LJUBLJANA 1968; LETNIK VI; ST. 7; CENA 2,40 DIN; POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI TIM vsebina 7 Letnik VI Februar 1968 revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine Deset dni v Sovjetski zvezi Transformator Tristo let mikroskopa Šah na demonstracijski deski Model tekmovalnega motornega čolna — nagradni izdelek Model mlina na Muri Robot »Robi« — V. Odgovori na pisma bralcev Letalski modeli: material, gradnja, vrste in startanje — 5. nadaljevanje Papirna moka — odličen material za plastično oblikovanje Rešitve ugank iz prejšnjih številk, nagrajenci in nove uganke Izdaja Tehniška založba Slovenije — predstavnik Dušan Kralj. Urejuje uredniški odbor: Odgovorni urednik Drago Mehora, opremil Drago Hrvacki, tehnični urednik Ciril Bar- borič. TIM izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 12 dinarjev, posamezna številka 1,20 din. Revijo naročajte na naslov: TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541/X. Tekoči račun 505-3-177 — Revijo tiska tiskarna Kočevskega tiska v Kočevju. Po¬ štnina plačana v gotovini. DESET DNI V SOVJETSKI ZVEZI ZAVOD ZA TEHNIČNO VZGAJANJE OTROK IN MLADINE JUGOSLAVIJE JE OR¬ GANIZIRAL POTOVANJE MLADIH TEHNIKOV V SOVJETSKO ZVEZO. ZELO SEM BIL PRESENEČEN, KO SEM ZVEDEL, DA SEM BIL MED MLADIMI TEHNIKI IZ¬ BRAN PRAV JAZ. TEGA SEM BIL ZELO VESEL, SEVEDA SEM MORAL ŠE PREJ PRESKRBETI VSE POTREBNO ZA POT, KATERO SO MI OMOGOČILI SVET ZA LJUDSKO TEHNIKO OBČINE JESENICE, ŠOLSKA SKUPNOST UČENCEV OSNOVNE ŠOLE »TONE ČUFAR«, KI JO OBISKUJEM IN PROIZVODNA ZADRUGA UČENCEV »MLADI KOVINAR«, V KATERI DELAM ŽE TRETJE LETO. SOŠOLCI SO MI ZELO ZAVIDALI, TODA NE ZARADI TEGA, KER BOM DESET DNI IZOSTAL OD POUKA, TEMVEČ ZATO, KER SE MI JE S TEM POTOVANJEM NUDILA ENKRATNA PRI¬ LOŽNOST, DA SI NEKOLIKO OGLEDAM KOŠČEK TE OBSEŽNE DRŽAVE. (Na sliki: spomenik kozmonavtom) 181 Torek, 21. novembra * Pogled na del Rdečega trga, Leninov mavzolej in na cerkev Vasilija Blaženega Po vsestranskih pripravah sem se v ne¬ deljo 19. novembra, z vlakom pripeljal v Beo¬ grad. Tu smo se seznanili in spoprijateljili vsi udeleženci potovanja. Bilo nas je pet¬ najst, od tega štiri deklice in enajst dečkov. Med njimi sem bil jaz edini iz Slovenije. Z nami sta potovala dva učitelja. Pred nami je bilo deset dni, polnih potovanj, srečanj, obiskov, vse kot na filmskem traku. Prenočili smo v Pionirskem domu v beo- gradu. Ponedeljek, 20. novembra Z Jatovo karavelo smo odpotovali iz Beo¬ grada. Med poletom smo pristali le v Var¬ šavi. V letalu smo si med drugim ogledali tudi pilotovo kabino, kjer smo imeli kaj vi¬ deti. Kamor smo pogledali, povsod smo videli vse polno raznih naprav in instrumentov. Večerna Moskva je bila pokrita s tanko belo preprogo prvega snega, ki je padel iste¬ ga večera, ko smo pristali. Kmalu se je pričel odvijati naš načrt. Učenci osnovne šole v rajonu Ostankino so nas odpeljali v svoj klub, kjer se učijo tu¬ jih jezikov. Ogledali smo si njihovo šolo in jih obdarovali. Bila je že noč, ko smo se od¬ ločili, da si malo ogledamo Moskvo. Med živahnim prometom smo se vozili po širokih cestah in si ogledovali nočni utrip veleme¬ sta, ki je s svojo čudovito razsvetljavo zbu¬ jala pravljični vtis. Čudovit je bil pogled na veličastni, z ref¬ lektorji osvetljeni spomenik kozmonavtom. Nekako skrivnosten se zdi Rdeči trg, osvet¬ ljen z raznobarvnimi lučmi in odmevajoč od strumnih korakov menjajoče se straže pred Leninovim mavzolejem. Sele tedaj smo lah¬ ko spoznali, kako ti ljudje ljubijo tega veli¬ kega moža. Tudi vse naslednje dni smo hiteli in se prevažali po prospektih in bulvarih, podhodih in parkih ter poslušali hrup vsak¬ danjega življenja. Na prvi pogled nas je nekaj privlačilo, drugo pa odbijalo. Utru¬ jal nas je velemestni hrup, po drugi strani pa nas je slepil blišč in sijaj velemesta, ki se nam je zazdelo nekako domače, ko smo ga bolj spoznali. 1R2 Preveč časa bi porabil, če bi si hotel te¬ meljito ogledati Kremelj z njegovimi zla¬ timi kupolami, Kremeljskim dvorcem, Gra¬ nitno palačo in drugimi zgradbami. Posebno spoštovanje zbujata ogromni top in zvon v Oružanoj palači. Neskončen sprevod ljudi, ki smo se mu pridružili tudi mi, se je počasi pomikal pro¬ ti Leninovemu mavzoleju. Vanj smo vstopali z nekakšnim strahom in s spoštovanjem hkra¬ ti. Ni ga človeka, ki ne bi hotel postati v vršti in si vsaj enkrat v življenju ogledati velikega revolucionarja in voditelja delav¬ skih množič — Lenina. Po ogledu mavzoleja smo obstrmeli nad čudovito arhitekturo stare cerkve Vasilija Blaženega iz leta 1613. Na Leninskih gričih smo se ustavili pred uni¬ verzo Lomonosova (slika desno). Bolj kot ta stavba pa nas je očaral pogled z razgledne ploščadi pred njo. Našim očem se je razkrila silhueta velemesta, ki se je raztezalo v nedo¬ gled s svojimi ogromnimi palačami, stolpi in nebotičniki. Sreda, 22. novembra V mestih po cestah ni otroškega živžava, otrok, ki bi se izgubljali, potepali in kričali. Ce niso v šoli, so v pionirskih dvorcih ali v otroških parkih, kjer se učijo ali pa zaba¬ vajo. Obiskali smo jih. V velikih stavbah z več nadstropji je vse dni dovolj otroškega smeha. V učilnicah in delavnicah se uče in delajo tisto, kar jih zanima. Tu obiskujejo baletne, radio-amaterske, filatelistične, mo¬ delarske, filmske, astronavtske krožke, krožke biologije, kemije in druge. Presenečeni smo bili nad njihovim znanjem in požrtvoval¬ nostjo. Imajo celo planetarij, kjer lahko opa¬ zujejo vsa nebesna telesa in nebesne pojave. priprave, s katerimi učenci preizkušajo svoje pilotske Sposobnosti. Tudi mi smo se preizku¬ šali, vendar je naš izstop iz teh priprav vedno izzval strašen krohot. Česa vsega ti pionirji niso dosegli na vseh področjih tehnike. Toda dih ti zastane šele takrat, ko obiščeš razne paviljone, v katerih so razstavljeni dosežki znanosti v letalstvu, astronavtiki in jedrski energiji. Od rbznih le¬ talskih velikanov kar ne moreš odmakniti po¬ gleda. Velikanska raketa na vzletni ploščadi nas je že od daleč vabila, naj si ogledamo pa¬ viljon »Kosmos« Kaj vse smo tu videli: vse sovjetske satelite, rakete, astronavtsko opre¬ mo, slike, risbe satelitov na njihovi poti in še cel kup drugega. Na koncu smo si lahko ogle¬ dali na nekakšnih TV aparatih let vsakega posameznega satelita. V paviljonu jedrske energije smo si lahko ogledali vse od makete najpreprostejšega re¬ aktorja pa do makete modernega ledolomilca »Lenina« na atomski pogon. Kar žal nam je bilo, ko smo se morali posloviti od razstave znanstvenih pridobitev. Se poseben užitek pa je bilo voziti se z najlepšo podzemeljsko želez¬ nico na svetu, imenovano po Vladimirju Iljiču Leninu. (Nadaljevanje prihodnjič) 103 TRANSFORMATOR Osnovne lastnosti Transformator je naprava, ki jo sodobna elektronika izkorišča v največji meri. Brez transformatorja ne bi bil mogoč prenos, raz¬ deljevanje in izkoriščanje električne energije; srečujemo ga v neštetih električnih napravah in pripravah od velikih aparatur do radijskih in televizijskih sprejemnikov, vse do otroških igrač. Oglejmo si to koristno pripravo in jo skušajmo tudi izdelati, saj nam bo neštetokrat koristila. Splošno povedano: transformator sta dva zvitka žice, ali pravilneje — dve tuljavi — primarna in sekundarna, ki sta v medsebojni magnetski ZV ezi (sl. 1.). Da bi bil prenos energije s primarne tulja¬ ve na sekundarno čim boljši, mora biti ma¬ gnetna zveza čim čvrstejša. To dosežemo 1 s MAGNETNI TOK MAGNETNI TOK tem, da postavimo tuljavi na zaprto železno jedro, ki je mnogo bolj propustno za magnet¬ ne silnice kot zrak (sl. 2.). Izmenični magnetni tok, ki teče v primarni tuljavi, inducira določeno elektromotorno silo v vsakem navoju tuljave. Ta elektromotna si¬ la je prav tolikšna, da pomnožena s številom navojev daje napetost, ki vlada na primarni tuljavi ali na kratko 1 : na primaru. Izmenični magnetni tok, ki obstoji na pri¬ maru, teče tudi skozi sekundarno tuljavo (si 1) in ustvari na koncih te tuljave določe¬ no napetost. Tudi za sekundar namreč velja pravilo: število navojev pomnoženo z elektro¬ motorno silo inducirano na posameznem na¬ voju, daje skupno sekundarno napetost. Iz te¬ ga sledi, da je primarna napetost proti se¬ kundarni napetosti v istem razmerju kot šte¬ vilo primarnih navojev proti številu sekun¬ darnih navojev. Matematično to takole zapi¬ šemo: Ui Z, U2 Z 2 184 Pri tem je: Uj — primarna napetost, U 2 — sekundama napetost, Z, — število primarnih navojev, Z 2 — število sekundarnih navojev. Gradnja transformatorja Zanesljivo funkcioniranje transformator j a je med drugim odvisno tudi od natančne in skrbne izdelave. Zapisali bomo najvažnejša na¬ vodila in praktične pripombe, ki bodo zlasti začetniku pomagale, da bo pravilno in dobro izdelal Svoj transformator. Tuljavnik Za navijanje žice si moramo izdelati tuljav¬ nik, ki bo hkrati ščitil navoje pred poškodba¬ mi, ki lahko nastanejo pri vstavljanju želez¬ nega jedra, oziroma plošč, ki sestavljajo jedro. Tuljavnik najlažje izdelamo s pomočjo lesene prizme, ki ima dimenzije jedra (sl. 3). Takšno leseno prizmo vidite na sliki 3a. Pre¬ ko prizme ovijete pravokotno odrezan kos tla¬ čene lepenke (prespan). Kos lepenke naj bo tako velik, da boste lahko krajnji dve stranici prekrili drugo čez drugo in zalepili (sliki 3b Slika 3 in 3c) Tuljavnik bo še čvrstejši, ako ga boste prelepili še s tanjšim papirjem. Tuljavnik lahko izdelate tudi z tankega pertinaksa. Izrežete in sestavite ga tako kot kaže slika 3d. Prav lahko je izdelati tuljavnik z bočnimi stranicami, ki ga kaže slika 4. Na sliki 4a vidite sestavne dele, na sliki 4b pa sestavljen tuljavnik v prerezu. Seveda lahko že narejen tuljavnik kupite tudi v trgovini z elektrotehničnim materia¬ lom, ako navedete velikost oziroma tip [trans¬ formatorja. Tuljavnike za standardne trans¬ formatorje izdeluje tovarna Iskra. Navijanje tuljave Že omenjena lesena prizma lahko dobro slu¬ ži kot držalo tuljavnika pri navijanju žice. Prizmo je treba prevrtati v vzdolžni osi (pre¬ sečišče diagonal) z vijačnim svedrom. Skozi luknjo potisnite matični vijak in pritrdite pri¬ zmo na os z matico (gl. sliko 5a). Os s prizmo vpnite v glavo ročnega vrtalnika, vrtalnik pa vpnite v namizni primež. Nato nataknite tu¬ ljavnik na prizmo in že lahko pričnete z na¬ vijanjem. 185 mar od sekundarja. Tovarniški, serijsko izde¬ lani transformatorji imajo cevke določenih barv. Zelo tanka žica se pri navijanju včasih pre¬ trga. V takem primeru je treba žico, tj. oba konca očistiti izolacije, zaspajkati in nato izo¬ lirati s papirjem. Enako napravimo tudi pri vseh odcepih (gl. sliko 7). Na ročni navijalni pripravi (sl. 5b) je vse¬ kakor potreben števec navojev. Tega sami ne morete narediti, lahko pa uporabite kak star števec, kakršni so v raznih pripravah, ki jih izdeluje tovarna Iskra. Izolacija Za navijanje lahko uporabite tudi ročno navijalno pripravo, kakršno kaže slika 5b. Tu¬ di na tem navijalniku je treba tuljavnik pri¬ trditi z dvema maticama. Poseben nastavek na stojalu služi za pritrditev števca navojev. Kolut žice mora biti na posebnem držalu vrt¬ ljivo pritrjen točno nasproti tuljavnika. Kadar navijate zelo tanko žico, bo koristno, ako boste na začetek žice prispajkali debe¬ lejšo žico, ki bo služila kot izvod za priključek. Začetni navoj lahko pritrdite s koščkom bom¬ bažnega traku, kot vidite na sliki 6a. Na po¬ doben način pritrdite tudi zaključni navoj (slika 6b). Na konce žic, kot tudi na odcepe, ki jih na¬ redimo na tuljavi, nataknemo koščke izolirne cevke (bužir cev). Dobro je, ako so te cevke različne barve, da boste lažje razlikovali pri- ROCNI VRTALNI ST ROS LESENA PRIZMA A Pri navijanju transformatorja navijamo na¬ voje drugega poleg drugega v več legah ali plasteh. Napetost med enim in drugim navo¬ jem je zelo majhna, zato dovolj izolira že lak, s katerim je prevlečena žica. Posamezne pla- mmm Slika 6 sti navojev izoliramo med seboj z oljnim pa¬ pirjem, ki zdrži okoli 25 V napetosti. Ko smo končali vrsto navojev, ovijemo okoli cele vrste trak oljnega papirja, šele nato nadaljujemo z navijanjem sledeče plasti navojev. Papir pri¬ pravimo tako, kot vidite na sliki 8. Papir je na robovih zarezan, zato se bolje prilega robovom tuljavnika. Debelina papirja 186 je odvisna od debeline žice, ki jo navijamo. Za žico, ki ima manj od 0,2 mm premera, je potreben oljni papir debeline 0,03 mm. Za žico premera nad 0,2 do 1 mm pride v poštev de¬ beline 0,06 mm, za žico še večjega premera uporabljamo papir debeline 0,1 mm. Pri sestavljanju transformatorja pazite, da ne boste poškodovali izolacije. Poškodovana izolacija povzroči napetostno prebijanje in s tem neuporabnost transformatorja. Transformatorsko jedro Najvažnejša legura (zlitina) za transforma¬ torska jedra je legura železa in silicija. Z do¬ dajanjem silicija se povečuje specifična upor¬ nost in hkrati zmanjšujejo izgube. Transfor¬ matorsko pločevino proizvajajo v različnih de¬ belinah — od 1 mm do nekoliko tisočink mili¬ metra. Zaradi medsebojne izolacije so kosi transformatorske pločevine na eni strani laki¬ rani. Pri sestavljanju jedra je .treba paziti, da bo prišla vedno lakirana stran na nelakirano. Jedro je sestavljeno iz dveh oblik transfor¬ matorske pločevine: oblika velike tiskane črke I in osnovno jedro v obliki velikega E (sl. 9). Praktičen primer izdelave transformatorja Za enkrat se ne bomo ukvarjali z nadrob¬ nim izračunavanjem transformatorja. (V pri¬ hodnji številki bomo o tem nekoliko več go¬ vorili). Pripravili smo vam že kar gotov iz¬ račun in sicer: Primarno navitje za priključek na 220 V ima 2420 navojev bakrene žice premera 0,15 mm. To žico navijemo na tuljavnik in pritrdi¬ mo na eno stranico oba izvoda žice. Sekundarno navitje obsega 288 navojev ba¬ krene žice premera 0,5 mm z odcepi pri 24. navoju, kar nam da napetost 2 V, 48. navoju, kar nam da napetost 4 V, 72. navoju, kar nam da napetost 6 V, 96. navoju, kar nam da napetost 8 V, 144. navoju, kar nam da napetost 12 V, 192. navoju, kar nam da napetost 16 V, 228. navoju, kar nam da napetost 24 V. Iz tega pregleda je razvidno, da potrebu¬ jemo za 1 volt na sekundarju 12 navojev. Gle¬ de na to lahko po želji sami izbiramo odcepe, oziroma volte. Za izdelavo transformatorja potrebujemo okoli 58 kosov osnovnih E jeder transformator¬ ske pločevine velikosti, ki je označena na sliki 10; okoli 58 kosov pripadajočih I jeder; tuljav¬ nik iz papirja ali pertinaksa z notranjim izre¬ zom 20 X 20 mm; 4 kose ustrezno velikih ma¬ tičnih vijakov; lakirano bakreno žico 0 0,15 in 0,5 mm in papir za izolacijo. Ko smo gotovi s primarnim navitjem, ga dvakrat prelepimo z oljnim papirjem, da ga tako izoliramo od sekundarnega navit j a. Nato začnemo navijati sekundarno navitje. Začetek in konec navojev utrdimo tako, kot smo videli na sliki 6. Začetek sekundarnega navitja pri¬ trdimo na drugo stranico tuljavnika in to točko označimo s številko O. Ko pridemo do Slika 9 187 stikalo Slika 10 24. navoja, napravimo odcep. V ta namen oči¬ stimo žico s smirkovim papirjem v dolžini 25 cm; golo žico točno na sredini prepognemo in jo potisnemo skozi luknjico na tuljavniku, ne da bi jo pretrgali. Ta konec označimo z oznako 2 V, kar pomeni dva volta. Na enak način izdelamo še vse ostale odcepe. Ko smo gotovi s sekundarnim navitjem, ovijemo ce¬ lotno navitje z lepim, gladkim in tankim pa¬ pirjem. Razume se, da navitje ne sme segati preko robov tuljavnika. Sedaj je treba le še vstaviti posamezne elemente jedra v tulec, oziroma tuljavnik. Os¬ novna jedra E vlagamo izmenoma z ene in z druge strani, hkrati pa dodajamo* vselej po eno I jedro. Vsi posamezni deli naj bodo čim tesneje drug ob drugem. Ko je to končano, prevrtamo paket jeder na vseh štirih oglih in spnemo pločevino, t. j. jedro s štirimi matičnimi vijaki. Če se trans¬ formator pri priključku na omrežje ne greje, lahko preizkusimo sekundarno navitje s pri¬ merno žarnico. Slika 12 kaže elektrotehnično-shematično podobo našega transformatorja. V. Ivkovič Slika 11 ŽELEZNO JEDRO_* Slika 12 0 ¥ ZAČETEK 8V 12 V ■ 16 V KONEC ’ 24V Mikroskop je optična priprava v obliki kovina- ste cevi, ki ima na obeh koncih sistem leč. Spodnji del cevi imenujemo objektiv. Ta ustvarja obrnjeno in zelo povečano sliko. Na drugi strani cevi je okular, kamor pri opazo¬ vanju prislonimo oko. Okular deluje kot pove¬ čevalno steklo, ki sliko objektiva še poveča i n obrne. Materijo, ki jo želimo opazovati, polo¬ žimo v tenkem sloju med dvoje stekelc, katere nato vstavimo pod objektiv mikroskopa. To imenujemo preparat. Če opazujemo prozorne preparate, usmerimo proti njim svetlobo s P°" močjo zrcalca od spodaj navzgor. Mikroskop z eno cevjo se imenuje monokularni mikro¬ skop. 188 300 LET MIKROSKOPA Mikroskop Angleža Hooka, kot je bil objavljen v knjigi »Mikrografija« leta 1667. Na desni je debela cev, ki ima na obeh koncih leče levo je svetilo, ki ga je na predmet usmerjala ste¬ klena krogla z vodo, predmet pa so polagali v luknjico pod cevjo. se Zemlja vrti okrog sonca. Znan je njegov zaključni izrek, s katerim se je moral posloviti od tako pomembnih opazovanj: »In vendar se vrti!« Mislil je pri tem Zemljo, o kateri so mislili drugi, da je središče vesolja, ki se okrog nje vrti. Tako je začel človek s pomočjo optičnega pripomočka prodirati v ogromna prostranstva vesolja. Želel pa je tudi spoznati, kaj je ma¬ terija in kakšni so njeni najmanjši delci. Ni¬ zozemski brusilec stekla Jansen je že leta 1590 sestavil nekakšno optično pripravo, s ka- OKUlAfc ZRCALO Slat ni italijanski matematik Galileo Galilei je leta 1609 pritrdil na oba konca kovinaste ce¬ vi po eno zbiralno lečo. Ko je to cev usmeril proti oddaljenim predmetom, je opazil, da se mu močno približajo. Zato so tej napravi rekli daljnogled ali teleskop. Ko jo je nekega večera usmenl proti nočnemu nebu, je bil presene¬ čen, kajti videl je nenavadno povečano luno, na kateri je točno razločil velike kraterje. Ko je opazoval planet Jupiter, je razločno videl tudi njegove satelite, razen tega pa je še od¬ kril mnogo novih zvez. Bilo je to tako. veliko odkritje, da si je nakopal sovraštvo cerkvenih znanstvenikov, ki so se držali zastarelega nau¬ ka o vesolju. Prisilili so ga, da je javno prekli¬ cal vse svoje iznajdbe, posebej še trditev, da 189 Kolonija enoceličnih ra¬ stlinic (Volvox) pri 650- kratni povečavi 'tero je opazoval drobne predmete v precejšnji povečavi. Anglež Hooke pa je leta 1667 to pri¬ pravo že tako izpopolnil, da je napisal obšir¬ no razpravo, ki so jo istega leta v Londonu na¬ tisnili pod naslovom »Mikrografija«. V njej je bila ta priprava tudi narisana. Pozneje so jo imenovali mikroskop ali drobnogled. S takim preprostim mikroskopom je Nizozemec Leeu- wenhoek pred 300 leti opazoval košček pluto- vine in zagledal v njej množico drobnih od¬ prtin, ki jih je imenoval celice. Opazovanje ga je privedlo do važnega odkritja. Nekega dne se je zbodel in pri tem pomislil, iz česa je neki sestavljena kri. Na stekelce je nanesel tanek premaz krvi in preparat vstavil pod mi¬ kroskop. Pri 160-kratni povečavi je odkril v krvi drobne delce, ki jim pravimo rdeče kr¬ vničke. Tako se je pričel pomemben preobrat tudi v biologiji, ki je pozneje ugotovila, da so vsa živa bitja sestavljena iz celic. Dolgo so mislili, da je celica najmanjši delec materije. Ko so mikroskop izpopolnili, so prišli tudi do novih spoznanj. Materija ima še manjše del¬ ce — molekule in atome. V celicah so dognali prisotnost beljakovin in odkrili velike kemične procese, za katere danes vemo, da so poglavitni za obstoj življenja. Ugotovili so tudi to, da bakterije in virusi povzročajo neravnovesja v celicah in močno vplivajo na njihove notranje procese. Takrat nastane bolezen živega bitja. Ker je tudi človek prizadet od številnih bolez¬ ni, je prevzel važno vlogo pri raziskavah o vzrokih bolezni tudi mikroskop, brez katerega ni sodobne medicine. Že vsaka malo bolj res¬ na bolezen nas napoti k zdravniku, ki ima za točno diagnozo na voljo laboratorije, v katerih takoj mikroskopsko ugotovijo bolezenske spre¬ membe in vzroke obolenj. Človek pa je želel Moderni mikroskop ima dva okularja, zato sc imenuje binokularni. Opazovanje z obema oče¬ soma ustvarja boljšo perspektivo. Povprečno povečavajo taki mikroskopi 1000-krat. Prepa¬ rat leži vodoravno. Mikroskop ima več objek¬ tivov za različne povečave. 190 raziskati še drobnejše delce materije. Sestavil je mnogo močnejši elektronski mikroskop, ki zmore milijonkratne povečave. Tako je spo¬ znal tudi medsebojne vplive atomov in mole¬ kul v materiji, s tem pa nove možnosti v bio- Mikroskop, opremljen s fotografskim apara¬ tom (zgoraj) Slika, ki jo vidimo v okularju, je enaka sliki, ki bo posneta na film. Mikro- fotografije lahko napravimo v črno-beli ali pa v barvni tehniki. loških in medicinskih preiskavah. Elektronski mikroskop pri opazovanju ne uporablja svet¬ lobnih žarkov, temveč nevidne elektronske snope. Taki mikroskopi pa so že večji od člo¬ veka in zelo dragi. Namenjeni so predvsem za znanstvene raziskave. Vlastja podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami PIONIRJI ! »DINOS« ponavlja lanskoletno akcijo za zbiranje starega papirja in steklenic. A Tudi letos bo žrebanje priznanj ob koncu šolskega leta. A Za uresničitev programov prionirskih od¬ redov potrebujete sredstva, ki vam jih nudi Dinosova akcija. ▲ Vse v zvezi s to akcijo vam pojasnijo na tel. 310-130. 191 A B 7 ŠAH NA DEMONSTRACIJSKI DESKI Naš pokojni šahovski velemojster dr. Vid¬ mar je zapisal, da je šahovska igra življenje v malem. V njej doživljaš, ponavljaš in preizku¬ šaš življenje večkrat, ob njej se vadiš v bor¬ benosti, vztrajnosti in temeljitosti. Razen zma¬ ge se ob šahovski deski naučiš sprejeti tudi poraz. Šah vzgaja duha tako, kot šport vzgaja telo. Osnovnih pravil šahovske igre se naučimo hitro, v dobrega igralca pa se razvija šahist precej bolj počasi in le polagoma si lahko iz¬ bira močnejše nasprotnike. Vsaka nova partija prinaša nove zanimive izkušnje in v tem se šahovska igra močno razlikuje od vseh drugih. Podobna je našim vsakdanjim doživetjem, saj se ob vsakem doživetju naučimo kaj novega za v prihodnje. Na javnih šahovskih turnirjih so postavlje¬ ne ob stenah igralske dvorane večje pokon¬ čne šahovske deske z obešenimi figurami. Na teh, demonstracijskih deskah zasledujejo gle¬ dalci potek posameznih iger od daleč, ne da bi pri tem motili igralce. Demonstracijske de¬ ske so udomačene tudi v šahovskih klubih. Na njih razlagajo vešči šahisti skupinam poslu¬ šalcev teorijo, potek zanimivih, že igranih par¬ tij in reševanje problemov; udeleženci pa na svojih namiznih šahovnicah lahko hkrati pre¬ izkušajo variante, ki bi utegnile biti boljše, D kakor je potek na deski. Neredko opazimo de¬ monstracijsko desko celo v šahistovem sta¬ novanju, na njej pa zanimivo pozicijo iz otvo¬ ritve, srednje igre ali pa končnice. Šahist tako lahko izrabi vsak prosti trenutek, da v mislih kombinira naslednje poteze, ne da bi moral vedno znova postavljati šahovnico na mizo in na njej razvrščati figure. Demonstracijska ša¬ hovska garnitura je odličen pripomoček za vse tiste, ki želijo v šahu hitro in uspešno napre¬ dovati. Prihrani jim tudi razne nevšečnosti, ki jih poznajo zlasti šolarji in dijaki, ki radi pri¬ našajo šahovnice v šolo zato, da izkoristijo od¬ more ali pa čakanje na prevoz domov. Marsi¬ kje vidimo demonstracijske deske že tudi v učilnicah, seveda na zadnji steni. Oblike in ve¬ likosti so zelo različne, zato podajamo- danes navodilo, kakšna naj bo praktična in obenem lična stenska garnitura. Deska naj bo prenosna. Najboljša je vezana plošča v formatu 50 X 70 cm. Šahovska polja bodo potem merila 6X6 cm. Levi in desni rob deske bomo ojačili z 10 cm širokima letvama. Služili bosta za to, da se deska ne bo krivila, nanju pa bomo obešali, figure, ki izpadajo iz igre. Šahovska pravila priporočajo, da naj bo¬ do tudi vse izločene figure med partijo vidne, zato jih resni šahisti ne skrivajo v rokah in jih tudi sproti ne spravljajo v predale pod ša¬ hovnico. Šahovnica sama bo merila 50 X 50 centimetrov. Od tega odpade na polja skupno 48 X48 cm, na 1 cm široki okvir pa bomo vri¬ sali oznake za vrste in linije, od 1 do 8 oziro¬ ma od a do h. Na oglih bomo desko rahlo za¬ oblili z rašpo. Tudi za figure uporabimo vezano ploščo. Njihova velikost se ravna po dimenzijah ša- hovnice, na kateri se ne smejo drenjati, da je pozicija pregledna. Pri našem osnutku smo mislili tudi na to, da naj bodo figure podobne tistim, ki so tiskane na diagramih v knjigah in revijah, kar bo preglednost še povečalo. Izogibali se bomo ozkih konic in podobnih pro¬ filov, ki bi se pri žaganju ali pozneje lomili; raje bomo figure razčlenili s pomočjo dveh različnih barv ali vsaj barvnih tonov. Končno je prav, če z različnimi velikostmi vsaj neko¬ liko nakažemo tudi vrednost figur. Pri izbiri barv se moramo ogibati kričečih nasprotij. Ploskev 50 X 50 prebarvamo z belo oljnato barvo, ki smo ji dodali nekoliko svetle olivnozelene. Ko se barva posuši, uokvirimo 48 X 48 s tanko temno črto in vrišemo s svinč¬ nikom polja. »Črna« polja prevlečemo svetlo¬ modro; paziti moramo, da bodo robovi čisti in ravni. Belim figuram pustimo osnovno barvo lesa, le silhuete in notranjo razčlembo prevle¬ čemo s temnejšo rjavo barvo. Črnim figuram prebarvamo nasprotno le notranji, glavni del ploskve. Seveda lahko kombinirate barve še drugače, najprej na papirnatem vzorcu z akvarelnimi barvami. Črke in oblike na robu narišite majhne, vendar razločne; kasneje si boste polja itak zapomnili na pamet. Preostane nam le še, da figure obesimo na desko. V ta namen si preskrbimo sto, približ¬ no 1 centimeter oziroma za dvojno debelino deske dolgih žebljičkov, najraje medeninastih, ki jim s kleščami odščipnemo glavice. Zabije¬ mo jih 3,5 cm visoko nad spodnjim robom ša¬ hovskih polj. Nagnjeni naj bodo za malen¬ kost poševno navzgor, da nam figure ne padejo ob slučajnih sunkih v desko. Da bosta nagib in višina povsod enaka, prevrtamo naj¬ prej kos pomožne deščice, skozi vrtino pa po¬ stavljamo žebljičke v pravilno lego in jih na¬ to zabijamo do višine deščice. Primeren nagib je 75°. V figure izvrtamo luknjice z malim sve¬ drom 3 cm nad njihovim spodnjim robom. Dobro je, če luknjice na spodnji strani za ma¬ lenkost razširimo z okroglo rašpo, da bomo pri natikanju laže našli žebljičke. Žebljičke zabijemo tudi na stranskih letvah in sicer na vsaki strani po 16 žebljičkov za fi¬ gure izven igre. Figure razvrstimo na letvah enakomerno, spodaj važnejše, proti vrhu kme¬ te. Primeren razpored določimo s poskusom. Ko je deska gotova, pritrdimo na zadnjo stran še par obročkov ali vrvico za obešanje na zid. Jože Rupnik Peter Burkeljc MODEL TEKMOVALNEGA MOTORNEGA ČOLNA Nagradni izdelek BLIŽA SE TEKMOVALNA SEZONA IN SKRAJNI CAS JE ŽE, DA SI IZDELAMO MODEL ČOLNA, KI NAM BO DOBRO SLUŽIL ZA TEKMOVANJE IN ZABAVO. NAS ČOLN JE ZELO ENOSTAVEN, VENDAR BO LAHKO NA TEKMOVANJU MARSIKOMU PREKRIŽAL RAČUNE, CE BO DOBRO IZDELAN. Za pogon potrebujemo zunanji motor »Del¬ fin«, stikalo, priključek za baterijo (vse izde¬ luje »Mehanotehnika«) in ploščato baterijo 4,5 V. Od orodja potrebujemo šablonsko desko, ri¬ salni pribor, rezljačo s priborom, vrtalni stroj s priborom, spajkalo s priborom, pilo za les, raskavec, klešče, kladivo, bucike, čopič in po¬ sodico za lak. Material pa je: rezani lipov furnir, 2 mm, luščeni lipov furnir 1,2 mm, letvice 2 X X 2 mm, košček 0,5 mm celuloida, nitrolak in razredčilo. 194 P.B. Co,n 195 196 197 Rebra čolna so narisana le polovično, zato jih moramo prerisati cela. Vsi deli modela so v naravni velikosti in jih ni treba povečavati. V kosovnem seznamu so vsi deli označeni po številkah v načrtu. Izdelava Najprej izžagamo vse dele, ki smo jih pre¬ risali iz načrta na rezani furnir 2 mm. Tudi letvice 4 očistimo z raskavcem. Na šablonsko desko narišemo simetralo čolna in vse črte, kjer prilepimo reba k letvicam. Nato prilepi¬ mo rebra samo s kapljico lepila k deski, ven¬ dar tako, da se odlepijo z rahlim udarcem kladiva. Prvo rebro 2 moramo toliko podložiti, kolikor je s črtkasto črto označeno na načrtu. Ko je lepilo prijelo, vstavimo letvice in jih prilepimo k rebrom. Ker so rebra prilepljena z zgornjim delom k deski, ne moremo prilepiti gornjih letvic. Paziti moramo tudi, da zrcalo prilepimo poševno. Tako izdelano ogrodje lah¬ ko pričnemo prekrivati s furnirjem 1,2 mm. Najprej prekrijemo stranske stranice in dno, nato pa še ostale manjše ploskve. Seveda pa moramo vse dobro očistiti z raskavcem, predno prekrijemo naslednjo ploskev, da se bo furnir prilepil na rebra. Ko smo prekrili stranici in dno, previdno odlepimo korito od deske in vstavimo letvice še zgoraj. Odstranimo tudi pomožni del prve¬ ga rebra in prekrijemo še palubo. Dobro je, da čoln pred prekritjem zgornje¬ ga dela prelakiramo znotraj vsaj dvakrat z nitrolakom. S tem bo dobro impregniran proti vlagi. Sedaj napeljemo žici Skozi luknje v re- brih 5 in 7. Vlepimo stranici 9 na mesto, ki je označeno na načrtu. Tako pripravljeno korito prekrijemo s furnirjem. Prilepimo le še ploščad 8 in obdelamo čoln z raskavcem, da je lepo gladek. Sedaj prile¬ pimo* kljun 1 in ga obdelamo. Lakiranje Čoln smo že toliko izdelali, da ga lahko prelakiramo. Lakiramo ga s prozornim nitro lakom, ki ga razredčimo z razredčilom v raz¬ merju 50 : 50. Po prvem premazu površino oči¬ stimo s finim raskavcem. Sledi nekoliko go¬ stejši premaz, ki ga tudi očistimo z raskavcem. Nato prelakiramo še dvakrat z vedno gostej¬ šim premazom. Vsak premaz tudi očistimo z raskavcem. Zadnji premaz nanesemo na mo¬ del s krpico. Prilepimo še vetrobran 13, ki srno ga izde¬ lali iz celuloida. Na žice, ki gledajo iz rebra 5, pritrdimo priključke za baterijo. Na ploščad 8 prilepimo stikalo, ki ga izdeluje za svoje mo¬ torje »Mehanotehnika«, na priključke privije¬ mo žici, ki gledata iz rebra 7 in žici motorja, ki smo ga privili k zrcalu 10. Prilepimo še plavut 11 in stabilizatorja. 7, ki ju moramo tudi dobro prelakirati. Model je gotov. 198 MODEL MLINA NA MURI Ko govorimo o turbinah in strojih, ki pretvarjajo energijo tekoče vode v mehansko in nato v električno energijo, se spominjamo naših dobrih starih mlinov in žag, ki jih je na naših potokih in rekah vedno manj. Med starimi mlini so posebno zanimivi plavajoči mli¬ ni, ki jih je bilo včasih mnogo na Dravi in Muri pa tudi drugod. Nekaj takšnih mlinov je na Muri še dandanašnji. Morda tudi teh kmalu ne bo več, saj jih izpodrivajo sodobni, ki meljejo bolje in hitreje, zato je prav, da si izdelamo maketo tega lepega in zanimivega mlina. Pri muskem mlinu nas preseneča izredno široko vodno kolo, saj smo vajeni vi¬ deti mline na naših potokih in rečicah, ki imajo kolesa z ozkimi lopaticami. Na potoku, ki ima manj vode pa močan padec, ozko kolo povsem zadošča; drugače pa je to na rekah, ki imajo mnogo vode pa počasen vodni tok. Tam je potrebno kolo z dolgimi lopaticami. Tak¬ šen mlin je nekoliko drugače zgrajen. Odvisno je od vodne gladine, zato ni postavljen tes¬ no k bregu, ampak na velikih, med seboj povezanih čolnih. Na dveh čolnih imamo mlin, na tretji čoln izdelavo modela mlina na Muri bomo upo- pa je pritrjen nosilec osi vodnega kolesa. Za rahljali naslednji material: I-:- 199 Od orodja bomo potrebovali sledeče: 1. garnituro za rezljanje 2. vrtalni stroj s svedrom 0 2 mm 3. steklorez 4. škarje 5. kladivo 6. gumice, ščipalke itd. 7. čopič za lakiranje. Sedaj pa lahko začnemo z delom. Najprej moramo narediti »rečno korito«, ki je sestavljeno iz panel plošče (1). Na to ploščo prilepimo papir (2) ter letvico (4), ki nam pričara kopno. Okoli panel plošče nabije¬ mo in prilepimo robnik iz vezane plošče (5). V ta okvir damo steklo, odrezano na določe¬ no velikost (3). S tem smo spodnji del naredili. Okvir lahko še lakiramo z nitrolakom. Čolne (6) izžagamo iz 10 mm debele smrekove deščice ali iz vezane plošče iste debeline. Namesto tega materiala lahko uporabljate tudi lesonit, v tem primeru pa morate vsak čolniček zlepiti iz dveh kosov. Čolničke dobro zbru¬ simo in prelakiramo. Hišico izdelamo iz sestavnih delov (8, 9, 10, 11). Stra¬ nice po obdelavi zlepimo okoli dna (11). Po možnostih lahko uporabljate tudi majhne žebljičke ali pa stisnete z gumi¬ cami. Ko smo hišico naredili, naredimo še streho, ki jo izdelamo iz lipovega furnirja (12). Streho prilepimo na gotovo hišico, ki smo jo še enkrat zbrusili po zunanji strani. Izdelava vodnega kolesa zahte¬ va največ časa in velike natan¬ čnosti pri delu. Obe stranici ko¬ lesa (15) izžagamo iz vezane plo¬ šče. Nato obe stranici sestavimo in slkupaj spilimo zareze za lopa¬ tice. Ko smo vse to opravili, izde¬ lamo še lopatice iz smrekove let¬ vice 2X8 ter jih (17) vlepimo v že izdelane utore na obodu kolesa. Na načrtu niso vrisane vse lopa¬ tice, da hi bila risba bolj jasna'. Vlepimo 12 lopatic. Skozi srednje luknje porinemo os, ki je lahko iz katerekoli kovine. Med tem, ko se vse to suši, izdelamo vse ostale sestavne dele (14 in 13). Vezne letvice (7) odrežemo na določeno dolžino ter prilepimo na vse tri čolne po načrtu. Te letvice povezujejo vse tri čolne. Na tretji čoln prilepimo in morda tudi pri¬ bijemo nosilec kolesa in v steno hišice, vzporedno z vezno letvico (7). Vse sestavne dele prelakiramo tolikokrat, da nam zmanjka ni- trolaka. To je približno 3 do 4- krat. Po vsakem lakiranju mora¬ mo lak z zelo finim steklenim pa¬ pirjem zbrusiti. Vse sestavne dele zalepimo na svoja mesta (hišico in most). S tem smo delo tudi končali. Verjetno boste s svojim delom zadovoljni, zlasti ako ste bili natančni pri delu. Arpad Šalamon O 201 Peter Burkeljc: ROBOT »ROBI« V. V današnji številki TIM-a bomo najprej opisali izdelavo krmilne naprave ali »možgan¬ sko napravo« Robija. To smo zapisali zato, ker vemo, da bi že radi vodili Robija in ker bodo lahko upora¬ bili ta načrt tudi modelarji, ki so izdelali v prejšnji številki objavljen seraper. Zanje ve¬ lja vse, kar je v besedilu, le stikalo bodo po¬ trebovali samo eno. Za izdelavo krmilne naprave potrebujemo isto orodje in material kakor za izdelavo vseh ostalih delov. Seznam materiala je spodaj opisan. Izdelava Najprej izrežemo vse sestavne dele in iz¬ vrtamo vse luknje. Nato zlepimo dele: zgornji del 1 z obema stranicama 2, sprednji del 3, zadnji del 4 in sredino 5. Ko se lepilo suši, se lotimo izdelave cevi 9 in izdelamo še podložko 13, ki jo prispajka- mo na cev na označenem mestu. Ohišje, ki smo ga zlepili, obdelamo z raskavcem in ga po želji lahko prelakiramo. Nato vstavimo cev 9 in jo privijemo z M3 vijaki k zgornjemu delu 1. Izdelamo pritrdilo 11 in ga skupaj z vodil¬ no cevjo, ki je namenjena vodenju Robija, 203 204 privijemo k opori 6. Se preje potisnemo cev skozi luknjo v prednjem delu 2. Oporo 6 na¬ taknemo na cev 9 in jo vlepimo na njeno mesto. Na obe stranski stranici 2 privijemo stikala 14, izdelek tovarne »Mehanotehnika«. Privili bomo le toliko stikal, kolikor je motorjev. V primeru, da imamo 4 motorje, privijemo na vsako žarnico po dve stikali. Žarnici, ki nam služita za oči, ne potrebu¬ jeta svojega stikala, ampak sta priključeni na pogonsko napeljavo. Predno pričnemo z opisom vezave, izde¬ lajmo vodljivi sistem za kolesa. Iz vezanega lesa izžagamo krmilo 7 in ga dobro privijemo na M4 X 55 mm vijak. Vijak nato potisnemo v cev 9 in privijemo na nasprotnem koncu matico tako, da se krmilo prosto giblje. K matici in vijaku prispajkamo vodilo 12. Tako izdelano vodilo zvežemo s pleteno žico po vo¬ dilni cevi s krmilnim mehanizmom koles Ro¬ bija. Če smo vse izdelali točno in natančno, lahko Robija že vodimo. Sledeče delo zahteva veliko pazljivosti, si¬ cer ne bo uspeha. Gre za vezavo motorjev preko stikal z izvorom napetosti. Za pogon motorjev nam bo služila baterija 4,5 V; ker pa je motorjev več, bomo zvezali bateriji vzporedno. Vzporedno vezati se pravi vezati pozitiven pol baterije z drugim pozitivnim polom in negativen pol z drugim negativnim. Dobro si oglejmo shemo vezave! Najprej pritrdimo na bateriji priključke 15, ki jih izdeluje »Mehanotehnika«. Nato zveže¬ mo bateriji vzporedno z žico, ki je izolirana s polivinilom. Od baterij vodita dva konca, ki ju priključimo k stikalom 14 tako, da zvežemo tudi stikala vzporedno. Ker imamo stikala na obeh straneh, moramo imeti tudi dva para od¬ cepov za levo in desno stran stikal. Priključke potisnemo iz ohišja skozi luknji, ki sta ozna¬ čeni z »+ b« in »— b«. Žici na vsaki strani pritrdimo z vijaki na stikalu. Dobro je, če imamo za + rdečo žico in za — modro. Na preostale proste priključke na stikalih pritrdimo žico, ki naj bo tudi raz¬ lično obarvana. Na načrtu so posamezna sti¬ kala označena z rimskimi številkami zaradi lažjega razumevanja. I je pogon koles; II je desna roka (ali obe roki, če imamo samo en motor za vodenje rok); III je pogon anten; IV je pogon leve roke. Žice potisnemo skozi luk¬ nji I, žice stikala II skozi luknji II itd. Vse te žice privijemo z vijaki M3 na pred¬ njo steno 3. Tudi tu upoštevamo označitev po rimskih številkah. Na zunanji strani vijakov, ki gledajo iz ohišja, pa privijemo 8 enako dolgih žic, ki vo¬ dijo robota. Ako pa želite, lahko izdelate tudi na Robi¬ jevem podnožju enak sistem priključkov z vi¬ jaki, kakor je na prednjem delu krmilne na¬ prave. Krmilno napravo še spodaj zapremo s po¬ krovom, ki ga pritrdimo na ohišje kar z izo- limim trakom. Dobro je tudi, da bateriji ob¬ ložimo s spužvasto gumo, da lepše sede v ohišju. Robi je gotov! Kdor pa želi izdelati še klešče, naj počaka do prihodnje številke TIM-a. Odgovori na pisma bralcev MARJAN SAVŠEK — Litija — Go¬ rivo za raketni motor »Tajfun« dobiš pri Mladem tehniku v Ljubljani. Polnilo za dvakratno polnjenje stane 4,50 N din. Prav tam imajo tudi vžigalne vrvice in sicer en ducat za 2 N din. V svojem pismu sporočaš tudi v ime¬ nu ostalih naročnikov vaše šole, da ste s TIM-om zadovoljni, da ga pa dobivate na šolo z veliko zamudo. TIM je v šol¬ skem letu res izhajal z velikimi zamu¬ dami. Vzrok so bile tehnične težave v tiskarni. Tudi nam je to zelo neprijetno in se s tem opravičujemo vsem naročni¬ kom in bralcem. Trdno upamo, da nam bo uspelo odstraniti vzroke nerednega izhajanja in da boste imeli v rokah zadnjo številko še pred zaključkom šol¬ skega leta. ALOJZ KOVAČ iz Štor pri Celju se ukvarja z radiotehniko; ker pa je še za¬ četnik, želi načrte za gradnjo usmernika in raznih radijskih sprejemnikov ali pa poljudno literaturo s področja elektro¬ nike. Kot veš, nimamo načrtov, pač pa smo jih že precej objavili v TIM-u in jih bomo še. Tudi v drugih mladinskih revijah jih najdeš. Usmernik je bil opi¬ san v številki 3 letnika 1964/65. Menimo, 206 da je mnogo bolje najprej si dobiti zna¬ nje, kot pa brez razumevanja graditi po shemah in načrtih. Zato je seveda po¬ trebna literatura. Knjig za začetnike v radiotehniki je v slovenščini zelo malo. Priporočamo knjigo »Elektronika v sli¬ kah«, ki je izšla pri naši založbi in jo dobiš v knjigarnah. Stane 23 N din. V nekaj mesecih bo izšel priročnik za teh¬ nični pouk v 8. razredu, v katerem bo na preprost način obdelana elektrotehni¬ ka in elektronika. S tem smo odgovorili tudi Stanku Se¬ veru iz Polane v Pomurju. JADRAN LENARČIČ iz Kopra vpra¬ ša ali bi lahko poslal našemu uredništvu načrte izdelkov na primer ročnega (naj¬ brž misli namiznega) nogometa, teniške¬ ga loparja in drugih. Načrte seveda lah¬ ko pošlješ. Če bodo dobri, jih bomo ob¬ javili. Načrti morajo biti risani s tušem na primernem risalnem papirju in po tehniškorisarskih pravilih. Zraven mora biti tudi opis gradnje. FRANC KOSNIK iz Ropoče v Pomur¬ ju se zanima za rejo pavov. To lepo ptico z grdim glasom danes le redkokje goje. Zaenkrat ne poznamo nobenega rejca pavov. Svetujemo, da bi se obrnil na kako društvo za varstvo in vzgojo ptic. V Ljubljani obstoji Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk s sedežem v Železnikarjevi ulici št. 20. Podobna društva so, kolikor vemo, še v Domža¬ lah, Celju, Mariboru, Prevaljah, Sloven¬ ski Bistrici in morda še kje. Naslovov teh društev nimamo. FRANC APSNER iz Gaberk pri Šo¬ štanju želi načrt telefona. Najdeš ga v drugi številki TIM-a, letnik 1962/63 ERVINU HLADNIKU iz Nove Gorice povemo, da lahko dobi elektromotorčke, stikala pa tudi ves ostali elektrotehniški in radiotehniški material pri Mladem tehniku v Ljubljani, Stari trg št. 5. ANDREJ ŽUMER iz Zagorja ob Savi želi izvedeti, ali bosta njegova dva mo¬ torčka dovolj močna za pogon robota. Le kako naj to vemo, če pa ne pove, kakš¬ na elektromotorčka ima. 1 I I Peter Burkeljc Letalski modeli: material, gradnja, vrste in startanje 5. nadaljevanje GRADNJA TRUPA Seznanili smo se z gradnjo krila in tudi z gradnjo repa. Preostane nam še gradnja trupa. Naloga trupa je, da povezuje krilo in rep v trdno celoto, da pri motornih letalih nosi še motor in rezervoar z gorivom, pri radijsko vo¬ denih modelih pa sprejemnik, baterije in servo motorje. Glede na to so oblike trupov zelo različne, posebno še pri prosto letečih tekmovalnih mo¬ delih. Pri trupih želimo čim bolj zmanjšati čelni presek trupa zaradi manjšega upora, za¬ to gradimo čim tanjše trupe. Vendar pa so taki trupi občutljivejši za lom, pa tudi vez med krilom in repom ni dovolj toga. Na sliki 10 vidimo glavne predstavnike trupov. Paličasti trup na sliki lOa uporabljamo pri enostavnih modelih z majhno razpetino krila. Navadno so to enostavni začetniški modeli. Ploščati trup na sliki lOb se tudi uporablja pri začetniških modelih, vendar je za gradnjo zahtevnejši in ga modelarji uporabljajo tudi za tekmovalne jadralne modele A2. Trup je 207 O/ °w 208 grajen iz letvic in prekrit na straneh s papir¬ jem ali pa s furnirjem. Pomanjkljivost te ob¬ like je v slabi pritrditvi krila in repa k trupu. Škatlasti trup na sliki lOc je zelo dober za pritrditev krila in repa na trup, vendar je za¬ htevnejši pri gradnji. Uporabljamo ga za modele, ki nosijo v tru¬ pu gumo (gumenjaki), za radijsko vodene mo¬ dele in za vezane modele. Trap z okroglim, elipsastim ali mnogokot- nim presekom, ki ga vidimo na sliki lOd, je po gradnji najtežji in ga uporabljamo samo za tekmovalne modele. Je najboljša aerodina¬ mična izvedba trupa. Tcrup — cev na sliki lOe se uporablja samo pri tekmovalnih modelih gumenjakih, saj cev najbolje prenese obremenitve pri najmanjšem preseku in pri najmanjši množini materiala. In še trup na sliki lOf, ki je značilni pred¬ stavnik radijsko vodenih in prosto letečih mo¬ delov za »nedeljsko modelarstvo-«, torej za ne- tekmovalne modele. Gradnja ni zahtevna, ob¬ lika pa se približuje obliki pravih letal —• vi- sokokrilnikov. Modelirke, ki si jih lahko sami naredite iz ročajev starih zobnih ščetk Papirna moka — odličen material za plastično oblikovanje Papirno maso, iz katere izdelujejo na pri¬ mer pustne maske, lutkovne glavice in še marsikaj, gotovo poznate; morda si jo znate tudi sami pripraviti. Treba je natrgati časo¬ pisni papir, ga namakati, kuhati in mešati z ustreznimi vezivi. Verjemite, da je s tem kar precej dela in še ni gotovo, če vam bo uspelo narediti zares uporabno in za modeliranje pri¬ merno maso. Danes vam predlagamo nekaj boljšega. Zelo uporabno gnetljivo maso lahko naredite iz papirja, pa ne iz časopisov, ampak iz papirne moke. Papirna moka obstoji iz zelo finih papirnih vlaken. To je odpadni material, ki nastaja v kartonažni tovarni pri brušenju papirja in le¬ penke. V kartonažni tovarni v Ljubljani, v Čufarjevi ulici vam bodo prav radi odstopili potrebno količino papirne moke. Zdaj pa na¬ vodilo- za izdelavo gnetljive mase: Najprej si priskrbite primerno veliko emaj¬ lirano, porcelanasto ali stekleno skledo. Vanjo vlijte litra tople vode, nato pa dodajte 15 velikih žlic slikarske krede in 2 veliki žlici alabaster mavca. To dobro zmešajte in dodajte 5 polnih pesti papirne moke. Zmes morate do¬ bro pregnesti (tako kot mati mesi testo), nato pa dodajte še 5 velikih žlic razredčenega mi¬ zarskega kleja. Ako želite maso v določeni barvi, dodajte še primerno količino barve za les (lužna barva). Vse skupaj je treba ponov¬ no dobro pregnesti. Najbolje bo, ako zvrnete maso na gladek pladenj ali na steklo in pretla¬ čite maso s pleskarsko lopatico, tako da bodo vse sestavine enakomerno pomešane. Masa bo dobra, ako bo tako gnetljiva kot glina. Ako je masa pregosta, dodajte še nekoliko zelo raz¬ redčene klejne vode; ako je preredka pa do¬ dajte še malo krede in papirne moke. Nave¬ dene količine sestavin zadoščajo za izdelavo 209 namizne makete terena za električno železni¬ co. Za manjši izdelek boste vzeli le polovico, četrtino, ali morda le desetino navedenih ko¬ ličin. Masa iz papirne moke se razmeroma po¬ časi suši, zato imate dovolj časa za delo. Z maso modeliramo tako kot z glino ali plastili- nom. Najpotrebnejše orodje imate vedno pri sebi. To so prsti. S prsti oblikujete izdelek v grobem, nato pa zgladite površino z različno oblikovanimi modelirkami. Tudi detajle (na¬ drobnosti) boste laže oblikovali z modelirka¬ mi. Najboljše modelirke so iz umetnih mas, ker se jih gnetljiva zmes manj prijemlje. Mo¬ delirke si prav lahko sami izdelate iz ročajev starih zobnih ščetk. Površino predmeta boste lahko lepo zgladili z mokrim čopičem, pa tudi tako, da pomočite konico modelirke v posodi¬ co s čisto vodo. Ko je predmet izdelan, ga pustite v miru, da se popolnoma posuši. Manjši predmet bo suh v enem dnevu, večji pa se bo seveda su¬ šil dva ali tri dni. Posušen predmet bo skoraj tako trd kot kamen; le lažji bo od kamna in manj krhek. Tudi obdelovati ga ne bo tež¬ ko. Predmet iz papirne moke je mogoče obde¬ lovati prav tako kot les. Lahko ga režete z no¬ žem, brusite, gladite, vrtate in žagate. Ni se vam treba bati, da bo pri vrtanju počil pa tudi razbil se ne bo, ako bo padel na tla. Izdelek iz te mase je trajnejši in čvrstejši od žgane gli¬ ne. Kot že rečeno, je mogoče obarvati samo maso, lahko pa pobarvamo tudi narejen iz¬ delek, na primer maketo terena, geografski re¬ lief ali lutkovno glavico. Najbolje bo, ako po¬ barvate izdelek z gosto tempera barvo, potem pa ga lakirate s prozornim nitrolakom. Iz papirne mase je mogoče izdelati najraz¬ ličnejše predmete. Lahko izdelujete reliefne podobe, reliefne zemljevide, makete zemljišča, glavice lutk, kroglice, okrasne figurice, vaze, podobe živali, makete stavb, starih gradov in drugih predmetov, makete vozil, razne pod¬ stavke, svečnike, stebriče za svetilke in še marsikaj drugega. Prihodnjič vam bomo povedali, kako si bo¬ ste naredili iz tega materiala maketo terena, po katerem bo tekla proga vaše male električ¬ ne železnice. Pozneje bomo na to maketo po¬ stavili še majhne makete nekaterih železniških objektov, na primer železniško postajo s skla¬ diščem, čuvajnico, semafor, viadukt in drugo. Janko Vertin Preizkusite 1. Na sliki je znani francoski fizik, ki se je kot samouk z vztrajnim študijem povzpel do vodilnega matematika, fizika in filozofa te¬ danje dobe. Na področju fizike se je proslavil z raziskavo elektromagnetizma. Po njem sta imenovani enota za jakost toka in teorija o magnetizmu (Andre Maria, 1775—1836). Po¬ znate njegov priimek? 2. Kakšno je drugo ime za vlačilec? a) minolovec b) remorker c) tanker 3. Kako se imenuje pravilno geometrijsko telo, ki ga omejuje 20 skladnih enakostranič¬ nih trikotnikov? a) ikozaeder b) tetraeder c) oktaeder 4. Kateri je strojni element za zvezo med pogonskim strojem in gnanim strojem ali vo¬ zilom? a) zavora b) prestava c) sklopka 5. Kako se imenuje termoelektrarna, k 1 oskrbuje potrošnike z električno energijo in paro? 210 svoje znanje a) plinarna b) hidrocentrala c) toplarna 6. Diamant, najtrši kamen in dragulj, je čista kristalna oblika nekega elementa. Ka¬ terega? a) natrija b) ogljika c) žvepla 7. Kako se imenuje v matematiki premica, ki se dotika krivulje ali ploskve v eni sami točki? a) paralela b) tangenta c) sekanta 8. Kako se imenujejo rdeča krvna telesca, ki prinašajo kisik celicam telesa? a) eritrociti b) sokrvca c) levkociti 9. Kako se imenuje močna tkanina iz jute, prepojena z zmesjo oksidiranega lanenega olja, zmlete plutovine in smole ter stisnjena med vročimi valji, ki jo. uporabljamo za po¬ krivanje tal? a) polivinil b) linolej c) stragula. Med tremi navedenimi odgovori pri vsa¬ kem vprašanju je le eden pravilen. Če boš po¬ iskal pravilne odgovore, bodo dale začetnice Priimka fizika pri 1. vprašanju in ostalih pra¬ vilnih odgovorov grškega filozofa, najbolj vse¬ stranskega modrijana v antiki, utemeljitelja logike in vrste posebnih znanosti. Bil je Pla¬ tonov učenec in vzgojitelj Aleksandra Veli¬ kega, živel pa je v obdobju 384—322 pr. n. št. REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK IZ ŠTEVILKE 4: Iskalnica »ENOTE«: bar, weber, henry, fon, radian, sekunda, volt, vat, lux, ohm, meter, amper, joule, nova sveča, lumen, tesla, stop¬ nja, farad, rentgen, kilogram, newton, bel, stilb, hertz, torr. Iskalnica: dok, ion, okra, para, trenje, rele, invar, jura, amper. Končna rešitev: dioptrija. Tiskarski škrat je ponagajal pri primeru in besedo SVATBA spremenil v STAVBA. Pravilno je SVATBA, ker je v njej skrit VAT. Rebus: toplota (top, lota). Premešane črke: lažje = ležaj. Premikalnica: ob pravilnem premiku besed dobiš v treh navpičnih vrstah aparate: Leica, Kodak, Zenit. IZ ŠTEVILKE 5/6: Posetnica: galvanizer. Avtomobilske oznake: Niš, Vinkovci, Za¬ greb, Celje, Varaždin, Križevci, Dubrovnik. Končna rešitev: Šibenik . Mreža: Vod.: brazda, anoda, Leonov, nitka, slikar, karat, vatar, oficir, start, planet, Atair. Navp.: parnik, monter, balast, atomika, dvorana, asfalt, Ancona, vrsta, 'trasa, roitor. Vsiljivci: Klepar (ni znanstvenik), elektro¬ da (ni elektronska cev), perm (ni doba mezo- zoika, ampak paleozoika), Luna (ni planet, am¬ pak satelit), elipsa (ni geometrijski lik z rav¬ nimi stranicami), remorker (ni del pristanišča, ampak ladja-vlačilec). Končna rešitev: Kepler. Grške črke: eta, psi, sigma, ipsilon, lambda, omega, ni. Končna rešitev: epsilon. Nagradna križanka: vod.: 1. kompas, 6. slju- da, 11. Ib, 12. vrv, 13. etan, 14. ŽP, 15. ilo, 17. tehnik, 19. cin, 20. nart, 22. tlak, 23. depo, 24. Grk, 25. OČ, 26. lek, 27. vlak, 29. udar, 31. ža¬ ga, 34. sen, 35. krajec, 37. srk, 38. EČ, 39. urar, 40. šen, 42. Er, 43. karmin, 44. ovčina. Magični lik: Vodoravno in navpično: 1. koks, 2. omot, 3. kota, 4. statika, 5. igla, 6. klor, 7. Aare. Obrnjeni rebus: Aceton (note C, A). Slavolok (kolo, val, S). 211 Nagrajeni reševalci križanke »Balon« Križanka »Balon«, ki jo je nagajivi tiskar¬ ski škrat prekrstil v »Laboda«, je bila precej lahka, zato pa smo tudi prejeli nad sto rešitev. Izmed njih je žreb izbral tri za nagrado. Srečni nagrajenci so: TONČEK RANTAŠA — Maribor, Vrban- ska 18, LADO TERNIK — Maribor, Gosposvetska 12 in DARINKA VENE — Hrastovica 4. p. Mo¬ kronog. Vsem trem bomo poslali po pošti lepe knjiž¬ ne nagrade. Pri pregledu rešitev smo opazili, da je ve¬ čina reševalcev izrezala križanko ali pa kar cel list iz revije. Menimo, da je škoda poškodo¬ vati posamezne zvezke TIM-a, zato priporoča¬ mo, da bi v bodoče raje prekopirali križanko na list prosojnega papirja. Zadostovalo bo tudi, če nam pošljete samo vodoravne rešitve. Na list, na katerega boste napisali rešitev, napišite razločno tudi svoje ime, priimek in natančen naslov. Izžrebane reševalce bomo nagrajevali s knjižnimi nagradami, vendar bomo upoštevali le rešitve, ki bodo poslane 10 dni po izidu po¬ sameznih številk. Velja datum poštnega žiga. Uredništvo IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE Prejeli smo 85 rešitev nagradne križanke iz številke 4, med njimi je bilo tudi precej nepravilnih. Izmed teh, ki so križanko pra¬ vilno rešili, je žreb izbral sledeče dobitnike nagrad: 1. Bogomir Medved — Koper, Ulica II. pre¬ komorske brigade št. 11/d 2. Angela Oškola — Panovči, št. 39, Križev¬ ci v Prekmurju 3. Mojmir Boh — Maribor, Vrbanska 26/b Nagrajencem bomo poslali knjižne nagrade po pošti. NAGRADNA VODORAVNO: I. grška črka, s katero v matematiki označujemo neznanko, 4. nasprotje dobrote, 7. vrsta energije, ki jo proizvajajo ge¬ neratorji, 10. kratica za »košarkarski klub«, 11. besedica za označevanje visoke starosti, 12. ime priljubljenega ameriškega filmskega igralca Douglasa (»Spartak«), 14. oranje, 15. priljubljena opera italijanskega skladatelja Giuseppa Verdija, 17. znano belgijsko zdravi¬ lišče (iz istih črk kot PAS), 18. posoda, ki jo uporabljamo v mnogih panogah tehnike in industrije, čeber, 20. dvanajst mesecev, 22. kratica za tehnično atmosfero, 23. zimska pa¬ davina, 25. soli jodovodikove kisline, 27. raz¬ topina alkalnih hidroksidov v vodi, baza, 29. nebesni pojav, ko planet za nekaj časa izgine v senci drugega, 30. sol bromove kisline, 33. ladja grških brodarjev, ki so šli pod Jazomo- vim vodstvom v Kolhido po zlato runo (tudi vrsta juh tovarne »Delamaris«), 36. srednji del besede KLOR, 37. organska spojina, izpeljana iz amoniaka (vodikove atome nadomestimo z radikali ogljikovih vodikov), 39. orel iz ger¬ manskega bajeslovja (iz istih črk kot ARA), 40. ime slovenskega alpskega smučarja Pusto- slemška, 42. pokrajina v Južnem Vietnamu s središčem Hue, 44 kemični znak za barij, 45. skladovnica tlečih drv za pridobivanje oglja, 47. žuželka z bolečim pikom, 48. srednji del besede RELE, 49. avtomatska naprava, ki vzdržuje delovno veličino konstantno ali pa ji omogoča spreminjanje po določenem pro¬ gramu, 52. lošč, 53. kos celote. NAVPIČNO: kratica sovjetskih reaktivnih letal Iljušin, 2. sprimek snega ali zemlje, 3. ploščica iz skrilavca, 4. kemični znak za prvi¬ no cirkonij, 5. geometrijski pojem, 6. drugo ime za oksid, 7. del televizijskega sprejemnika, na katerem gledamo sliko, 8. moško ime, 9. za¬ četnik madžarske vladarske dinastije Arpa- dov, ki se po njem imenuje, 10. visokokalorič- no gorivo iz premoga, 13. oblika ženskega ime¬ na Katarina, 16. najmanjši sestavni del snovi, 19. fizikalna veličina, katere enota je joule, 21. mejna reka med Poljsko in Vzhodno Nemčijo, 24. vulkanizirani kavčuk, 26. ribje jajčece, 28. 212 REBUSA KI IŽANKA grška črka, ki jo uporabljamo pri označevanju kotov 30. velika stanovanjska hiša, 31. vrteči se del elektromotorja, 32. mehki lot v obliki tanke cevke, v kateri je lotalna pasta ali ko- lofomja, 34. drevo iz vrste brez, njegov trd les uporabljajo v lesni industriji za izdelavo po- hištv • 35. stara ploskovna mera (toliko zemlje, kolikor se je lahko zorje v enem dnevu s pa¬ rom volov), 38. z eno samo vrsto rastline nasa¬ jen predel, 41. znamka zahodnonemških oseb¬ nih avtomobilov, 43. dalmatinsko moško ime, 46. nekdanji turški velikaš, 50. učenje, 51. pi¬ jača starih Slovanov. DOPOLNJ EVANK 4 Zlogovne skupine GO — JA — JE — KSA — RI — — SKO — TE — VOJ raz¬ poredi na prazna polja v liku tako, da boš skupaj z že vpisanimi zlogi v vo¬ doravnih vrstah lika pre¬ bral misel slavnega itali¬ janskega slikarja, kiparja, graditelja in teoretika iz obdobja renesanse Leonar¬ da da Vincija (1452—1519).