Poštnina plačana v eetovln?
Maribor, pefek 31. marca 1935
Stav. 74 Lato Vit. fX!V.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talalon uredništva 3440, uprava 3468 lahaja rasen nedelje In prašnikov vaak dan ob 10. url / Velja maaeeno preje man v upravi a« po poiti 10 Din. dostavljen na doni 13 Din / Oglasi po cenik« I Oglase eprejemo tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani t Poitnl iekoval raCun it 11.400
99
JUTRA
99
Najnevarnejši problem sprte Evrope
BORBA MED NEMCI IN POLJAKI ZA OBLAST NA BALTIKU.
Položaj, ki sta ga ustvarila italijanski ‘mPerializem in madžarski r e v i-z 1 o r.i z e m v srednji Evropi, gotovo ni ^°žnat. Napetost je na Jadranu in v Podonavju skoraj permanentna. Kljub temu n i neposredno nevarna in najbolj gro-zeČa. Jedro konflikta, ki se veidno bolj Ppostruje, in drugod; to jedro je gori ob altlku! Tvorita ga poljsko Pom or je, |akozvani »koridor«, ir. svobodno mesto Gdansk o (Danzig). Nemčija je v versajski mirovni pogodbi sicer priznala sejanje meje napram Poljski, ki jo dele na dva dela, tako da je Vzhodna Prusija J5 r e z teritorialne zveze z osta-‘o državo, ni pa doslej hotela skleniti nobene konvencije, ki bi pomenila več Kakor to čisto hladno uradr.o priznanje £ stiski. Nasprotno, vsi nemški državniki- od socialističnih preko centrumovskih jo P a p e n a, S c h 1 e i c h e r j a in se-naj Hitlerja so ob vseh mogočih prilikah jaslašali, da je sedanji položaj na vzhodu nemogoč In da se bo moral prej ali ®i revidirati. Posebno ostro pa je to Oglasil kancelar Hitler.
Kakor vse nemške težnje, tako so na-"e seveda tudi te odobravanje ter pod h°ro pri fašistih v Rimu ter pri r.ekate rjh angleških politikih in drugod. Tudi ^ rimskem sestanku med Mussolinijem, Macdonaldom in S i modo nv se je znova obujalo vprašanje nem kk°-Poljskih meja, in pod tam izraženo Potrebo po reviziji moramo v prvi vrsti •JJautneti revizijo ob Baltiku. Poljski naj jd se zopet vzelo Pomorjansko in tudi Vdamsko naj bi se vrnilo Nemčiji, ki bi dobila tako skaro teritorialno zvezo z izhodno Prusijo. Toda PoUska se ne da In se mirno nikoli ne bo vdala! ^Koridor«, ki jo veže z morjem in s tem velikim svetom, je v resnici dežela po 5% poljska. Mimo tega je pa zgradila ob njeni obali pomorsko mesto in Pistanišče Gdinfjo, ki je v dobrih 10 ®tih zrastla iz uborne ribiške vasi v me-.0 z že okoli 50.000 prebivalci. Poljska zabila v to podjetje milijarde. Z ®vizijo sedanjih meja ne bi torej izoubila ! mo čisto poljskega ozemlja in vsega, dr je investirala, temveč bi bila tudi rezana od morja! Če premislimo vse c ' Potem r.am postane njeno stališče do-a razumljivo in spoznati moramo tudi lno resnost in nevarnost tega nKira.
^oljska se torej ne vda in se ne bo dala. Nasprotno:	popolnoma	pravilno
naglaša, da je vse to ozemlje skupaj z Vzhodno Prusijo pripadalo nekoč nekdanji poljski kraljevini in je HIo poseljeno s Poljaki. Bilo je Poljski ob delitvi nasilno odvzeto in potem nasilno potujče-vano. Nemci so n. pr. v Vzhotdhji Pru-sij. uporabili najnasiluejše metode, da bi zatrli poljski živelj. To se jim je sicer posrečilo, toda samo deloma. V Vzhodni Prusiji živi še dandanes velika poljska manjšina, katero tvorijo večinoma takozvani M a z u r i. Pa tudi v še nemški Šleziji so stotisoči Poljakov. Poljska tedaj r.ima le popolne pravice do Pomor-janskega, t. j. »koridorja«, temveč bi na podlagi zgodovinskega in naravnega prava lahko prej kakor Nemčija v svojo, zahtevala revizijo sedanjih meja v poljsko korist. In res se v zadnjem času, odkar stopa v ospredje revizionizem, oglašajo s poljske strani močni glasovi, ki zahtevajo ne zmanjšanje, temveč še povečanje poljske republike. Nekateri poljski listi govore odkrito o Poljski, ki bi segala od reke Pregle na vzhodu do reke Odre na zahodu, torej o priključitvi Vzhodne Prusije, Gdanskega, dela Šlezije iu dela nemške Pomorjanske. Polj ska obal bi tako segala od Kraljevca (Konigsberg) do Stetina.
Nemški zahtevi po reviziji se postavlja tako nasproti poljska in obe sta absolutno nepopustljivi. In ker je problem odprt in se s strani Nemčije in njenih prijateljev forcira skorajšnja rešitev, stojimo pred borbo, ki je skrajno nevarna in bi se mogla ob najmanjšem resnejšem incidentu pretvoriti v krvav spopad, v vojno med Nemčijo in Poljsko. Poljska jeza svojo obrambo sijajno pripravljena in se še stalno pripravlja. Z nenapadalno pogodim z Rusijo ima zavarovan hrbet, na jugu jo ščiti m a 1 a a n t a n t a, na vzhodu pa velika zaveznica Francija. Položaj Poljske bi bij zato v primeru vojne z Nemčijo dosti boljši kakor položaj Nemčije, posebno če bi vojna ostala lokalizirana. Poljaki bi lahko v nekaj urah okupirali Gdansko in s tem Vzhodno Prusijo še bolj odrezali od ostale Nemčije. V takem položaju potem tudi zavojevanje Vzhodne Prusije ne bi bilo težko.
Če bodo torej - revizionisti šo nadalje terali svojo kampanjo, potem se prav lahko zgodi, da vojna za Baltik no bo le teorija, kakor je danes, marveč bo postala trpka realnost!
PRELOM MED KRŠČANSKIMI SOCIALCI IN HEIMWEHROVCI. PO-GAJANJA MED VODITELJI STRANK Z MIKLASOVIM POSREDOVANJEM. HEIMWEHROVCI PRIPRAVLJALI DRŽAVNI UDAR. KONCENTRIRANJE VOJAŠTVA NA DUNAJU. LIKVIDACIJA PARLAMENTA.
RAZPUST »SCHUTZBUNDA«.
Oprave za svetovno gospodarsko konferenco
^ISUA NORMANA DAVISA V LONDONU. ROOSEVELT ZA SKLICANJE KONFERENCE V LONDONU V MAJU.
vi$LvN£0N’ 3l marca- Norman Da-1 ferenca. Tudi ameriški poslanik v Orožb ameriške delegacije na raz- Bruslju Gibson, le prispel predsinoč-- ^.konferenci je prispel pred- njim v London, da konferira z Normanom Davisom, ki bo ostal v Londonu najbrže še jutri.
DUNAJ, 31. marca. Vsi znaki kažejo, da je neizogiben prelom med desničarskim krilom krščanskih socialcev in med heimwehrovci, ki pritiskajo na Dolllussovo diktaturo, da se proti socialnim demokratom še poostri. Ves včerajšnji dan so trajala pogajanja med voditelji strank in vlado ter je posegel vanj kot posredovalec celo sam zvezni predsednik dr. Miklas. Kako daleč se mu je posrečilo izravnati ta nasprotstva, zaenkrat še ni znano. Krščanski socialci so se odločili, da ne bodo nič več delili državne oblasti, in moči s helmwehrovci, katerim oči- i tajo razne temne načrte.
Trenutno ni mogoče reči. kako se bodo stvari razvijale v bodoče. Dejstvo pa je, da je bilo osebje parlamen
ta poslano domov in se je zaprl celo buffet v parlamentu. Vlada je močno ojačila dunajsko državno brambo z novimi oddelki in so vse vojašnice pre napolnjene. Po mestu krožijo vesti, da so heimwehrovci pripravljali državni udar. Tudi pri narodnih socialistih se opažajo znaki močno zvišane agresivnosti. Utihniti pa nočejo tudi govorice o neizbežni vladni krizi.
V primeru, da bi morala Dollfus-sov* vlada pasti, bi jo nadomestila po sečeniih napovedih izvenparlamentar« na vlada, ki bi imela najširša pooblastila.
DUNAJ, 31. marca. Vlada je dane* razpustila socialistični »Schutzbund« in prepovedala nošenje vseh znakov in uniform.
Prihod odposlanca male antante v Pariz
NALOGE TITULESCOVEGA PARIŠKEGA OBISKA. KOMENTARJI FRANCOSKEGA TISKA. FRANCIJA OSTANE ZVESTA DRUŠTVU NARODOV IN MALI ANTANTI, MORA SE PA RAZUMETI TUDI Z VELESILAMI. PARIZ, 31. marca. Semkaj je prispel [nem odnošaje napram njenim srednjo fn
romunski zunanji minister Titulescu in bo ostal v Parizu 8 dni. Na kolodvoru so ga sprejeli poslaniki držav male antante. Titulescu je takoj po prihodu izjavil, da prihaja v Pariz kot odposlanec male an-tante z nalogo, da se Informira popolnoma točno o namerah in ciljih francoske vlade glede vprašanja revizije mirovnih pogodb in pa o italijanskem načrtu o skupnem delovanju velesil.
Politični in diplomatski krogi pripisujejo Titulescujevemu obisku velik pomen, zlasti z ozirom na nadaljne razgovore o italijanski Iniciativi. V zvezi s tem naglaša francoski tisk, da francoska vlada sicer načelno ni odklonila italijanskega predloga, vendar pa bo skušala doseči njegovo čim večjo omejitev, ker je bil
vzhodnoevropskim zaveznikom s posebnim ozirom na vprašanje revizije mirovnih pogodb, ki bi se dala izvesti po mnenju francoske vlade le v okviru Društva narodov, in to s pristankom vseh zainteresiranih držav. »Populalre« poroča, da je Paul-Boncour na vprašanje, če je revizija mirovnih pogodb sploh mogoča, odgovoril: »Nič ni večnega. Preden pa se bo to vprašanje resno načelo, bo moralo nastati v Evropi nekoliko večjo pomirjenje.«
PARIZ, 31. marca. »Excelslor« objav«1 lja članek, v katerem ugotavlja, da Franclja obnavlja svojo zahtevo sodelovanja male antante v direktoriju štirih veleslL Francija bo še nadalje delala v smislu Društva narodov, ne more pa tudi opu-
doslej že itak dvakrat revidiran. Ta onic. stitl potrebe sporazuma z ostalimi trend jitev francoske vlade bi obsegala v glav- J velesilami.
Nesoglasja v francoski vladi I vso afero z angleškimi inženjerji pred PARIZ, 31. marca. Odnošaji v fran- sodišče‘ Metode* ki iih skuša Angii]a “*
slinči m Konferenci je prispe faf u *z Ajnerike semkaj in se vče Kahn 0ldne sestal * Macdonaldom. Dav,r Se eovori, je prinesel Norman nje ^ s Seboj Rooseveltovo privolje-sL’ r? se skliče svetovna gospodar-Žei> ^ n*erenca v Londonu, vendar pa zneift , °?eve,t da 8e 1° zgodi najpo-letošnjem maiu. Mimo tega je Srebra °ristal na revalorizacijo čaji, Do R0*°vem mednarodnem te-
v|LOND°n. 31
marca. Norman Da-
rU vV,rLs,voiera nrih°du na kolodvo-”8	,z,av,l’	da	se	ne	bo
f anpleško vlado prav v
Sov I dotaknil vnrašanla vojnih dol-sj,ijlrr!Škn vlnda želi. da se čim
e svatovna co^nodafska kOn
REKONSTRUKCIJA POLJSKE _ VLADE.
VARŠAVA, 31. marca. Kakor poroča list »ABC«, bo v kratkem rekonstruirana noljska vlada in je zelo verjetno, da bo prevzel ministrsko predsedstvo zopet maršal Pilsudski.
AMUNDSENOVO TRUPLO NAJDENO?
STOCKHOLM, 31. marca. Tukajšnji listi objavljajo senzacionalne vesti, da je bilo v Ledenem morju najdeno mrtvo truplo Roalda Amundsena in truplo enega njegovih spremljevalcev z letala *La-thama«, s katerim je Amundsen odletel rta pomoč ponesrečnemu Nobihi,
coskem kabinetu so se znatno poostri 11. Trenutni položaj v francoski vladi je najbolj razviden iz dobro informira nega »Echo de Pariš«, ki piše: »Splo šno je znano, da je ministrski pred sednik Daladier poskusil in storil vse. da bi spravil Paula-Boncourja in Pier-ra Cota jz svoje vlade. Zdi se pa, da so se ta prizadevanja ponesrečila. Poul-Boncour je izgubil kot zunanji minister še zadnji ostanek avtoritete, ki si je je mogel doslej ohraniti. Njegova diplomatska kariera se bliža kon cu. Bilo bi najboljše, da hi Paul-Bon-cour takoj legel na svoje lavorike In je to tudi edino, kar more storiti«.
Rusija ni Mehika
LONDON, 31. marca. Predvčerajšnjim popoldne je obiskal angleški poslanik v Moskvi Owey Lltvinova, ki ga je pa hladno odslovil. O tem obisku je bil objavljen uradni komunike, ki pravi, da je Lit-vinov Izjavil angleškemu poslaniku, da bo Rusija v primera, če bi angleška vlada dejansko Izvedla proti Rusiji vse u-krepe, ki jih le nedavno sklenila, ostala pri svofeu sedanjem sklepa In bo spravita
veljavlti proti sovjetski Rusiji, bi Imele mogoče uspeh v Mehiki, nikakor pa ne v Sovjetski Uniji. Litvlnov je omenil Mehiko zato, ker je bil Owey poprej poslanik v Mehiki.
SPREJEM PRORAČUNA V SENATU.
BEOGRAD, 31. marca. Včeraj popoldne se je nadaljevala v senatu proračunska razprava. Kot zadnje poglavje je bil v razpravi proračun finančnega ministrstva in pa finančni zakon. Finančni minister je podal ekspoze o delu svojega resora. Po debati je predsednik odredil glasovanje in je bil državni proračun z vsemi predloženimi dohodki in izdatki za leto 1933-34 obenem s finančnim zakonom dokončno sprejet.
SEJA TARIFNEGA ODBORA.
BEOGRAD. 31. marca. Industrijska zbornica v Beogradu poroča, da pripravlja glavni tarifni odbor anketo o vprašanju voznih postavk za prevoz blaga na državnih železnicah. Na dnev nem redu je tarifa za poljedelske pridelke in proizvode agrarne reforme. Konferenca glavnega tarifnega odbora bo 3. in 4. aprila v dvorani beograjske Industrijske zbornice.
Dnevne vesti
Tretja redna seja mestnega občinskega sveta
Preimenovanje ulic. Parcelacije. Pohorska železnica. Zadeve gasilcev. Najemnine
šol. Zamenjava vojašnic.
Polnoštevilno so se zbrali sinoči v mesitni posvetovalnici mariborski občinski svetniki pri tretji rediai seji mestnega občinskega sveta, ki jo je otvoril in vodil mestni župan gosp. dr. L i p o 1 d. Ex praesidio je župan poročal, da je banska uprava odobrila sklep mestne občine o preimenovanju odnosno inovem imenovanju nekaterih ulic v območju mestne občine mariborske. Tako se bo imenovala Gosposka ulica severno od Slovenske T y r š e v a ulica:; ulica v vzhodno-zahoidni smeri med Čopovo in Vrbanovo ulico severno od Gregorčičeve se bo imenovala Stegenškova ulica; ulica v južnoseverni smeri med Kamniško in Koroščevo, vzhodno z Vilharjevo in Čopovo ulico bo dobila ime Pre-logova ulica; ulica v vzhodnozav hodni smeri med Vilharjevo in Novo ulico se bo imenovala Sernčeva ulica; ulica v Vzhodnozahodnd smeri med Celjsko in Ljubljansko, severno od Meteljko-ve ulice, se bo imenovala Ra: p oče v a ulica; ulica med Celjsko in Ljubljansko južno od Meteljkove je dobila ime Ferkova ulica, Dominkuševa ulica se bo imenovala ulica v južnoseverni smeri med Zrinjskega trgom in Tomšičevo ul.; ulica od Meljske ceste na glavni tovorni kolodvor pa se bo imenovala odslej naprej Dovozna cesta.
Ker so bile zadeve prvega in drugega odseka določene za tajno sejo, je nato sledilo poročilo gradbenega odseka, za katerega je poročal občinski svetnik g. T u m p e j. Občinski svet je soglasno o-dobril predlog odseka, da se imenujejo v gradbeni odbor za letošnje leto gg. ing. Jelenc, dr. Miloš Vauhnik in dr. Sekula, za namestnike pa gg. inž. arh. Černigoj, Rudolf Tumpej in dr. Kac. Prav tako je odobril vse prošnje za parcelacijo, in sicer: Vinku Lašiču ob Tržaški cesti, Jo-sipini Šmidlovi med Gosposvetsko in Turnejevo ulico, Posojilnici med Cvetlično in Mlinsko ulico ter pivovarni Union za parcelacijo kompleksa, ki leži med Razlagovo, Maistrovo, Prešernovo in Ciril Metodiovo uKco. Nadalje- je občinski svet ugodno rešil tudi prošnjo progovnega mojstra Ludvika Pinterja in posestnika Perica- za vodovodni prlklup k njunima hišama na Meljskem hribu pod običajnimi pogoji.
Za četrti odsek je poročal občinski svetnik g. S a bot y. Občinski svet je odobril sklep odseka, ki predlaga, da se ugodi prošnji zadruge »Pohorska železnica:« za najetje posojila pol milijona Din, za katerega Je mestna občina prevzela garancijo za amortizacijo in obrestova-nje pri kakem zasebniku ali drugem denarnem zavodu izven Maribora, pod pogojem, da zadruga obvesti in javi zadevne pogoje občinskemu svetu pred najet-
Iz tajne seje mariborskega občinskega sveta. Med drugim je na včerajšnji tajni seji občinski svet ugodno rešil 38 prošenj za sprejem v občinsko zvezo, prošnjo ravnateljice ge. Marije Rapočeve za vštetje službenih let in za napredovanje po pragmatiki in prošnjo vdove Elize Violerjave za pokojnino. Nadalje je u-godno rešil prošnjo Terezije Furlanove za dovolilo gostilne na Glavnem trgu, prošnjo Marije Jurgečeve za dovolilo gostilne v Kacijanovi ulici in prošnjo Terezije Marekove za dovolilo gostilne na Betmvski cesti. O zadevah tujsko-pro-metnega in kopališkega odseka pa je poročal predsednik g. Roglič.
V kazinski dvorani je razstava slik, grafik In skulptur, ki so jo priredili predstavniki slovenske moderne umetnosti. Priporočam meščanom, da po možnosti podprejo stremljenje mladih umetnikov in da odkupijo dela. Dr. Fr. Lipold, mestni načelnik, m. p.
jem takega posojila. Predlog mariborskega gasilnega društva, da- bi se napeljal .vodovod ob meji občine Košaki za carinarnico, se bo izvedel sporazumno z carinsko upravo in če bo dobila mestna ob-činiai izplačano obljubljeno posojilo v znesku pol milijona za razširjenje vodovoda. Prošnjo gasilnega društva za odpis zavarovalnine za Magyrusovo lestvo v znesku okrog 6.000 Din je občinski svet odklonil iz razloga, ker je društvo že itak prejelo od občine primerno subvencijo. Pri tej priliki je občinski svet izrazil mnenje, naj bi uprava gasilnega in reševalnega društva kupovala bencin pri mestni občini, kjer bi ga dobila mnogo cenejše. Sklenjeno je bilo nadalje, da bo mestna občina mariborska prispevala
5.000 Din za škropljenje promenadne poti proti Kamnici, dočim bodo ostalih Din
15.000 prispevali Avtoklub ter občir.e Krčevina in Rošpoh, da se preureditev prostorov v kazinskem poslopju ponovno odloži, da se odobri znesek 38.160 Din za kritje adapcijskih stroškov poslopja v Zidovski ulici, kjer se bo uredila policijska kasarna in da se zniža najemnina
150.000 Din, ki jo je plačevala realna gimnazija mestni občini na 136.000 Dir. ter da se obenem zniža tudi prispevek mestne občine temu zavodu od 50 na- 16 tisoč Din.
Nato je sledila nad eno uro in pol trajajoča- tajna seja o zamenjavi vojašnic, ki jih ima v najemu vojaška uprava in ki lo last mestne občine za objekte last erarja. Občinski svet je po temeljiti in dolgotrajni razpravi sklenil, da se to vprašanje čimpreje reši in je za to pooblastil upravni odbor, oziroma: gosp. župana dr. Lipolda, da vodi še nadalnja pogajanja. Vojašnica kralja Aleksandra v Melju, vojvode Mišica v Stritarjevi, vojvode Potnika na Tržaški cesti in vojaško skladišče .v Bohovi bi mestna občina zamenjala za vojaško skladišče v Einšpi-lerjevi ulici, za dravsko vojašnico in za skladišče carinarnice. Po vrini tega pa zahteva mestna občina še izplačilo denarne odškodnine v znesku poldrugega milijona, ki bi ga morala vojaška uprava plačati v treh obrokih. To zamenjavo bi občina napravila le pod pogojem, daoo-U omenjene objekte, ki bi jih zamenjala z vojaško upravo in ki trenutno ne predstavljajo za občino nobene vrednosti ter ima z njimi le nepotrebne In velike investicije za popravljanje in vzdrževanje, da pridejo v trenutku ko bi jih vojaška uprava več ne potrebovala pod istimi pogoji In za isto ceno zopet v last mestne občine. Po razpravi o zamenjavi mestnih vojašnic, je sledila zopet javna seja, v kateri je župan razglasil gori navedeni sklep občinskega sveta.
Iz maglstra-tne službe. Na lastno prošnjo, ki jo je na sinočni tajni seji ugodno rešil mariborski občinski svet, je vpo-kojen magistratni ravnatelj gosp. Alojzij Kochler.
Za inženerja kemije je diplomiral na
tehniški visoki šoli v Pragi g. Zoran Pi-puiš, sin pokojnega odvetnika g. dr. Pi-puša. Čestitamo!
Iz profesorske službe. Profesorja Bajuk in Fortuna na ptujski realni gimnaziji, ki sta bila pred kratkim reaktivira-na, sta premeščena Bajuk v Osijek, Fortuna pa v Gospič.
Premestitve v učiteljski službi. Premeščeni so: Dragica Damjaničeva izMa-Tibora v Celje, Josip Skilan iz Limbuša v Studence, Andrej Horvatič od Sv. Duha na Stari gori v Černomelj, Kristina Cibiceva pa iz Studencev v Maribor. Učiteljica Olga Dereanijeva v Mariboru pa ie vipokojena.
Poroke. V zadnjem času so se v Ma-1 ribona poročili: Ivan Ros, kotlarski pomočnik in Ana Molkova, vdova; Josip Trstenjak, mizar drž. železnic iz Studencev in Marija Solchova, šivilja; Ivan Molan, orožniški narednik iz Bodonc k-Marica Mercova, hči sodnega uradnika. Bilo srečno!
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 25. številki: zakoni o začasnem trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grško; uredbo o zunanji tehnični službi pri upravi banovinskih ir. dovoznih cest k železniškim postajam ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Originalno izvajanje oratorija »Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu« na popolnoma enak način kakor pri premieri oratorija bo dne 7. IV. v mariborski stolnici. Preskrbite si vstopnice vnaprej!
Krasno dramo »Legionarji«, katere dejanja se vršijo v Celju in na avstrijsko-fraucoskem bojišču, ponovi na splošno željo občinstva in članstva Sokol II v nedeljo, dne 2. aprila ob 19. (7.) uri v dvorani br. Renčlja na Pobrežju. Cene znižane. Naj nihče ne zamudi!
Nagradno tekmovanje v friziranju dam
za prvenstvo v Mariboru združeno s frizfranjem gojencev strokovnih šol iz Celja in Maribora priredi Pomočniški zbor zadruge brivcev v Mariboru 9. -aprila ob 16. uri pri »Orlu«. Nagradnega tekmovanja se udeleže mariborska strokovna šola, profesionalni frizerji, pomočniki in mojstri iz Maribora in celjska stro kovna šola. Po tekmi bo razdelitev nagrad. Žirijo tvorijo najboljši frizerji iz Maribora, Celja, Ljubljane in Zagreba. Ker se Pomočniški zbor že tri leta marljivo trudi, da vzgoji svoj naraščaj, zasluži, da se javnost odzove njegovemu vabilu in obišče prireditev.
Kino Union. Od danes 31. marca dalje veliki pomorski film Ufe »Ob svitu zore« z mnogoštevilnimi nemškimi umet niki. Pravo mojstrsko delo z napeto vsebino, scene so naravnost virtuoško prikazane, kakor da stojimo pred živo sliko. Posebno krasni naravni posnetki in borba podmornic proti vojnim ladjam na odprtem morju in pod morjem pomenijo višek tehnike in filmske režije.
Grajski kino. Danes 31. marca predvajamo zadnji dan prvovrstni detektivski film »Kriminalni reporter Holm«. Dejanje se vrši v snežnobelih švicarskih al-pah, v, nekem gorskem hotelu. Film je napete vsebine, z mnogo situacijske komike. V glavnih vlogah Hermann Sleemanns, Harry Hardt, Elga Brink. V kratkem pride eden največjih in najboljših filmov te sezone »Beli demon«. — »Beli demon« je velefilm s Hansom Al-bersom in Gerdo Maurusovo v glavnih vlogah. Premijera je bila na Dunaju istočasno v petih največjih kinem-rtoerafih. Film je imel izreden uspeh. Publika je zasledovala dejanje z velikim interesom in je pri senzacionalnih scenah Hansu Albersu aplavdirala. Gerda Maurus, T-ru-de von Molo in pa Peter Lorre so s svojo igro želi največjo pohvalo in odobravanje. Peter Lorre je znan iz velefilma »M« (morilec Kurte). Ta film se začne vrteti v soboto 1. aprila v Grajskem kinu.
Živalske kužne bolezni. V času od 1. do 25. t. m. se je v naši banovini pojavila svinjska kuga na 18 dvorcih, perutninska kolera na 11, svinjska rdečica na 4, gniloba čebelne zalege na 2, ovčje garje na 1 in steklina na 1 dvorcu.
Nalezljive bolezni. V času od 8. do 14.
t. m. je v naši banovim obolelo za tifusom 37 oseb, za grižo 2, za Škrlatinko 75, za ošpicami 3, za otrpnenjem tilnika 2, za davico 105, za šenom 27, za vnetjem priušesne slinovke 203, za hripo 1.095, za otročniško vročico 4, za nalezljivim vnet jem možganov, dušljivim kašljem in vraničnim prisadom pa po 1 oseba. V omenjenem času je umrlo za nalezljivimi boleznimi 10 oseb, od teh 5 za hripo.
1 Narodno gledalki«
REPERTOAR:
Petek, 31. marca: Zaprto.
Sobota, 1. aprila ob 20. uri: »Orfej v podzemlju«. Red A.
Nedelja, 2. aprila ob 15. uri: »Maks in Moric«. Otroška predstava po zelozni Žanih cenah od Din 2.— do Din 8.—» Zadnjič v se-zond. — Ob 20. uri: »Zemlja smehljaja«. Gostovanje tenorja Petra Burje. Znižane cene. Zadnjič v sezoni.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah.	 ■:
Brezposelnost pri nas. V času od 19« do 20. marca se je- prijavilo pri mariborski borzi dela 59 moških in 32 žensl£>. skupno število brezposelnih pri mariborski borzi dela znaša 1.060 moških in 384 žensk. Pri ljubljanski borzi dela imajo v evidenci 3.661 brezposelnih moških i* 1.400 žensk; v omenjenem času se je n* novo prijavilo pri ljubljanski borzi 139 moških in 37 žensk. Pri celjski borzi dela imajo v evidenci 1.038 moških in 1$ žensk; na novo se je prijavilo 67 moških in 12 žensk. Pri borzi v Murski Soboti je prijavljenih 94 brezposelnih moških in 148 žensk. Naše borze dela so imele v času od 10 do 20. marca zelo malo službenih mest nai razpolago. V splošnem ie brezposelnost še vedno velika in vkljub začeti stavbeni sezoni še ni popustila-Razveseljivo je dejstvo, da je na borzah večje povpraševanje po delavcih, vendar pa ne morejo v mnogih primerih Posredovati, ker zahtevajo razna podjetja večinoma kvalificirane delavce.
Ogromen požflr v Hočah. Na Dramskem polju 'kar naprej gori. Ni se še ohladilo pogorišče na Spodnji Polskavi in m Prepoljah, ko je zopet v pretekli noči o* krog ene ure izbruhnil velik požar v SP« Hočah. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Preloga. Ker i0 ■bilo gospodarsko poslopje krito s slani0* so plameni naglo objeli tudi stanovanjsko hišo in v bližini stoječe gospodarsko poslopje in hleve posestnika Franca Babiča. Ognjeni zublji so švigali visok0 proti nebu in so bili daleč iyidni. Na kt® požara je prihitelo 6 požarnih hramb, i® sicer iz Hoč, Bohove, Maribora, Razvanja, Pobrežja in Peker, ki so požar omejile in tako rešile vas velike požarne katastrofe. Gospodarska poslopja je ogerii popolnoma uničil in povzročil ogroniu0 škodo, ki je deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se ne ve, domnevajo pa, da ga je zanetila zlobna r0-ka požigalca.
Rajši v smrt kot v ječo. Ni še dol#0 od tega, ko je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem radi uboja v nekem razvanjskem vinotoču obsojen 461etni JosiP Hojnik na 4 leta težke ječe. Hojnik je čestokrat izjavil predi nastopom kazni svojim znancem, da bi šel rajše v smrt ko* v ječo. In ta želja se mu je izpolnila. K0 je pred dnevi delal yj nekem vinograd«*' ga: je zadel mrtvoud, da se je mrt«v zgrudil.	j.
Dve nezgodi. Pred dnevi je padel me« delom 30-letnemu ključavničarju državnih železnic Josipu Mibelaku iz Studencev železen drobec na levo oko ter tt*J ga nevarno poškodoval. Med igran jeiml0 padel 5-letni rudarjev sin Maks Ven® tako nesrečno, da si je zlomil desno o0* go pod kolenom. Oba poškodovanca: 00 zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Ribji trg. Današnji ribji trg je bil cej bogato založen. Na trgu je bilo tvKP" go morskih rib, ki so jih prodajali: s*“' delice po 12 do 16 Din, borbene in Sikom" bre po 22 Din, mole po 24 Din, ribe Petra po 36 Din, lakse pa po 220in
V NEDELJO 2. APRILA OB 14. URI
VELIKA tOKOLIKA TOMBOLA
TABLICE PO2-5 O DIM - RAZSTAVA	DOBI
■V M a r M) 0;r v, dne-31. Hi. 1933.
Velika proslava našega narodnega delavstva
praznovanje petindvajsetletnice narodne strokovne zveze.
delavca ni bil brez hude borbe, je samo-posebi razumljivo. Tudi kri je tekla po tržaških ulicah. Na več krajih so se bile prave bitke. Z noži in revolverji so šli italijansko-nemški »junaki« nad golorokega slovenskega delavca. Vse to pa ni motilo pokreta, ki si ga je naš delavec ustanovil. Nemoteno so njegove vrste rasle in nemoteno se je razširil v vsak večji kraj.
Naše delavstvo, ki je bilo radi svojega odkritega nacionalizma pod Avstrijo hudo preganjano in je mnogo njih romalo tudi v ječe, je ostalo dvakrat brez organizacije, ker jo je Avstrija razpustila, češ, da ima preozke stike s Cehi, ki so prav takrat hudo razsajali po vsej češki deželi. Pa tudi razpusti organizacije niso pomagali, kakor niso pomagale vse grde denuneijacije italijanskonemških nacio-nalcev in internacionalcev, ki so kar neprestano doprinašali novih dokazov o protidržavnosti slovenskega delavca. Naš delavec je bil preizkušen v borbi in ga ni moglo nič zadržati na zmagoslavni poti.
Po prevratu se je znova pojavil po-kret narodnega delavstva. Povsod so nastale nove postojanke, povsod se je šlo na delo. Svoboden jugoslovanski delavec je hotel tudi v Jugoslaviji ostati svo boden 'in prost vsakega suženjstva. Predobro je poznal internacionalo, da bi ji še kedaj sledi]. Kakor je pred 25. leti prisegel, tako je svojo prisego hotel za vsako ceno obdržati: nikoli več hlapčevati tujcu! Naša svobodna domovina je še danes preplavljena z agenti nemške internacionale, vendar pa naš delavec z vsakim dnem bolj spoznava, da je zanj vsaka druga pot, izven one, ki je pristno domača in jugoslovanska, pogubna. In zato se otresa tujega gospodstva. Danes šteje Narodna strokovna zveza nad 50 svojih postojank širom vse Slovenije. Tudi ponosni Maribor ima svojo podružnico, ki se neverjetno lepo širi in pridobiva vedno večji krog iskrenih prijateljev. Narodni pokret delavstva pa se je raztegnil tudi v druge pokrajine naše države in danes ga ni kraja, kjer ne bi bilo narodno zavednih delavcev in njihove organizacije.
Dne 14. maja 1933 bo v Ljubljani velika proslava tega našega delavca. Ta dan se bo zbralo na tisoče delavcev in njihovih prijateljev, da pogledajo na leta nazaj in preživijo nekaj ur v lepih spominih. Zbrali pa se bodo tudi, da javno, glasno in odločno povedo, da se mora tudi jugoslovanski delavec oprostiti vseh tujskih spon in postati v svoji državi svoj gospod. Ni treba več hlapčevanja, doba sužnjev je minila. Svoboden človek ima pogoj za življenje. In svoboden mora postati tudi naš delavec.
Dne 14. maja bo v Ljubljani vsenaroden praznik. Vsa narodna Ljubljana z vsemi svojimi društvi se pripravlja na
Mariborski »V EC ER NI K« Jutra
Stran '3.
Narodno delavstvo, organizirano v Narodni strokovni zvezi, bo proslavilo dneh 13., 14. in 15. maja t. L svoj veliki praznik. V teh dneh bo proslavilo svoje pravo osvobojenje, ko je pred 25. >eti postalo samostojno, se otreslo nem-*ko-italijanskega pokroviteljstva in si Ustanovilo svojo lastno narodno strokov u° organizacijo. Da bomo vedeli o po-kretu našega delavstva nekaj več in bo-potem s še večjim zanimanjem sledili njegovi borbi, moramo pogledati«,ne-koliko nazaj v ono dobo, ko ni bilo lahko reči, da smo Jugoslovani.
Pred 25. leti so vodili vso delavsko Politiko v Avstriji marksistični Nemci z Punaja, ki so sicer v vseh pokrajinah Venomer gonili eno in isto pesem o inter Nacionalnem mišljenju organizacije, v ka-feri fe za vse narode dovolj prostora, pri jejn pa niso nikoli pozabili glasno in odločno povedati, da so oni predvsem Nem-c' in samo Nemci. To su tudi dejansko Pokazali. Vsa pisarija, vse knjižice, vsi govori, vse je bilo v blaženi nemščini. V Primorju so dovolili tudi italijanščino. in to je bilo vse. Slovenskim sodru-Sotn so dovolili, da so smeli med seboj govoriti slovensko, pa tudi to je bilo vse. Na javnih zborovanjih, če so bila skupna. pa slovenski delavec ni smel govori v materinščini, ker so ga internacio-Jalci nagnali s »sciavi« ali »windischer-N*. Naš delavec je marsikatero požrl, Vendar je pričel razmišljati o navideznem bratstvu in enakopravnosti narodov v internacionali. Polagoma je spo-£nal, da so si bratje Nemci in Italijani, ki so hoteli docela podjarmiti našega sk>venskega delavca, da pa o enakopravnosti ni govora. In ko je naš delaje prišel do spoznanja, je napravil konč ni obračun. Priliko mu je nudil velik shod v Trstu, na katerem so govorili Nemci in Italijani, slovenskeuu delavcu ^ niso pustili govoriti in so ga nagnali 5 Psovko »fora i sciavi«. To je našemu n^Štenemu delavcu odprlo oči in zapu-p je družbo, zapustil internacionalo, ki ,e bila bolj šovinistično nacionalna kot ^aka druga nacionalna organizacija. saj v borbi proti Slovanom se je to Pemnogokrat pokazalo. In tako je naš delavec, osvobojen tujega robstva, po-sta' sam svoj gospod in vzel delavsko Politiko v svoje roke.
.Pred 25. leti je bilo v Trstu in Ljubija-{jj obenem. Naš delavec si je ustanovil "arodno delavsko organizacijo, ki je ne-‘J^ietno hitro rasla in je že v tistem letu v la na tisoče pripadnikov. Naš d*ela-60 ie koimaj dve leti potem, ko je imel v°io narodno strokovno organizacijo. ivojil tržaško ulico. 1908. leta je polo-'' temelj organizaciji, 1910. leta je v /''Ročnih trumah korakal po Trstu in t sil na čelu slovensko trobojko in mu ® ia Čelu igrala lastna godba samo sionske pesmi. Da ta prvi pohod našega
palmi ra
to proslavo. Vsa narodna javnost hoče sodelovati pri proslavi in pokazati delavcu, da je ž njim in da goji do njega simpatije. Tej Ljubljani naj bi se pridružil tudi Maribor in vsi ostali naši kraji, ki naj pošljejo čim več svojih občanov v Ljubljano na ta veliki praznik.
O proslavi in podrobnem programu proslave 251etnice NSZ bomo še pisali, vendar se nam je zdelo potrebno opozoriti našo široko javnost na to proslave že sedaj.	M.	G.
Pragersko
Požlgalčeva roka na Polskavi ne miruje. Pretekli ponedeljek je na Spodnji Polsikavi pri Pragerskem naznanil plat zvona zopet nov požar. Okrog 20. ure je začelo goreti pri .posestniku Mesariču. Ker je bila hiša krita s slamo, so imeli ognjeni zublji zelo lahek posel. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Spodnje in iz Gornje Polskave z motornimi brizgalnami. Pri stanovanjski hiši je zgorelo samo ostrešje, dočim je poleg stoječe gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Velika mevrnost je pretila tudi tam v bližini stoječemu mlinu, na katerem so radi vročine popokale vse šipe. Na srečo je bilo vreme popolnoma mimo in zaslužijo gasilci za svojo požrtvovalnost, s katero so ogenj lokalizirali, vse priznanje. Škoda je precejšnja in je krita le z majhno zavarovalnino. Kakor pri vseh dosedanjih požarih tudi pri tem ni znano, kako je nastal. Domnevajo, da ga je zanetila zlobna roka požigalca, ki na Polskavi ne miruje.
Tudi na Gornji Polskavi je gorelo. Komaj so legli gasilci izmučeni od požara na Spodnji Polskavi k počitku, že jih je na novo prebudil strahoten klic: Gori! Okrog 23. ure so začela goreti župnijska gospodrska poslopja, hlevi in Skedenj. Tudi tu je škoda precej velika.
Občni zbor Ciril-Metodove podružnice na Pragerskem. Preteklo nedeljo popoldne je bil v prostorih osnovne šole na Pragerskem letošnji občni zbor Ciril-Metodove podružnice. Po poročilih posameznih funkcionarjev, ki so bila jedrnata in klena ter po objasnitvi .pomena CMD je bil povečini izvoljen stari odbor s predsednikom poštnim upravnikom g. Fludernikotm na čelu.
Kaj je s koruzo? Pred meseci so naročili nekateri tukajšnji posestniki potom občine koruzo po znižani ceni. Prvi vagon je že davno dospel, dočim o drugem ni dtuha ne sluha, Dan za dnem či-tamo, da je dospela koruza za to ali ono občino, zato prosimo merodajne čknte-lje, naj ukrenejo vse potrebno, da dobe tudi naši kmetovalci potrebno koruzo!
Šport
Tečaj za Zvezne smuške učitelje In klubske trenerje priredi od 1. do 23.
aprila zimskošportna zveza, in sicer pri Staničevi koči pod Triglavom. Za tečaj je velik interes ter je Zveza od prijavljenih kandidatovi sprejela samo 23smu-čarjev, in sicer iz naslednjih krajev: 4 iz 'Sarajeva, 1 iz Subotice, 2 iz Zagreba, 2 iz Celja, 7 iz Maribora, po 1 iz Kamnika, Rakeka, Trbovlje, Ljubljane, Rimskega vrelca, Šoštanja, Mežice in Kranja. Vodstvo tečaja sta prevzela zvezni smuški učitelj H. Kodelli in zvezni trener Norvežan Arne Guttormsen.
Nemzetl F. C. v Mariboru? Kafconsmo izvedeli, bo za velikonočne praznike gostoval v Mariboru znani madžarski profesionalni nogometni klub BC Nem-zeti iz Budimpešte ter odigral prvi dan proti ISSK Mariboru, drugi da® pa prati SK Železničarju prijateljsko tekmo.
Čakovečki SK gostuje v Gradcu, in sicer za velikonočne praznike. Sodeloval bo na nogometnem turnirju, ki-ga prisedi Grazer Sportklub.
SK Sturm Iz Gradca bo prihodnjo nedeljo odigral proti SK Rapidu prijateljsko tekmo, ki bo dopoldne na igrišču SK Rapidia.
SK Železničar v Ljubljani. V aedefco 2. aprila bo v Ljubljani druga iziočitaa tekma za pokal prometnega mhnstna med mariborskim SK Železničarjem in ljubljanskim Hermesom.
Medklubski odbor LNP, službeno. Obveščajo se ktabi ISSK Maribor* SK Železničar, SK Rapid in SK Svoboda; da glasom soglasnega sklepa odborovoe seje MOLNP dne 27. t m. v nedeljo 2. aprila t. 1. dopoldne radi državnega cross countryja niso dovoljene nobene nogometne tekme. Tajnik.
Mlinski:
Otroci iz naše vasi
^ad imam otroke, neizrečeno rad, sam U . v.em, kako to. Z radostjo jih opazujem 1 'Kranju, se veselim ž njimi. Veselim [j. .ln srečen sem, da jih lahko gledam. Ko Sel- Jbogel biti med njimi, vesel med ve-‘‘hi. srečen med srečnimi! Vsilil bi se
nie, ampak bojim se, da bi jih mo-
jhecj
Cj,’ pb moji navzočnosti ne bi bili otrobi’ da bi se hoteli pokazati, češ: saj ien^0 otroci, kot meniš! Zato jih opazu-tfa h.skriv°ma, ko niti ne slutijo: kakor lak stopH na P°lie poleti z neslišnim ko UiUr*111’ 0(* vsek stfan' tu donelo petje flahn-?V'. Komaj pa bi se ganil, samo {etJ bi. in murni bi se skrili v luknje, !jai bi jih prijazno vabil, jim obljub-satrin j. n,e bom storil ničesar žalega, 5e da jih bom poslušal in gledal. Ne bi OHi. ne t,} hoteli peti. In taki so at so samo otroci, ko jih ne vidi; ko te zaslutijo, se potvo-
?ega '>r da se je vzdramilo solnce iz dol-kzn banja, se začudilo samo sebi, pribor ??sbal° in prijetno gorko je bilo, h zavel rnati zakurila v peči. Svež duh *ai p0 .I skozi drevje in preko ograd, bo-rok’C1!l kakor mati s prijazno in meh-• Zacvel je Gornji log, kakor bi
vile ponoči rajale in bi jim škratje-bratje natrosili zvončkov po tleh. Tako na gosto so cveteli, da ni bilo videti tal. Nabirala jih je deca, jih nosila domov, da so cveteli dalje v oknu. Še vrabci so oživeli, pozabili so na zimo, pozabili na lakoto, razposajeno veseli so postali in letali z drevesa na'drevo, kakor ob veseli svatbi.
Otroci so rajali na Matijčevem vrtu. Tam med jablanami je primeren prostor. Tja sije solnce ves dan, tam je prva pomlad in najlepša, tam jo prežive vsako leto otroci. Pri nobeni ostalih hiš ne sije solnce tako prijazno in tako gorko in nikjer ni tako primernega kraja za veselo igranje. Vsak dan se zbero tam otroci, se love, kričijo, pojejo, gradijo gredice, še bogečevajo in kdo ve, kaj vse še delajo.
Pa so se menili od vijolic tedaj in ni čudno, da je Bogdanova Marička zahrepenela po njih, zlasti ker je za drugi dan kazal koledar Jožefov god, god dedeka. In sklenila sta s Štefkom, da morata iz-nenaditi dedeka. In s čim naj ga iznena-dita, če ne s cvetjem, z vijolicami, ki jih je tako težko dobiti.
»Rože mu bova prinesla, Štefek:« je rekla Marička.
»Lože!«
»Vijolice, Šiefek, lepe, dišeče . f ««
»Joliče, Malička.«
Pa kje naj dobita vijolic, kdo bi jima povedal za nje. V Gornjem logu jih ni, kje naj jih iščeta? Pa se je spomnila Marička, da prinese Trpinova Bariča vsako leto učiteljici šop vijolic, da se ii prikupi. Toda povedala ni nikdar nikomur, kje jih natrga.
Z bojaznijo v srcu se je približala tedaj Marička Bariči.
»Kje pa jaz vem za vijolice?« se je čudila Bariča.
»Saj jih vsako leto prineseš učiteljici.«
»Pa tam jih ni več,« je prikrivala, ker je letos tudi hotela razveseliti učiteljico ž njimi.
»So, vem, da so . . .«
»So,« je pritrjeval Štefek.
»Dam ti nekaj zanje,« je prosila Marička.
»Saj nimaš ničesar takega,« je dejala neverno Bariča. Marička je premišljevala, kaj bi imela primernega. Vijolice mora imeti, naj stanejo karkoli. In pogajali sta se.
»Pletenico ti dam, novo, pisano; stric mi jo je dal . . .«
»Ne, pletenice ne!« je prosil štefek.
»Tiho, Štefek, veš, za vijolice, dede-ku ža god.«
»Za jolice dedeku.«
»Pletenice ne maram,« je dejala Ba-
riča malobrižno. »Nimaš ničesar ga? Tisto škatlo pisano .v omari.«
»Škatla je pa mamina,« je odtaaiafta Marička.
»Mamina,«, je pritrdil štelelc.
Toda slednjič je pa moralo biti kote je hotela Bariča, in Maričko je skrbelo le, kako bo prišla do škatle, ki jo ima mama zaprto v omari. Ves popoldan je tuhtala, dokler ni končno res prišla do škatle, ko je mama pustila po naključju odprte dae-ri. Zvečer pa je že imela kSva leipai, ddftte-ča šopka vijolic. O, dedek . . .!
Ko sta še zjutraj ležala otroka, je prišla mama in ju zbudila.
»Marička, kje je škatla iz omare?,« je vprašala togotno.
»Ne vem,« je lagala Marička še v snu. Saj mora lagati, ali naj pove1?! Mama jo je neverjetno pogledala, nato pa budila Štefka:
»Štefek, ali si videl škatlo Iz omare?« Dvignil se je Štefek, si pomel oči in kazal nehote in nevedoma na sestrico:
»Malička dala Balici za jolice . . . .«
»štefek!« je jeknila Marička obupno in zarila obraz med blazine.
Dedek se ni veselil vijolic, ker hh ni dobil. Štefek pa je premišljal, kaj je napravil sestrici, da ne govori ž njim, da ga ne pogleda, pa ni razumel ...
BSodyard Klpling:
Milijonar	in
(Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.)
»Sreča ima dva konca,« je dejal Dolgi Jack, metal z vilami ribe na ladjo, v tem pa je Harvey odpiral usta zaradi spretnosti, s katero sta pazila na poskakujoči čoln. »Ena polovica rib so bile same buče. Tom Platt je hotel vse skupaj vreči nazaj v vodo in narediti konec z vsem; pa sem dejal: Jaz pa dam prav doktorju, ki ima privide,’ no, in druga polovica je res bila polna debelih rib, Hitro, Manuel, pa prinesi vedro vabe. Nocoj sreča kar plava po morju.«
Ribe so prijemale na trnke, z novo vabo opremljene, s katerih so bili pravkar sneli njihove sestre; Tom Platt in Dolgi Jack sta zvrstoma dvigala in spuščala dolgo mrežo, trgala proč morske kumare, ki sta jim rekla buče, tolkla ujete trske, ob stranico, natikala novo vabo, pa nalagala Manuelov čoln vse do mraka. —
»V nobeno nevarnost se nočem podajati,« je dejal Disko, »resnica, ponesrečena ladja plava tako blizu. Abishai se ne potopi ves teden. Dvignite čoln na krov, po večerji jih trebimo.«
»Ti si pa strašansko hiter,« je dejal Dan Harveyju, ko sta brusila nože. »Nocoj je morje precej razburkano, vendar nisem slišal, da bi ti kaj zinil o tem«.
»Preveč dela,« je odvrnil Harvey in preskušal ostrino noža. »Reči pa moram, da je Yiaša ladja res imenitna.«
Mali skuner je skakljal okoli sidra med valovi s srebrnimi vršički. Pri pogledu na napeti kabelj je bil videti, kakor da je presenečen, zdrznil se je in odmeknil, se zaganjal vanj kakor mačica, voda pa je ob njenem pogrezanju butnila skozi
luknje za kabelj, kakor bi bil kdo s topom ustrelil. Ko pa si je otresal glavo, je dejal: »Veste, prav žal mi je, da ne morem več ostati tukaj. Na sever odhajam,« pa se je odmeknil na stran in nenadno obstal ropotajoč z vrvmi. »Kakor sem baš hotel reči,« je pričel resnobno, kakor pijanec, ki ogovarja steber, ki nosi svetilnico. Ostanek stavka — skuner je seveda govoril z znamenji — se je izgubljal v napadu novega nemira, ko se je vedel liki psiček, ki žveči vrvico, ali nerodna ženska, sedeča v stranskem sedlu, ali kot kokoš z odsekano glavo ali pa kot krava, ki jo je pičil sršen, vse docela tako, kakor so muhe morja hotele.
»Ali slišiš, kako se oglaša po svoje,« je dejal Dan.
Ladja se je vzpela na visoki val in mahala s prednjim drevesom od leve na desno.
»Kar se tiče — mene, dajte mi prostosti — ali pa —r mi dajte — smrt!«
Ho! Sedla je v mesečini na Vodovje, priklončkala ponosno in precej imenitno, da se ne bi porogljivo zahahljalo krmilno kolo.
Harvey se je na glas zasmejal. »Ej, kakor da bi bile žive!« je dejal.
»Tr(ina je kot hiša, pa suha kot slanik,« je vzdihnil Dan navdušeno, ko je v močnem curku prše odletel po krovu. »Odganja jih in odganja, in pravi: »Ni-karte mi priti blizu!« Poglej jo — le poglej jo! Za Boga! Ti bi moral videti enega tistih zobotrebcev, kadar dvigajo sidro po žeblju iz petnajst sežnjev globoke vode.«
»Kaj pa je zobotrebec, Dan?«
»To so tisti novi ltipači in ladje za lov na slanike. Spredaj je krasen kot jahta in ima zadnji konec kot jahta, pa imeniten rilec in hišo tako veliko, da bi ves notranji del naše ladje šel noter. Slišal sem, da je sam Burgess naredil modele za tri,' štiri njih. Tatej jih ne mara, ker preveč butajo in se zibljejo podolgem, ampak v njih je polno denarja. Tatej zna najti ribe, vendar ni nikakor napre-den — on ne stopa z napredkom časa. Do vrha so polni raznih priprav, ki prihranijo delo.Si-li kedaj videl ladjo »Elek tor« iz Gloucesterja? Krasna je, dasi je zobotrebec.«
»Koliko pa velja taka ladja, Dan?«
»Cele kupe dolarjev! Kakih petnajst tisoč, mogoče pa še več. Pozlačene so tudi in vse, kar si moreš misliti.« Sam pri sebi pa je dejal: »Jaz bi ji takoj dal ime Hattie S.«
Peto poglavje.
To je bil prvi izmed mnogih pogovorov z Danom, ki je razodel Harveyju, zakaj bi rad dal ime svojega čolna namišljenemu lupaču, ki ga je modeliral Burgess. Harvey je doznal mnogo o pravi Hattie v Gloucesterju, videl kodre njenih las, ki jih je Dan, ko je spoznal, da z lepimi besedami nič ne doseže, »sunil«, ko je sedela tisto zimo v šoli pred njim — pa sliko. Hattie je imela kakih šestnajst let, silno prezirala fante in je vso zimo šla Harveyju po glavi. Vse to je bilo razodeto pod prisego svečane molčečnosti r.a mesečmastem krovu, v popolni temi ali dušeči megli, ko je zadaj za njima ječalo krmilno kolo, krov pred njima lezel kvišku, zunaj ladje pa valovalo nemirno, bučeče morje. Nekoč se je pri-godilo, seveda ko sta se fanta bolj spoznala, da je nastal med njima boj, ki se je majal od rilca do konca ladje, dokler
ni iz iadje prišel Pen in jih ločil; vendar je pri tem obljubil, da ne bo ničesar povedal Disku, ki je smatral pretep na straži za hujši greh, kakor spanje. Har-vey telesno ni bil kos Danu, vendar najboljše izpričevalo za njegovo novo šolo bilo to, da je svoj poraz mirno prenesel in ni poskusil pobotati se ž njim z zvijačnim ravnanjem.
To se je zgodilo potem, ko si je izlečilj cfclo vrsto ules med členki in komolcem, kjer ga je mokro povoščeno platno grebenasta volna vrezala v živo. Slana voda je neprijetno skelela, ko so pa dozoreli, jih je Dan negoval z Diskovo britvijo in zagotavljal Harveyja, da je sedaj izučen mornar, češ, da so taka ulesa znaki stanu, kateremu je sedaj pripadal-
Ker je bil še mlad in prav marljiv, ® ni beli! glave s prevelikim premišljava-njem. Bilo mu je silno hudo po materi in je pogosto hrepenel, da bi jo videl, predvsem pa. d» bi ji povedal o tert čudovitem novem življenju in kako sijajno se je vedel v njem. Sicer najrajši ni preveč razmišljal o tem, kako ona Pre' naša njegovo namišljeno smrt. Neki dan pa, ko je stal na sprednji lestvi in se posmehoval kuharju, ki je obdolžil njega in Dana. da sta izmaknila ocvrt kolač, mu je prišlo na misel, da je tako življenje vendarle bolje, kakor če bi S3 neznanci prezirali v kadilni sobi na najetem parniku in se mu rogali.
NOVE
SREČKE
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERj; JE DOBITE ZOPET V UPRAV*
‘JUTRA* IN ,VEČERNIKA‘
GOSPOSKA 11, MARIBOR
Mali o
Rasno
RESTAVRACIJA »GRAJSKA KLET
sprejema abonente po jedilnem listu (a la carte), dnevno močnata jed, mesečno 500,— Din. Obed (menti) po karti 12,— Din. Večerja po karti 10.-— Din. Domača in dalmatinska vina 8.—. 10.— in 12.— Din. Dnevno sveže morske ribe in primorske specialitete.
1035
MARTIN SAFRAN.
sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni.	884
POHIŠTVO
lastnega Izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl.
GOSTILNA »DRAVOGRAD«
Maribor, Smetanova ul. 54, toči prvovrstna vina in pivo, (steklena veranda), topla in mrzla jedila, bllard na razpolago. Za obilen obisk prosi gostilničarka J. M. Nekrep.
Kupim
KUPIM RABLJEN PISALNI STROJ
pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo lista pod »Stroj«.
2000
Prodam
IZVRSTEN PIANINO
ceneno na prodaj. Kavur. Tat-tenbachova ulica 34.	1084
Sobo odda
LEPO SOBO.
prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, takoj oddani. Maribor, Stritarjeva ulica 17, 1106
Stanovanie
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, oddam. Vrbanova ulica 28, pritličje, desno.	1082
Zgubljeno
TRI KLJUČE.
male, sem zgubil v gornji Prešernovi ulici. Oddati pro: sim v upravi ali Prešernovi ul. 19.	1103
PRAZNO SOBO
oddam v bližini kolodvčra. TomšičeVa ul. 32.	1110
MALO SOBO V VILI.
južna stran, takoj oddam. Vprašati:	Vinarska	ulica 13.
1086
OPREMLJENO SOBO
oddam. Frančiškanska ulica št. 21, I.. 3.	1062
OPREMLJENO SOBO oddam enemu ali dvema gospodoma ali dijakoma. Vhod prost, klavir in kopalnica na razpolago. Naslov v upravi Večernika.	1056
amel
Kako se boste spomladi oblekle?
Velika izbera
MODNIH LISTOV
v knjigarni
Tiskovne zadruge
Maribor, Atokeandrova c. 13
STANOVANJE.
tri sobe, kuhinja in shramba, vse . pod enim ključem ter sobo in kuhinjo, oddam. Dušanova ulica 12. Magdalensko predmestje.	1101
Za klobuke
Oblastveno dovoljena
razprodaja
portice iz slame, igle za okras, cve tlite za klobuke, rips in modne tra ke, pajčolane, pri' bor za ir odistinje nudi
C. BUDEFELDT
Gosposka ul. 4-6
od 3. marca 1933 dalje.
Radi opustitve trgovine se prodal* blago po globoko znižanih cenah*
Ne opustite radi tega prilike za nabavo naj' cenejšega blaga v moji bogato sortirani zalogi*
Prodaja se kamgarn za gospode, angleškega i* češkega izvora, lepi deseni za športne obleke, razfl0 blago za lister in športne sukne, blago za damske oblek® vseh vrst: crep faile, marquisette, vzorčaasta svil®1 bombažno in končeno sukno za domače obleke, ra*‘ lična konfekcija za gospode, približno 200 vrst kr zn®1 popeline za perilo in drugi različni predmeti.
Posebno poceni se prodajajo ostanki, katerih “ preko 1000 kom. na zalogi.
Kot plačilo se sprejemajo tudi branih*® knjižice. Dosedanjim odjemalcem se dovoli 1*' plačilo izjemoma v obrokih.
Popust 20-50%
L. Ornik, Maribor
Koroška cesta št. 9
Hčerka Iva Teržan, roj. Vidmar, in zet Ing. Josip Teržan naznanjava v svojem in v imenu ostalih sorodnikov tulno vest, da ie nenadoma umrl gospod
Posojilnica v Framu naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni, zaslužni predsednik nadzornega odbora, gospod
Ivan Vidmar
Ivan Vidmar
davčni upravitelj v pokoju.
davčni upravitelj v pokoju in posestnik
Pogreb predragega nam pokojnika bo v soboto 1. aprila ob 16. (4.) uri pop. iz hiše žalosti v Framu št. 84, na framsko pokopališče.
Sv. maši zadušnici za pokojnega bosta v nedeljo, 2. aprila ob 10, uri v framski cerkvi in v ponedeljek zjutraj v ruSki farni cerkvi.
R u š e - F r a m. dne 30. marca 1933.
dne 30. marca nenadoma umrl.
Pogreb predragega pokojnika bo dne, 1. aprila ob 16. uri iz hiše žalosti v Framu na framsko pokopališče.
V F r a m u, dne 31. marca 1933.	1090
Izdaja koozjorci! »Jutra« M Ullbljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ RFHAR STANKO DETELA v Mariboru
Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d.dn predstavnik