gorilnika gorilni špi¬ rit, druga pa ta, da petrolej zelo smrdi in preko naših rok kaj rad pride v dotik z jedjo. Vsekakor so boljši špiritni gorilniki, čeprav je kuhanje z njimi zaradi cene gorilnega špi¬ rita drago. Te gorilnike danes vse bolj izpodrivajo butanski gorilniki, ki imajo to prednost, da nanje lahko priključimo tudi plinsko svetilko. Ti gorilniki so resda precej dragi, toda vedeti mo¬ ramo, da je gorivo za te goril¬ nike izredno poceni. Zal, pri nas ne dobimo na trgu nekoliko več¬ jih jeklenk, ki bi zadostovale za enkratno letovanje cele družine. Dokler ne bomo imeli tudi go¬ stejše mreže polnilnic, zlasti v Dalmaciji, ne kaže drugega kot da si oskrbimo za pot vsaj dve dvo- ali trikilogramski jeklenki. RAZSVETLJAVA V ŠOTORU Ta danes ne predstavlja po¬ sebnega problema, kajti na ta¬ borjenje potujemo običajno z avtomobili, ki imajo itak lasten izvor energije — akumulatorsko baterijo. Ne glede na to so še vedno v rabi male prenosne pe¬ trolejke, ki nam pridejo prav pri opravkih izven šotora. Za šotor so že dlje časa na¬ prodaj male baterijske svetilke, ki pa se izplačajo le, če jih pri¬ ključimo na akumulatorsko ba¬ terijo, saj so žepne baterije pre¬ cej predrage za redno razsvet¬ ljavo. Kdor nima primerne svetilke za šotor, si jo lahko napravi iz pokrovčka »spraya za lase«, iz kozarca od razbite termos-ste- klenice ali primerne posodice iz plastične mase, v katero vdela okov za avtomobilsko žarnico (z jakostjo 1 vata), zgoraj pa obešalno iz medeninaste ploče¬ vine, na katero naj bo vselej priključen en kontakt žarnice. Kdor ima kovinsko ogrodje šotora (brez vmesnih vložkov iz plastične mase), lahko za do¬ vod toka izkoristi tudi samo ogrodje. Na to namreč priključi po najbližji poti (kot je prika¬ zano na skici) minus pol aku¬ mulatorske baterije, medtem ko po žici dovaja plus pol. Tako je za vsako žarnico potrebna samo ena žica. Žarnica pa bo zažarela, 291 brž ko bomo svetilko obesili na eno od veznih cevi šotora. Kdor je spreten, si bo lahko vgradil tudi ustrezno miniatur¬ no stikalo, tako da bodo svetil¬ ke stalno na svojem mestu. Edi¬ no, na kar moramo pri tem pa¬ ziti je to, da ne napravimo ne¬ kje trajni kratek stik, ki bi do¬ cela izpraznil akumulator. Temu se bomo ognili, če bomo za do¬ vodno žico vzeli pač takšno, ki ima docela nepoškodovano izo¬ lacijo. Najbolj se obnesejo ple¬ tenice, ki so sestavljene iz več tankih žic. Te so mnogo bolj gibke in se med pregibanjem tako hitro ne poškodujejo. Da bomo električno napeljavo kar najbolj lično izvedli, dodaj¬ mo pri postavljanju šotorov do¬ vodnim cevem okrogle gumice, ki si jih izrežemo iz zračnice za dvokolo. Skozi te bomo kasneje potegnili žico, ki nam tako ne bo visela navzdol. Končno še o priključku na akumulatorsko baterijo. Večji avtomobili imajo običajno tudi specialne vtične doze za priklju¬ ček, večina manjših vozil pa tega nima, zato priporočamo, da si sami na primernem mestu vgradite v sam avtomobil minia¬ turno vtičnico. Če nimate na razpolago kaj boljšega, si vze¬ mite enostavno vtičnico, kakrš¬ ne uporabljamo za priključek televizijske antene. Te so zares zelo priročne. Razen tega jih bo¬ ste lahko uporabili tudi v slu¬ čaju, če imate ponoči na cesti defekt. Ne bo težko izdelati roč¬ no svetilko z nekaj metri dvoj¬ ne žice, ki naj bo vselej na do¬ stopnem mestu v avtomobilu. Nadejamo se, da vam bo teh nekaj napotkov olajšalo marsi¬ katero preglavico. Res boste imeli v tem nekaj novega dela, zato pa bo na taborjenju in na izletih lepše in udobnejše. Sreč¬ no vožnjo in prav lep dopust! M. Macarol kako si bomo izdelali optično pripravo periskop nagradni izdelek Periskop imenujemo optične priprave, ki nam omogočajo gle¬ danje okrog vogla. Navadno so te priprave združene z ustreznim daljnogledom. Periskop uporab¬ ljamo povsod tam, kjer je di¬ rektno gledanje nemogoče zara¬ di ovir, ali pa tam, kjer bi di¬ rektno gledanje opazovalcu lah¬ ko škodovalo. Direktno gledanje izpod vodne površine je nemo¬ goče, zato imajo vse podmornice vgrajen periskop, s katerim opa¬ zujejo dogodke na morski po 7 vršini, čeprav so same pod vodo. V tanku npr. gleda voznik pot pred seboj skozi periskop, zato da ga izstrelki ne poškodujejo. Periskop, ki ga boste izdelali sami, je seveda najpreprostejši. Ker ne bo združen z daljnogle¬ dom, vam ne bo dajal povečane slike, ampak vam bo samo omo¬ gočal gledanje okrog vogla, čez visoke ograje, v veliki gneči in drugod. Priprava sama je zelo eno¬ stavna. Sestavljena je iz lesene¬ ga ohišja in dveh zrcal. Kakšni zrcali potrebujete, vidite na na¬ črtu. Izdelal vam jih. bo za ma¬ lenkostno ceno vsak steklar. Lahko uporabite tudi navadna žepna zrcala, vendar morate v tem primeru prirediti dimenzije lesenega ohišja. Tak periskop pa bo imel zaradi manjših zrcal tudi manjše zorno polje. Leseno ohišje izdelamo iz ve¬ zane plošče, debele 5 mm. Mere za posamezne stranice si izriše¬ mo po načrtu. Periskop lahko tudi skrajšamo ali podaljšamo. Vedeti pa moramo, da se z dalj¬ šanjem periskopa manjša zorno polje. Gledali bomo lahko čez višje ovire, pač pa bomo zato tudi manj videli. Najprej izžagamo vse strani¬ ce, nato pritrdimo opore za zr¬ cali (1). Vse stične robove na¬ mažemo z mizarskim klejem in ohišje zbijemo z drobnimi žeb¬ lji. Stranici 2 in 3 pritrdimo šele, ko smo vložili zrcali. Se pred tem pa v posodici zmešal mo malo redkega kleja in nekaj saj. S to mešanico prebarvamo notranjost ohišja. Ko se bo klej posušil, bo notranjost črna in brez sijaja, in nam tako prepre¬ čevala nastajanje refleksov. Pri vstavljanju zrcal pazimo na to, da bosta trdno pritrjeni. Če sta opori (1 ) preveč razmak¬ njeni in zrcalo pleše v svojem ležišču podložimo zrcalo z majh¬ nim kosom blaga, ki smo ga pred tem namočili v klej. Sedaj pritrdimo še stranici 2 in 3. Zunanjost periskopa prebar¬ vamo z oljnato barvo ali kakš¬ nim drugim lakom. Zelo pri¬ pravno je, če si na ohišje pri¬ trdimo priročne držaje, tako da bo opazovanje skozi periskop še prijetnejše. Tram 292 293 Merilo 10 cm vodilo za ročno žago Pri žaganju z ročno žago se vam najbrž ni vedno posrečilo razžagati les, kovino ali umetno maso točno po zarisani črti. Žaga namreč kaj rada uhaja na eno ali drugo stran. V določenih primerih, zlasti pri vzdolžnem žaganju količkov, cevi ali letev, si lahko, pomagate s premičnim vodilom, ki ga pritrdite na žago. Za izdelavo premičnega vodila uporabite trdo pločevino, odre¬ zek ali odpadek širine 25 do 30 mm, ki ga boste našli v kaki kovinarski delavnici. Lahko upo¬ rabite tudi kos trdega alumini¬ ja. Dolžina je poljubna in zavisi od dolžine žaginega lista, na ka¬ terega želite vodilo pritrditi. Na¬ bavite tudi dva vijaka dolžine 6 do 8 cm z navojem v celotni dolžini, premera 6 mm in z dve¬ ma pripadajočima maticama. Nato izvrtajte v vodilno letev in v žagin list vsklajene luknje. Končno potrebujete še cevko z notranjim premerom ustrezajo¬ čim debelini vijakov. Cevko na¬ režete na po dva enako dolga kosa npr. po 1, 1,5, 2, 3, 4cm ( 294 Uporaba pri žaganju različnih širin zavisi od različnih oddalje¬ nosti vodila od žage. Ta razpon si določate z vlaganjem cevk ustrezne dolžine na vijake med žaginim listom in vodilom. Cevke od primera do primera zamenjujte z drugimi krajšimi ali dališimi. Na mestu zunanjih matic uporabljete s pridom tudi krilne matice, kar bo omogočilo hitrejše odvijanje in privijanje pri zamenjavi cevk oziroma raz¬ ponov. Ml - RA naš nasvet Ob tej priložnosti še en na¬ svet tistim, ki radi pogosto do¬ ma kaj delajo. Zbirajte in shra¬ njujte raznovrsten droben teh¬ nični odpadni materijah Razvr¬ ščajte ga po vrstah in skupinah in ga hranite v škatlah, kakrš¬ nih boste dobili dovolj v skla¬ diščih mnogih trgovin. Na škatle nalepite etikete z označbo ma¬ teriala, ki je v njih in jih raz¬ vrstite v omare ali na police. Star pregovor pravi, da čez sedem let vse prav pride in res je tako. Zato poberite vsako ma¬ tico, vijak ali podoben pred¬ met, ki ga boste mimogrede na¬ šli na cesti ali kjerkoli. Morda vas bo prav ta matica ali pod- ložka nekoč rešila iz zadrege. Vsekakor drži, da se mnogo lažje lotimo dela in ga tudi hi- treze in uspešneje opravimo, ako imamo vse potrebno pri roki. Po vaših domovih, kleteh, podstrešjih in okolju verjetno leži raztresen na videz včasih nepomemben material, ki pa v določenem primeru postane zelo potreben. Zbrani material pa mora biti primerno sortiran, če hočemo da bo hitro dosegljiv. Kadar nekaj potrebujete, kar še ni v vaši zbirki, se obrnite na skladišče odpadlega materiala, kjer boste dobili za mal denar ali celo zastonj vsakovrstno drobnarijo. Ml - RA stojalo za svinčnike in peresa Preprosto in uporabno stojalo za svinčnike, peresa in podobno, si lahko izdelate mimogrede sami. V ta namen si pripravite leseno deščico (vrsta lesa je po¬ ljubna) debeline 1 do 1,5 cm, širine 8 cm in dolžine 18 do 20 cm. Nato poiščite spiralno vzmet s premerom 1,5 do 2 cm, dolžine 16 do 18 cm v raztegnjenem sta¬ nju. Če take vzmeti ne bi našli med staro šaro, si jo izdelajte z navijanjem po že znanem (pravkar predlaganem, opisa¬ nem načinu). Za spiralo upora- 295 bite poltrdo žico debeline 1 do 2 mm. V deščico izvrtajte na vsakem koncu po eno luknjico. Luknjici naj bosta tolikšni, da boste vanje lahko tesno zatak¬ nili oba konca spirale. Stojalo je pripravno zlasti ka¬ dar delate s peresi in mokrimi čopiči, ki vam lahko umažejo mizo, kadar se kotalijo po njej. Razen tega so svinčniki, peresa, čopiči in druga pisala oziroma risala pregledno postavljeni in lahko dosegljivi. krmljenje ptic Kadar želimo ponuditi ptiču v kletki hrano v kosih, na pri¬ mer solato, zelenjavo in podob¬ no hrano, storimo to lahko tako, da jo pritrdimo z navadno lese¬ no ščipalko na ogrodno žico kletke. S tem dosežemo, da se hrana ne bo valjala po dnu kletke, kjer večkrat leže iztrebki in drugi odpadki, s katerimi bi se onesnažila. Hkrati pa je ptiču tudi bolj dosegljiva, seveda pod pogojem, da je pritrjena na pri- zanka za steklenico Kadar je treba v roki prena¬ šati steklenico, ali če je treba trdno zavezati zamašek, nam bo dobro služila zanka z dvojnim vozlom. Nastanek je razviden iz vrstnega reda risb. Takole de¬ lamo : 296 1. Z levico držimo oba konca vrvice, desnico vtaknemo z vse¬ mi prsti v zanko. 2. Prste desnice razširimo in roko obrnemo na levo, da nasta¬ ne narisana oblika. Upognjeni del zanke primemo pri a) s pal¬ cem in kazalcem leve roke, oba konca pa držimo v pesti. 3. S palcem desne roke pre¬ križamo srednji del obeh zank. 4. S palcem desne roke pri¬ tisnemo na konec palca leve roke, spustimo oba dela zanke pri b) s prstov ter potegnemo vrvico pri a) skozi zanko v sme¬ ri puščice, da nastane oblika pod 5. Pri tem je treba paziti, da se spuščena dela pri b) pod- vijeta na levo. Zanko takoj na¬ taknemo na vrat steklenice, nato jo dobro zadrgnemo in konce zavozlamo (8), da steklenico lahko nosimo v roki ali jo kam obesimo. Po potrebi napravimo prej lahko še en vozel čez za¬ mašek. Fr. M. 297 elektrotehniki adaptacija, elektro¬ na oto rčka za gramofone Enofazni asinhronski elektro- motorčki, kakršni so vgrajeni v poenostavljen mehanizem elek¬ tričnega gramofona, so prav zanimivi za eksperimentiranje. Takšen elektromotorček ima eno samo navitje, ki je preračunano za priključek na izmenično na¬ petost 110 in 220 voltov oziro¬ ma 2 X 110 voltov. Če temu na- vitju dodamo še primerno se¬ kundarno navitje, dobimo hkrati kombinacijo elektromotorja in transformatorja. Če je sekun¬ darno navitje preračunano za nizke napetosti 3, 5, 8 ali 12 voltov, bomo lahko te izmenič¬ ne napetosti izkoristili za pri¬ ključek ustreznih nizkovoltnih žarnic, električnega zvonca, br- nilca ali kaj podobnega. Poseb¬ no zanimivo pa bo, če bomo na to navitje priključili ustrezno nizko izmenično napetost 8-ih ali 12-ih voltov; rotor elektro- motorčka se bo vrtel, ne da bi na primarno navitje priključili napetost 220 voltov. Tako bo ta hkrati tudi enofazni asinhronski elektromotorček za priključek na nizke izmenične napetosti. Prostora za sekundarno na¬ vitje (ki ne obsega toliko ovo¬ jev kot primarno) je na vsakem elektromotorčku dovolj, saj so tulci vselej nekoliko večji. Pre¬ den pristopimo k delu, si naj¬ prej izračunamo, koliko ovojev je potrebnih, da dobimo na se¬ kundarni strani 1 volt napetosti. To si bomo izračunali po poeno¬ stavljenem obrazcu 45 -—■— = štev. ovoj. za 1 V prerez zelez. jedra v cm 2 Jedro moramo pač izmeriti, če hočemo izračunati njegov pre¬ rez.-Če je jedro kvadratne obli¬ ke in znaša njegova stranica 1 cm, bo njegov prerez znašal 1X1 = 1 cm 2 . Če to vnesemo v gornji obrazec, bomo dobili mo za vsak volt sekundarne na¬ petosti namotati 45 ovojev žice. Čim večji je prerez jedra, tem manj ovojev je potrebno za vsak volt napetosti. Vzemimo, da je jedro pravokotne oblike, pri katerem meri ena stranica 1 cm druga pa 1,5 cm. V tem prime¬ ru bo znašal prerez 1 X 1,5 = = 1,5. Po gornjem obrazcu do- 45 450 bimo — =- = 30. V tem 1,5 15 slučaju bo za vsak volt nape¬ tosti zadostovalo le 30 ovojev žice. Če hočemo, da bo sekun¬ darno navitje prilagojeno za na¬ petosti 5, 8 in 12 voltov, bomo morali namotati skupno 360 ovojev žice, pri tem pa bomo napravili odcep za 5 voltov na¬ petosti pri 150. ovoju, a za 8 voltov pri 240. ovoju. Za sekun¬ darno navitje uporabimo z la¬ kom izolirano žico debeline 0,25 do 0,40 mm. Zaradi motanja se¬ kundarnega ravitja elektromo- torčka seveda ne bomo razdirali, pač pa bomo žico ovoj za ovo¬ jem vdevali in izvlekli skozi re¬ žo med tulcem in srednjim de¬ lom statorja. To je sicer malce zamudno delo, ki pa ga z dobro voljo kaj hitro opravimo. Pri vsem tem moramo poskrbeti, da izključimo vsak neposreden dotik sekundarnega navitja s primarnim, saj je ta pod nape¬ tostjo 220 voltov. To lahko zelo dobro opravimo z dodatno izo¬ lacijo primarnega navitja. Pri eksperimentiranju pazimo, da ne bomo zamenjali priključkov za nizko in omrežno napetost. Temu se izognemo, če za nizko napetost namesto običajnih vtič¬ nic uporabimo druge miniatur¬ ne, kakršne npr. uporabljamo za priključek televizijske antene. Miloš Macarol 298 sprejemnik za lov na „lisico“ Lov na »lisico« postaja vse bolj priljubljen. To panogo športno-tehnične dejavnosti goji predvsem mladina pa tudi sta-i rejši v naših radioklubih. Zani¬ miva je še posebno za tiste, ki nimajo dovoljenja za delo z radijskim oddajnikom. Praksa je pokazala, da je mogoče kon¬ kurirati v lovu tudi z enostav-i nejšimi aparaturami kot je su- perheterodinski tip »puške«. Dajemo navodila za gradnjo enostavnega dvotransistorskega sprejemnika, prirejenega za lov na »lisico«. Sprejemnik spreje¬ ma na feritno anteno, kar je ve¬ lika prednost pred goniometr- skimi sprejemniki z okvirno an¬ teno, ker je majhnih dimenzij, tako rekoč žepnega formata, da ne ovira tekmovalca niti v težko prehodnem terenu (grmovje, ve¬ jevje itd). Za mehansko obdelavo nam ni potrebno posebno orodje. Čei se opremimo z lokom in žagico za rezljanje, žago za kovine, malo okroglo in ploščato pilo za kovino, vrtalnim strojčkom s svedrom premera 1 mm, lotal- nikom z malo kolofonije ali ti- nola, smo oboroženi do zob. Po¬ trebujemo le še nekaj lepila UHU. Kratek opis delovanja spre¬ jemnika: Edini nihajni krog in obenem anteno tvorita na ferit¬ no palico navita tuljava, stalni kondenzator 20 pF in paralelno vezan vrtilni kondenzator, s ka¬ terim uglasimo na postajo ujeto energijo, vodimo na bazo viso¬ kofrekvenčnega transistorja Tl, kjer se ojači. Del te ojačene energije vrnemo krogu preko C 6, da ga razdušimo (pozitivna povratna veza). Visokofrekvenč¬ ni signal nato vodimo na demo- dulator, ki ga tvorita dve diodi v dvojilnem stiku. Nizkofrekvenčno napetost vo¬ dimo na bazo transistorja Tl, ki jo ojači. Stopnjo povratne veze in obenem ojačenje nastav¬ ljamo s potenciometrom P, ki je na isti osi s potenciometrom P. S kolektorja T 1 vodimo NF si¬ gnal preko 3 K upora na transi- stor T 2, ki normalno ojačuje in daje dovolj izhodne moči za običajne magnetne 2000—4000 ohmske slušalke. Mehanska obdelava in mon¬ taža : Iz pertinaksa debeline 1 do 2 mm odžagamo kos dimen¬ zije 175 X 65 mm. To bo šasi¬ ja sprejemnika. Po priloženem načrtu označimo luknje in jih pazljivo izvrtamo. Nato odreže¬ mo iz trde polivinilske plošče dva komada 65 X 35 mm. Nato z žago za kovine zažagamo za dve tretini debeline vzdolžno, da naredimo žleb, v katerega bomo potem vložili pertinaksno ploščo. V eno od polivinilskih stranic naredimo pravokotno od¬ prtino za gumb vrtilnega kon¬ denzatorja, luknjo za potencio¬ meter in dve luknji 0 6 mm za puši. Iz PVC plošče izrezljamo še okroglo ploščico, ki smo ji predhodno izvrtali in točno po- pilili koncentrično luknjo. To bo gumb vrtilnega kondenzatorja, ki ga trdo nataknemo na rotor 299 15-22pF lončastega trimerja. Končno pri¬ pravimo še anteno. Na feritno palico navijemo na enem koncu dve legi papirnega traku širine ca. 30 mm. Nanj navijemo 20 ovojev polne bakrene žice 0 0,8 do 1 mm, navoj do navoja, oba kraja dobro pričvrstimo s su¬ kancem. Ko smo izgotovili še oba nosača za feritno anteno, pristopimo h končni montaži. Najprej pritrdimo potenciome¬ ter in obe puši. Nato vtaknemo lončasti trimer v prirejene od¬ prtine in trdno zavihamo na¬ vzven oba pritrdilna trakova. Zatem premažemo žlebova na ploščicah z UHU (OHO) lepi¬ lom in vložimo pertinaksno ša¬ sijo, ki smo jo predhodno na stičnih ploskvah malo postruga- li, da smo dobili hrapavo povr¬ šino, ki nam jamči, da bo spoj material juvldur NOSILEC FERITNE ANTENE STIKALNI NAČRT TRANSI5T0RJA AF 10S (Siemens-Halsk«) 300 dobro držal. Sedaj že prilepimo konzoli s feritno anteno in vse skupaj pustimo, da se dobro v miru strdi (1 dan). Preostane nam samo še vezava. Elementom lepo zakrivimo dovodne žice, jih vložimo v ustrezne luknje in na spodnji strani šasijo povežemo. Delati moramo z vročim lotaI- nikom, da nam hitreje prime ži¬ ci in da preprečimo pregreva¬ nje elementov. Pri montaži diod moramo najprej paziti, da jih pravilno obrnemo. Obroček na diodi pomeni plus (odnosno ka- todo). Dovodno žico moramo prijeti s ploščatimi kleščami, ki odvajajo toploto, zlasti ako nismo preveč sigurni, da nam bo uspelo spoj zalotati v delčku sekunde. To velja tudi za tran- sistorje, še posebno za Tl, ki je visokofrekvenčni in zato tudi vsestransko bolj občutljiv. Ko imamo vse povezano, pri¬ ključimo baterijo. Ko vrtimo potenciometer, zaslišimo na ne¬ kem področju šum. To je znak, da nam ojačevalnik deluje. Na¬ to moramo z grid-dip metrom ali signal generatorjem najti re¬ sonančno frekvenco, da kontro¬ liramo, če smo v amaterskem 80 metrskem področju. Če smo nižje r . moramo paralelni blok C 2 zamenjati z manjšim, če smo višje, ga moramo povečati. Celotno napravo samo še vloži¬ mo v kovinsko ohišje, ki nika¬ kor ne sme biti na zgornjem koncu staknjeno, ker bi bila fe¬ ritna antena sicer preveč duše¬ na. Če nam sprejemnik ne bo nihal (tj. pisk, če gremo čez postajo) enostavno prekinemo spoj, označen na shemi z X. Ta¬ ko dobimo serijski resonančni krog, ki bolj ustreza nekaterim transistorjem. Še važno opozo¬ rilo: Paziti moramo, da upo¬ rabljamo kvalitetne transistorje in elektrolitske kondenzatorje, ker bi sicer imeli popolnoma druge pogoje in sprejemnik ne bi zadovoljivo deloval. Na kra¬ ju naj omenim še, da je mo¬ goče opisani »lisičar« izvesti kot SEZNAM MATERIALA: C 1 C 2 C 3 C 4 C 5 ^ C 6 C 7 C 8 C 9 : lončasti trimer Philips keramični kondenzator kondenzator kondenzator kondenzator kondenzator keramični keramični keramični keramični elektrolit elektrolit keramični kondenzator 25 pF po potrebi do 20 pF 2000 pF 2000 pF 2000 pF 15—22 pF 5 uF 100 uF 2000 pF R 1 = 5 Kohm R 2 = 5 Kohm R 3 = 25 Kohm R 4 = 3 Kohm R 5 = 450 Kohm Vsi upori so 0,25 ali 0,5 W P = potenciometer T 1 = visokofrekvenčni transistor OC 170, OC 171, AF 105, AF 106, OC 614, OC 615 T 2 = nizkofrekventni transistor OC 70, OC71, OC 602, AC 540 in slične tipe D 1/D 2 = germanijevi diodi AA 111, AA 120 itd. FP = feritna antena 80 X 140 mm (po možnosti materi¬ al 1 C) svetlordeča pika [21 ^2 ovojev žica p 0C j n k. 0,8—1 mm N 2 = 2 ovoja r B = baterija 9 V 1 gumb za potenciometer Polivinil plošča debelina 3 mm (35 X 160 mm) Pertinaks plošča debelina 1—2 mm (65 X 175 mm) Pločevina aluminij 0,8—1,5 mm (ali bela pločevina 0,5—1 mm) dimenzije 180 X 200 mm 301 miniaturni sprejemnik za sred¬ nje valovno področje, če dele montiramo v malo plastično škatlo npr. 60 X 35 X 15 mm. V tem slučaju vzamemo minia¬ turni vrtilni kondenzator maksi¬ malne kapacitete 250 pF, na fe¬ ritno anteno pa navijemo za n 1 = 90 ovojev in n 2 = 10 ovojev visokofrekvenčno plete¬ nico 10 X 0,7 (tj. induktivnost približno 370 mH). Goniometriramo na minimum sprejema; tj. postaja —»lisica« se nahaja v smeri feritne antene. ne zavrzimo izrabljene baterije Gibljive makete ali modele čolnov, žerjavov, avtomobilov in drugih naprav poganjajo elektromotorčki, kakršne izde¬ luje pri nas tovarna Mehanoteh- nika v Izoli. Vsi ti motorčki so na enosmerni tok napetosti 4,5 do 6 Voltov — torej baterijski. Če imamo v šoli, krožku ali doma ustrezni akumulatorski polnilec, bomo dobili enosmerni električni tok iz teh naprav, ki jim sicer pravimo usmerniki. Pri samostojnih gibljivih mode¬ lih — (modeli motornih čol¬ nov) pa ne moremo električne¬ ga toka dovajati po žicah, am¬ pak rabimo za to suhe člene —■ tako imenovane baterije. Bate¬ rije se razlikujejo po obliki, ve¬ likosti in napetosti. Za nas je največkrat najvažnejša napetost, pa tudi oblika in velikost bate¬ rije. Najbolj so v rabi ploščate baterije z napetostjo 4,5 okro¬ gle baterije z napetostjo 3 V in debele okrogle baterije, tako imenovane »amerikanke« z na¬ petostjo 1,5 V. Poleg teh pozna¬ mo še baterije za 9 V, ki jih ra¬ bimo za električno napajanje transistorskih radijskih spre¬ jemnikov. Vsem tem baterijam je skup¬ no to, da so narejene iz poso¬ dice iz cinkove pločevine, ki predstavlja negativni (—) pol in jedro iz retortnega oglja, ki predstavlja pozitivni ( + ) pol. Kot elektrolit pa služi s salmija- kom prepojena zmes v platneni vrečici. Ena taka posodica — člen daje napetost 1,4 V. Te čle¬ ne pa lahko medsebojno vežemo v baterije, tako da z žico pove¬ žemo + pol prve baterije z —- polom druge in se bo napetost tolikokrat povečala, kolikor čle¬ nov smo medsebojno povezali. Tak način vezave baterijskih čle¬ nov imenujemo zaporedna ve¬ zava. Navadno uporabljamo le zaporedno vezavo, ker želimo dobiti večjo napetost od 1,4 V. Če pa hočemo imeti tudi večjo jakost, pa povežemo z žico vse + pole med seboj in vse —■ pole med seboj. Napetost bo te¬ daj ostala ista, jakost pa se bo povečala za tolikokrat, kolikor členov smo povezali. Kadar ho¬ čemo dobiti enosmerni tok večje jakosti in tudi večjo napetost, uporabljamo oba načina vezave. Baterijski elektromotorčki so grajeni za nizke napetosti 4,5 do 6 V. Dokler je baterija nova, ima motorček veliko obratov in je močan, ko pa baterijo izra¬ bimo, pa se števlio obratov zmanjša in tudi moč se zmanj¬ ša. Na tekmovanjih z brodarski¬ mi modeli in tudi sicer za po¬ gon drugih modelov želimo, da motorček deluje dobro, zato že¬ limo baterijo čim bolje in čim dlje časa uspešno uporabljati. Že precej izrabljeno baterijo (npr. ploščato za napetost 4,5 V) preskusimo tako, da se z jezikom dotaknemo obeh me¬ deninastih priključkov. Če ima¬ mo pri tem kiselkasto slan okus, je to znak, da je v bateriji še nekaj napetosti in tako baterijo za nekaj časa lahko oživimo. Za nekaj minut bomo baterijo oži¬ vili tako da jo segrejemo, to pa zadostuje za en poskus z mo¬ torčkom. Se bolje pa oživimo baterijo, če izvrtamo skozi smo¬ lo na vrhu člena tri do štiri luk¬ njice premera 2 mm ter namo¬ čimo za nekaj časa člene v moč¬ no raztopino salmijaka. Razto¬ pina salmijaka bo prodrla v no¬ tranjost člena in ga poživila. Luknjice v smoli ponovno zama¬ šimo s tem, da vanje nakaplja¬ mo vosek goreče sveče. Tako ob¬ novljen člen bo spet enako upo¬ raben kot nov, le njegova traj¬ nost bo nekaj manjša. Vseeno pa to velja poskusiti, saj danes baterije niso tako poceni, izra¬ bimo jih pa kar hitro. Izrabljene baterije postanejo po navadi neuporabne že prej, preden je izrabljen cink in dru¬ ge kemikalije. Najdlje ostane uporabno oglje, zato iz starih baterij lahko naredimo nove. Na mizi, ki smo jo pregrnili s papirjem, razderemo baterije, da dobimo posamezne člene. Za »nove« baterije pridejo i/ po¬ štev samo členi, ki imajo še cele posodice iz cinka. Vsebino razjedenih členov lahko upora¬ bimo kot surovino. Za eno samo baterijo se ni vredno lotiti dela, ker bomo preveč umazani, zato delamo več baterij hkrati. Z vrha člena previdno odstranimo smolo in jo spravimo v pločevinasto škat¬ lico, ker bomo smolo še rabili. Nato previdno izvlečemo vsebino posodice, če to ne gre, izvlečemo samo ogljeno jedro. Pazimo pa, da ne odtrgamo z vrha oglja medeninaste kapice. Ogljeno je¬ dro izperemo in obrišemo. Izpe¬ remo tudi cele posodice iz cin¬ ka. Če so znotraj preveč razje¬ dene, jih očistimo s smirkovim papirjem. Ako pri tem predre- mo steno posodice, je to znak, 302 da bi bila posodica itak kmalu neuporabna. Vrečko, ki je obda¬ jala oglje, vzdolžno prerežemo z ostrim nožem in stresemo črno vsebino na gladek papir. Ta črna zmes je zdrobljeno oglje in rjavi manganovec. Zmes osušimo, ker jo bomo še rabili. Na okroglo palico, 'ki ima za četrtino manjši premer od pre¬ mera posodice, navijemo en cm ožji trak iz pivnika kot je višina posodice. Pivnik mora biti dva¬ krat ovit okrog palice. Nato pre¬ ko pivnika ovijemo gazo ali ob¬ vezo, ki naj bo 2 cm širša od pivnika. Naredimo dva do tri ovoje in vse skupaj povijemo s sukancem. Spodaj zvlečemo ga¬ zo skupaj in jo povežemo, da nastane majhna vrečka, ki jo še utrdimo na nekaj mestih s kap¬ ljicami lepila (OHO, UHU). Na¬ redimo toliko vrečic, kolikor imamo posodic. Vrečice napol¬ nimo z zmesjo, ki jo naredimo iz 9 delov suhe črne zmesi oglja in rjavega manganovca in enega dela salmijaka. Vrečice napolni¬ mo do ene četrtine, nato v sre¬ dino vsake vrečice vstavimo eno oglje, preostali prostor vrečice pa napolnimo s črno zmesjo skoraj do vrha. Zgornji del vreč¬ ke stisnemo in povijemo s su¬ kancem. Jedro člena je tako go¬ tovo. Elektrolit naredimo iz zmesi 18 delov salmijaka, 6 de¬ lov cinkovega klorida, 15 delov pšenične moke, 1 del sublimata in 60 delov vode. Te snovi do¬ bite v lekarni, za pomoč pa po¬ prosite učitelja kemije. Navede¬ ne snovi zmešajte v steklenem kozarcu in z zmesjo napolnite posodice iz cinka do ene tretji¬ ne. Ko napolnite vse posodice, jih zalijte z raztaljeno smolo ali voskom. V to plast naredite majhno luknjico za izhajanje plinov. Če ne dobite cinkovega klorida in sublimata, naredite elektrolit brez tega, dodajte pa malo več moke, da zmes ne bo preveč tekoča. Če je tako izde¬ lana baterija slaba, jo popravite tako, da v smolo ali vosek izvr¬ tate še nekaj luknjic in člen po¬ topite v močno raztopino sal¬ mijaka. Za pogon motorčka en sam člen ne zadošča, zato vežemo skupaj zaporedno štiri člene v baterijo, ki bo imela približno 6 V napetosti. Preden pa člene povežete v baterijo, preizkusite vsak člen posebej, če je v redu, da ne bo vse delo zastonj. Posa¬ mezne člene vložite v primerno škatlico iz lepenke ali kartona in vse člene izolirajte med seboj s kartonom ali lepenko, da se 'posodice iz cinka ne dotikajo. Iz štirih členov dobite bateri¬ jo z napetostjo 6 V, kar je rav¬ no prav za pogon majhnega ba-) terijskega elektromotorčka. Tedi Kreuzer modelarji izkrcevalni čoln Ali ste že videli film, ki pri¬ kazuje izkrcevanje zaveznikov na otok v Tihem oceanu v II. svetovni vojni? Prav gotovo ste ga in se spominjate, kako so se odprla velika vrata izkrcevalnih ladij in so izpluli mali čolni z vojaki ter se v formaciji bližali obali pod točo izstrelkov. Ko so pripluli do brega, so se prednja vrata odprla in vojaki so ju- rišali. Danes objavljamo načrt za tak čoln, ki je dolg 500 mm in ga bo poganjal elektromotor EMT. Vsi sestavni deli so na načrtu ustrezno pomanjšati, le tam, kjer so podane mere, je merilo drugo. Izdelava je enostavna in hitra, material pa tudi ni drag in ga prodaja trgovina »Mladi tehnik«. Orodje: risalni pribor in in¬ digo papir, rezljača s priborom, kladivo, klešče, bucike, sponke za perilo, fin in grob raskavec, fina in groba pila, spajkalo s priborom, vrtalni stroj s svedri, čopič in posodica za lak. Material: vezana plošča 3 mm, letvice 3X3 mm, lipov furnir 1—1,2 mm, celonsko lepilo, pro¬ zoren, sivomoder, črn ter rdeč nitro lak, motor z osjo in stika¬ lom, 4,5 V ploščata baterija, ba¬ krena ali medeninasta pločevina 1 mm in varilna žica 0 2 mm. Izdelava: Najprej izrišemo rebra, risana eno v drugem, za¬ radi izrabe prostora I Utore za letvice izžagamo skrbno, da se letvice 6 lepo vležejo na svoje mesto. Rebra nato očistimo z raskavcem do tačnih oblik. Tudi letvice moramo očistiti. Na papir prenesemo vse me¬ re iz tlorisa čolna, da dobimo natančno lego vseh reber. Načrt položimo na ravno podlago in rebra pritrdimo z bucikami, da se ne premikajo. Prednje rebro 1, ki služi kot izkrcevalna vrata, pritrdimo poševno, zadnje rebro pa dvignemo. (Glej načrt!) Pri¬ čnemo vstavljati letvice 6. Spod¬ nji letvici moramo med rebrom 4 in 5 nekoliko zakriviti. Letvice dobro zalepimo. Ko je lepilo suho, odstranimo bucike, ki so držale letvice in rebra k pod¬ lagi, ter ogrodje očistimo z ra¬ skavcem. Model pričenjamo pre¬ krivati. Za to nam služi furnir 303 1 —1,2 mm debeline, ki ga pred prekrivanjem temeljito očistimo z raskavcem. Najprej izdelamo obe stranici modela in ju pri¬ lepimo k ogrodju. Furnir pritr j dimo z bucikami k ogrodju. Ko je lepilo suho, prilepimo še dno, ki ga sestavljata dva dela. Večji del prekrije površino med rebroma 1 in 4, manjši pa med 4 in 5. Ves odvečen furnir, ki gleda preko letvic, moramo oči¬ stiti. Prekrijemo še na notranji strani med rebrom 1 in 4, ki služi za dno prostora z vojaki. Iz vezanega lesa izrežemo pod¬ stavek za motor 14 ter dve pri¬ trdilni krmili 13. To prilepimo na označena mesta. V luknje v pritrdilih krmila 13vlepimo cev¬ ko, ki smo jo zvili iz tanke ba¬ krene pločevine okoli 2 mm de¬ belega kosa ravne žice ali svedra in šiv zaspajkamo. To je ležaj krmila 14, ki ga izdelamo iz va¬ rilne žice in ploščice medenina¬ ste pločevine. Krmilo nato vsta¬ vimo v ležaj. Na zgornjem kon¬ cu prispajkamo na os krmila košček cevke ter ovijemo to z gumico, ki preprečuje, da bi se krmilo prosto gibalo. Iz furnirja izdelamo palubo 8 in jo prile¬ pimo. Na palubo pa prilepimo še ograjo 10 in 11, ki služi za zaščito vojakov pred izstrelki. Izdelamo tudi dve strojnici 12 iz lipovega lesa in ju prilepimo na svoja mesta. Na dnu čolna izvrtamo luknjo za os. (Glej načrt!) V luknji na rebru in pa na dnu čolna vlepimo ležaja osi. Motor prile¬ pimo na podstavek 14. Izdelamo še pokrov 16, ki pokriva odprtino z baterijami in motorjem. Najprej izdelamo okvir iz letvic 3X3 mm, ki so velike kakor odprtina in jih pri¬ lepimo na furnir. Odvečni fur¬ nir odrežemo in izrežemo v po¬ krov še odprtino za motor. Tako izdelan model očistimo z raskavcem, nakar ga lahko že lakiramo. Prvič prelakiramo s prozor¬ nim lakom. Ko je lak suh, oči¬ stimo površino z raskavcem. Na¬ to lakiramo še dvakrat z vedno gostejšim lakom. Po vsakem la¬ kiranju model tudi očistimo. Na¬ to barvamo z barvnim lakom. Vse zunanje dele: palubo, stra¬ nici do vodne linije ter kljun in krmo prebarvamo svetlosivo- modro, dno in stranici pod vod¬ no linijo pobarvamo rdeče, not¬ ranjost med rebri 1 in 4 pa črno. S črno barvo napišemo na krmi številke (npr. 0023, 9482...) Poleg motorja prile¬ pimo še stikalo in vstavimo ba¬ terijo, ki jo povežemo preko stikala z motorjem. Krmilo od¬ klonimo, vključimo stikalo in čoln že lahko startamo. Če vas je več v krožku ali pri tehničnem pouku, lahko izdelate celo ladjevje, ki se bo usmerilo proti »sovražni obali« in jo za¬ vzelo. P. Burkeljc tekmovanje z brodarskimi modeli V brodarskem modelarstvu po¬ znamo tekmovanje z jadrnicami in tekmovanja z motornimi čol¬ ni. Pionirji tekmujejo z modeli jadrnic razreda I, to so jadrnice dolge do 50 cm z največjo skup¬ no površino jader 8 dm 2 in z modeli motornih čolnov, s ka¬ terimi tekmujejo v pionirskem 306 T - >■ 3 * « ‘V3 O 5 O i ^ -i >8 8 JO tu OZ op —j 5 o Š U4 K- O S ,y o .t 'I o £ K- Qf < K V) razredu klasi II. V tem razredu imamo tekmovanje v cilj in hit¬ rostno tekmovanje. Za te mo¬ dele velja, da ne smejo biti kraj¬ ši od 32 cm in ne daljši od 92 cm; napetost baterije, ki po¬ ganja elektromotorček, ne sme biti večja od 6 V. V tem raz¬ redu lahko tekmujemo tudi z modeli s pogonom na gumo. Tekmovanje z modeli je zelo prijetna igra, ki jo lahko orga¬ nizirate sami, če se vas zbere skupaj le nekaj modelarjev. Va¬ še tekmovanje bo gotovo priva¬ bilo mnogo sošolcev, ki vam bodo pomagali pri tekmovanju. Prav nič vam ni treba čakati, da bo kdo organiziral tekmova¬ nje za vas, ampak naredite to sami, ko bo vreme lepo in toplo in voda ne bo preveč mrzla. Če v bližini ni bazena, ribnika ali jezerca, lahko uporabite za tek¬ movanje kar vaško korito. Tekmovanje z modeli jadrnic Za tekmovanje z modeli jadr¬ nic rabimo večjo vodno ploskev na odprtem terenu, dostopnem za veter. S štirimi palicami ome¬ jimo tekmovalni prostor in ozna¬ čimo startno in ciljno linijo. Dolžina tekmovalnega polja naj bo od 20 do 50 m, največja ši¬ rina pa do 20 m. Tekmovalni prostor mora biti tako postav¬ ljen, da piha veter poševno od ciljne proti startni liniji. Vrstni red in razporeditev tekmovalcev v skupine (startne številke) do¬ ločimo z žrebom. Istočasno lah¬ ko tekmuje več tekmovalcev. Vsak postavi svoj model na startno linijo, med seboj pa mo¬ rajo biti modeli oddaljeni 2 me¬ tra, da drug drugemu ne jem¬ ljejo vetra. Na dani znak tekmo¬ valci izpustijo svoje modele, pri tem pa jih ne smejo porivati. Če model uide iz tekmovalnega polja, mu tekmovalec sme po¬ praviti smer, ne sme pa ga pri tem poriniti. Vsak tekmovalec ima pravico do treh startov, mora pa zamenjati startno me¬ sto. Tekmujemo na izpadanje slabšega. Prvo mesto v vsakem startu se oceni s toliko točkami, kolikor tekmovalcev je na star¬ tu. Primer: če je na startu 5 tekmovalcev, velja prvo mesto 5 točk. Ko vsi tekmovalci tek¬ mujejo v prvi skupini s tremi starti, tekmujejo za nadaljnjo uvrstitev vsi prvoplasirani tek¬ movalci zopet s tremi starti, do¬ kler ne dobimo dokončno uvr-> stitev zmagovalcev. Tako poteka tekmovanje na pravih tekmah. Pri vašem tekmovanju, ko gre seveda za igro, pa lahko startate vsi hkrati in je zmagovalec tisti, ki s svojim modelom prvi pre¬ ide ciljno linijo. Tako tekmova¬ nje seveda lahko večkrat pono¬ vite, da ni uspeh odvisen le od enkratne sreče. Tekmovanja z modeli motornih čolnov in tekmovanja v cilj Pri tem tekmovanju gre za sposobnost modela, da med vož¬ njo obdrži smer. Tekmovalno polje je dolgo 30 metrov in ši¬ roko 10 metrov. Ciljna linija ima devet vrat. Srednja so širo¬ ka 2 m in veljajo 30 točk, levo in desno od njih pa so vratca (4 levo in 4 desno), široka po en meter in veljajo po 2 točki manj. Model, ki plove ravno in gre skozi ciljna vratca, dobi 30 točk, če zavije levo ali desno, dobi manj točk, odvisno pač od tega, skozi katera vratca gre. Če model zavije tako, da se vrne na startno linijo, je izločen od nadaljnjega tekmovanja, če pa gre skozi prva stranska vratca pa dobi nič točk. Vsak tekmo¬ valec ima tri starte, kot rezultat pa se mu šteje seštevek točk iz vseh treh startov. Največ lahko doseže 90 točk. Tekmovanja v hitrosti Tekmovanje v hitrosti bo naj¬ bolj privlačno, če bo istočasno tekmovalo več, najmanj pa vsaj dva modela. Na pravih tekmo, vanjih merimo hitrost z uro što¬ parico, na vaših pa bo zadošča¬ la že ročna ura s sekundno ska¬ lo in sekundnim kazalcem — ali pa samo ugotovitev: prvi, dru¬ gi, tretji itd. Če je več tekmo¬ valcev, ugotovimo startne števil¬ ke z žrebom. Vsak tekmovalec ima pravico do treh startov, kot rezultat pa upoštevamo le naj¬ boljšega. Ko vsi tekmovalci iz prve serije tekmovanj opravijo tekmovanje, tekmujejo v drugi seriji vsi prvoplasirani zopet s po tremi starti na enak način kot v prvi seriji, dokler ne do¬ bimo dokončnega prvaka. Tek¬ movalna proga mora biti dolga do 20 metrov in široka en me¬ ter. Če je dovolj prostora, nare¬ dimo vzporedno več tekmoval¬ nih prog, ki jih medseboj loči¬ mo z debelejšo vrvjo, ki jo na- pnemo na gladini vode med startno in ciljno linijo. Startna ciljna linija morata biti dobro označeni denimo s palicami in zastavicami. Toliko o pravilih za tekmo¬ vanja, po katerih se pomerijo med seboj modelarji na pravih tekmovanjih. Za vas naj bodo ta pravila le primer, kako si lahko sami pripravite tekmovanje. Naj¬ bolj živo in veselo bo tisto tek¬ movanje, pri katerem bodo tek¬ movali hkrati vsi modeli in bo¬ do razlike v hitrostih posamez¬ nih modelov najbolj vidne. Poskusite organizirati takšna tekmovanja. Fotografirajte vaše modele v vodi v borbi za prvo ali zadnje mesto in nam pošljite slike. Obenem nam sporočite ime zmagovalca. Z vsem tem, kar smo vam tu povedali, pa se pripravite na republiško tekmo¬ vanje s TIM-ovimi modeli, 0 katerem vas bomo še pravočas¬ no obvestili. Tedi Kreuzer 308 pogon modelov Za modelarja je pogon mode¬ la zelo važna stvar. Glede na vrsto pogona se bo odločil za obliko, vrsto in tudi za velikost modela. Najbolj učinkovit je po¬ gon na eksplozijski motor, ki pa je tudi najdražji. Najboljši je elektromotorni pogon, najcenej¬ ši, a še vedno zelo učinkovit, je pogon na gumo. Pri modelih jadrnic poganja model veter. Motor je v tem pri¬ meru jadro. Najprej si oglejmo elektro¬ motorni pogon modela. Zanj ra¬ bimo baterijski elektromotorček za napetost 4,5 ali 6 V in se¬ veda ustrezni energijski vir — baterijo. Po veljavnih pravilih za tekmovanja modelov motor¬ nih čolnov je za pionirsko sta¬ rostno stopnjo dovoljena naj¬ višja napetost 6 V. Seveda lah¬ ko vgradimo tudi ploščato ba¬ terijo napetosti 4,5 V, motor pa bo zato nekoliko počasnejši in šibkejši. Za pogon elektromotor¬ nih modelov čolnov uporablja¬ mo v glavnem dve vrsti elektro- motorčkov: Najprej omenimo vgrajeni motorček Mehanotehni- ke z oznako EMT-2/14. Grajen je za enosmerni tok napetosti 4,5 V, pri kateri doseže v pro¬ stem teku 2370 obratov v mi¬ nuti. Če pa priključimo ta elek¬ tromotorček na napetost 6 V bateriji po 3 V, bo dosegel elek¬ tromotorček do 3500 obratov v minuti. Razlika je torej očitna. Ta elektromotorček ima še dodatne dele kot so 2 mm debela in 170 mm dolga os z vijakom na dveh medeninastih ležajih in gibljiva spiralna spojka iz jekle¬ ne žice. Spojko lahko nadome- stimo tudi s plastično cevko ustrezne debeline. Model z vgra¬ jenim elektromotorčkom lahko opremimo še z dodatnim krmi¬ lom, ki ga postavimo za vodni vijak. Za enostavnejše grajene modele motornih čolnov uporab¬ ljamo izvenladijski elektromo¬ torček z oznako EMT-2V DEL¬ FIN. Kar zadeva priključitev na napetost in število obratov, velja zanj isto kot za zgoraj navedeni vgrajeni elektromotorček. Pred¬ nost tega elektromotorčka je le v tem, da ga lahko prestavljamo z modela na model in tudi v -rocica za navijanje, cjume. okvirček za zaustavljanje vijaka - slčta & j I £>kjca Z 309 tem, da nam istočasno služi kot krmilo. Če gre za model, s ka¬ terim se bomo igrali, ga opre¬ mimo še s smernim stikalom, kabino, zastavicami in podob¬ nim. Pri modelu za tekmovanje nam vse to predstavlja dodat¬ no težo; od teže pa je odvisna hitrost modela. Obvezno težo modela predstavljajo korito mo¬ dela, elektromotor in baterije. Če hočemo imeti čim lažji mo¬ del, dosežemo to le z manjša¬ njem teže korita modela, torej s fino gradnjo iz lahkega materi¬ ala (balza, lipovina), s tem da modela preveč na debelo ne pre¬ mažemo z lepilom, da ga preveč ne kitamo in z zmanjšanjem te¬ že baterije. Kako to dosežemo, in lahko opisati na kratko, zato o tem prihodnjič. Pri motorčku ne pozabimo na mazanje ležajev. Ležaje moramo mazati s finim strojnim oljem prvič zato, da motor bolj glad¬ ko in tiho teče, drugič pa zato, da z oljem preprečimo vdor vo¬ de v ležaje. Če motorček kljub' novim baterijam in mazanju le¬ žajev ne teče gladko, je vzrok lahko v izrabljenosti krtačk. Le te so iz bakrene pločevine in se pri večjih napetostih (6 V) moč¬ neje ogrejejo in obrabljajo. Ra¬ de se prevlečejo z oksidom, ki je slab prevodnik, kar je vzrok za slabo delovanje motorčka. Motorček previdno razstavimo, krtačke in kolektor elektromo- torčka obrusimo s finim polir- nim papirjem in spet bo vse v redu. Želja vsakega mladega mode¬ larja je, izdelati model motor¬ nega čolna. Vemo pa, da je mnogim težko dobiti elektromo- torček. Tudi baterije niso poce¬ ni, zlasti če čoln večkrat spu¬ ščamo po vodi. Vedimo pa, da elektromotorni pogon modelov ni edini. Že prej smo omenili pogon na gumo. Ta bo bolj do¬ stopen in veliko cenejši, zato ga bomo opisali. Osnovna lastnost gume je njena elastičnost. Če jo raztegnemo, se bo takoj skrčila nazaj na prejšnjo dolžino, čim jo izpustimo. Če gumo navije¬ mo, se bo zopet odvila. Prav to pa izkoriščamo pri pogonu mo¬ delov na gumo. Mimogrede po¬ vedano: tudi v letalskem mo¬ delarstvu poznamo modele na gumo — tako imenovane gu¬ menjake. Za modele čolnov lah¬ ko uredimo pogon na gumo, če si model predhodno uredimo za tak pogon. Če pa se bomo odlo¬ čili za tak pogon, moramo pri gradnji modela to upoštevati. Najenostavnejši model s pogonom na gumo Poskusimo ga izdelati že za¬ to, da se prepričamo o učinkovi¬ tosti tega pogona. Iz smrekove deščice debeline približno 1 cm izžagajmo z rezljačo obliko čol- na (skica 2). Načrt naredimo tako, da na zganjen papir nari¬ šemo polovico čolna, nato po tej črti papir razrežemo, ga razgr¬ nemo in že imamo pravo obliko. Velikost ni bistvena, vendar naj ne bo manjša od 20 cm niti več¬ ja od 50 cm. Širina naj bo od Vs do 73 dolžine. Ob tej šabloni narišemo obliko na desko. Za pogon na gumo rabimo gumi¬ jaste trakove od neuporabne zračnice kolesa ali mopeda, še boljši pa so trakovi iz surove gume. Najbolje je, če gumijaste trakove medseboj povežemo v pramene ali spletemo. Če imamo le gumice kot jih uporabljamo za zapiranje steklenih kozarcev za konserviranje, jih medseboj zvežemo z vozlanjem. Nadalje rabimo dva kosa 1 do 1,5 mm debele trde železne ali jeklene žice, stekleno kroglico (od ogr¬ lice), ki ima tolikšno luknjico, da gre žica gladko skozi. Nosil¬ no ogrodje izdelamo iz dveh ko¬ sov konservne pločevine, ladij¬ ski vijak pa prav tako iz kon¬ servne pločevine po priloženem načrtu. Najtežje bo izdelati vi¬ jak, zato vam načrt zanj prika¬ žemo na mreži, da ga lahko ustrezno povečate glede na veli¬ kost modela. Vijak boste naj¬ lepše narisali na pločevino, če ga predhodno narišete na trši karton, ki ga izrežete in nato ob njem narišete z jekleno iglo obris vijaka z osjo še na ploče¬ vino. Izrezan vijak dobro opili, mo, da nima ostrih robov ter ga pricinimo na en konec 5 cm dol¬ ge žice. Paziti moramo, da stoji žica pravokotno na ploskvi vi¬ jaka. Potrebno je le še zakriviti krake vijaka. Paziti moramo, da zavijemo, oziroma dvignemo vse tri krake enako in sicer nekako do 30°. Takoj za vijakom nataknemo na žico stekleno kroglico, ki zmanjša trenje, nato pa vtakne¬ mo žico v zadnji ležaj. Sprednji konec žice, ki gleda iz ležaja na¬ to zakrivimo v okroglo uho kot kaže skica 2. Na sprednjem delu izdelamo enak ležaj kot zadaj, le da je ta brez ploščice. Žico na eni stra¬ ni zakrivimo v uho, na drugi strani pa v obliki ročice, s ka¬ tero navijemo gumo. Pri navijanju gume pazimo na to, da se nam bo vijak vrtel v pravo smer. To ugotovi¬ mo z enkratnim poskusom. Če naj se vijak vrti v desno smer, moramo tudi gumo naviti v isto smer — gledano iz smeri vijaka. Da bi se vijak ne vrtel med na¬ vijanjem gume, ga utrdimo z zavito žico, kot kaže skica 3. Na sprednjem delu pa onemogoči¬ mo odvijanje gume tako da ročico, ki smo jo pred navija¬ njem nekoliko izvlekli, pomak¬ nemo nazaj in se sama zatakne. Če bomo vodni vijak sprožili na suhem, se bo guma zelo hitro odvila, če pa bomo dali vijak v* vodo, se bo zaradi odpora vode odvijala počasi in s tem poga¬ njala model. Paziti moramo, da si pri tem ne porežemo prstov, zlasti pri poskušanju na suhem. Pri večjih modelih s pogonom na gumo, ki so nalašč za to gra¬ jeni, vgradimo gumo v samo ogrodje modela. Za to nam lah¬ ko služi tanjša aluminijasta cev, 310 ki sega preko vse dolžine mo¬ dela od kljuna do spodnjega de¬ la krme in nam istočasno tvori tudi del vzdolžnega ogrodja mo¬ dela. Cev rabimo zato, da voda ne vdira v model. Pramene gu¬ mijastih trakov vstavimo v cev kot kaže skica 4. Konec osi iz jeklene žice, na kateri je prici- njen vijak, zvijemo v okroglo uho, ki nam služi pri navijanju gume. Gumo navijamo z moč¬ nejšo v obliki ročice zavito žico (skica 5), najboljše pa z roč¬ nim vrtalnim strojčkom. Pogon na gumo pa lahko upo¬ rabimo tudi pri modelu, čigar pogon smo nameravali urediti na zunanji elektromotorček. Na¬ čin takšne ureditve, prikazane an skici 6 naj služi le kot ena od več možnosti. Pogon modelov jadrnic Najcenejši pogon modela pred¬ stavlja jadro, saj je bilo izko¬ riščanje vetra z jadri za plovbo jadrnic do pred sto leti edini pogon ladij. V športne namene ga izkoriščamo še danes. Čeprav je pogon modela z jadri najce¬ nejši, ne trdimo, da je ta po¬ gon tudi najenostavnejši. Pra¬ vilna konstrukcija in namestitev jader predstavlja trd oreh tudi za dobrega modelarja, kajti ja¬ dranje je odvisno od neštetih fi¬ zikalnih zakonov in je za pra¬ vilno in uspešno uravnovešanje modela jadrnice in za jadranje potrebno dobro poznavanje me¬ hanike. Ne glede na vse to pa se mnogi modelarji lotijo izde¬ lave modela jadrnice, saj je itak treba nekje pričeti ter se ob de¬ lu učiti in usposabljati. Kaj moramo vedeti o uravno¬ vešanju modela jadrnice, da bo le-ta pravilno jadrala? Model jadra v vetru in v vodi. V vetru jadra kot ptičje krilo oblikova¬ no jadro, v vodi pa korito mo¬ dela s kobilico. Zato je jadranje pravzaprav odvisno od pravilne oblike, velikosti in namestitve jader in kobilice. Začetniški mo¬ deli so najbolj enostavni. Spa¬ dajo v pionirski razred I. z naj¬ večjo dovoljeno skupno površi¬ no jader do 8 dm 2 in največje dovoljene dolžine korita 50 cm. Ti modeli nimajo krmila. Jadra¬ jo s čelnim vetrom (veter v pramcu). Brez ozira na smer in jakost, ima veter največjo moč šele okoli 2 metra nad gladino. Tik ob vodni površini je veter šibak, zato so najboljša visoka jadra. Veter tudi ne piha vodo¬ ravno ampak za kake 4° navzgor. Ker jadra model proti vetru, moramo tudi jambor nagniti na¬ prej za isti kot, da je smer vetra pravokotna na jadro. Iz načrta za gradnjo vsakega modela ja¬ drnice je razvidno mesto, kjer je pritrjen jambor. To je neka¬ ko na prvi tretini modela. Na¬ risana je tudi velikost in oblika jambora ter oblika in velikost jader z vso opremo modela. Naj¬ boljši je jambor, čigar presek je aerodinamične oblike. Tak jam¬ bor naredimo iz dveh letvic iz ravnovlaknatega smrekovega le¬ sa, ki ju obdelamo tako, da je njun presek enak vzdolžno pre- rezani vodni kapljici. Paziti pa moramo na simetričnost obeh delov (skica 7). Spodnji rob jadra zalepimo med ti dve let¬ vici tako, da ostri rob prehaja v ravnino jadra. Jadra in flok moramo krojiti iz tankega in lahkega blaga, ki ga pred upo¬ rabo izperimo v mlačni vodi in napetega posušimo. Zadnji rob je raven in vzporeden z robom blaga, sprednji in spodnji rob pa morata biti rahlo napeta (skica 8). Jadro utrdimo na dveh mestih: spredaj in zadaj. Da pa veter ne dviga burna, ga na spodnjem delu utrdimo z gu¬ mico (skica 9). Jadro lovi veter in prenaša silo vetra na jambor, ki vleče model naprej. Sprednje nadaljevanje na strani 316 311 MODELARJI! Vsakovrsten material, ki ga potrebujete za Vaše delo, dobite po najnižjih cenah v trgovini MLADI TEHNIK LJ UBLJANA Stari trg 5 Pridite in oglejte si zalogo kako sem si zamislil in izdelal model hitrega čolna z dvema motorjema Model je zgrajen podobno kot drugi vodni modeli. Ogrodje iz¬ režemo z rezljačo iz 4 mm de¬ bele vezane plošče, prekrijemo pa z 1 mm debelim orehovim furnirjem, ki ga dobimo lahko pri vsakem mizarju. Na skicah so vidne mere in podoba mo¬ dela. Na skici IV. vidimo, kako so postavljena rebra in letvice ter koliko jih je. Posebnost pri gradnji pa je, da ima čoln ravno dno med obema gredljema; ravna pa je tudi streha kabine, ki jo naredimo iz vezane plošče. Gredlja sta proti zadnjemu delu nekoliko pomaknjena iz dna in tvorita dve krmili za smer na¬ ravnost. To si oglejmo na skicah V. IV. in I. Stranski ploskvi dna sta poševni, da lažje izpodrivata vodo. S tako kombiniranim dnom dosežemo, da model iz¬ podrine več vode in tako posta¬ ne lažji. Pod kakšnim kotom po¬ tekata poševna dela dna, vidimo na sliki I. Pri gradnji upošteva¬ mo tudi to, da mora imeti tretje rebro od zadaj naprej 63 mm dolgo in 22 mm visoko odprtino za baterije. Ko ogrodje sestavi¬ mo in zlepimo, ga prelakiramo s prozornim nitro lakom. Potem vlepimo v zareze reber še smre¬ kove letvice in jih obrusimo, da se lepo ujemajo z rebri. Nato začnemo model prekrivati in si¬ cer najprej ravno dno in ravne dele kabine, nato stransko dno in ostale dele kabine, potem pa še boke. Ko se lepilo posuši, z raskavcem zaoblimo vse robove. S prozornim nitro lakom zalije¬ mo vse morebitne razpoke in prelakiramo nekajkrat model. Po vsakem lakiranju ga obdela¬ mo s finim raskavcem. Dokonč¬ no ga prelakiramo z barvnim ni- trolakom. Z gradnjo smo gotovi in sedaj namestimo na streho kabine elektromotorček EMT-2, lahko pa tudi vsak drug primeren mo¬ torček, le da mora biti dovolj močan in prilagojen za nape¬ tost do 6 V. Obe stikali pritrdi¬ mo kar na streho poleg motorč¬ ka, še pripravnejše pa je, če enega privijemo na tretje rebro, kot je razvidno iz skice I. Do obeh stikal speljemo kontakta motorčkov. V čoln vstavimo tri 3 V baterije in jih zvežemo za¬ poredno in sicer tako kot je razvidno iz skice II., da dobi vsak motorček napetost 6 V. Sedaj vzamemo lipovo deščico dolžine 120 mm, debeline 16 mm in širine 25 mm. Skozi sečišča diagonal izvrtamo luknjo pre¬ mera 3 mm. Na skici III. vidimo, kakšna je oblika propelerja, ki ga izrežemo z ostrim nožem in obrusimo z raskavcem, da do¬ bimo tanke lističe. Od izdelave propelerja je predvsem odvisen učinek elektromotorja, ki ga že¬ limo spoznati. Na os elektromo- torčka potisnemo kake 2 cm dolgo plastično cevko od izrab¬ ljenega kemičnega svinčnika. Cevko namažemo z OHO lepilom in nanjo nasadimo propeler. Pa pojdimo model preizkušat v vodo! Gotovo vas zanima, kako vpliva zračni vijak na hi¬ trost čolna. O tem se prepriča¬ mo tako, da vključimo le zračni 312 313 kontema klub Zakaj to pripovedujemo? KONTEMA je vendar tehnična igrača, ki dan za dnem zagotav¬ lja slehernemu sestavljalcu stro¬ jev, proizvodnih trakov in to¬ varniških obratov celo kopico prijetnih in kratkočasnih uric. Toda KONTEMA ni samo to. Ker so stroji, ki jih sestavljamo, iz¬ redno podobni pravim strojem, in ker moramo pri sestavljanju paziti, da so posamezni strojni deli pravilno med seboj poveza¬ ni, nas popelje KONTEMA prav do osnov tehnične ustvarjalno¬ sti. To še posebej velja, kadar hočemo zgraditi kakšen nov stroj, ki ga načrti ne predvide¬ vajo. S tem pa smo že na meji med tehnično dejavnostjo in znanstvenim razmišljanjem, to¬ rej na tisti črti, odkoder lahko zares uspešno prodiramo bodisi v praktično, konstruktorsko smer, ali pa na področje razisko¬ valnega dela. Da ne bomo ostali samo pri besedah — poizkusite sestaviti na meji znanosti in tehnike Znanost in tehnika se danda¬ nes tako tesno prepletata, da včasih prav težko potegnemo mejo med obema področjema. Brž ko se poglobimo v svet teh¬ nike, se bomo prej ali slej nuj¬ no srečali s fiziko, matematiko, kemijo in ostalimi naravoslov¬ nimi panogami, ki so hkrati tudi osnovni temelj tehničnega udejstvovanja. s pomočjo KONTEME kaj no¬ vega, denimo stroj, ki ste ga vi¬ deli v tej ali oni tovarni, nasli¬ kanega v reviji ali časopisu, stroj, s kakršnim morda dela vaš očka, ali pa si zamislite kakšno popolnoma novo kon¬ strukcijo, ki pa mora seveda služiti določenemu namenu. Možnosti je zares veliko. Da pa se bodo tudi drugi lahko učili ob vašem delu, vzemite v roke še svinčnik, ter stroj, ki ste ga sestavili, skušajte narisati, risbo in kratek opis, ali morda celo fotografijo, pa pošljite na naš naslov (TIM, Ljubljana, Lepi pot 6). V rubriki »Kontema klub,« ki jo redno objavlja re¬ vija TIM, bomo vaše predloge in nove konstrukcije natisnili, tako da bodo z njimi seznanjeni vsi bralci TIM-a. kaj je še mogoče doseči ? Če smo maloprej omenili, da s pomočjo KONTEME lahko gradimo modele najrazličnejših strojev, pri čemer se srečamo prav z osnovami ustvarjalnega konstruktorskega dela, pa s tem možnosti, ki nam jih daje ta tehnična igrača, še dolgo niso izčrpane. Modeli strojev, ki smo jih sestavili, namreč delujejo, saj vemo, da jih poganja maj¬ hen elektromotorček, ki ga na¬ pajamo bodisi z baterijo, ali pa priključimo elektromotorček preko transformatorja z usmer¬ nikom na električno omrežje. Brž ko smo zgradili model stroja, lahko torej tudi opazu- 314 jemo njegovo delovanje. Tudi pri tem se lahko zamislimo. Skušajmo ugotoviti, kakšna je vloga posameznih delov stroja. Razmislimo, če sleherni del res ustreza svojemu namenu. Poj¬ dimo še za korak naprej : mor¬ da bi strojček z majhnimi spre¬ membami lahko izpopolnili, ta¬ ko da bi bil še bolj uporaben. Končno lahko tudi ugotavljamo, ali je model zares smotrno se¬ stavljen; morda bi ga lahko zgradili enostavneje, pa bi bil prav tako uporaben. Vse to je ena plat konstruk¬ torskega dela, ki nam je doseg¬ ljiv s pomočjo KONTEME. Dru¬ ga plat ni nič manj zanimiva in obsega vključevanje posameznih strojev v določen proizvodni postopek, denimo tekoči trak, v skupino medsebojno poveza¬ nih proizvodnih strojev in po¬ dobno. Pri tem moramo upošte¬ vati predvsem to, da mora pro¬ izvodni proces teči hitro in ne¬ moteno, da morajo stroji pre¬ vzemati delo drug od drugega in da se v proizvodnem procesu njihovo delovanje medsebojno dopolnjuje, dokler ne pridemo do končnega izdelka. Verjemite, da boste pri tem naleteli na vr¬ sto težav, ki jih boste morali rešiti, preden vam bo uspelo se¬ staviti takšno ali drugačno in¬ dustrijsko proizvodno progo. Vendar pa se vam bo pri tem razkrilo popolnoma novo po¬ dročje tehnike, ki ste ga doslej morda komaj slutili. In težave so navsezadnje zato, da jih re¬ šujemo. Če bi ravnali drugače, se znanost in tehnika prav go¬ tovo ne bi povzpeli tako visoko. Sestavljanje proizvodnih tra¬ kov, gradnja maket industrij¬ skih obratov in razmišljanje o vlogi posameznih strojev v do¬ ločenem proizvodnem postopku, je predvsem skupinsko delo. Več glav več ve! V krožku ali klubu,, kjer imate na razpolago več Kontem, vam bo takšno delo nedvomno šlo uspešno od rok. mar je vse to zares mogoče? KONTEMA nam torej nudi obilo konstruktorskih možnosti. Da je to res, se lahko prepriča¬ mo, če pogledamo, po kakšnih osnovnih načelih je KONTEMA sestavljena. Strokovnjaki, ki so jo ocenili, so v nekaj stavkih povedano ugotovili naslednje: Modeli strojev, ki jih sesta¬ vimo s pomočjo KONTEME, so tako po obliki, kot tudi po svo¬ jem delovanju veren posnetek pravih strojev, s kakršnimi se srečamo v industrijski proiz¬ vodnji. Vsi modeli delujejo, ker jih poganja elektromotorček. To po¬ meni, da strojčki niso mrtve, le malo uporabne igrače, ampak pripomoček, s pomočjo katere¬ ga se lahko temeljito seznanimo z industrijsko tehniko. Posamezni deli modelov so oblikovani enostavno in tako, da iz njih lahko sestavimo ve¬ liko število različnih strojev. Plastična masa, iz katere so izoblikovani posamezni deli, za¬ gotavlja modelom lep zunanji videz, hkrati pa omogoča tudi lahko in enostavno vzdrževanje. In za konec omenimo še trd¬ nost ter dolgotrajno rabo, ki jo spet zagotavlja plastična masa, iz katere je KONTEMA narejena. Pravzaprav bi lahko omenili še marsikaj, kar dokazuje, da sodi KONTEMA med najsodob¬ nejše tehnične igrače. Vendar bodo zgornje vrstice verjetno za¬ dostovale. Sicer pa je najbolje, če vsak sam presodi in si ustva¬ ri svoje mnenje. Za KONTEMO doslej še nismo prejeli pripomb, ki bi nas opozarjale na njene pomanjkljivosti. Nasprotno pa smo o njej slišali kar precej laskavih ocen. Tovarna LIV, Postojna, izdeluje KONTEMO v treh izvedenkah in sicer pod oznakami K-5, K-10 in K-15. Vse tri izvedenke se med seboj dopolnjuje¬ jo, z njimi pa je po pri¬ loženih navodilih mogoče sestaviti naslednjih 15 strojnih modelov: Model krožne žage, bru¬ silni stroj, model vodo¬ ravnega vrtalnega stroja, univerzalni mizarski stroj, stružnico, pokončni vrtal¬ ni stroj, tračno žago, dva modela za obdelavo lesa, tračni brusilni stroj, sko¬ beljni stroj, ekscentrično stiskalnico, strojno kladi¬ vo, strojne škarje in mo¬ del vibracijske žage. KONTEMO lahko naro¬ čite po povzetju na na¬ slov: Zavod Življenje in tehnika, Ljubljana, Lepi pot 6. Cene so naslednje: KONTEMA K-5 velja 66 N dinarjev, KONTEMA K-10 stane 81,60 N dinar¬ jev, KONTEMA K-15 pa 102 N dinarja. 315 pogon modelov nadaljevanje s strani 311 manjše jadro imenujemo flok. Ta ima nalogo usmerjati zračni tok skozi režo za jadro, s čimer povečuje učinek vetra na jadro. Površina floka mora biti 4-krat manjša od površine jadra, nje¬ gova višina pa čim bolj enaka višini jadra. Modelu omogoča jadranje pro¬ ti vetru kobilica, ki drži model v želeni smeri. Bočni upor ko¬ rita modela s kobilico je več kot desetkrat večji od čelnega upora in to drži model v žele¬ ni smeri. Začetniški modeli ja¬ drnic imajo običajno ravne ko* bilice, ki so iz istega kosa kot gredelj ali pa iz pločevine in na¬ knadno pritrjene na korito. Mo¬ delu povečuje stabilnost svinče¬ na, utež, nameščena na spodnjem koncu kobilice. Nepravilno na¬ meščena utež lahko bistveno vpliva na jadralne sposobnosti modela. Pri startanju postavimo mo¬ del v vodo tako, da gleda pra- mec proti cilju. Ugotoviti mo¬ ramo smer vetra ter namestiti jadro (bum jadra), tako da le¬ ta razpolavlja kot med smerjo vetra in vzdolžno osjo modela (skica 10). To pravilo velja za jadranje v vse smeri glede na veter. Če model obrača v veter, pomaknemo jambor naprej, če pa se obrača od vetra, pomak¬ nemo jambor nazaj. Pri manjših odmikih modela popravljamo smer kar z nagibanjem jambo¬ ra. Napetost jadra v vetru pa uravnavamo tudi z napenjanjem ali popuščanjem floka. čoln z dvema motorjema nadaljevanje s strani 313 vijak in vidimo, da čoln, ko dobi določeno hitrost, mirno reže vodno gladino in niti mali valovi ga ne ovirajo. Z zračnim vijakom smo povečali tudi sta¬ bilnost. Ko pa vključimo še iz- venkrmni motorček »Delfin«, se hitrost več kot dvakrat poveča. F. P. Pripis — Priobčujemo brez kakršnekoli spremembe načrt tega nenavadnega čolna, ki nam ga je poslal naš bralec F. P. iz Koroškega kota. Verjamemo mu, da kar dobro plava. Preizkusite ga še vi in nam sporočite, kako se vam je posrečil. Uredništvo 316 letala iz I. svetovne vojne nieuport 28 Nieuport 28 je bilo verjetno najelegantnejše letalo 1. svetov¬ ne vojne in se je precej razliko¬ valo od ostalih Nieuportov. Z elipsastimi krili in z dolgim po¬ tegnjenim trupom ter z okro¬ glim presekom je bil Nieuport 28 za tiste čase aerodinamično zelo dognan. Prvi prototip je imel obe krili lomljeni navzgor. Izdelan je bil 14. julija 1917. V novembru istega leta so ga preizkusili hkrati še z dvema drugima pro¬ totipoma. Eden je imel ravna krila, drugi pa je imel samo spodnja krila lomljena navzgor. Po številnih preizkusih so izde¬ lali četrto verzijo, katero so pri¬ čeli tudi serijsko izdelovati. Zgornja krila so bila le lahno lomljena navzgor, spodnja pa so bila ravna. Za pogon mu je služil motor Gnome-Rhone Monosoupape 9 N s 160 KM. Krilo je biio leseno in ojačeno z žicami. -Spodnja tretjina krila je bila prekrita Z vezanim lesom, vse skupaj pa s platnom. Krilca je imel na spod¬ njem krilu, kar je bilo precej neobičajno. Precej dolg trup je bil izdelan iz lesa in prekrit s platnom, le od nosa do kabine je bil prekrit tudi z vezanim le¬ som. Okrov motorja je bil iz kovine. Pilot je sedel precej visoko, zaščiten z vetrobranom. Rep je bil lesen in prekrit s platnom. 317 Letalo je bilo oboroženo z dvema Vickers strojnicama; ena je bila na sredini trupa zgoraj, druga pa na levi strani ob boku trupa. Nekaj teh letal je letelo pri Francozih. Vendar se je »28« bolj proslavil pri Američanih kot prvo letalo, s katerim so bile opremljene njihove eskadri¬ lje. 297 letal je bilo prodanih Američanom. Prve so dobili v marcu leta 1918. 14. aprila 1918 sta slavila pi¬ lota D. Campbell in Wislow prvo ameriško zmago, ko sta sestre¬ lila prvega Nemca. Kapetan E. Rickenbacker, najslavnejši as Amerike, je mnoge od svojih zmag dosegel z »28«. Kljub vsemu temu pa to le¬ talo med Američani ni bilo po¬ pularno. Letalo je bilo sicer okretno in se je dobro vzpenja¬ lo, vendar pa se je pri strmem spuščanju dogajalo, da se je platno pričelo na koncih krila luščiti. Do julija 1918 so to sla¬ bost odpravili, vendar se Ame¬ ričani niso več ogreli za 28. Svoje eskadrilje so popolnili z letali Spad 19 s. Tehnični podatki : razpetina 8,130 m dolžina 6,384 m višina 2,482 m teža 693 kg hitrost 205 km/h albatros D-V Uspehi, ki so jih letala Alba¬ tros Scout dosegla v zračnih bombah v prvih mesecih 1917, so pobudili tovarno Albatros Werke, da je nadaljevala s pro¬ dukcijo svojih letal. V maju 1917 pa so imeli zavezniki le¬ tala, kot so Spad, Sopwith Pup, 318 mm Triplane in SES, ki so bila pre¬ cej boljša od Albatrosa D-lll, pa še izdelovali so jih v velikem številu. Novo nemško dvokrilno letalo Albatros D-V je bilo bolj¬ še od svojega predhodnika D-lll. Imelo je motor Mercedes s 180 KM, poizkusili pa so tudi z motorji Mercedes z 220 KM in Benz z 200 KM. Hladilnik so na¬ mestili na zgornje krilo. V Palestini se je boril modifi¬ cirani Albatros z dvojnim hla- i dilnikom. Krilca so bila na zgor¬ njem krilu. Krilo je bilo izde¬ lano iz lesa ter krito s platnom. Gornje krilo je bilo ravno, spod¬ nje pa lomljeno navzgor. Trup je bil ovalen in precej globlji kot pri D-lll. Prekrit je bil v ce¬ loti z vezanim lesom. Oboroženo je bilo z dvema sinhroniziranima strojnicama. Nameščene so bile tako, da so streljale mimo motorjevih cilin¬ drov in mimo elise. V nemške eskadre je bil Alba¬ tros D-V vključen leta 1917 v mesecu maju. Tu pa je šele po¬ kazal svoje slabe strani. Prišlo je namreč do strahovitih zlo¬ mov, ki jih je povzročilo krilo. Krilu so dodali novih žic, da ne bi vibriralo, vendar je bila vsega kriva krilna opora »V« oblike, ki je spodnje krilo držala le v eni točki in se je krilo zato zvi¬ jalo. V tovarni so potem izde¬ lali kovinski škatlasti nosilec za spodnje krilo in so s tem krilo toliko ojačili, da ni več prišlo do zlomov. Seveda so morali tako popraviti vsa letala, a še kljub temu so se spodnja krila rada tresla. Piloti se s tem leta¬ lom niso smeli strmo spuščati, kar je seveda zmanjševalo nji¬ hovo varnost v letalu, pa tudi njihovo moralo. Letalo so kljub temu uporabljali v velikem šte¬ vilu, saj sta mnogo boljša Fok- ker D-l Priplane in Pfalz D-lll prišla šele mnogo mesecev kas¬ neje na bojišče. Letala Albatros D-V in D-Va so letela tudi v Palestini in v Italiji. Letala, ki so narejena v to¬ varni Ostdeutsche Albatros Wer- ke, so nosila oznako ALB. D-V ali D-Va (O. A. W.) Po vojni je bil D-V predelan in je dobil oznako L. 24. Tehnični podatki: razpetina 8,079 m dolžina 7,296 m višina 5,536 m teža 900 kg hitrost 187 km/h na višini 1000 m 319 vi vprašujete — mi odgovar¬ jamo Henrik Omahna iz Pre¬ voj pri Lukovici — Načrt motornega čolna »Biser« najdeš med drugimi na¬ črti v knjigi Brodarsko modelarstvo, ki je nedav¬ no izšla v založbi ŽIT. Pri Mladem tehniku pa lahko dobiš komplet, tj. že izža- gane sestavne dele za »Bi¬ ser« za st. din 1400. Janez Brejc, Tržič — Za sedaj nimamo načrta priprave, s katero bi ugo¬ tavljal železne predmete v bližini. Zakopano orožje sme iskati le vojaška oblast. Andrej Fabijan iz Kra¬ nja -— Za pogon čolna (modela) so primerni mo¬ torčki, ki jih izdeluje Me- hanotehnika iz Izole in si¬ cer EMT-2/14, z eliso, ki ga vgradiš v trup čolna ali pa izvenkrmski motor¬ ček EMT-2-V, ki ga pritr¬ diš na krmo. Dobiš jih pri Mladem tehniku in stanejo 1350 st. din. Marjan Pondi iz Mari¬ bora želi načrt za Morse- jev pisalni stroj. Najbrž misliš pri tem na Morse- jev brzojavni aparat, ki ima taster kot oddajnik in elektromagnetski spre¬ jemnik za oddajanje Mor- sejevih znakov. To je raz¬ meroma enostavna pripra¬ va, za katero najdeš na¬ vodila v raznih knjigah za mlade elektrotehnike in v modelarskih revijah (ne¬ kaj tudi v TIM-u 62/63 — št. 9—10). V prihodnjem letniku TIM-a bomo naj¬ brž spet objavili tak na¬ črt. Material za radioama¬ terje dobiš pri Mladem tehniku. Pošiljajo ga tudi naročnikom izven Ljublja¬ ne, vendar moraš v na¬ prej poslati znesek za predmet po ceniku in tudi znesek za poštnino. Drago Jančič, Šentjur pri Celju — Žal ti ne mo¬ rem ustreči. Povprašali smo v knjigarnah, pa ni¬ majo holandskih knjig d cveticah, ker za sedaj ni uvoza. Morda bi se tvoj prijatelj obrnil naravnost na kako nemško založbo, ki bi mu dala potrebne informacije, oziroma ce¬ nik. Rastko Kos, Tolmin —• Načrta za letalski model z motorčkom 1 kub. cm nimamo, pač pa smo tvo¬ jo željo zapisali in bomo v eni prihodnjih številk objavili če že ne načrt, pa vsaj skico s potrebnimi podatki in navodili. Miru Zupanu, ki želi, da bi mu poslali kar umetno kokljo z žarnica¬ mi vred, oziroma da bi poizvedeli po trgovinah in valilnicah, kje se to dobi, sporočamo, da tega res ni mogoče dobiti. Tudi Slav¬ ku Lesjaku ne moremo poslati leč za episkop. Vsem, ki se obračajo na uredništvo s prošnjami za najrazličnejši material, ponovno povemo, da v uredništvu nimamo prav nikakršnega materiala in naj sporočajo vse takšne želje Mlademu tehniku, oziroma drugim ustrez¬ nim trgovinam. Andrej Kokalj iz Ljub¬ ljane — Načrt za dober diaprojektor bomo obja-' vili v prihodnjem letniku. Za sedaj le nekaj nasve¬ tov : Ostrina projicirane sli¬ ke je popolnoma odvisna od objektiva, tj. od leč, velikost in osvetljenost slike pa od svetlobnega vira, tj. od žarnice. Dober objektiv narediš takole: V cev (tubus) vstavi dve leči od očal z žariščnico pribl. 125 mm. Leči naj bosta z vboklo stranjo obrnjeni druga proti dru¬ gi in med seboj oddaljeni 60 mm. V sredino postavi zaslonko z odprtino 10 do 15 mm. Tak objektiv bo risal ostro vse do roba slike. Leče dobiš pri opti¬ ku, ki ti jih lahko tudi obrusi na premer pribl, 42 mm. Med žarnico iri diapozitivom mora biti kondenzor, sestavljen iz dveh plankonveksnih leč, z žarniščnico okoli 60 mm in s premerom 45 do 50 mm (ako gre za pro¬ jekcijo malih diapozitivov 35 mm). Kot kondenzor pa služi tudi samo ena večja bikonveksna leča, glavno je, da usmeri in koncentrira žarke na dia¬ pozitiv, da ga čimbolj osvetli. Za razsvetljavo je pač najboljša projekcijska žar¬ nica, vsaj 100W, posebno ako tik za žarilno nitko montiraš majhen reflek¬ tor iz svetle pločevine. Taka žarnica precej moč- 320 no greje, zato ti priporo¬ čamo uporabo nizkonape¬ tostne, tj. avtomobilske žarnice z močjo 50 W. Takšna žarnica greje mno¬ go manj in je tudi mnogo cenejša, seveda pa jo smeš vključiti le preko transformatorja 220 V do 12 W. Tone Sagadin, Celje — Tudi episkop, ki si ga že¬ liš, bo prišel na vrsto v prihodnjem letniku. Za sedaj samo nasvet: Ob¬ jektiv z eno samo lečo ti ne bo dal ostre slike. Kupi pri optiku dve leči za očala z žariščnico oko¬ li 40 mm ali okoli 2,5 do 3 dioptrije in ju vstavi v cev v razdalji 70 mm. Vmes postavi zaslonko z luknjico 5 do 10 mm, ki bo še povečala ostrino. Razdaljo od objektiva do zrcala moraš določiti s poskušanjem, ker je od¬ visna od žariščne razdalje objektiva. Najbolje bo, ako preizkušaš najprej na škatli iz lepenke. Za osvet¬ litev slik je potrebna zelo močna luč, najbolje dve opalni žarnici po 100W. Dobiš jih v trgovini s fo- tomaterialom in so pri¬ merne tudi zato, ker so razmeroma majhne, ven¬ dar pa precej grejejo, zato poskrbi za dobro ventilacijo. Slavko Mohenski iz Ore¬ hove vasi pri Slivnici — Res ne vemo, kje bi lahko dobil avionske ali tankov¬ ske slušalke. Najprimer¬ nejše so pač radijske slu¬ šalke, ki jih dobiš v trgo¬ vini za nekaj nad 3000 st. din. Mislimo pa, da lahko slišiš z detektorskim spre¬ jemnikom tudi na telefon¬ sko slušalko, vendar pa moraš imeti prvovrstno, tj. visoko zunanjo anteno, dolgo 30 do 40 m. Načrta za brezžični telefon nima¬ mo. Mislimo, da bi bila gradnja takšne aparature pretežka in tudi predraga. Janez Lah iz Ljubljane Namesto keramičnega ali sljudnega kondenzatorja lahko uporabiš tudi pa¬ pirni kondenzator 25 do 47 PF. Janez Dimic iz Maribora — V zadnjih številkah naše revije nismo mogli objaviti načrta za gradnjo modela bojne ladje, pač pa imamo nekaj takega v mislih za prihodnji letnik* S tem odgovarjamo še ne¬ katerim, ki žele načrte za zgodovinske ladje. Urednik sporočilo vsem bralcem Ob zaključku četrtega letnika TIM-a ugotavlja¬ mo, da se je razširil krog naših bralcev in prijate¬ ljev. Posebno nas veseli, da smo imeli v preteklem letu tudi tesnejše in po¬ gostejše stike z bralci, saj smo prejeli od vas kar lepo število pisem in dopisnic. Mnogi izmed vas izražajo v pismih svo¬ je zadovoljstvo z vsebino revije pa tudi različne že¬ lje in predloge glede vse¬ bine. Nekatere želje in predloge smo že doslej lahko upoštevali, prav vsem pa seveda ni bilo mogoče ustreči. Na šte¬ vilna tehnična vprašanja, ki ste nam jih zastavljali, smo odgovarjali v revi j i ( ali pa v pismih. Če mor¬ da ta ali oni ni bil po¬ vsem zadovoljen z odgo¬ vorom, naj poišče pojas¬ nilo v knjigah in revijah, ki smo mu jih nasveto¬ vali, saj nihče ne more vedeti vsega, posebno ne v tehniki, ki je iz dneva v dan obsežnejša in mno- govrstnejša. Z naše strani se bomo potrudili, da bo prihodnji letnik TIM-a še pestrejši in bogatejši in da bo po možnosti zajel še nekatera področja, ki so bila doslej še premalo upoštevana. Ostanite še naprej zve¬ sti bralci in naročniki naše revije in nam sporo¬ čajte svoje želje. Želimo, da bi se šolsko leto za vse vas dobro in uspešno končalo in da bi preživeli kar najbolj pri¬ jetne počitnice. Na svidenje v prihod¬ njem šolskem letu. Uredništvo naši nagrajenci Nagrado za izdelek, ob¬ javljen v osmi številki, dobi Janez Curhalek, uče¬ nec šole Oskarja Kovači¬ ča v Ljubljani, ki je prav lepo izdelal model avto¬ mobila »kombi«. Čestita¬ mo mu, saj je to že dru¬ ga nagrada, ki jo je osvo¬ jil ta naš nadebudni mo¬ delar. Obvesfilo šolam MELAMIN kemična tovarna Kočevje je naši poslovalnici MLADI TEHNIK, Ljubljana, Stari trg 5 poklonila za šole in krožke večjo količino kosov MELAPAN plošč. Predavatelji tehničnega pouka in vodje krožkov lahko dobijo MELAPAN kose v naši poslovalnici brezplačno. Poravnati morajo le plačilo režijskih stroškov. Vse o MELAPANU —- o uporabi in predelavi ter tehnološkem postopku proizvodnje MELAPANA bomo pisali v prvi številki prihodnjega letnika revije TIM. Bralcem, ki bodo izdelali izdelke po navodilih tovarne MELAMIN, bo tovarna izročila še posebno nagrado.