The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
..-------- — ----------------------- , r-	—~	J0*** '	"— .......^ ■ ....... - "' '	......
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA v CHICAGij
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Sloven« Organizations)
Najrtareiši in najbolj,
\priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 188
CHICAGO, ILL., PETEK, 29. SEPTEMBRA _ FRIDAY, SEPTEMBER 29, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
Zahteve po ustalitvi
_ — .....i
dolana
Lov za pobeglimi jetniki
DVOJNI PRITISK OD DVEH NASPROTNIH STRANI SE IZVAJA NA PREDSEDNIKA. — ENA SKUPINA ZAHTEVA INFLACIJO, DO ČIM DRUGA SKUPINA PRI-* POROČA STABILIZACIJO DOLARJA. — ODLOČITEV r ROOSEVELTA ŠE NI JAS NA.
deputacija, ki je zahtevala inflacijo
sw
Washington, d. C. — Predsednik Roosevelt mora točas-no prenašati bombardiranje od dveh strani. Obdelujeta ga dve skupini, ki imate popolnoma nasprotne ideje druga od druge, in obe skupini skušate z Vsemi silami, da pridobite predsednika za svoje težnje. Gre za vprašanje dolarja.
Eno skupino tvorijo inflaci-jonisti, torej tisti, ki so prepričani, da bo prava obnova dežele prišla šele tedaj, ako bo dovolj denarja v cirkulaciji. Ta cirkulacija pa da se lahko doseže edino potom inflacije ali tiskanjem novega denarja.
Druga skupina trdi ravno nasprotno. Odločno je nasprotna temu, da bi se vrednost dolarja zniževala s tiskanjem papirnatih bankovcev, ki bi ne imeli nobene vrednostne podlage. Ne samo to, marveč ta skupina zahteva t,u'di, da.se mora dednost dolarja stabilizirati, določiti dolarju določeno vrednost v mednarodnem denarnem prometu. Točasno, odkar je A-merika stopila z zlatega standarda, določujejo njegovo vrednost samo mednarodne borze.
Do zdaj se predsednik še ni izrazil, na katero stran se bo nagnil. Skoraj gotovo pa je, da se ne boi odločil za ekstrem-nost niti v eni niti v drugi smeri, marveč si bo izbral nekako srednjo pot. Priporočila, naj ukrene tiskanje novih bankov-ecv in tako uvede "divjo" inflacijo, je do zdaj sprejemal i gluhim ušesom. Enako se tu d ne ogreva, da bi spravil dolai nazaj v trde in okorne zlat« okove, v katerih je bil zvezan predno se je opustil zlati stan dard. Pač pa je že pred mesec Podal izjavo, da ima v načrtil takozvani "commodity" dolar namreč tak dolar, katereg; vrednost bi se prilagodili splošnim tržnim cenam za po trebščine; in ta komoditetn dolar še zdaj temeljito prou Čuje.
V kakih treh tednih se priča kuje, da bo imel Roosevelt zo Pet svoj govor na radio in v ter •tovoru bo najbrž orisal načrt« ki jih ima njegova vlada gled Ureditve denarnega vprašanj t
-o--
Naliv ohladil ozračji
Chicago, 111. — Po vročit zadnjih dni, ki je dosegla sv( višek v ponedeljek z 90 stopinj; mi, je sledil v torek vihar z n< Hvi, v katerih je bilo preplavlj nih več mestnih ulic, zlasti niž; ležečih. Neurje se je zlasti ob čutilo na prostorih svetovne raz stave, ki jo je ta dan obiskalo ko manj 61,000 posetnikov. In še t.
se kmalu spravili domov, ko ie Pretila nevihta. Om 10. uri ZveČer, ko je navadno največja Eneča, je bilo ta dan na prostorih nekaj nad 12,000 ljudi. Ve-C1na koncesij je zaprla vrata že 9- uri. Mnoge so bile primo-rane k temu, ker so morale po Praviti škodo, ki jim jo je naliv
Povzročil.
POBEG IZ KAZNILNICE
Deset kaznjencev na drzen način pobegnilo iz državne kaznilnice v Indiani.
Michigan City, Ind. ,- Do
1000 oboroženih varnostnih organov je po državi Indiani na delu, da izsledi deset drznih banditov, ki so pretekli torek ušli iz tukajšnje državne kaznilnice. Zlasti pa je alarmirana severna stran Indiane, ki je iz-premenjena v pravo oboroženo taborišče in je na gosto posejana s stražniki. Domneva se namreč, da bodo pobegli kaznjenci bržkone skušali priti v Chicago, kjer bi se pri svojih prijateljih lažje skrili.
Pobeg se je izvršil na skrajno drzen način. V tovarni za srajce so jetniki na zvijačen r način ujeli nekega čuvaja in A jetniškega pomožnega ravna- ^ telja. Prisilili so ju nato, da sta v skozi dvorišče jetnišnice kora- ^ kala pred njimi, kakor bi jih 2 vodila na kako delo. Osem jet- 1 nikov je bilo namreč oborože- i nih in pred njih grožnjo sta se ( oba oblastna organa morala ^ podati. Skupina je tako kora- i kala skozi jetniško mesto pred < očmi števila drugih jetnikov in, paznikov, a nikomur se ni niti (( sanjalo, kam je ta skupina namenjena.
Ko pridejo do prve ograje, 1 zašepeta pom. ravnatelj ključarju, naj brez odpora odpre, kajti kaznjenci so oboroženi in ga gotovo ubijejo, ako se bo u-stavljal. Vrata so se odprla in drzneži so prišli do druge o-graje. Tudi ta se jim je odprla na enak način. Pri tretji ograji se je paznik ustavljal, na kar ga je eden kaznjencev udaril po glavi. Vzeli so onesveščene-1 m^u pazniku ključe in si odprli vrata zadnje ograje.
Prišli so nato skozi admini-stracijsko poslopje, kjer so nevarno ranili enega uradnikov, i na cesto. Tam je stal šerif Neel pri svojem avtomobilu. Ena skupina je vzela njegov avto.ir-grabila njega samega In ušla. Drugi dve skupini ste mimoidoče avtomobiliste ustavili in enako pobegli z njimi.
ROOSEVELT POVABLJEN V CHICAGO
Chicago, 111. — Ameriška le-• gija ima svoje dneve na pro-» štorih tukajšnje svetovne raz-. stave prihodnji ponedeljek in . torek. Poslano je nujno pova-- bilo predsedniku Rooseveltu, i naj se udeleži teh proslav voj-3 nih veteranov, in se m|U je v po-I vabilu omenilo, da se vse priprave izvršujejo s pričakovanjem, da se bo povabilu gotovo odzval. Do torka zvečer ni bilo od Roosevelta še nikake-ga glasu. Izrazil pa se je že prej, da bo obiskal dan legij o-narjev, ako mu bo le kako mogoče.
to Jugoslav!!**«
DVE SMRTNI NESREČI PRI CELJU: EDEN ŽRTEV MOTORNEGA KOLESA, DRUGI JE PADEL S SKEDNJA. — KOČEVSKI KMET V BOJU ZA SVOJE PRIDELKE. _ RAZNE DRUGE VESTI IZ STAREGA KRAJA.
Pri predsedniku Rooseveltu se je pred ne laj dnevi zglasila skupina mož, ki jih kaže gornja slika. Ta skupina je sestavljena iz zastopnikov pridelovalcev bombaža in iz dveh članov kongresa. Apelirali so na predsednika, naj uvede inflacijo, da se s tem zvišajo cene bombažu.
LICENCE ZA INDUSTRIJO
Delavstvo zahteva, da vlada kontrolira industrijo.
Washington, D. C. — Ameriška delavska federacija ima v načrtu, da bo predlagala vladli, naj se uvede licenciranje vseh industrijskih podjetij. Izvajanje NRA je namreč pokazalo, kako potrebna je vladna kontrola nad industrijami in edino potom vladne regulacije se bo končal sebični individualistični sistem. Federacija ima svojo konvencijo, ki se bo otvorila prihodnji teden.
-o-
OBISK NOVOPOROČENCEV IZ JOLIETA V sredo sta se zglasila v našem uredništvu novoporočenca Mr. in Mrs. August Muren iz Jolieta, 111., ki sta med svojim ženitovanjskim potovanjem se ustavila v Chicagi, da obiščeta znance in si ogledata svetovne razstavo in druge zanimivosti na kar bosta obiskala države Wisconsin, kakor Dells in dru. ge kraje. Ko se povrneta v -Jo liet, si ustanovita svoj dom m 1103 No. Chicago St. — Zenir je graduiral leta 1928 jolietske višjo šolo De La Salle, nevesti pa, ki je rodom Hrvatica — njeno dekliško ime je Florenci Juratich — je leta 1930 kon čala dekliško višjo šolo St Frances Academy. — Mlade , mu paru najlepša hvala z;
obisk in obilo sreče in veselj . v. življenju.
-o-
KAZNILNICA MU PRIPOMC GLA DO MILIJONA r St. Paul, Minn. — Charle Ward, predsednik nekega < glaševalnega podjetja, se im
-	svojemu zaporu v Leavenwort
-	kaznilnici zahvaliti, da je zd£
-	podedoval milijon dolarjev. -i Zaprt je bil pred devetimi Ie1
-	in tam se je seznanil z milijc , narjem H. H. Bigelow, ki je b
-	zaprt vsled izbegavanja plž
-	čila dohodninskih davkov. De-
-	lala sta skupaj in postala prijatelja. Pred kratkim je Bi gelow umrl in v svoji oporoki se je spomnil nekdanjega svojega prijatelja Warda in mu od svojega premoženja treh milijonov zapustil eno tretjino.
SIR.'TF A MER. SLOVENCA!
KRIZEMSVETA
—	Moskva, R.usija. — So-vjetske oblasti izkazujejo skrajno gostoljubnost Lindber-ghu in njegovi ženi, ki se nahajata tukaj na obisku. Posebni vodniki so določeni za nju, ki jima razkazujejo vse znamenitosti mesta. V toreK sta obiskala tudi Leninov grob.
—	Topeka, Kans. — Na pritisk governerja in drugih vplivnih osebnosti se je državni za-kladničar Tom B. Boyd v torek odločil, da resignira s svojega mesta. Zakladničar je vpleten v škandalozno afero ponarejanja bondov, ki je bila pred nekaj tedni odkrita.
—	Kopenhagen, Danska. — Tukajšnji kralj Kristijan je v torek obhajal svoj 63. rojstni dan. Edina oseba, ki je bila ta dan pripuščena k njemu, da mu je izročila čestitke, je bila Ruth B. Owen, ki vrši službo ameriškega poslanika.
—	Berlin, Nemčija. — V koncentracijsko jetniško taborišče blizu Essena je bil v torek prepeljan vodja katoliških centristov, H. Hirtsiefer, bivš pruski minister. Aretiran je bi
112. sept. pod obdolžbo, da j( sovražnik nazijev.
I	--Q.---
STAVKA VflFORDOVIH DE |	LAVNICAH
| Chester, Pa. — V tukajšnj i Fordovi tovarni je delavstv i pričelo s stavko; večina delav •istva je v torek zapustila svoj i'mesta. Kakor izjavljajo vodite i lji, zahtevajo delavci več delo\ nih ur na teden, kakor tudi vis jo plačo. Zadnji teden je bil
-	delo določeno na štiri dni na t< den po osem ur na dan z na,
s manjšo plačo 50 centov na un
-	Delavstvo izjavlja, da s $16 n i teden ne more izhajati in zaht i va najmanjšo plačo $25 na t j den.
-o——
i KOLIZIJA MED DVEMA PARNIKOMA
il Poughkeepsie, N. Y. — Ži i- ljenje 200 potnikov je bilo v n i- varnosti, ko je v soboto zjutr; a vsled goste megle zadel potniš: i- parnik Rensselaer na reki Hu ci! son v neki drugi parnik. Ko: zija je bila tako močna, da vrgla z ležišč okrog 200 potni kov, pri čemer je okrog 10 oseb zadobilo poškodbe.
-o——
»fRITE "AMER. SLOVENCA"!
ODGOVOR
Nesreča nikoli ne počiva
Celje, 9. sept. — Na Mali Šmaren se je na državni cesti med železniškim prehodom v Medlogu pri Celju, dogodila huda motociklistična nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Iz Petrovč se je vozil v Celje SOletni trgovski pomočnik Josip Koštomaj iz Polil pri Celju. Nasproti mu je privozil kmečki voz, katerega je Koštomaj prepozno zapazil, da bi se mogel vozu umakniti, ali zmanjšati iiitrost motorja. Motorno kolo je treščilo naravnost Iv sprednji del voza. Pri tem je oje zadelo Koštomaja s tako silo v prsa, da mu je prebilo ■levi del prsnega koša in ranilo 'srce. Koštomaj je takoj na mestu izdihnil. Oje se je seveda tudi zlomilo, motorno kolo se pa pokvarilo.
-o-
Nesrečen padec
Na Teharju pri Celju je šel 241etni dninar Ivan Cajhen prenočevat na skedenj. Ponoči mu je postalo slabo in je vstal. V temi ni videl, kam stopa, in ec tako padel s poda več metrov st globoko na tla in se nevarno in poškodoval do nezavesti. Našli je so ga šele drugo jutro in ga ne- g; mudoma prepeljali v celjsko ti bolnico, kjer je kmalu na to podlegel poškodbam. Zdravniki so ugotovili, da je radi hudega padca nastalo krvavenje S .možganov, čemur je sledila d smrt. Nesrečnež je bil doma g s Polzele.	n
— - -o------------s
Hud boj z jazbecem
V nekaterih delih Kočevske . so se jazbeci, četudi jih zelo ! I preganjajo, zelo razmnožili in h , sedaj na jesen delajo ubogemu F
•	kočevskemu kmetu veliko ško- z do, zlasti na koruznih poljih, h Nedavno je neki posestnik šel s g svojim psom, da pogleda po jkoruznih poljih, ki so raztresena med gozdovi, in je zasačil jazbeca, kako se je mastib?
, 'z obilnimi koruznimi storži. 1 i jPes je takoj navalil na zveri- 1
•	!no, gospodar mu je seveda po- i jmagal, pa sta le s težavo užu-gala jazbeca. Jazbec se je branil z vsemi močmi in z gobcem in tacami delil psu občutne ra- i
- ne ter ga slednjič pograbil za jI ■ spodnjo čeljust. Vsled bolečin 3 'je pes obupno zajavkal in s po- : -'gledi prosil gospodarja pomo-j i či. Priskočil je gospodar psu ■ -'na pomoč, tedaj je pa zverina; e 'popustila psa in se zakadila v1 o 'gospodarja in mu prizadejala , 'občutno rano na roki. Spustil e Ije jazbeca na tla in ga hotel 'obrcati, pa bi jo kmalu izkupil, j o 'ker se mu je jazbec zakadil v a nogo in mu odgriznil peto na' 2,'čevlju, nakar se je zopet za-' e gnal v psa. Gospodar je uvidel,' d |da pes ne zmore močnega so-; ,a vražnika in je z nožem napra-; i-!vil konec neenaki borbi s tem, a-'da je jazbecu razparal trebuh. ~ 'Zverina pa še ni odnehala, ampak je še z Mtdnjimi močmi ^prizadejala psu občutne rane.
Sovjeti izgnali nemške časnikarje iz Rusije,
—O—
Moskva, Rusija.— Sovjetska vlada je bila ogorčena, ker je Hitlerjeva vlada v Nemčiji prepovedala, da bi smeli sovjetski poročevalci prisostvovati obravnavi proti peterim komunistom v Leipzigu', in je tudi takoj u-krenila protikorak. Ukazala je, da se morajo izseliti iz Rusije poročevalci nemških listov, in istočasno .je tudi poklicala domov vse sovjetske poročevalce iz, Nemčije.
-o-
BLAZNEŽ DIVJAL PO ULICAH
Oakland, Cal.— Neki moški, kateri je bil. pozneje identificiran kot 29letni Wm. Wallace, strežnik na ladji, je v torek hipoma zblaznel in se pojavil na ulici s samokresom v roki. Najprej je nevarno ob-strelil nekega taksi šoferja, nato ujel nekega bankirja, ki se je vozil s svojim avtomobilom, potisnil v njegov avto še dve ženslki, ki jih je ujel na ulici, in med neprestanim streljanjem ukazal bankirji«, da jih , je vse skupaj odpeljal iz me- j sta. Pri neki gasolinski postaji ( se je bankirju posrečilo, da je i blazneža vrgel iz avtomobila in poklical policijo. Blaznež je i med tem še samega sebe nevar-■ no obstrelil.
-o-
CERMAK IMEL STRAH j	PRED NAPADOM
-	Chicago, 111. — Iz sodne ob-
-	ravnave, ki se vodi proti neke-.. mu policistu, kateri je nevarno i ranil nekega gangster j a, je pri-
šlo na dan, da je pokojni župan :- Cermak sumil, da mu gangster-ji strežejo po življenju, in je zato tudi imel s seboj policijsko stražo. Policist, Harry Lang, kateri sedi na zatožni klopi, je obtožen, da je obstrelil gang-sterja po nepotrebnem. Zgodilo tj se je to, ko je decembra meseca ei policija vdrla v neke prostore, 1- kjer so imeli gangster j i svoje i- zborovanje. Ta policijski napač jc se je izvršil po naročilu župan« i- Čermaka; siguren je bil nam. ib reč, da bo pri zborovanju na vzoč tudi gangster, kateri je bi naročen iz New Yorka, z name '! nom, da Cermaku konča življenji
Žrtve nesreč v celjski okolici
Frančiška Zupane, 671etna prevžitkarica s Kalobja, je dne 10. sept. tako nesrečno padla, da si je zlomila desnico. — 601etni viničar Jurij Vrečko iz Babnega pri Celju je padel na Miklavškem hribu in se nevarno pobil na glavi. — 201etnega posestnikovega sina Franca Jecla z Ostrožnega pri Celju, je povozil neki avtomobil, da je dobil nevarne poškodbe na hrbtu. Najbrže ima poškodovano hrbtenico.
--o-
Cerkveno odlikovanj«
Dne 9. sept. je prejel ljubljanski škof dr. Rožman od papeža iz Rima bulo, s katero je sv. oče imenoval stolnega dekana in generalnega vikarja Ignacija Nadi*aha za prosta ljubljanskega stolnega kapit-lja.
-o-
Smrtna kosa
V Borovnici je umrla Jera Švigelj roj. Kos v častitljivi starosti 93 let. Pokojna 2apu-xča šest otrok, med katerimi ta dra župnika, en odvetnik i en trgovec. — V Braslovčah e umrla Marija Maršič, sopro-:a vpokojenega nad učitelj a in rgovka.
-o-
Nesreča
Dninarju Antonu Hvaleč iz Slatine v Halozah je pri nakla-lanju drv padel težak hlod na flavo s tako fdlo, da je obležal lezavesten in so ga morali spraviti v bolnico.
-o-
Poškodba
Resno se je poškodoval 38-etni posestnik Franc Bendo iz Potoka pri Vodicah, ko se je saletel s svojim kolesom v neki 3rzojavni drog. Prepeljali so ?a v ljubljansko bolnico.
-o--
Z drevesa je padla V Megojnicah pri Žalcu na Štajerskem je padla z drevesa kjer je obirala sadje, 601etn« kočarica Terezija Zupančeva in si zlomila hrbtenico.
-o-
Steklina Iz Kozjega poročajo o straš ni smrti posestnika Franca Do bravca iz Veternika. Pred ne kaj meseci ga je prav malo o grizel pes, za kar se pa Dobra vec ni zmenil. Po preteku ne kaj časa so> izbruhnili na dai znaki stekline in tedaj je bil že vsaka zdravniška pomo zaman.
—o--
Strela
Strela je zadela 22letneg 'posestniškega sina Mirka Zn 'daršiča iz Hajdine, ko se je i 'Maribora vračal domov. P ' vasi Loka je šel vedrit pod n< ; ko drevo, v katerega je trešč To in fanta do nezavesti omj 'milo. V mariborski bolnici . ' spet prišel k zavesti.
-i.—o-
| Najzanimivejše v«#ti so :Araer. Slovencu; čitajte ga!
lJetek, 29. septembra 1033
AMkŠftlKAKSKS SLGVEftEC

Banko otvori. — Baraba l! Kako ti gre, bratec ? — Baraba 2: Imenitno. Jutri odprem
banko — z dletom.
* * *
Nagrade. — Moric, ob pet« indvajsetletnici naše trgovine moramo tudi za nameščence kaj storiti!
—	Sem se že sam odločil, Sara. Blagajnika napravim za; glavnega blagajnika, kontori-sta za knjigovodjo, raznašalca za pisarniškega slugo in hlapca za konjarja.
* * *
Perica. — Gospod: Vi ste nii torej zaračunali tudi pranji srajce .katero ste izgubili? To je nesramno!
j Perica: Zakaj? Saj sem sraj' ^o izgubila šele potem, ko seifl
jo že oprala . . .
* •■!! =1=
Tujih grehov ne pozna. —
,Katehet: Česnovec, ali mi znate našteti devet tujih grehov? i Študent: Tisto pa ne! Pri spovedi se še lastnih ne moreif 'spomniti . . .
T. * T
Na konjskih dirkah. — Ka;
ste res trdno prepričani, da b< vaš konj prvi?
—	Seveda sem.
—	Dobro torej, posodite m $1000.
—	$1000? Kaj pa jamstvo'i
—	Jamstvo bo vaš konj. Ja5 namreč stavim nanj.
*	sU *
Erio ali drugo. — Kdor hoč< trajno živeti na kmetrh, mor! imeti smisel za naravo.
—	Ali pa morda imeti tan
vilo in avto.
*	* *
Pozabljivost. — Štefan, pO sodi mi $10. Pozabil sem de
narmeo doma.
—	Prav rad. A kako more biti tako pozabijiv? Kaj, c1 dobi denar tvoja žena ?
—	No, ta bo zelo razočara
na, ker je notri le lOč. * * *
Ni ga razumel. — S to vraž jo čebulo ima človek res hud . preglavice. Vedno, kadar jo r£ . žem, mi zalivajo solze oči.
—	Pa jo reži pod vodo.
i — Kako naj pa toliko čas
- vzdržim pod vodo ?
* * rt
Prava umetnost. — Kaj pri
vite o tej sliki, ki sem jo pral kar naslikal? t —Pozna se ji dobra tehnik*
—	To je vse, kar lahko r< i čete o nji? Prodal sem jo tf 3 $1000.
—	To je umetnost.
rt * w
V šoli. — Janezek, tvoja d< mača naloga je to pot pra . jdobra. Toda, kako je to, da j naloga tvojega soseda do b< .'sede enaka tvoji? Kaj moral i iz tega sklepati? i j — Da je tudi njegova nal< ga prav dobra.
*«,fM>t»
Brezsrčna igra z narodi
(Metropolitan Newspaper Service)
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
H»1*XMI
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in »e cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Vetera j so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00 ............ 110	Din	Za. $ 5.00 pošljite....$ 5.75
Za $ 5.00 ............ 200	Din	Za $10.00 pošljite....$10.85
Za $10.00 ............ 420 Din	Za $15.00 pošljitc....$l<500
Za $12.00 ............ 500 Din	z.a $20.00 pošljite....$21.00
Za $20.00 ............ 855	Din	Za $25.00 pošljite.-.^01?
Za $23.25 ............1000 Din	$40.00 pošlj5tc>....$41-25
Za $50.00 ............2175 Din	za $50.00 pošlj;itc....$51-5°
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
ffl 1831, by Edjar Rice BurrouEt». !"<=■ A]1 »Rbta ™><
Zopet je nastala tihota v arabskem taborišču Tam se je dvignil, kakor dogovorjeno Tollog, proti šotoru, kjer je ležal povezan Tarzan. Tarzan ležeč s svojim uh6tn na zemljo je začul njegove stopinje. In daleč iz daljave pa je komaj slišno udarjalo Tantorjsvo stopicanje po zemlji, znamenje, da ga je veliki slon zaslišal in prihaja na pomoč.
Arabom sc ie na to zdelo, da je zverinski krik lo pretresel tihoto noči in to je vse. Toda bil je nekdo daleč v džungli, ki ie ta krik začul, če tudi le komaj slišno, razumel ga je. Bil je. tO veliki Trantor, ki se je dvignil in začel trom-petati glasno in v par trenotkih je že drvel v smer, odkjer je začul krik. Lomil je drevje in grmovje koder je drvel.
"Jutri", ie hinavsko lagal šcik, ';je moi namen te spustiti ni svobedo. Spu3tili bi te že nocoj, pa se bojim za te, k< r El-Adrea je na io-vu po tej okolici." — Tarzan se ie pomilovalno nasmehnil šeiku: "Ti dobro veš, da džungelska noč nima nobenega terorja za Tarzana." — "Že dobro", je pokimal šejk, "jutri boš prost," in je odšel.
Ko se je Tollog približal na tihoma proti vhodu šotora je Tarzan sedel in zaslišal je zopet gromoviti krik, na katerega je z rjovenjem odgovoril lev v džungli in začul se je v daljavi glasen krik velikega slona, ki je drvel na pomoč Tarzanu. "Kaj si napaden?" je hinavsko vprašal Tollog Tarzana. Toda Tarzan ni odgovoril.
John Jericfi
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO
jAMERIKANSKI SLOVENEC
>zik uradni jezik v Albaniji, tako da bo postala Albanija po-olna italijanska kolonija.
Prtn m najstarejši siwensict »	lisi v Ameriki*
Ustanovljen teta J tli«
f __
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in npravs: 1849 W. Cermak Rd.r Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto_____________$5.00
Za pol leta______2.50
Za četrt leta_______________1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol leta--3.00
Za četrt leta-----1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ____________________$5.00 ,
For half a year_____2.50 1
For three months______________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For or.e year______$6.00
For half a year_____3.00
For three months____ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.1
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Z dejanji države, ki govore na mednarodnih konferencah i3 y-d razorožitev, naravnost ironizirajo mednarodni parlamenta- 1 rizem. Na konferencah se poganjajo za mir, govorijo, kako se naj bi morale vse države omejevati v oboroževanju', med tem pa doma gradijo vse države nove bojne ladje, velike tanke, podmornice, letala, itd. Izgleda, da vse države le priporočajo drugim ali ena drugi, da se napravi dogovor glede napadalnega orožja in morske obrežne kontrole. Drugače pa države no- ■ Čejo nobenih dogovorv..
Naravnost obsežen pa je angleški pomorski mornariški program. Anglija bo gradila 21 križark, 15 do 18 torpednih rušilcev na leto, večje število podmornic, ojačila bo vojno zra koplovstvo ter povečala mornarico za 100,000 mož.
Isto delata Italija in Francija. Francija je poslala nekaj svojih čet na nemško mejo.
Henderson je potoval v Ženevo, da skuša pripraviti raz-orožitveno konferenco. Ima pa malo upanja, ker se prizadete države izgovarjajo na Italijo in Nemčijo, ki bolj in bolj ogrožata mir v Evropi. Tudi predsednik angleške vlade, MacDo-riald, poj de v Ženevo, ker bi v tem vprašanju dosegel vsaj malo uspeha, kar je mogoče njegova osebna želja, ne pa želja angleške konservativne vlade, ki je najbolj dosledno imperialistična vlada na svetu.
Tako pada krinka hinavskemu kapitalizmu vedno očitneje z obraza, ne da bijše narodi uprli mednarodni demagogiji in mednarodnemu varanju.
Kako dolgo še pojde ta brezsrčna igra z narodi? Kdaj i je bo konec!	j
---o--
Albanija italijanska kolonija
Svobodoljubnemu albanskemu narodu je stavila Italija ul-timativne zahteve, ki pomenijo, da postane Albanija italijanska kolonija. Italija zahteva v vseh ministerstvih prve uradnike Italijane, uvedbo italijanščine v šolo,, finančno diktaturo itd. Vprašanje je, kako bodo Albanci pozabili na svoje boje zp svobodo; na drugi strani je pa Albanija navezana na italijansko pomoč. Zasedba Albanije je vsekakor vprašanje mednarodne politike, ker bi z njo pridobila Italija trdno bazo na balkanskih tleh, kar bi utegnilo na razvoj balkanske in srednjeevropske politike jako mnogo vplivati. Italija .ima že po tiranski pogodbi pravice izkrcati čete v Albaniji, z okupacijo pa bi dosegla nevarno operacijsko bazo za Balkan in v Sredozemskem morju.
To dolgem obotavljanju je alba;u>-w ^.ralj Zogu pristal tudi na druge drastične italijanske zahteve. V tem smislu je Zogu izdal dve odredbi. Prva odreja, da se uvede v vse albanske nižje in srednje šole italijanski jezik kot glavni učni jezik poleg albanskega, namestjU' tega pa se opusti pouk francoskega jezika. Drugi ukaz določa, da mora najmanj e 80 odstotkov albanskih dijakov, ki študirajo v inozemstvu, posečati italijanske visoke šole. (Albanija sama nima univerze.) Glede ostalih zahtev italijanskega ultimata doslej službeni odloki še niso bili izdani, zdi pa se, da je morala albanska vlada na vsej črti kapitulirati. Stvarno pomeni to, da bo postal italijanski
RAZNE VESTI IZ OREGONA
Oregon City, Ore.
Ker vem, da čitatelji Amer. Slovenca radi berejo dopise iz i naselbin, sem se namenila, da | ;udi jaz nekoliko poročam, ka-1 ko se imamo v državi Oregon, I aziroma v Oregon City.	j
Z delom počasi pričenjajo,' sicer, kakor sem že napisala, i res bolj počasi, ker delajo sedaj komaj štiri dni na teden.
—	Kar se tiče vremena, je tukaj ravno nasprotno vašemu, ker berem, da imate v Chicagi in v Clevelandu vroče; tukaj je pa tako hladno, da človek ponoči najraje pod gosko (pernico) zleze, ki ima gorko perje. Skoraj niti ne vemo, če je bilo letos kaj poletja. Komaj nekaj dni je bilo nekoliko bolj toplih. Pomlad je bila hladna in deževna in sedaj je zopet dan za dnevom dež že od avgusta meseca in tako mrzel, da jesenski pridelki niti ne morejo dozoreti, zlasti še zato, ker je radi pomladanskega deževja vse tako pozno. Sadje je že kar kislo, grozdje je pa tudi še vse trdo. Če nam ne bo Bog meseca oktobra poslal kaj bolj gorkih dni in solnca, potem res ne bo nič dozorelo. Upajmo, saj nebeški vladar ima vsega v izobilju, tako solnca in dežja, in nam bo že dal, če bomo vredni.
Tudi ohceti imamo pri nas.
—	Pred par tedni se je poročil ugledni krščanski mladenič Frank Ilerbst z dobrim katoliškim dekletom, Ano Badislič. Poročil ju je tukajšnji Father Mons. Helebrand v cerkvi sv. Janeza, kjer sta bila oba tudi krščena. Pred enim letom sta se poročila tudi dva ženinova brata, George in John Herbst, tudi z dobrimi katoliškimi dekleti, kar je v tolažbo in veliko veselje nam vsem, najbolj pa njihovim staršem. Mladima poročencema iz celega srca ča-stitamo in jima želimo vse sreče v novem zakonskem stanu.
Tudi hmelj smo že obrali, ki pa je bil proti koncu že bolj moker, kar pač ni tako dobro.
—	Pozdrav uredništvu pri Am. Slovencu in naročnikom ter či-tateljem lista.
M. P., zast.
-o-
NA VEČERJO IN VESELICO Detroit, Mich.
Članicam detroitske podružnice SŽZ. in vsem faranom slovenske cerkve sv. Janeza Vianeja, kakor tudi vsem prijateljem in prijateljicam se naznanja, da bomo imele prvo nedeljo meseca oktobra veselico v naši cerkveni dvorani.— I Prične se točno ob 4. uri popol-, dne. Najprej se bodo igrale
karte. Potem bo okusna večerja, po večerji pa prosta zabava. Vstopnina za vse skupaj bo samo 25c. Kljub tej mali vstopnini sem prepričana, da bodo darila onim, ki bodo najboljše igrali, prav lepa. Zato vas prav uljudno vabim v imenu vseh članic naše podružnico ( SŽZ., da pridete v kolikor mogoče velikem številu, ker bc ves dobiček šel za našo cerkev. — Vse mlade fante in dekleta prosim, da pridete k nam omenjeni večer, da bodo naši muzi-kanti bolj veselo igrali, mladij plesali, stari se pa krepčali z mrzlim pivom. — Prosim vse, da ne pozabite omenjene nedelje in upam tudi, da ne boste, saj je bilo zadnjo nedeljo tudi v cerkvi omenjeno. Na svidenje.	j
Vse članice naše podružni-ce SŽZ. pa prosim, da naj, katera kaj premore, prinese kaj za nagrado igralcem kart, ker bo dobro, če bomo imele več nagrad. Za nas, članice, bi tudi bilo jako lepo, če se v polnem številu zberemo, da bosta naš novi g. župnik Rev. Father Snoj in njegov pomočnik Father Augustin bolj vesela. Pridite vsi. Vsak dobrodošel.
Marie Maierle, predsednica.
-o-
TRIGLAVSKE STRMINE V LA SALLE
La Salle, III.
V nedeljo 1. oktobra se nam bo v Slov. Narodnem Domu v La Salle predstavljalo krasen film o lepotah naše drage domovine Slovenije. Film se ime-jnuje "Triglavske strmine". Poleg bodo še druge zanimivosti iz raznih krajev Slovenije. — [Tam bomo videli lepo Novo mesto, Ljubljano, Škofjo Loko, 'krasno Gorenjsko, Notranjsko z Vrhniko in s Cankarjevim | spomenikom in drugimi zanimivostmi. Dalje bomo videli krasne narodne noše, ljubljan-' ski nebotičnik in še celo vrste drugih lepot. Vse to bo točno ob 7:30 zvečer v že omenjenem Slov. Nar. Domu. Zato ste dragi Slovenci uljudno povabljeni. Posebno povabimo tudi drage sosede Oglesbyčane, ker jih je tam veliko, ki so bili rojeni v stari domovini, blizu triglavskih strmin, da pridejo pogledat ta krasen del Gorenjske, svojo nekdanjo domovino, gore, polja in vasi.
Poročevalec.
ČLANICAM S.Ž.Z. V INDIA-NAPOLISU Indianapolis, Ind.
Cenjenim članicam naše podružnice SŽZ. se naznanja, da imamo v nedeljo sejo. Udeležile se te seje, ker se bo tam razmotrivalo nekaj važnega.
'otreba je, da je vsaj polovica :lanic navzočih na tej seji,drugače se ne more nič ukreniti. Se boljše seveda, če boste vse, ili vsaj vse. — Po seji se pelje-no v Srbsko-jugoslov. Dom. ■Tiste pa vse primorane iti, ara->ak samo, katero bo veselilo. — Pozdrav članicam. Z.
to1n_ono
SADNI MADEŽI NA PRTIH
Žveplo je najboljši odstranjevalec sadnih madežev na belih,. >latnenih ali bombažnih namiz-j lih prtih. Madež najprvo omo-| ;iš in držiš pod njim kos gorečega žvepla. Če je madež svež, sbledi takoj, če ne ga je treba Ivakrat na ta način žveplati.
Eau de Javelle, ki se dobi v /seh drogerijah, je isto tako zanesljivo sredstvo, zahteva le malo več pozornosti, ker vsebuje, klor, ki kvari tkivo. Lug razredčimo v vroči vodi in položimo v to raztopino madež za 5 do 10 minut. Ta postopek se ponovi lahko večkrat, dokler madež ne izgine, na kar ga izperemo z vročo jesihovo vodo.
Najsigurnejše, dasi dolgotraj-, no, je beljenje na soncu. Madež; dobro namilimo, nato obesimo blago na sonce. Čim se posuši,1 namilimo znova in to ponavlja-! mo, dokler madeži ne izginejo,' na kar ga operemo kakor vsako belo perilo.
-o-
POJDI, MOJ SIN, IN NE PIJ VEČ!
Angleži so slavili stoletnico gibanja proti omejitvi uživanja alkoholnih pijač in neki 75 letni možakar je poslal uredništvu nekega velikega angleškega lista tole dogodbe:
Moj oče je bil lastnik nekega velikega prekomorskega par-nika, na katerem je pa imel kuharja, ki je vse preveč rad pogledal J ne v kozarec, pač pa kar v steklenico. Veliki irski proti-alkoholni borite! j duhovnik Mathew se je nekoč v pogovoru z mojim očetom dotaknil tega vprašanja. Oče je omenil, da ima takega kuharja. Duhovnik je naročil, naj mu pošlje kuharja v kabino. Ko se je kuhar vrnil, je pripovedoval, da ga je oče Mathew, kakor so mu splošno rekli, udaril po licu ter pri ^em rekel: "Pojdi, moj sin, in ne pij več!" Te besede in uda-[rec so bile odločilne v življenju tega kuharja, postal ni samo popoln abstinent in ni maral alkohola niti za zdravilo, pač pa je [postal tudi velik apostol absti-nenčnega gibanja.
Oče Mathew, ki je umrl leta 1856, je imel na ljudstvo tolikšen vpliv, da je imel polovico irskega naroda na svoji strani. Ta se je zvesto ravnala po njegovih navodilih.
-o-
SVETLOLASCEV JE DVAKRAT VEČ Uradna statistika v Angliji je dognala, da se zdaj narodi v tej deželi dvakrat več blondincev kakor pred desetimi leti. Zdravniki so začeli iskati razlage te-mu pojavu in so prišli do za-
ključka, da je to posledica moderne prehrane, di daje prednost sadju in povrtnini. Barva :as je zdaj zopet pepelnato sve-;la, ki je ila že skoro popolnoma zginila in so zdravniki bili v Ivomu, če bo se bo še kdaj ob-lovila.
-o-
ZARADI MODERNIZIRANJA BENETK K
Italijanska vlada, ki moder-
rizira Benetke, je predpisala
jondoljerom nabavo motorjev za j
žolne, ker je hotela na ta način1
I
pospesiti tujski promet. Ogorče-j ni gondoljeri so priredili pro^ testno zborovanje na trgu sv.' Marka. Govorniki so odločno za-| vrnili "oskrumljo Benetk", ken ne bo noben tujec drvel skozi kanale, če bo občudoval stare palače. Vlada je upoštevala protest in preklicala odredbo.
-o-
DNEVNIKI NA MORJU
Nekateri veliki potniški par-niki izdajajo za svoje potnike dnevnike, da se med vožnjo ne dolgočasijo. V takih uredništvih so zaposleni izvežbani novinarji kot glavni uredniki, pomaga jim pa cela vrsta dobrih sotrudnikov. Zanimivo je delo v uredništvu na morju. Ko nastane noč, bi človek mislil, da je razen zaposlenega moštva vse' pogreznjeno v globoko spanje. Toda v globinah ogromne ladje je več prostorov, kjer kipi delo. Tam pripravljajo list za naslednje jutro. Uredniki, ki so še nedavno hodili v smokingih med potniki I. razreda, so se pre-oblekli in pripravljajo gradivo za jutranjo izdajo. Lokalne novice zbei'0 že čez dan in te so kaj hitro urejene. Glavna poročila prinaša radio zlasti iz Londona. Čim se parnik približa ameriški obali, prihajajo vesti iz New Yorka.
Parniški urednik se mora boriti z mnogimi težkočami. Večkrat mu slabo vreme onemogoči sprejemanje najnovejših vesti po radiu. Če je morje nemirno, je zelo težko sedeti in pisati. Po radiu prihajajo vesti ves dan: toda šele zvečer jih lahko telegrafisti napišejo, potem pa gredo v uredništvb. Končno pride rokopis k stavcu. Tako gre poročevalska služa na parniku več ur svojo pot, dokler ne pride zadnja vest in redakcija se zaključi. V tiskarni se morajo po-[ žuriti, kajti list mora iziti še pred zajutrkom. Ta čas mladi [mornarji že stoje v dolgi vrsti | pred uredniškimi prostori in čez pol ure imajo vsi potniki list v rokah.
-o-
MNOGI NE VEDO . . .
da so zgradili Rimljani za 50,000 milj dobrih cest;
da so majhne žarnice s tako tenkimi nitkami, da te opaziš s prostim očesom šele, ko zagori-jo;
da prevažajo in hranijo v Indiji mleko v zmrznjeni obliki;
da žanjejo vsak mesec v kakšnem koncu sveta pšenico;
da obstoji v Belbournu (Avstralija) "Druža za snubitev mož za ženske z enim samim otrokom." *
Petek, 29. septembra 193Š
amerikanski slovenko
" PIF S9B !l' i ' Ti^bi - i P IffS! i S i IBBI IIHIflHi i' fF BBf F Elf HH1E J M SHIIIIHfl^B ^l^^B III Jlfl^ftM ll^HH lintl^H ESI'i^^Bf Uf E VHlt ItlflHtl tliBBfcitlliSBSAUAl*^^^
«xxxk>oooooooooo<
Družba
OOOOOOOOOlMsOvtK^U
rfXKKKKK«00<KKKKH
sv. Družine
W>000000<XHK>0000|
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914
Zedin jenih Državah	Ift!jpf lil
Severne Amerike tfcUC*« JUHCl, 111.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonieh, 815 N. Chicago St., Jolict, 11L
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111 Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1Z02 N. Broadway St., joliet, 111.
Duhovni vodja. Rev Joseph Škur, J 23 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa Vrhovni zdravnik.- Dr. Martin J. Jvec, 900 N. Chicago St., Joliet, til.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, ill. Jacob Štrukel, 1199 n. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., Mo. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh, Pa. Mary Krerccsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, I1L
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago, 111.
SIROM JUGOSLAVIJE
ni predsednik Geo. Stonieh. —' 1 i 'Brali ste, kjer vsem slavnim
[društvom naznanja, da se o-( .tvarja velika kampanja za, mladinski oddelek DSD. Prosi se že tukaj vse člane in člani-j ce, da se te kampanje udeležite. Vsak naj gleda, da bo kolikor mogoče veliko mladih članov pridobil v mladinski oddelek DSD., da si tako pridobi kako nagrado. — Zato vas, drago članstvo, poživljam na 'delo. Oe vam je vaše društvo in organizacija DSD. pri srcu, se boste radi žrtvovali. — Da, 'dragi sobratje in sosestre, malo več zanimanja bo potreba in DSD. bo postala velika in močna podporna organizacija. Sta-riši, zlasti člani DSD., ali imate vašega sinčka, vašo hčerko 'pri DSD. ? Če jih imate, dobro, 'če pa ne, je sedaj primeren ča.s| in tudi skoro vaša dolžnost, da jih vpišete v mladinski oddelek DSD. in jih tako zavarujete. To ni za odlašati od danes na jutri in tako naprej v teh težkih časih. Kar se da storiti, storimo danes.
j Nadalje smo vsi brali v priljubljenem listu Amer. Slovenec, našem glasilu, kjer zopet poroča naš sobrat gl. predsednik DSD., da je naša slavna podporna organizacija postala, za eno društvo številnejša in močnejša, kar je vsekakor ja-ko vesela novica za vse članstvo. To novo društvo se je u-stanovilo v Philadelphia, Pa. Da, to je res vesela vest in tudi jaz, kot glavni uradnik DSD. častitam organizaciji na takem prirastku, kakor tudi častitam vrlim ustanovnikom tega novega društva. Njim naj velja vsa
naša zahvala in čast. _ Dal
Bog, da bi se novo društvo razvijalo in rasti o t.am v Pennsyl-vaniji. Bog vas živi!
Našemu članstvu pa še enkrat kličem, da vsi pridite za 'gotovo na prihodnjo sejo 8. oktobra. — Sobratski pozdrav ' vsem članom DSD. — Za dr. 'št. 3 DSD., vam udani predsed-, nik	Anton Štrukel.
^XK)000<>iK><>0<>0<>000<K>0(K)<X>'v
|Our Young DSD $
HOLY FAMILY DEFEATS COLORED GIANTS
i
Joliet, 111.
The Holy Family team defeated the Joliet colored giants Sunday at jGarnsey P'k by a score of 8:4.
However, in the first inning the Giants started out in strong ifashion collecting two doubles I which scored them one run. In ^he second frame they came back with another run which
Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in čla-fj nicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin O ter bolniška podpora v znesku $105,187.91.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 aii $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki (in je). Pristopite k Družbi sv. Družini
CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
I
gave them a two run lead. In the last half of the third, Su-bar, first man at bat for the society hit a hard tripple to center, Likovich walked, and "Bourgie" Senffner, third man at bat, connected with a nice, clean, double scoring both runners and tying the score.
In the fourth inning both pitchers tightened up allowing no hits and striking out five batsmen. The fifth inning proved to be the turning point of the game. Likovich, the society hurler, started the rally with a sharp double to right, B. Senffner walked, M. Senffner being safe on an error, and with the hitting of fe. La-ken and J. Laken the society team gathered five runs putting them way out in front by a good margin which lead them to victory.
Holy Family Team:
R H
B. Senffner, cf ..................1 2
M. Senffner, ss..................1 0
Gnidovec, If ......................0 0
Hartman, 3b ....................0 0
E.	Laken, If ......................1 1
J. Laken, 2b ....................1 1
Senekar, lb ........................0 0
Gregory, 3b ......................0 0
Ilorvath, rf ......................0 0
Subar, c ............................2 1
Likovich, p ......................2 1
L. Scufe, p ........................0 0
Totals ......................8	6
Joliet Giants:
R	II
Mitchell, 3b ....................1	1
M. Simes, 2b ....................1	0
Cox, p ..............................0	0
F.	Simes, rf ......................0	0
Boysaw, lb ......................0	1
Ulmer, c ..........................0	1
Wilson, If ........................1	1
Young, ss ........................1	1
Clark, cf ..........................0	0
Gardner, p., rf.................0	1
Totals ......................4 (5
This being the last game of the season, we take these means to thank all our faithful and loyal friends and fans for their cooperation. We sincerely hope and pray, that the good Lord will spare all of you to witness our games the coming season.
Frank J. Wedic, Chairman, Frank Likovich, Manager, Frank Skufca, Captain.
-0-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
Obstreljen
V	Jiršovdh ,tako poročajo ,iz Celja, so neznanci obstrelili j 2fi-l£itnega posestniškega sina iSrejka Rojka. Strel je Srečka | zadel v glavo nad levim očesom in je rana precej nevarna.
;	-o-
Kaj vse se dogodi j Pred nedavnim je neki trgovec v Ljubljani dobil iz Barcelone v Španiji od nekoga, ki ga nikoli ni videl, brzojavko, v kateri ga neznanec prosi, da bi mu bil trgovec za poroka za svoto skoro pol milijona dinarjev, da ga s tem reši iz Španske ječe. Mislili so vsi, da je vse le šala, pa so pozneje ugotovili, da je brzojavka res od nekega Mariborčana, ki se je klatil po Španiji, katerega so tam zaprli.
-o-
Utonil je I Iz Karlovca poročajo, da je tam utonil pri kopanju, najemnik kolodvorske restavracije Nikola Režen, po rodu iz Tržiča na Gorenjskem. V vodi ga je namreč zadela srčna kap.
■-o-
Nesreča Avtomehanični vajenec, 16-leftni Alojzij Kostanjšek v Celju je v mojstrovi delavnici po-jgnal motor avtomobila. Kljuka I ga je s tako močjo zadela v roko, da mu joi je zlomila.
-o--
Tatico so pri jeli
V	Ribnici so že dalje časa opazovali, da s cerkvenimi nabiralniki ni vse v redu, zato so začeli neopaženo straž iti. Zalotili so gosposko oblečeno žensko, ki je, ko je prišla v cerkev, .izpustila dar v puščico in ko se je prepričala da je sama, posegla v žep po ključe in odprla ipuščico. Stražnik s kora jo vidi in ko pride po tiho do nje, je hinavka že pobožno molila pred sv. Antonom. Ko so jo potem j preiskali, so našli pri njej še več ključev in raznih vitrihov.
-o-
Z voza je padel Raz visoko naloženega voza
MiuiiiHiinniiiouiiiau:
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
telj, da ti prihiti na pomoč. —
Morda se bo katera izgovarjala, češ, saj vendar društvo plačujem in tako mi društvo mora pomagati. — To je vse res, vendar pa je kljub temu treba za društvo nekoliko več zanimanja in vsaka članica ima do društva vendar še druge dolžnosti, ne pa samo plačevati mesečne asesmente. Sam odbor vendar ne more nič ukreniti brez vas, drage članice in sosestre, in če se kedaj kaj sklene, je pa tu pa tam nezadovoljstvo. Odbor pa tudi ni dolžan hoditi od hiše do hiše in klicat ter prosit članice, da bi prišle na sejo. Prosim vas torej še enkrat, udeležujte se bolj redno mesečnih sej in bolj redno tudi plačujte mesečne prispevke, ker naši tajniki in tajnice imajo dela preko svojih moči, zlasti v sedanjih slabih časih.
Drage članice, pridite in pripeljite svoje prijateljice in prijatelje na to veselico. Igrala bo znana slovenska godba in bodo zaigrali še tudi par slov. komadov (Ti Marjanca), da se bomo še mi bolj ta stari lahko zavrteli. — Naša 'slovenska dekleta pa prosim, da pripeljejo na veselico in zabavo tudi svoje fante s seboj, ker bo za vse luštno in veselo, za kar vam zagotavlja društveni odbor. — Pozdrav in na svidenje.
Jennie Krall, blagajničarka.
-o-
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 3 D.S.D.
La Salle, 111.
Na zadnji seji, ki se je vršila 10. sept., je članstvo skleni lo, da se vas vse s karticami povabi k zopetni redni seji, ki bo dne 8. oktobra, kakor tudi, da se objavi povabilo na sejo v našem glasilu Amer. Slovenec. Potrebno je, da pridete vsi, da se domenimo glede veselice, ali jo bomo imeli ali ne. Zato ste prav uljudno vabljeni vsi, da gotovo pridete na prihodnjo sejo 8. oktobra. To pa zato, da ne bo potem kakega godrnjanja od ene ali druge strani, kako bo članstvo na prihodnji seji sklenilo. Potrebne je tudi, da se že enkrat zberemo vsi skupaj na seji.
Zelo potrebno je tudi to, da bi članstvo v obeh oddelkih narastlo. — Dragi bratje in sestre, če bomo vedno le mirovali
in nič delovali, ne bo društvo i ' napredovalo. Zanašam se na
I vas, bratje in sestre, da pridete |vsi na prihodnjo sejo, da prine-'sete dobre predloge pred zbrano članstvo, kako naj zanaprej delujemo. — Dobro vem. da ste vsi brali v našem glasilu A. S., kaj želi naš sobrat glav-
[je padel Anton Slana, posestnik iz Dragoviča v ptujskem o-kraju. Nezavestnega so oddali v ptujsko bolnico.
-o-
Življenje za liter žganja
401etni Emil Muratagič, sluga pri nekem trgovcu v Ključu v Bosni, je stavil, da bo spil li-iter žganja (slivovke) na dušek. Stavo je dobil, a mu je koristila malo, ker je bil čez dve uri že mrtev.
-o-
TAKO DELAJO ZA MIR
Z novim dekretom je čilska vlada uvedla nov način vojaške vzgoje, ki bo silno znižal njene izdatke za vojaške namene. Že v najnižjih razredih osnovnih šol bodo pričeli mladino vojaško 'vzgajati in ta vzgoja se o pozneje upoštevala pri vojaški službeni dobi, ki se bo znatno skrajšala.
| Na višjih šolah bo mladina posečala lahko tri tematično različne tečaje in bo potem prosta nadaljnjega vojaškega službovanja. Na vseučiliščih bodo osnovali častniške tečaje in njih obiskovalci bodo po skušnji proglašeni tza rezervne oficirje. | Učne moči za vse te tečaje bodo I brezplačne, izbirali jih bodo med upokojenimi častniki, za pretirano pa bodo morali skrbeti starši sami, tako da se bodo mo-Jrali stroški države za vojaško izobrazbo ljudi zelo znižati.
-o-
Znanost in vera — najdemo ju združeni samo pri ljubeznivih in pametnih ljudeh, drugače nikjer.
vrši vsako drugo nedeljo v mesccu v Joseph Madicovih prostorih.
Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago. 111. — Predsednica Mary Kovacic, 2254 Blue Island Avenue, tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street, blagajnica Theresa Pintar, 1930 W, 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja ;e vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111... — Predsednica Kathcrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. tajnica Josephine Bayuk, 528 Lafayette; blagajničarka Mary Lekan, 800 W. Jackson St. Vse v Ottawa, 111. Seja sc vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111.: — Predsednik Joseph Gru-belnik, 1901 S. lSth St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St.
Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Precis. Steve Sekulich, 311 E. Wollman Str., tajnik John Benich, 216 N. Arizona ave., blag. John Murat, 216 N. Arizona ave. Vsi v Butte, Mon-tana. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona ave.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj tc naznani na glavni urad D. S. D. pr društvenem tajniku. Ravno tako na. sc naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
(■imwinMiiiiiBiaiiiMiiiiia.sa................
Dopisi lokalnih društev
v NAJEM 3330 Crystal St., Chicago,
dve stanovanji po šest sob, kurjava na gorko vodo; zelo poceni. Pokličite: Crawford 8200 ali Lawndate 1382.
V NAJEM
se odda stanovanje s tremi ali s štirimi sobami in kopalnico. Vprašajte na: 2059 W. 23rd Street, Chicago.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, nc pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah drfavt Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389-R

Z URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D.
Joliet, 111.
Minilo je toplo poletje in nastopili so hladni jesenski dnevi, [ver so noči bolj dolgočasne, je Ir. Cecilije sklenilo, da priredi lekoliko razvedrila in sicer ine 7. nov. zvečer ob 8. uri 2ard in Bunco party v Slovenia ivorani, potem. pies. Card in Bunco party bo ob 3. uri zvečer, dalje naprej se bomo pa nekoliko zavrteli, da pozabimo na težave tega leta. Prosim vse, posebno še članice tega društva, da se udeležijo in pa, da bi vsaka prodala vsaj par tiketov vstopnine, ker bc vse v korist društva.
Ker članice jako slabo plačujejo, društvo ne bo moglo na ta način napredovati, ako se ne boste malo bolj zanimale, drage članice, in bolj redno plačevale svoje mesečne prispevke in prihajale na seje. Žalostno je za društvo, ki šteje nad sto članic, pa jih skoraj ne pride na sejo toliko, da bi mogle držati sejo, ker večkrat gledamo ven skozi okna in čakamo, da bo prišla še ena članica, da bomo lahko imele sejo. Drage sosestre, zanimajte se malo bolj za društvo, ker če katera zboli, je vendar društvo prvi prija-
Stavbinsko in posojilno drutšvo
"SLOVENSKI DOM'
v Chicagi
OBHAJA LETOS 25 LET DELA IN OBSTANKA.
Skozi 25 let je ta posojilnica bila na razpolago slovenskim delav-. cem v Chicagi. Tisočeri so potom nje prišli do lastnih domov. Tisočeri so vlagali in hranili v njej in tisočerim je pomagala s posojili. Zgodovina tega posojilnega društva je zgodovina slovenskega gospodarstva v Chicagi.
Poslovanje in napredovanje našega posojilnega društva "SLOVENSKI DOM" je tekom 25 let obstanka tako, da to društvo ob avoji
PETINDVAJSET LETNICI
s ponosom in zadovoljstvom zre na svoj rekord in sklicajoč se na to
svojo častno preteklost 25 let
KLIČE IN VABI
vse slovenske družine, starše, sinove in hčere v svoje vrste. Postanite člani tega društva! Vzemite si kolikor delnic morete, kolikor vam dopuščajo razmere.
i %
v torek, 3. oktobra 1933
IZDA NAŠE DRUŠTVO "SLOVENSKI DOM"
NOVO 101. SERIJO DELNIC
Pridite ta večer na sejo, ali pa se zglasite na domu tajnika, na 1824 West 22nd Place, Chicago in jih kupite od niega ter postanite naš član. Začnite hraniti sistematično pri našem hranilnem društvu!
JOSEPH ZUPANCICH, tajnik
1824 W. 22nd PLACE.
DR. WEEKS, SUCCESSOR TO

OFFICE
Hrs.-
-8:30 a. m. to 8:30 p. m.-Tel. HAR. 0751
-Sun. 9-1
Consistently Low Prices
326 S STATE
Opposite Davis Store, 2d Floor
DR. JOHN I ZAVERTNIK
PHYSICIAN & SURGEON
OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street
1 :30—8:130—6:80—S -80 Daily TpI. Crawford 2212
at 1858 W. C-ermak Road
4 i0ft—6 :00 p. m. Daily Tel. Canal »694—9C95 Wednesday & Sunday by appointment only.
Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 5700
Tel. v uradu: Ciirial 9691—9995
DR. ANDREW FURLAN
_ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Uradne ure: 9—12 dop:,l—S pop., in 8—8 zvečer—v četrtek, petek in sob oto.
WAUICEfiANSKl URAD JR
na 424 — 10th Street
Uel ira domu in uradu: Ontnrht 7213
Ordinira v pondeljek, torek; (v sredo samo dopoldne.)
DR. RAY OLECH, dentist
Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer.
BOSTIC BROS.
— Slovenska lekarna —
1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695
BR. J, L y ROT
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO celi DAN V URADU.
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V fOLtETU IN AMERIKI.
Ustanovljen l. 1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženrtovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
SLOVENCI V JOLIETU POZOR!
Podpisani sporočam, da vodim že od spomladi edino
Slovensko mlekarno
v Jolietu. Mleko razvažam na domove. — Slovenskim gospodinjam 9e priporočam za naročila. Poštena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovensko podjetje!
Charles A. Roleto
SLOVENSKA MLEKARNA
1510 Cora Street, Joliet, 111. Phone 9133
JOHN MAROVICH
Podpredsednik
Res. telefon Canal 3681
Inc.
FRANK E. PALACZ
Predsednik Res. telefon Rockwell 4882
A. Glavach & Co.
SLOVENSKI POGREBNIŠKI ZAVOD
Automobili za vse slučaje, kot krste, porokfc, pogrebe ter vse druge slučaje. Odprto noč in dan. Kadarkoli rabite našo postrežbo nas samo pokličite.
Uradni telefon: Canal 12S7 in 5889
1916 West 22nd Street. CHICAGO. ELL.



Št. 1. Društvo sv,. Družine, Joliet,
111. — Predsednik John Kramarich 1614 Cora Street, tajnik Louis Mar-
tincich, 1410 Center St.; blagajnik Jo-
seph Geršich, 401 Hutchinson St. Vsi
v Joliet, 111. Seja se vrši vsako četrto soboto v mesecu ob 7. uri zvečer — dc preklica v stari šoli sv. Jožefa.
Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda-šich, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako druge nedeljo v mesecu.
Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Preds. Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., tajnik Ant. Kastigar, 1146 — 7th St., blagajnik Rudolf Terdiu, 1312 3rd St., Vsi v La Salle, 111. ,Seja sc vrši vnako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne.
Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, XII.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368. Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Pred. John Lubšina, 712 Jackson St., taj. Frank Less, 1206 Chestnut St., blagajnik Nick. Kozarich, 825 Washington St. Vsi v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu v prostorih sobr. Frank Less ob pol 8. uri zvečer.
Št. 6. Društvo sv. Družine, Wau-kegan, 111.: — Predsednik Anton Ma-rincic, North Chicago, 111., tajnik Joseph L. Drašler ml., 66 Tenth St., No. Chicago, 111., blagajnik Joseph Drašler, 66 Tenth St., No. Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v novi šolski dvorani na Tenth St ob_ 1 uri popol.
Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111.: — Predsednik John Panian, 416 Beliview ave., tajnik in blagajnik Anton Anzelc, 522 Moen ave. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in blagajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa., tajnik Joseph L. Bahorich, So 14 Duncan St., Pittsburgh, Pa., blagajnik Mathew Balkovcc, 5641 Car-'Jegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. Uri pop. v k. S. Domu, 57. cesta.
Št. 12. Društvo sv. Cecelije, Joliet, 111.: — Predsednica Anna Nemanich. '015 N. Raynor ave., tajnica Kose Ba-bor, 1219 N. Center St., blagajničarka Jennie Krall, 1515 N. Hickory Sfr. Vse v Joliet, 111. — Seja sc vrši v,5ako drugo nedeljo v mesecu, ob 2.
popoldne v dvorani stare šole sv Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitcla, Chicago, 111. — Preds. Andrew Gla-vac1i. 1919 vv; 22nd Str., tajnik Mar-Frank, 1940 \V. 21st Place, blag. oteve Foys, 2150 So. Hoyne Avenue. Vsi v Chicago, 111. — seja se vr-p1 vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So Lincoln St. in 22nd Place.
Stev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East fUtsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketich, P. O. Box 1193, tajnik Nic-,as 1'avlakovich, 309 Beech St., bla-Rajnik Michael Kelly, 612 Sycamore S.''" ~ vsi v Eajst Pittsburgh. Pa. f-• l'Ja s« vrši vsako drugo nedeljo v me-v Hungarian Hall, 222 Cable Ave. t. is. Društvo sv. Srca Jezusa. 1)	111 ~ Predsednik NickolaS
Oai^f' v °tta«'a, 111., tainik in bla-^Jnilc Joseph J. Medic Sr., Box 263. v S1 v Ottava, Illinois. — Seja se

"wm^""
AMERIKXNSKI SLOVENEC
Petek, 29. šepfemfrra 19331

oooooooo
OOOOOOOO
oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo
OOOOOOOO'
oooooooo* oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin
■oooooooo ■oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo


i
m
Cilkine oči iščejo v snegu, iščejo za fantovo sledjo. Tule so stopinje, tamle dolg zdrsek z orba v gaz. Cilka stopi vanjo. Steptano je vse po gazi in okrog nje. Toda stopinj je več in peljejo dol in gor, vidi Cilka.
Tu je pot, ona daljša, ki gre križem počez po brežini od spodnje do koče na vrhu. Cilka išče dalje. Tam je sled rdeča, najbrže sled krvi. Komaj jo je razločiti v temi. Zdaj se luna skrije za oblaki, še manj more dekle razločiti. Gleda, gleda Cilka, da jo pali v očeh, ali nikogar ne opazi. Kam je šel Matevž? Nazaj proti vrhu ni mogel, videla bi ga. Toda dolgo je hodila, Matevž je urnejši, mogel bi biti že v tem času na vrhu, če bi se bil povzpel naravnost. Toda ranjen je. Cilka se skloni v tla, išče za krvavo sledjo. O, tu doli bo, tu dol pelje po poti proti spodnji koči. Nakrat zmanjka krvave sledi. Cilka išče za njo sklonjena, sključena v pot. Pa se utrga od poti stopinja, naprej druga: navzdol gredo. Cilka stopi vanjo. Glej, tu nova sled krvi! Matevž je hitel tu dol. Seveda, mimo koče ne sme, je prenevarno. O Jezus, tedaj vendar ni prehudo ranjen? Sicer ne bi bil šel tu dol in tako hitro. Toda vseeno: tamle je zopet takoj gmajna. Morda se je med drevje zavlekel,da bi se tam odpočil in obvezal?
Ali naj ga pokliče? Ne, ne, mogli bi jo slišati v spodnjo kočo in priti pogledat, kaj je ter bi jo dobili.* Izdala bi Matevža. — Naj gre za sledjo? Cilka misli. Trudna je, da bi se zgrudila, ali treba se je odločiti,sicer ostane v snegu in zmrzne, preden bi jo dobil kdo. Naj gre v kočo? Ne, ne, Tonček čaka in bi umrl od strahu, če je ne bi bilo kmalu. Cilka z očmi premeri razdaljo do gmajne. Bo zmogla? Stopinje so utrte, lažje bo iti. Tam v gmajni pa bo bolje. In navzdol gre pot ter jo pripelje naravnost k Tončku I Da, da!
In v hrepenenju se ji posreči, da pride do gmajne. Med prvimi drevesi išče, ali tu je težje, ker je še temnejše ko na plamen in je težko slediti stopinjam. A vendar ugane dekle, da pelje sled v gmajno, naravnost navzdol. Nekaj časa Cilka sledi stopinjam, a ko vidi, da gredo vedno le navzdol, postane in se obrne. Matevž je gotovo rešen, ni prehudo ranjen in je hitel na Dobravo na Hribarjevo.
Toda treba je misliti na Tončka, ki jo čaka, težko čaka in joče v strahu in stiski, ker je sam. Cilka se vzpne nazaj na rob in se ga drži pri hoji dalje. Kljub temu, da je snega tu manj, Cilka težko hodi. Vedno bolj jo zapuščajo moči, ali vendar jo peha dalje usmiljenje in sočutje in zavest pomoči.
Od drevesa do drevesa se poganja Cilka, o-mahuje od debla do debla, počiva, postaja, se peha in žene, ali vendar gre tako počasi, tako težko! Najraje bi ob prvem deblu zdrsnila v sneg, se naslonila ob drevo, zaprla oči in zaspala. Spati, spati, gori v njenem srcu, žele si misli in noga in roka, telo: odpočiti, odpo-čiti. Vendar misel na Tončka, samega samcatega v noči sredi goliških plazov ne da miru, žene in peha dalje.
Ah, saj bo kmalu. Tamle že vidi v piano, kje je šel plaz mimo. Da, da, tamle ob onemle drevesu. Cilka se s poslednjimi močmi požene tja.
Gorje, fanta ni! Pač! Nekaj temnega leži na tleh ob deblu. Dekle se skloni. Suknjič je, samo suknjič. Kje je Tonček? Ali je šel za njo? V breg? Se je vrnil domov sam? Ubožec
ubogi! Kam naj gre za njim, ah, kam, ko pa je tako trudna, do smrti utrujena!
Cilka kliče v noč.
"Tonček, Tonček!" in posluša. Ali samo lastni odmev ji odgovarja iz rebri, iz gmajne ven. In se ji zdi, kakor da se ji roga!
"Tonček!" obupno zakliče dekle vnovič.
Nič ni odgovora. Sama, sama v goliškem plazu, samo dva mrtva doli v globeli globoko pod snegom sta ž njo.
"Marija!" jo strese misel in strah do mozga, Pred očmi se ji stemni, da klecne, da se zgrudi ob deblu na suknjo. Tam se zvije skupaj kakor v krču, iz prsi ji požene val solza in uboga Cilka, sama samcata v strašnjh goliških plazovih, na glas zaihti v temno noč.
TRINAJSTO POGLAVJE.
Ravno iste sobote zvečer v času, ko sta fi-nancarja Ivan in Stanko odšla po poti od Hribarja proti Rudniku, je sedel v gmajni nad Mošenikom na koroški strani Golice lovski čuvaj Matevž, držal puško med koleni,glavo pa upiral "s komolci in bil zatopljen v premišljevanje dogodkov zadnjih dni. 2e zjutraj za-rana je bil odšel od doma z Breznice, da pregleda svoj službeni okoliš, ki ga misli zapustiti za dva dni. Zadnji dnevi službe mu potekajo, odpovedal je že. Zato pa mora, kakor je vse te mesece skrbno čuval in si pridobil zaupanje gospodarjevo, še zadnje dni ostati pazljiv, da ne bodo mogli poreči za njim, tak in tak je bil Matevž, ni se preveč brigal za svoj posel. Ves dan je bil na nogah, oblezel gmajne po vsem goliškem in našel vse v najlepšem redu. Lovski tatovi se ga boje, ker vedo, da je v borštih doma ter ima sokolje oko in sluh razvit in tenak, da mu je v tem malo kdo enak. Zato je bilo prav malo lovskih tatvin v tem času Matevže-vega službovanja, in je bil stari gospod zelo zadovoljen z njim ter je le nerad pristal v Ma-tevževo odpoved.
Tako je jemal Matevž slovo od svojega službovanja isti dan, se upehan usedel na štor v grmovju, da pričaka noči in jo pobriše čez mejo ga Hribarjevo v Dobravi. Pričela se bo nova doba, novo življenje. Zdaj bo gospodar, gruntar, mož, ki v Dobravi nekaj pomeni in velja njegova beseda. Njegove misli pa ne bodo mogle ostati pri plugu in v zemlji, njegove misli bodo vedno uhajale v te prelepe go-liške gmajne, med ponosne brine na tej in oni strani, od grma do grma se bodo sprehajale, ozke steze bodo obiskovale in se drsale po strmih kamnitih goliškim plazovih. Saj mu poleg Cilke ostane še nekaj; kadarkoli si mu bo srce zaželelo goliških reber, bo lahko stopil pred hišo, ali v okno Cilkine kamrice in Golica bo v vsej lepoti ležala pred njim kakor na dlani, Golica, kraljica gorenjskih planin, Golica, pomladi z belimi ključavnicami posejana kakor z belo preprogo pogrnjena noter v poletje, ko bodo murke pognale med trato in zlata jabolka in modri svederc in burja, burja rdeča kakor kri in rožnata kakor Cilkina lica!
Golica, ti kraljica gorenjskih planin, boš vedno pri meni, misli Matevž, prav v tvojem naročju spi Hribarjevina, iz oči v oči si bova gledala vse dni mojega življenja. Nad mojo hišo boš bdela, moje otroke boš varovala, moji Cilki viharje branila! Tvoje trave bodo hranile mojo družino, prelepa Golica, da bo lep moj rod, Matevžev rod na Hribarjevim.
x TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi.
Društva* — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA LETALSKA NESREČA V SLOVENIJI
(Dalje.)
Tu v izbitem delu zidu so se sesedle ruševine velikega letala. Vse je le še kup železja, platna, aluminija, lesa, žic in cevi. Veliki cilindri leže okrog tega kupa. Delo moderne tehnike, ki je ustvarila z vso preciznostjo te stroje, je tu zrušeno v
brezobličen kup kovine in lesa
Padajočemu letalu so že debla odtrgala krila, ki leže raz-lomljena in "zvita v klobčič na tleh.
Iz kupa ruševin, kamna in o-peke moli v zrak del krila in zadnji del potniške kabine. Kakor iz papirja zvit propeler se še blešči v svoji svetli kovini. Srednji motor je skoro celega odtrgalo iz ogrodja in ga s propelerjem vred pred zidom zabilo v zemljo. Deli drugih dveh motorjev gledajo iz tega žalostnega kupa.
Pod veliko plahto leže trupla nesrečnih žrtev. Smrt je bila kratka. Silovit sunek je v hipu ^mečkal telesa. Življenja so u-igasnila takoj, brez trpljenja, brez boja.
Čakajo na komisijo iz Novega Sada, ki jo pošlje komanda letalstva. Prej ne smejo ruševin letala spraviti v kraj. Kljub strogi prepovedi silijo ljudje skozi kordon. Ta in oni bi rad kosec letala za spomin na to grozo.
Usodno naključje
Kakor vsikdar je tudi topot ljudska govorica prisodila nesreči vse mogoče vzroke. Kaj je nesrečo zakrivilo, še ni do-gnano. Ko so vse priče tega nesrečnega poleta mrtve, pravega vzroka menda nikoli ne bo mogoče dognati. Usodno naključje . . .
Po poročilu šefa ljubljanskega letalskega centra, kakor že zgoraj navedeno, je letalo zjutraj v popolnem redu star-talo. Gosta megla je ležala nad mestom in okolico, metereolo-ška postaja pa je poročala, da je megla le 150 do 200 m visoko. V takih primerih seveda ni nevarnosti za start letala, pač pa je letalo ogroženo, če bi moralo v taki megli pristajati.
Na letališču so sledili startu letala. V gosti megli ga sicer ni bilo videti, pač pa so prisluškovali brnenju motorjev, ki so za nekaj minut pričeli drugače ropotati. Eksplozije v motorjih so pojemale, potem so se zopet ojačale, nakar je vse utihnilo. Ne, treščilo je . . . Funkcionarji na letališču so takoj zaslutili nezgodo in hiteli proti kraju nesreče, kjer se jim je nudil grozen prizor razdejanja.
Nedvomno je nesreče predvsem kriva gosta megla. Verjetno je, da je pilot nad gozdičkom pri Studencu, boječ se, da ne bi zašel z letalom pre-
nizko, hotel letalo v hipu zao-kreniti strmo navzgor, takega preokreta pa letalo zaradi prenizkih obratov strojev ni vzdržalo; izgubilo je ravnotežje in sukajoče se okrog položne osi, strmoglavilo na zemljo.
Pilot Nikitin
mel padanjem letala ni izgubil prisotnosti duha. Sluteč neizogibno nesrečo, je kupiral motorje in s tem preprečil, da se letalo ni vnelo. Vedel je, da pomeni gotovo smrt za vse, če bi se gorivo vnelo. Na žalost je ta njegova vse hvale vredna duhoprisotnost ostala brezuspešna in vrli pilot je s svojim 'mehanikom in potniki našel smrt pod letalom, ki je njemu pomenilo življenje. Po stotiso-čih kilometrov, ki jih je preletel v zraku, ko je varno, brez najmanjše nezgode odpremil več ko 1000 zaupanih mu potnikov, ga je zla iirsoda dohitela med nami. ki nam je prvi u-pravljal letala na naših novih letalskih progah.
Množice romajo nb kraj nesreče
V prvi popoldanski uri so časopisi na cesti. Strašna novica dirja z vlaki na deželo. Pa že dopoldne se je razvedelo tam zunaj, kaj se je zgodilo. V Ljubljani je časnik v vsakih rokah, množice na ulici so razgibane. Ali le malo je pogovora, samo nemo pritrjevanje in v tem je polno bolečine in globokega sočustvovanja. Proti Studencu romajo trume naroda. Pešci se pomikajo ob straneh, po sredi ceste ubirajo pot mo-tociklisti, natrpani avtomobili, kolesarji. Ob stranski cesti proti Fužinam se procesija bolj in bolj zgoščuje, pred Fužinami je cel park avtomobilov. Ob poti, ki vodi proti Studencu, je vsa trava na široko pohojena; njen vzdjuh je zopern.
Tam v neznatnem, dejal bi zapuščenem, divjem gaju je zlasti še popoldne polno ljudstva. Preden se preriješ skozi množico, da si ogledaš razbito letalo, premeriš s pogledom, kako je nesrečni zračni orjak pokosil krošnje smrek in borovcev in nato treščil v zid. Red vzdržujejo ljubljanski stražniki s pomočjo orožnikov iz Vevč, Štepanje vasi in iz Dola. Samo novinarjem dovolijo bližji pristop k dvema kupoma grozotnih razvalin. Se je vse bolj pomešano, odkar so trupla spravili v krste. Zviti kovinasti [deli so med lesenim razbitim logrodjem; usnjeni, dobro tape-jcirani sedeži so še celi, zlomljena popotna palica je vmes, prtljaga pasažirjev je v glavnem dobro ohranjena. In tu in jtam so drobni sledovi pokojni-jkov, nedaleč stran od razbite-'ga letala so majhne mlake 'krvi. A vse prizorišče še ne bi
učinkovalo tako grozno, ko ne bi bila po razbitem zidovju dokazana silovita udarna sila, s katero je letalo treščilo v o-grajo.
Prevoz krst
Mestni pogrebni zavod je težavno nalogo opravil z zgledno vestnostjo. V pomoč pa je bil organom MPZ banovinski zdravnik dr. Andrej Jenko iz Device Marije v Polju, ki je natančneje izvršil ogled pokojnikov, diktiral orožnikom protokole z vsemi svojimi ugotovit-
vami in izstavil mrliške liste.
Pri spravljanje v krste je bilo poleg vestnosti treba tudi mnogo previdnosti. Oblačila so bila prepojena z bencinom. Krste s trupli petih pokojnikov so že okrog pol 12. ,ure prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu( edini Ivan Kosler je bil prepeljan na dom, v Cekinov grad.
(Dalje prih.)
-o-
Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan* ikem Slovencu"!


V uradu "Amer, Slovenca"
—lahko kupite Money Ordre od American Express Company;
—lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu;
—lahko plačate vaše račune za luč in plin;
—lahko dobite raznovrstne informacije kot:
potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
-o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja;
dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd ST.,
CHICAGO, ILL. = =




333
JESENSKA
razprodaja plošč
DO YOUR PART — S TEM, DA KUPITE SLOVENSKE PLOŠČE PO ZNIŽANI CENI!
Razprodaja traja samo do 7. oktobra
1\	I Cene vsem produktom se dnevno dvigajo.
I 0701f' Zagotavljamo, da tudi slovenskih gramo-* fonskih plošč ne bo več prilike kupiti za to nizko ceno. Zato je v vašem interesu, da si za zimo nabavite od nas v tej razprodaji čim več plošč morete.
Tri plošče aa Sl.OO
V tej razprodaji imamo na prodaj sledeče plošče:
COLUMBIA PLOŠČE:
Štev. 25091—VSI VERNI KRISTJANI
OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI. . . — roje A. Subelj, bariton.
" 25084—NOČNI ČUVAJ,
PEVEC NA NOTE. . ., poje moški kvartet Jadran.
« 25097—PASTIR,
DEKLE TO MI POVEJ. . ., poje Ant. Subelj, bariton.
" 25114—DEKLETA V KMEČKI BRIVNICI,
PRIDI SV. MARTIN. . . . Adrija z Dajčmanovo godbo.
" 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO,
ŽIVELA JE ENA DEKLICA. . ., Adrija — Dajčman.
" 25119—SINOČ SEM PRI ENI HIŠI BIL. . ., Zora Ropaš — A. Subelj.
K OKNU PRIDI. . ., R. Banovec — A. Subelj.
" 25125—DOBER VEČER, LJUBO DEKLE,
MOJA KOSA JE KRIŽAVNA. . ., duet Bnnovec—fi«hrlj.
" 25131—KDOR HOČE FURMAN BIT, LOVSKA. . ., ženski duet.
" 25138—VESELA URŠKA,
RIBENČAN URBAN — igra Hoyer Trio.
" 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠU,
USPAVANKA — duet J. Lausche in Mr. Udpvich.
" 25141—ŽABJA SVATBA,
KUKOVCA, — pevci Adrija in J. Pluth na harmoniko.
" 25151—MAMICA MOJA,
KESANJE, — poje Anton Subelj, bariton.
" 25164—KAJ MI NUCA PLANINCA,
TRIGLAV, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ.
" 25165—PRI OKNU DEVA JE SLONELA,
SPOMINEK, — duet pojeta L. Belle in F. Plut.
" 25166—V TIVOLI,
MICKA, — igra instrumentalni orkester.
" 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO,
KO NA PLANINE, — pojeta L. Belle in F. Plut.
" 25171—CVETOČIH DEKLIC PRSA BELA,
METULJČEK, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ.
VICTOR PLOŠČE:
Štev. 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, pevci Adrije.
" 23008—POD DVOJNIM ORLOM,
DUNAJ OSTANE DUNAJ, — igra Zither Trio.
" 23012—TAJNA LJUBEZEN,
TO JE NEMOGOČE, ■— igra mednarodni orkester.
" 23025—OH URA ŽE BIJE,
PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, — poje Mirko Jelačin.
" 23026—JURI BENKO VZEMI LENKO,
POBIČ SEM STAR ŠELE 18 LET, — poje Mirko Jelačin.
" 23027—MENE PA GLAVA BOLI,
PA KAJ TO MORE BIT, — poje Mirko Jelačin.
" 23028—MLINAR,
VSI SO PRIHAJALI, — poje Mirko Jelačin.
" 80184—RADI KOTLA V KEJHO,
RAVBAR NA GAVGE, — moški kvartet Jadran.
" 81204—NA BREGU,
CARLOTTA ŠOTIŠ, — igra Victor Hudebni kvintet.
" 81454—OB TRGATVI, 1. in 2. del — Adrija pevci.
" 81519—EMILKA POLKA,
KRANJSKI SPOMINI, — igra chicaška vojaška kapefa.
Za plošče, ki niso navedene v tem seznamu, te cene ne
veljajo.
Pri naročilih si pridržujemo pravico, da za slučaj, ako tekom te razprodaje katerakoli plošča, navedena v tem oglasu, poide, da jo nadomestimo z drugo ploščo. Zato prosimo naročnike plošč, da naj navedejo za slučaj, da ako nam katera izmed onih, ki jih bodo naročali, med tem poide, katero drugo ploščo želijo, da jim bomo namestili v takem slučaju po želji. Navadno poštnino plačamo mi.
Manj kakor tri plošče izmed teh plošč, ki so na tej razprodaji, po pošti ne pošiljamo. Istotako ne pošiljamo teh plošč po C. O. D., ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški.
Vsak, ki želi naročiti zgoraj navedene plošče, naj priloži zraven znesek .$1.00 v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega naslovi na:	^
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, M-