Poštnina plačana v gotovini. Fvé&mezna Stcrilke 1 Din. Št. 12. Leto XIX. - Kranj, 23. marca 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg itn. 1. Telefon št. 73. ^Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopist sprt jama uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. •— Naročnma za „Goranjea* celoletno 40 Din, polletno S§ Din, četrtletno 10 Din, pot. ti. 1 Din List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Vladno-opozicio-nalne skupine Kakor /nano. se giblje za Jevticevo lisi o prav pridno po Sloveniji g. dr. :V!u-rušič, minister za socialno politiko, in senator g. Pucelj, bivši minister za socialno politiko. Na Jevticevi listi bi radi kandidirali 'pa tudi še drugi. Seveda bi na tej listi rad dobro odrezal dr. \larn-šič. rad pa tudi zastopnik druge struje. ki bi vsak rad svoji skupini na isti listi priboril ne samo čim več poslancev, jamstev za svobodne volitve in pa tudi dejanskih političnih uspehov za zadovoljitev onih. ki jih je JNS. čeprav kot velika manjšina, mogla zelo oškodovali. Vse te skupine, ki bi radi na Jevticevi listi uveljavile svoj program, se pridno pogajajo. Vendar pa doslej še ni vidnih zaključkov. Na delu so tudi socialdemokrati. Njih šel dr. lopalovič je enem dnevu te dni organiziral rdeče v Ljubljani, Celju in Mariboru. To so bili obenem prvi vo~ livni shodi, ki so povzročili tudi dosti Firbca in je bila radi firbca povsod velika udeležba. Zanimalo bo zlasti delavce tudi to. da rdeči postavljajo enotno fronto delavcev, kmetov in uradnikov, seveda po nazorih socialdemokraci je. Razrednega boja. šlagerja rdečih, še doslej niso na nobenem zadnjih shodov privlekli na dan, pač pa so socialisti za to, da naj jih kot skrajne ..naprednja-kc" volijo tudi versko zavedni volivci in gre za enotno delovno fronto taka agitacija tudi med nesocialiste. Vidnih uspehov ta politika doslej še ni mogla pokazati, zlasti za to ne, ker socialdemokratom nihče več ničesar ne verjame. Poročajo tudi že imena nekaterih kandidatov, vendar se tudi socialdemokrati še ne morejo postaviti z izdelano listo. Jugoslovanska narodna stranka se tudi giblje. Zaenkrat ima nekaj ljudi, ki naj bi se imenovali za kandidate. Ker pa je stranka po Sloveniji le ponekod deloma organizirana, zato ta skupini še ni mogla prinesti nobene večje politične živahnosti, zlasti še, ker njenega programa niso ljudske množice še doslej mogle na večjem shodu odobriti in illdi ni izgledov, da bi ga odobrile. Skupina Ljotiča ..Zbor" je. kot izgleda, pridobila nekaj borcev, članov osr. odbora ..Hoja", kandidature pa še niso postavljene. Krajevne skupine ..Boja" pa kar po \ rsli svetujejo, naj se borci in bojevniki ne podajajo na nobeno iz-med list. ki naj bi nastopile pri majskih n olitvah. Tudi skupina dr. Mačka je pridno na delu. Ta skupina, ki zastopa dejansko Hrvate, beleži zadnje čase velik uspeli, ker se ji je pridružil dr. Spaho. vodja bosanskih muslimanov, la lisia. če se bo postavila, ima po Hrvatskem. \oj-vodini, Bosni, Dalmaciji izglede na velike uspehe. V Sloveniji ta skupirui zaenkrat še ni posegla v politični boj posebno izrazito. ..Največja" stranka v Jugoslaviji JNS pa žal ne bo kandidirala. Njeni pristaši plačujejo za koleke za prošnje za Jevticevo listo. Izgleda pa, tla JNS pridobiva vedarle na moči, kajti člani, ki so bili i/. |NS izključeni, dosegajo večje uspehe, kot pa voditelji JNS. (dede teh pa gre glas. da eni niso navdušeni za nobeno listo in tudi ne zu volitve, drugi pti te potiskajo prav v skrajni Lii,. češ. \i ste krivi vsega zla. mi pa ne. Iz tega je razvidno, da še ni lisi sestavljenih, da še ne vemo, koga bomo mogli voliti, da tudi skupine ne vedo. če bodo mogle zakonskim predpisom ugoditi. Volitve so pač volitve, ki nam poleg dobrot prinašajo tudi težave, zlasti če bi radi kandidirali in se oprli na zaupanje celega naroda. Kandidata nam ponujajo \ kranjskem okraju še ni postavila doslej nobena izmed skupin, ki mislijo postaviti lastne kandidate, svojega kon-didata. Vendar pa imamo tudi kandidata, ki ga je postavila JNS za naš okraj. JNS je danes skupina, ki. kot znano, sama ne bo postavila kandidatne liste, ker se je vezala na program g. Jevtiča še v času, ko g. Jevtič ni razodel prav nič — ampak je razgnal po celi državi poslance in ministre JNS. To je bilo odločilno, da se je slovenska JNS odločila za Jevtičev program, to je (po mnenju JNS arjev). da bi mogli njeni člani na tej listi kandidirati in prodreti s kandidaturo ter potem, če bi pač šlo, nadaljevati svojo, ne Jevticevo politiko. Zato je JNS začela takoj s pripravami /a volitve in so se JNS odbori kar začeli pretvarjati v volivne odbore za listo g. Jevtiča in to tako naglo in tako navdušeno, da eksponentov Jevtieeve politike niti vprašati niso utegnili, če jih sploh marajo za svoje pomočnike. Prav nič niso bili strpljivi, da bi čakali na poziv: .,Zovi, samo zovi'\ ampak so kar šli, češ, sicer bodo drugi pozvani in za njimi bo šel tudi narod. Sedaj pa JNS kar naprej zboruje. V Kranju tudi. V Kranju se je JNS odločila, da postavi celo lastnega kandidata. Jutro vsaj nas o tem v prav resnem tonu obvešča. V ponedeljek so namreč, kot Jutro poroča. JNS-arji sklenili, naj bo njen kandidat (seveda na Jevticevi listi) g. Lončar, bivši narodni poslanec. Jutro pa ve povedati tudi to, da je bilo za tako postavitev menda kar 27 JNS-arjev in da je bila navzoča tudi skupina JNS-arjev. ki so svetovali, naj se s kandidaturo g. Lončarja še počaka, češ, da kaže še stopiti v stik s skupino g. dr. Sabothvja. Tako imamo kandidata in predlog za kompromis z novo politično skupino. Do časa. ko to pišemo, še ne vemo. ali je kandidat za kandidaturo prodrl ali ne in ali je zmagala opozicija v JNS, ki dela za sporazum. Mi želimo obema tema skupinama popoln uspeh že zato, ker sta obe navajeni zmagovati. Glavno pa je, da vemo, da bi JNS rada uveljavila kandidata in tudi kompromis. Ali bomo dobili kandidate? ..Jutro" prav vsak dan poroča o novih kandidaturah. V vsakemu kraju jih postavlja. Njegovi poročevalci pridno polnijo predale z imeni kandidatov in Jutro jih tudi kar po vrsti našteva. Tako raste kopica ..kandidatov" vedno višje in višje in JNS to kopico stalno podpira. Tudi za Gorenjsko jutro postavlja kandidate. Za Radovljico jih je jutro že kar določilo in je celo združilo take kandidate, kot je Ogenj in voda. Samo za ta kranjski okraj je bilo Jutro v veliki zadregi. Ta zadrega je toliko bolj naraščala, čim bolj smo mi dobivali poročila, da člani beže iz INS. Radi tega bega iz JNS, ki so jo prvi zapustili gospodarski krogi, zadnji pa znani priganjati, je bila kranjska JNS v prav veliki zadregi, kaj bo s kandidatom. I ¿1 zadrega je popolnoma razumljiva. JNS je bila namreč vajena postavljati, od-stavljati. premeščati, odpuščati, zapirati in ovajati. JNS pa v Kranju sedaj išče, koga bi le našla, da ga postavi (ne preganja; za kandidata. Vsak ponedeljek je semanji dan in ted¿lj pridejo skupaj napredne veličine in pokramljajo. Pridejo iz ( erkelj. Tržiča, celo iz Loke se dobi še vendar kak privesek in Suha tudi ne srne manjkati. Pa se gredo kandidate. Vsak ponedeljek je določen program: kandidat! Pa je že tako. da čim več je kranjskih ponedeljkov, več je JNS kandidatov in vedno večje so težave, kajti kranjska JNS je takih nazorov, da je za njo kar ves slovenski narod. Saj pa to ne more biti prav nič čudno, kajti vsak JNS kandidat za kandidata prav iiv resno zatrjuje, da je za njim narod, in ker je toliko kandidatov za kandidate in za vsakim zopet narod, ni čudno. (¡¿1 jeza vsemi temi kandidati ves narod. Tako gre zadrega kar naprej od ponedeljka ao ponedeljka, od tržnega dne do novega tržnega dne. Pa je tudi tako, da je ob ponedeljkih na sejmu in na trgu vedno bolj živahno, tam okrog Narodnega doma pa vedno manj ljudi. Tako bo pa ostalo napisano še kdaj na oglasni deski: JNS vabi za pristop in sodelovanje — ko nihče ne bo maral niti praga te stavbe več prestopiti. JNS bo, kot iz tega vidimo, lahko postavila kandidata, borca za njena na-čela: uničevanje ljudskih množic. Radi tega je res že kar smešno, ko v Jutru še vedno čitamo o JNS, ko je — hvala Bogu — že zdavnaj več ni in ko JNS še danes ne ve, da kar je bilo včeraj, ni več danes. Če pa računa JNS, da bo včeraj še morda tudi jutri, naj pa spregleda iz tega, kakšna je v Kranju obsemanjih dneh udeležba. Potem se bo pa že znalo odločiti, koga bi moglo postaviti za kandidata. DELAVSTVO Poročilo iz Tržiča Socijalisti so že pričeli svoj manever v Delavski politiki in ustvarjati „štimungo" za svojo stvar 5. maja. V 20. številki prinašajo pismo krščanskega socijalista iz Tržiča, kateri obeta, tla bomo šli krščanski socijalisti volit njihove kandidate. Radovedni smo, kdo je tisti „krščan-ski socijalist", ki naj bi to pismo spravil skupaj, ker v naših vrstah prav nič ne vemo za koga, da bi se vnemal za socijal-patriote, ki se vso povojno dobo in to prav posebno v Tržiču vežejo /. najbolj reakcijonarnimi zagovorniki izrazitega kapitalizma. Na jeziku polno lepih besedi in vse polno najradikalnejših zahtev, dejanja pa čisto drugače kažejo. Mi sodimo dr- o po sadovih. Sadovi tega drevesa pa so Jako piškavi za delavstvo, pač pa zelo dobri za nekatere gospode v Tržiču, če bi bili sodrugi vsaj malo dosledni v borbi /a delavske pravice, bi bil naš magistrat že davno v delavskih rokah. Seveda bi s tem prišli do besede tudi ta-ko/.vani klerikalci in to bi bila za nje najbrž največja nesreča, ker bi skupaj morali sedeti s svojimi delavskimi tovariši drugega mišljenja. Če pri tem trpe delavski interesi, kaj zato. glavna naloga je pobijati klerikalnega zmaja, pa če se je treba v ta namen zvezati tudi s samim Luciferjem. Zavedni delavec se takih zastopnikov sramuje. Kako naj gre volit ljudi, kteri barantajo za njegovo kožo? V 21. številki Delavske politike pa se sodrugi perejo radi gospodarskih polomov in sicer na ta načiu, da hočejo zvračati krivdo na druge, češ saj nismo mi tisti, ampak oni tam doli v Ljubljani. Vprašamo, kdo je bil tisti, ki je delal svoj čas razpoloženje in tako vneto agitiral za socijalistične gospodarske organizacije? Mislite, da se je med delavstvom vse pozabilo? O ne! Prav dobro vemo, da ste še vedno isti ljudje, ki ste pred nekaj leti prepričevali delavstvo, kako varno je naložen denar v našem konzu-mu i kako dobro stoji ta konzum. Delavstvo je verjelo, je zaupalo in nazadnje je bilo razočarano. Dobilo je od tega žlahtnega drevesa obe tanja prav piska v sad, ali pa še tega ne, prav gotovo pa ne samo materijalno škodo, ampak predvsem moralno, ki je neprecenljiva. Priznamo to, da je težko delati pokoro za druge, ali zavedajte se, da ste sprejeli takrat, ko ste delali za bivše svoje organizacije, tudi odgovornost za vam izročene delavske žulje. Če ste si pozneje ustanovili lokalno nakupno in prodajno zadrugo, je stvar zase. Mi samo želimo, da bi to zadrugo bolj srečno vodili in da bi ob desetletnici res mogli pokazati na vidne uspehe, ker bi to pomenilo plus v reševanju socijal-nega vprašanja. Ne smete pa se ravnati po zgledu tistih, ki pravijo, da socijalistične gospodarske organizacije propadajo od same prevelike požrtvovalnosti in dobrosrčnosti, ker na ta način delavski razred ne bo prišel nikdar na zeleno vejo. V tistem dopisu se trdi, da krščanski socijalisti ne mislimo nikdar na kakšno delavsko skupnost. To je čisto navadna laž! V nešteto ozirih smo vam nudili svojo roko samo iz razloga, da bi delavstvo enotno nastopalo v boju za svoje pravice, pa ste to dosledno odklanjali. Vedno delate nerazpoloženje, za skupne nastope, ne marate imeti ni kakih stikov s poštenimi ljudmi, ker veste, da bo Vaša demagogija zgubila na svoji moči. Zloba ne dopusti poštenosti do veljave. Tukaj je omenjeno samo nekaj splošnega. Če pa boste drezali še naprej v sršenovo gnezdo, bomo prinesli še Teč stvarnih dokazov. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. KRANJ LKPA POBUDA. Na pobudo bojevnikov iz škofje Loke in Kranja ae bo v kratkem sklical v Kranju sestanek, na katerem se bo ustanovil pripravljalni odbor za postavitev spomenika blugopokojaenin vojnemu kurutu i:i slovenskemu bojevniku Francu Bouačn. Spomenik bo postavljen najbrž pri Mariji Pomagaj na Brezjah že letos in bo dosiojno simboliziral slovenskega duhovnika, bojevnika in narodnega delavcu. Vse prijatelje pok. Franca Bonača vabimo, da prijavijo svojo pripravljenost za sodelovanje pri akciji /a postavitev spomenika. Do ustanovitve odbora pa naj se obračajo na tajnika bojevnikov v Kranju tov. Karla ilama. Slovensko časopisje naprošamo, da primerno objavi gornjo zamisel in jo podpre. Socialna drama ..Boštjan iz predmestja" se M splošno željo ponovi zadnjič v soboto ob 8 z v e- pa blagoslovitev kri/.t. ki bo vernike opominjal na Presv. Lvhari.stijo. Tr/iški farani. udeležimo se te prireditve v čim večjem številu, zahvalimo se Fv-fiarističneniu Kralju za vse dobrote in prosimo ga za pravilno razumevanje trplenja. katerega t,aru pošilja v dobro našim dušam! Dobrodelna prireditev. Na praznik Marijinega ozn;:r.jenjn popoldne ob pol 4. se vrši v ...'..seru domu" igra _Pove«t o izgubljeni Marti", katera s«- v redetjo 17. t. m. radi obolelosti igralcei ni mogla vršiti. Prireditev je za Vin-cencijevo konferenco in s tem namenjena samo za dobrodelne namene. Zato se udeležite v čim večjem številu, ker s tem lajšate gorje najbolj potrebnim. RADOVLJICA Sadjarski dnevi. îz F'crlovljice se v Gorenjcu še kaj mal<> oglašamo. Te pot pa v važni gospodarski zadevi. Spomlad je tu. Prijeli ioni" /: delo v sadovnjakih, a potrebujemo v tem pogledu Se vedno kaj teoretične in praktične izobrazite. Te nt m bosta obilo nudila bliža i >ča se praznika 24. in _>. marca. — V nedeljo 24 marca -e bo najprej vrši! na Gorici od 9—12 tečaj za cepljenje domačega kostanja. Tečaj bo vodi! pomočnik s reškega kmet. referenta v Kranju g. Martelanc. Na ta tečaj, ki je prvi v našem srezu. opozarjamo vse tiste kmetovalce, ki se zanimajo za gojitev in izboljšanje domačega kostanja, za katerega so v našem okolišu ugodna tia. — Popoldne pa gremo k »udjurske-rnu predavanju na Brezje. Ob pol 4 bo predaval o pospeševanju sadjarstva g. Anton Flego. sadjarski referent pri banski upravi v Ljubljani. — V ponedeljek 25. marca bo dopoldne sadjarsko predavanje v Lescah, popoldne pa v Begunjah. Tudi tu bo predaval g. Flego. — Sadjarji, ne zamudite teh lepih prilik! SMLEDNIK Ura v trbojski šoli ima vedno svoje manire. smo priobčili v zddnjem Gorenjcu. Znano nam je, da se učiteljstvo drži točno ur po šolskem razporedu in zato sporočamo, da s tem član-koru .ii^mo hoteli niri trditi niti namigavati. da bi učiteljstvo ali celo sam g. šolski upravitelj kakorkoli kršil določene ure za pouk. I udi ma-gacin s kihalnim praškom nima s šolo prav nobenega stika. Cela zadeva kihalnega pr .šk.i. s katerim šolska ura nima nič opraviti, je izven šolska zabavna zadeva. G. šolski upravitelj potemtakem ni s tem nič prizadet, ker je znan po svojem vnetem in vestnem delu. RETECE Delu slava, deln čast! Pred nedavnim časom je naše Katoliško prosvetno društvo slavilo 2> letnico obstoja. Ta važni dogodek je šel mimo nas brez vsake zunanje proslave, ker so tedanje razmere onemogočale vidnejšo proslavo. Kot kronisti hočemo navesti nekaj številk iz delovanja zadnjih 25 let. \ seh gledaliških predstav je društvo imelo 72 in sicer 32 iger z mešanimi vlogami, 2f> moških in 15 ženskih iger. Vsega igralskega osebja je bilo 104 moški in 75 žensk, skupaj 179. Prva igra je bila 14. februarja 1909. Igrala se je burka _Dr. Vseznal" in komični prizor -Kmet in fotograf". Začetek je bil sicer skromen, rodu s pomočjo idealnih delavcev se je društvo od leta do leta dvigalo in izpopolnjevalo. Rojstni dom društva je biio župnišče. v njem je preživelo prva detinska leta. Z leti s,, mu poslali ti prostori pretesni m preskromni, zato se je preselilo v šolo, poleti pa na Jamnikovu dvorišče. Toda tndi s mm ni bilo zadovoljno, želelo si je lastnega ognjišča in ta želja se mu je izpolnila 24. junija 1923. ko je bil blagoslovljen lep uerkverri dom. Sedaj še!e se je /. če!,, pravo delovanje. Napredek •. dramatiki je bit vedno večji. Na oder so se postavljala tlela, na katera je Lliko ponosno naše društvo.. Najznamenitejše i.-re so bile: Naša kri. Za pravdo in srce. Roza Jelodvorska, Ben Hur. Quo vadiš. Prokleta, Ko varstvo in ljubezen, žrtev sp •vedne molčečnosti in Kraljica Estera. Poleg iger je društ > ime'o tudi 5t predavanj iz raznih panog živ'jeuja. Predavatelji s,) bili najuglednejši tm • * j e vpt uk kar v prosti naravi. Morda bi pri nas tudi šlo. primernega prostora je dovolj. To je zelo priporočljivo tudi iz zdravstvenih razlogov. Volitve. Zanimanje ,-,> majske volitve je tudi pri nas precej veliko. Tndi naši ljudje vedo. da je psiček JNS precej hudo z repkom mahal, zato mu bodo stopili na repek, da bo zacvilil * smrtni bolečini. Zelo se pa bojimo za JNS noon riikov, k! jih je sama patentirala. Stat uno zanje imajo pa sedaj drugi. I. delavsko konzumno društvo je najsolidnejši, najcenejši nabavni vir za vsakega konzumenta ! i tm. »m ..__-____^ _ m m\ mm «______« _ -*L______s____a____.- » rm Ali t*i Clan te zadruge /ali kupuješ vse pri ZGcIru^i? Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovin.-ka povesi iz t5. stoletje. Godi se na Gorenjskem v času turških vpadov. Nadaljevanje le obljube se je zavedal /daj in vedno v poznejšem življenju. Sicer pa ni bilo povoda, da bi mu mogla vest kaj očitati zaradi lence. Še manj pa deklici, katere lepo vedenje je bilo obče znano. Prijazno se je poslovil od nje ter ji zaklical: ..Z Bogom, Lenea!" — ko je odhajala proti Tržiču. Mi pa gremo zdaj za Balantom, da vidimo, kako je hodil v Radovljico. Nič se mu ni mudilo in nič pa ni skrbelo, saj je doma zaklenil prazno bajto. Toda še roparjem bi se ne zdelo vredno, trgati ključavnico od vrat tam. kjer ni ničesar najti. Prosjak je prišel prvi dan samo do Sv. Lucije. I "kaj je poznal vse ljudi, toda najrajši je ostajal pri Klandru. Mladi gospodar in mlada gospodinja sta ga rada poslušala, ker je donašal vedno dosti novic. ..Slišimo, da namerava gutenherški graščak Jurij Lamberg kupiti tudi grmi Kamen pri Begunjah", je poizvedoval Klander. ..Seveda", je pritrdil Babic.!. »Ta rod si bo pridobil veliko premoženja na Kranjskem", je zavidljivo nadaljeval Klander. ..Griiščine na Dolenjskem, graščine na Gore:, j -skein. poleg tega pa dobre cesarske in deželne službe. — ni vraga, da postanemo kmetje še večji sužnji, kakor smo bili do zdaj." Takoj se je poznalo, da pripada Klander gotovo kmetski stranki, ki pripravlja upor zoper graščake. Ta upor je bil zdaj še le v začetku raz- voja, v poznejših letih pa je izbruhnil z vso močjo na dan. In vprav mladi Klander je postal že kot prileten mož glavni voditelj upornih kmetov na Gorenjskem. Balad je nekaj časa molčal in premišljeval, kaj bi odgovoril. Pri poznati moramo, da iz hvaležnosti do dobrot, ki jih je prejel od blage grof in je Agneze, ni hotel pritrditi Klandrovi trdi sodbi o graščakih. Sicer pa bomo videli pozneje, da Balant ni bil tako slab človek, kakor so govorili ljudje o njem. Rekel je: ..I ambergova rodovina na Gutenbergu — tako sem že večkrat slišal — nima velikega premoženja v denarju. Je predobra, da bi je kaj prida ostajalo. Če pa misli grof Jurij kupiti grad Kamen, ni gotovo, da ga bo tudi takoj plačal. Saj se dobi dandanes marsikaj na dolg. seveda proti poroštvu". ' laider je uvirfel, da se poteguje Balant za gre'- a. Zato ni hotel več govoriti o tej reči. in posebno ne z berač« m, ki je danes tiskaj jutri tam ter raznaša, kar je slišal, povsod naokrog. Znhvalivši se Klandrovim za prenočišče in hrano je odšel prosjnk drugo jutro *',<.,,•; Srednjo vas ptoti Begunjam. Grad Kamen, zgrajen med skalnato s;>r '• . odložil za obisk nazaj grede. Tudi v Begunjah -< ni nikjer oglasil, upajoč, da bo toliko bolje opravil v Rac! nljh-i i,, IU1 \\ :. niškem gradu pri lancovem. Toda. zi otil se je. Koso mu bili vedno taklonjeni. se ni danes % TUt-dovljici nihče zmenil zanj. Opazil je nei tirno letanje sen: i nt j«, kakor bi se bilo /godilo nekaj izrednega. Pest bi.o na Upniškem gradu, ki so mu rekli VValdenburg i>i je bil poprej last grofov Or tenburžanov. je vladala huda zmešnjava, še le na večkratno vprašanje mu je povedal grajski hlapec: ..Pravkar je prišlo iz Ljubljane naznanilo, da so Turki blizu!" ..Ti. Balant!" — je zavpil nad njim lip::i ki oskrbnik. ..I i si doma iz Križev. Poznamo te. da nisi počasen in da iu;aš čas kakor nihče drugi. Iščemo hitrega človeka, da bi nesel trt pisma. Eno oddal v gradu Kamen, eno na Gutenbergu in eno Parada j za r jem v Fržiču. Pol ure se pri nas od poči ješ. Dobil južino' in plačo v denarju. Si zadovoljen?" ..Seveda sem, gospod oskrbnik." »Obljubiš, da boš vestno in hitro opravil?4" »Obljubim. V treh urah bo \se oddano. Prinesem nazaj tudi potrdila, da sem pisma naslov-Ijencem resnično izročil." Prihoda Turkov niso naznanjevali samo s kresovi, temveč tudi s pismenimi poročili. Prišlo je v navado, da so Hrvatje ob času nevarnosti pošiljali na Kranjsko pisma, ki so jim rekli »Turški gl i-i". Poslanci so jih prenašali iz kraja v kraj in napovedovali prihod Turkov. Mestni stotniki, poveljniki trdnjav in gra;čaki so potrjevali prejem s svojim podpisou. »Turški glasi" so nenavadno hitro švigali semintja. V najkrajšem času je bil naznanjen turški vpad Več takih ..turških glasov" je še ohranjenih. Pisani so /. glagolieo v lir. a-ke i fiziku. Za zgled naj služi -sledeče pismo iz i istega časa: »To smo oteli dati na znanje, da vi od grada do grada po vsem Vinodolti do Tersata i na Riku i dalje na Pivku, na Kras i tja do Lublane te iste glase oznanite, da se vsaki zna deržati pripravna zoper Turka i čuvat se, da se škoda ne primeri. Bog s vami." §4*v 12 GORENJEC Stran 3 SKARUCINA Naš sv. niisijon. Dne 5. marca se je v lepi romarski cerkvi sv. Lucije na Skaručini veličastno završil »T. misijou. ki je bil res pravi ljudski misijon. kajti udeleževalo se ga je toliko ljudi i/ domače vasi ter iz bližnje in daljne okolice, da je bila prostorna cerkev ves teden nabito polna mož, žena, fantov, deklet, otrok, vseh gorečih po* nšavcev, ki so z napeto pozornostjo sledili krasnim izvajanjem obeh gg. misijonarjev, čč. gg. patrov jezuitov, ki sta jim sredi današnjih zmed in zmot neutrudljivo kazala pravo po i k časni in večni sreči. In uspeh sv. misijonaf Takšen je bil, kakršnega na Skaručini še nismo doživeli, niti nikdar ob ol>eh največjih romarskih shodih četrto povclikonoč-no nedeljo ter v nedeljo po sv. Jakobu. Do 800 jih je opravilo sv. spoved. 200») je bilo obhaja Bih, da bi se tako pred vsem v svojem srcu dostojno pripravili na s!->vesno zmagoslavje Kristusa Kralja ob priliki il. jugoslovanske .'a evharističnega kongresa v Ljubljani. In obe misijonski procesiji, ki sta se vršili predzadnji in zadnji dan sv. misijona! Kako sta bi! veličastni, ko so stoter; in stoteri z gorečimi svečami -premljali Najsvetejše in je bila cerkev znotraj bi zunaj triko Lra.no razsvetljena, ter ko je tisoč .»lav a, glasno moleča množica korakata za novim misij »nakita križem, ki so ga nositi postavni skaruiki in poljski fantje in so se glasile vmes krasne melodije na čast sv. R. T. in SV.Križa, ki jih je pe! pevski zbor. — Na tem mestu bodi izrečena iskrena zahvala č. gg. misijonarjem in drugim duhovnikom, č. šolskim sestram iz Repenj. oreantstu-pevovodju in nje-•- >• »-mu /bor.i ter vsem ilru.itn. ki so riti katerikoli način pripomogli k tako sijajno uspelemu prvemu sv. misijonti na Skaručini. GOLO Oklici. Na Golem je imel .starokatoiiški župnik Lavrinc služlvo l>ožjo v gasilskem domu in je pri tej priliki oklica! tudi dva kranjska za .ročenca. Imena radevolje priobčimo na željo prizadetih. Vojaške objave Sprejem gojencev v podoHcirske šole. Vsem reflektantcni za sprejem v pehotno podoficir-sko šolo v Zagrebu in BelgTadu sp..ročumo, da je bil razposlan na občine in žatidar. postaje -Razpis za sprejem gojencev" v te šole, kjer se morejo dobiti podrobnejši podatki. Poboji za sprejem v te iole so v g lavnem ti-le: Naše državijar.st\starost od dovršenih 18 do 2! let it. j. da si, r, jeni od i. januarja 1914 do 31. decembra 1 do 15. aprila 1955. Prosveta NA PRELOMU NOVE DOBE Predpnst, "as največjih norosti, je za nami. \časih so ljudje to dobo preživeli na splošno v plesu, pijančevanju in v pretirani pustni norosti. Ce se danes ozremo nazaj, vidimo, da ni več tako. Naša mladina je postala v tem oziru ■nogo bolj izobražena in ne želi več po veselju po raznih razvpitih in moralno nizkih gostilnah, kjer se sliši hreščanje harmonike, kletev in surovi dovtipi. Kje naj iščenti' vzroka temu napredku? Marsikdo bo dej;:': v denarni krizi. Mladina je še dovzetna za pijani • in razgTa.ianje. samo denarja nima in z« to ne more več- noreti kakor nekdaj. Ne rečeni, da ni mnogo pripomogla k temu zbošjšanju go-igodarskr. kriza, toda priznati je treba, da je mladina dandanes tudi v srcu plemenitejša in stremi le po zdravi srčni izobrazbi in poštenem veselju, Ce človek zasleduje prosveto po naših vaseh, vidi velikanski preobrat. Pred nekaj leti je bilo še prav o>.a!o društev, ki so gojila igro in v njej iskala zabave in razvedrila. Toda dandanes je vse drugače. Veselice s plesom, !>ati in razni plesni venčki so skoraj izginili s pozor i-šča, čeprav so bile nekdaj te prireditve najbolj imenitne in privlačne tudi med podeželsko mladini). Tu pa tam se dobijo seveda še kake izjeme, če pa gledamo stvar na splošno, moramo pritrditi, da smo mnogo napredovali in to nas veseli. Glavno zaslugo pri tem imajo brez dvoma naša katoliška prosvetna društva, ki že od nekdaj sejejo med slovensko mladino seme zdrave srčne kulture in jo učijo po večno veljavnih Kristusovi načelih. Bilo je treba mnogo truda in žrtev, preden so se pokazali uspehi, toda naši stari pionirji, stebri katoliške pro-svete, so bili močni, značajni in neustrašeni borci, zato niso nikdar klonili pod težo in viharji, ki so se zaganjali v njihovo stavbo, da bi jo porušili. Oni so bili trdni kot skala in zato <;o zmagali. Vemo pa. da vsak čas prinese svoje spremembe in tako tudi današnja doba zahteva, da nas zapuščajo stari, osiveli možje, ki so mnogo let delali in gradili, nc njihovo mesto pa stopajo čvrsti, mladi fantje, na katerih se bere nova moč in zdravje. Ce se ta nadebudni mladina za veda važnosti svoje naloge, potem z. mirno vestjo lahko gledamo v Ijodočnost. Želimo le to. da bi bili vsi ti. ki danes stopajo na odločilna mesta prosvete in kulture, prežet: velike ljubezni in žive vere v Jezusa v presv. R. Telesu. Prepričani smo, da je zmožen le tisti dobro učiti, ki je sam dober. Naj tudi ti novi voditelji delajo po znanem latinskem pregovoru: Mens rana in corpore sar.o. Današnja doba nalaga mnogo pažnje telesnemu zdravju. Razni športi, ki se goje. imajo namen, mladino telesno utrditi, da bo trdna kot jeklo. To je vse prav. saj vemo. da brez zdravja ni sreče m narod, ki telesno hira. prej ali slej propade. Na drugi strani pa nas skrbi pretirana gojitev športa. Propagira in goji se kult telesa, zanemarjen je pa duh* Zato se vidijo že marsikje parade lepih in krepkih teies. vidiš pa tudi poleg tega {>opu!n duhovni kr.os. Nimamo namena delati proti športu, ampak samo proti njegovim slabim posledicam. In teh je dovolj. Ena glavna slaba posledica športa je, ker mnogi radi njega opuščajo nedeljsko službo božjo. In če I k) s|x>rt tisti činitelj, ki bo vzel naši mladini vero. potem moramo reči, da to ni več zdrav šport, ampak moderna bolezen, ki bo ubila duhovno zdravje mladini. Zato morajo naši mladi voditelji tudi tej panogi posvečati mnogo pažnje. Gledati morajo, da šport ne bo mladino duhovno kvaril in postavljal v službo nemoralnega izživljanja. Kaj nam koristi, če bo mladina telesno zdrava, duhovno pa zanemarjena. Zgodovina nas uči, da le tisti narod napreduje in dolgo živi, ki ima za seboj poleg zdrave telesne vzgoje tudi versko moralno podlago. Zato moramo vedno gledati, da bo zdrava duša v zdravem telesu. ŠPORT Damski odsek strelske družine v Kranju sporoča, da se do nadaijnega vrše vsak četrtek od H. ure dalje vije z. niaiokalibersktmi puškami (flobertovkami' v posebni sobi gostilne pri -Zlati ribi" v Kranju, kamor imajo pristop le članice tega o Iseka in po njih vpeljani gostje. Poset je dc sedaj nad vse pričakovanje zadovoljiv. Ker se bo damsko streljanje, združeno z nagradnim streljanjem samo za dame, zaključilo predvidno do velike noči, opozarjamo vse, da se bodo smele udeležiti nagradnega streljanja, zvezano z večjim številom lepih in vrednih daril, le one članice in cenjene dame. ki bodo redno posečale strelske vaje oz. ki se bodo do tega časa udeležile vsaj treh strelskih vaj. Naš strelski spori. V nedeljo 24. marca ob 10 J ip »Idnc se vrši v Gasilskem domu na Prim-skoveni občni zbor strelske družine. Ker bomo ob tej priliki volili nov odbor, je pričakovati številne ude! eJ !)e. VW=U> • Ji!Z& Z ~"-aV. ->-^»»š3KE_;ji«!r» Poseben kotiček llnda konkurenca. Kdo bo zmagal 5. maja? Na Gorenjskem imamo sitarje. v Ribnici re-šetarje in ito-trje. Retarji so sedaj v konjunkturi, rešet.irji Invdo kmalu prišli na vrsto, sita so na potit v Belgrad. tam pa imajo reparacij-ski pajkel. Vprašanje obrtnikov. Zakaj se je v okolici loke in tja do Kranja vselilo sitarstvo, so Loča-ni rešili s tem, da retarstvo po loško čudno odmeva in so to obrt prepustili drugim. Tudi Suha se s tem strinja. Rešeno še ni vprašanje, kdo je največji pesnik Dravske banovine. Ostala podravska vprašanja in ugibanja so rešena. Izpod sita in rešeta so rubrike v podravskem časopisju JNS. Sita in rešeta so za sušeč in april posodili drugim. Sv-eča in nesreča na agitacijskem potovanju. Neki bivši narodni poslanec, ki zopet kandidira, gre na agitacijo. Na poti ga sreča skupina političnih nasprotnikov, ki ga napade. Čeprav g:i dolgo dobro pretepajo, je vseeno tiho, boječ se. da koga z besedami ne bi raz/ali!. .Tovariši, nima smisla, da ga pretepamo", reče nekdo' od nasprotnikov. _To je gotovo junaštvo, da niti besedice ne črhne. čeprav ga mlatimo že kar pol ure." — I .v udarite samo, tovariši," pravi neki starec, _on ni junak, ampak, ker je že dolgo poslanec, ima :e predebelo kozo!'" (Po -Ošišnnem ježu") Nov¡ volivnl zakon in JNS. Ob postanku vo-1'v.eza zakona je JNS ta zakon utemeljila s tem. da onemogoči delo prevratnim elementom. Dane« so postali prev rami elementi JNS. zakon pa je še utemeljen po starem pravilu. Pezor, kandidati! Vse one. ki /eie postati kandidati za narodne poslance, opozarjamo, da se čimpreje vpišejo v -poslansko knjigo" v ministrstvu notranjih zadev, ker je prva knjiga že skoro polna. Kakor hitro bo ta knjiga oddana, bo oddana v narodni muzej, da jo hrani kot relikvijo, a obenem se 1k> začelo polniti drugo in tretjo knjigo. (Po -Ošišanem ježu") Politične muzike. >inoči je neki kandidat zapel volilno libreto, arijo iz opere -Seviljski brivec": „FigarO, ii. Fígaro, la!" ob navdušenem pritrjevanju volivcev: _!la. ha. ha. ha!" Ko je kandidat to ponovno odpel, je prešel na govor votivnega programa: Akti in fakti. („Oš. jež") Nov recept. Ce se hočeš znebiti zaspanca in pregnati po prekrokani noči najhujšega mačka, boš p.aiv gotovo dosege! popoln uspeh, če se udeležiš shoda JNS. ko postavlja kandidata. To sredstvo je popolnoma zanesljivo in JNS moramo priznati kdaj tudi kako zaslugo, da ne bo resnica trpela krivice. Ker pa v JNS ni gospodarstvenikov, baje ne bo dala tega recepta za preganjanje mačka patentirati. Gospodarstvo Naši zadružniki zborujejo Vnovčenje krompirja je skoraj nemogoče. \ Srbiji Banatu in Slavoniji pridelajo ogromne množine krompirja posebno lansko leto je bila dobra letina ter je seveda zaradi tega cena padla. V jeseni je bila cena krompirja v Virovi-tici 19 para za kg. drugod v Slavoniji 22 do 50 para /a kg. v Leskovcu po 50 para, v Senti po 25 para za kg. Pri nas na Gorenjskem je bila slaba letina ter so producenti upravičeno računali z višjo ceno krompirja spomladi. To se je le deloma izpolnilo in cene še sedaj niso zad«>-voljive. V inozemstvo se izvaža le malo vano-nov krompirja. Podvzeli so se sicer koraki, da bi se dosegel prost uvoz krompirja v naših sosednih državah. Ravnatelj poroča obsežno o gospodarskem položaju v tu- in inozemstvu ter o izgledih za izboljšanje gospodarstva. Nujno potrebno bi bilo pri nas načrtno gospodarstvo ter regulacija važnih poljskih pridelkov ter zopetna postavitev likvidnih denarnih zavodov. Poudarja, da je zadruga pripravljena resno z oblastvi sodelovati za zopetno povzdigo gospodarstva ter ugotavlja, da so oblastva več načrtov, ki jih je predložila zadruga, do sedaj že upoštevala, ne-kaiere stvari pa so še v delu. Nujno potreben jt zadrugi obratni kapital po nizki obrestni meri. ki pa ji je že skoraj zasiguran. Posebno otežkočena je letos nabava semen in cene so tudi zelo visoke. Zadruga bo letos izvedla velike poskuse z novo vrsto fižola in krompirja. V to svrho bo dobila večjo množino semenskega fižola iz Kalifornije. Ker pa naš. gorenjski krompir ni sposoben za transport čez morje bo zadruga naredila poskuse z drugo vrsto krompirja. Kar /e pa najvažnejše, bo to vrsto krompirja in fižola poslala v države, kjer za prihodnje leto ne računajo z uvoznimi tež-kočami ter tudi klirinški obračuni ne obstojajo. Za več lev naprej ima zadruga v teh državah sigurne odjemalce. Odbor bo odločil, pri katerih članih se bodo letos ti poskusi naredili, drugo leto pa zopet pri drugih. Ravnatelj poroča tudi o načrtih zadruge za bodoča leta. Intrige proti zadrugi so zadnji čas popolnoma ponehale ter nam tudi oblastva sedaj gredo na roko. Bilo bi nujno potrebno, da se vsi kmetje organizirajo ter propagirajo zadružništvo, ker le v tem slučaju je mogoče gospodarski pooi/aj zboljšati. Navaja slučaj organizacije delavstva, ki je v vseh državah, dobro organizirano in so takorekoč višje nego naš kmet. Ker so med članstvom gotove osebe, ki sedaj pri občnem zboru niso navzoče ter vedno in vedno kritizirajo poslovanje zadruge, stavi ravnatelj zaupno vprašanje. Vse članstvo je za to, da ravnateljstvo in od-l>or nadaljuje delo v dosedanjem smislu ter se jim da popolno zaupanje. Nato sledi debata članov. G. Janez Brodar je z ozirom na ogromne težkoče, ki jih ima zadruga, zadovoljen z dosedanjim uspehom in konstantiro. da je vodstvo zadruge svojo nalogo v polni meri izvršilo tako, da gre dober glas zadruge že daleč preko meja. Član Jože Burgar poziva članstvo k večji zavednosti. Član Ovsenik Janez poudarja, da bi se kmet moral zavedati sedanjega težkega položaja in pravi, da je nujno potrebno, da se organizira, kei« se l)o le potem lahko kaj doseglo. Član Ivan Zupan pravi, da pred svetovno vojno ni bilo nikakih skrbi, kam se bo ena ali druga stvar prodala, ker je pač bilo gospodarstvo na zdravi podiagi. Danes je vse drugače. Naše sosedne države so meje zaprle in omejile uvoz našega blaga ter je nastala skrb, kam z blagom. Mnogo zahvale gre zadrugi, da smo v zadnjih letih naše pridelke dobro prodali, ter jo moramo le podpirati. Mnogo članov se jo. še javilo k besedi, nakar se je predsednik navzočim zahvalil za zaupanje in za obilno udeležbo ter zaključil občni zbor. Tako dobro obiskanega občnega zbora Kranj še ni videl. Solidarnost kmetov se veča in kmet si je v svesti, da je v zadružništvu bodočnost. Zato želimo mi zadrugi tudi v bodoče mnogo uspehov in pozivamo kmete, da pristopijo k tej tako potrebni ustanovi. ^Gorenjski rejec malih živali". Pomlad prihaja. Trata in log se prebujata. Bujno bosta zeelnela in nudila obilo hrane za našo malo živinico. Vzdramite se tudi gorenjski rejci in prihitite na ustanovni občni zbor društva ^Gorenjski rejec malih živali" v Kranju, ki se vrši dne 24. marca ob 14. uri pri g. Bohu, gostilna Bekselj. v Kranju po sledečem razporedu: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Citanje odobrenih pravil. 3. \olitev društvenega odbora v smislu pravil. 4. Sprejem novih članov in določitev članarine. 5. Slučajnosti. — Rejci in prijatelji malih živali, udeležite se polnoštevilno. Kmetje! Prišel je čas dela. Mnoge vas skrbi, kako boste gnojili. Svetujemo vam, da se v teh zadevah obračate na naslov „Agrikulturno ke-mički ured za kalijevo gnojenje, trg Georga Washingtona br. 5, Zagreb. Dobili boste vse informacije glede gnojenja v tej pomladni dobi. Izdajanje potnih hranilnih knjižic za potovanje v Češkoslovaško. Naša Poštna hranilnica bo dajala v sporazumu s poštno hranilnico v Pragi potnikom, ki želijo potovati na Češkoslovaško, posebno ugodnost. Ugodnost je ta. da lahko vplača vsak potnik na katerikoli pošti ali na blagajni poštne hranilnice- in njenih podružnic na čekovni račun št. 65.150 »Poštna hranilni-ca v Pragi" v dinarjih znesek, ki ga bo potre-hoval na Češkoslovaškem. Ta znesek preračuna Poštna hranilnica v Pragi v češkoslovaške krone in mu izda zanj potno hranilno knjižico. Materam! !'raznik Marijinega oznanjenja praznik materinstva! lakole se te vsako leto enkrat spomnimo, takole se ti vsako leto enkrat poklonimo, ki ti je ljubezen neusahljivi vir vsega lepega in dobrega '.tati! \a praznile Marijinega oznanjenja ob začetku nove pomladi se ti poklonimo, na steza j odpremo ta dan tbiri svojega srea. Vse. kar se je čez leto drago-u'a in lepega na korale naših duš nanizalo, položim«) /. otroško vdanostjo preti Te pač majhno, premajhno plačilo za ves neizmerni trud, k« si ga /. nami imela, za vse liste grenke skrbi, ki so kakor črni trni iz naših besed in dejanj rasli vate. za vst tisto tiho trpljenje, ki se mu samozatajevanje nravi in ki ti prikrito kakor žerjavica tli nekje globoko na dnu___ Praznik Mat i j »nega oznanjenja praznik materinstva! Kakor himna je, posvečena misteriju materinstva, kakor lovorjev venec je, spleten heroizmu materinske ljubezni in zvestobe. Kakor prisrčno otroško voščilo je. kakor pobožna molitev, zajeta i/ globin hvaležnih sre. /a vso požrtvovalnost, za vso plemenitost in neizčprno dobroto tvojo, mati! kakor je mati Mu -ija svojega sina Jezusa spremljala na vse njegovih trolje-vja polnih potih in ie stala polno bolečin pod križem i:i gledala bridko smrt svojega sina-Boga, tako tudi ti. zemeljska n.ati, spremlja" svoje otroke vse dni življeuja. Nikdar jih ne pozabiš in zapustiš, v ves 1 ju se z njimi veseliš, v žalosti pa jo'.aš in trpiš. Tvoje srce je kakor morje globoko polno ljubezni, katero izliva- na svoje ljubeče otroke. Ti si res neusahljivi vir čiste ljubezni: ktlo hi te ne ljubih draga mati! In vendar te mnogokrat ne ljubimo, smo mrzli in nehvaležni do tebe. Mnogokrat te žalimo in ti nam vse odpuščaš, ker tvoje srce ne pozna sovraštva, tvoje srce zna odpuščati ia ljubiti. Ko ležiš na smrtni postelji, je pogled upn ..n otroke. Zadnji pogled iti zadnja solza je posvečena otroku, če je tudi morda oa kje daleč v tujini pozabil nate. I i ga nisi po/ tbila. /. mislijo na njega si zatisnila trudne oči k večnemu spanju, li^te oči. katere je nehvaležni sii to likokrat žalil /. grenko pekočimi solzami. Toda morda tudi sin zdihuje kje th-leč po tistih dneh. ko je bival po«! domačo streho in ga je ob jt malo ljubeče materinske srce. Kaj bi dal danes za tisto srečo! /a bogastvo vsega sveta je ne bi predrago plačal. On ve. če bi stopil preti njeno milo obličje, da bi ji oko polotilo solze za izgubljenega sina. Zato. ker on ve. da jo je žalil, zato po njeni smrti zdihuje in prosi odpuščanja. Ti. blaga mamica, ne jezi se v grobu nad izgubljenim si- nom! Padal sem in padal, a zdaj me je rešila misel nate. ki že spiš pod hladno zemljo. Zdaj se kesnm in obžalujem padec, ves strt klečim in molim svojega življenja Confíteor. J ti ti mu odpuščaš, odpuščaš že prej, kot te je prosil. Vse odpuščaš, četudi ti je sin porinil morda nož v srce. Ti si ga izdrla iu poljubila. Res, nerazumlji-■ ;t je tvoja ljubezen. To je zgodba toŽna o solzah prelitih, zgodba o zdihljajih. vsemu svetu skritih. Zgodba težka, polna tisoč bolečin: a sko/. /godbo eno samo srce kliče: Sin. moj s i, v Za ves tvoj trud in netv.merno ljubezen se ti danes poklonimo, slovenska mati. Hočemo biti hvaležni tvoji otroci in ostali zvesti veri. katero si nas ti učila, ko si nas zibala in pestovala. Hva* la ti za dar in ljubezen! Stran 4 »GOHENJEC* Stev 12 na kateri bo lahko dvigal na vsaki češkoslovaški pošti (do 300 Kč na dan). Vplačnik lahko prevzame knjižico pri češkoslovaški pošti, ki jo je določil, ko je znesek vplačal, ali pa se mu pošlje, preden odpotuje, na našo pošto, ki jO je sam odredil. -- S položnico se lahko pošlje do 8000 Din brez posebnega dovoljenja ministrstva financ in sicer na osnovi vidiranega potnegu lista, v katerega vpiše pošta (poštna hranilnicu) vplačani znesek. Dinarje preračuna poštna hranilnica v Pragi v češkoslovaške krone pe tečaju češkoslovaški- narodne banke. Za izdano hranilno knjižico plača potnik 2 '/t* (od tisoč), najmanj pa 5 Kč ((» Din) in i" o za stroške Narodnih bank. Ha/en tega plača se 2.50 Kč (4.50 Din) za odpravo in 0.50 Kč m p) za obrazec. Ti stroški se odpišejo v hranilni knjižici. — Kdor želi potovati na Češkoslovaško in se okoristiti s to Ugodnostjo, naj kupi na pošti polo/nieo čekovnega računa št. 65.150 za Poštno hranilnico v Pragi. Položnico naj izpolni po tiskanem besedilu, zlasti pa naj na zadnjo stran »Sporočila" (srednji del položnice; napiše, na kateri pošti na Češkoslovaškem želi prevzeti knjižico, nato pa denar vplača. — Natančnejša navodila se dobe na pošti. RAZGLAS o 1. ustni licitaciji za dobavo gramoza za državni cesti št. 2 in 51 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. \ smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 2. marca 1OT5 V. No. 62 8-24 razpisuje tehnični razdelek v Kranju na podstavi čl. 86 in 98 zakona o državnem računovodstvu / dne 6. marca 1921 in njegovih izprememb od-nosno pravilnika, natisnjenega s Službenih no-vinah z dne 25. novembra 1921 prvo ustno licitacijo za dobavi) gramoza in sicer za te-le proge: Državna cesta št. 2 i. Za progo km 654 do 65h kvalitetnega gramoza iz kamnoloma Vikarče 450 m* v proračunskem znesku Din 40.050. 2. /a progo km 658 do 642 iz Hočevar j eve jame 4O0 ni3 v proračunskem znesku Din 16.000. 3. /a progo km 642 do 645 iz Savskega proda 390 m' v proračunskem znesku Din I4.ooo. 4. Za progo km 645 Ho 648 iz gramoznice Polica 500 m1 v pročunskem znesku Din 12.000. 5. Za progo km 648 do 657.5 iz gramoznic Naklo. Bistrica in Gobovec 580 m3 v proračunskem znesku Din 25.000. 6. Za progo km 657.5 do 664 i/ gramoznic Po-savc. Martinski klane in Podovnica 450 ni5 v proračunskem /nesku Din 17.200. 7. Za progo km 664 do 665 iz proda Zgoša — 28 m1 v proračunskem znesku Din 1.120. 8. Za progo km 665 do 674 iz gramoznice Pod Brunkom in Begunščice 500 m' v proračunskem znesku Din 16.600. 9 Za progo km 674 do 67S i/ gramoznice Potoki 150 m3 v proračunskem znesku Din 6.750. 10. Za progo 678 do 687 iz Savskega proda pri Javoruiku 520 m* v proračunskem znesku Din 12.800. 11. Za progo <>sč do <>95 i/ Savskega proda Dovje in Mojstrana 280 nt1 v proračunskem znesku Din 11.200.-. 12. Za progo 695 do 69K iz proda na Klancu "K) m* v proračunskem znesku Din 3.600.—. I>. Za progo km 698 do 705 i/ proda reke Save iu potoka 1 Hodnik 140 m3 v proračunskem znesku Din ">.6O0. . 14. Za progo km 70"^ do 709.909 iz gramoznic Suhi plaz in Hladnikov potok 125 m'- v proračunskem /uesku Din 9.000,—. Državna cesta št. 51. 1. Za progo km 0.0 do 5 iz gramoznice Bistriški proti 500 m3 v proračunskem /nesku Din 12.900.—. 2. Za pn>-:u km 5 du It i/ gramoznice Prapre-če 571» m1 \ proračunskem /nesku Din 15.910. . "M Za progo km II do 21.920 i/, gramoznic Balant. Mo/irjeve. I.ajbno korito. Suhi plaz iu Zelenica 500 m3 v proračunskem /nesku Din 12.000.—. Pojasnilu glede dra/benih in dobavnih pogojev dobivajo interesentje \ uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka v Kranju. Dobava se mora brezpogojno i/vršiti do V), septembra 19". lehnički ru/.delek si pridržuje pravico razpisano množino gramoz« /višati ali skrčiti ne da bi to /višanje o/iromil /nižanje množine uplivaio na i/licitirano udnosno odo breno ceno uziromu dobavo sploh ukiniti. Licitacija se bo v ršila : a) za progo dr/, ceste št. 2 km 654 do 664 dne 8 aprila I9"V5 v pisarili tehničnega razdelka s pričetkom ob 9 uri. b) z progo drž. ceste št. 2 km 664 do 707.909 dne aprila 195» na županstvu na Jesenicah s pričetkom ob 10 uri. c) za progo državne ceste št. 51 km 0.0 do ¿1.920 dne it). aprila I9V> s pričetkom ob 9.15 /a prvo proo ter v četrtiiriiih intervalih za ostale proge v zgoraj navedenem redu. Ponudniki ali njih pooblaščenci in namestniki, ki morajo prinesti pismeno pooblastilo, morajo priti k licitaciji točno ob določenem času ker «e po začetku licitacije novi ponudniki ne bodo pripustili k licitaciji. Vsak ponudnik oziroma njegov namestnik mora podpisati pri licitaciji izjavo, da so mu znani .si družbeni in dobavni pogoji iu da na hje v celoti pristaja. Kavcijo v višini tO"/« pro-računjene vsote za naše oz. 20'Vu za tuje državljane se mora položiti na dan licitacije do 9 dwpoldne pri davčni upravi v Kranju oz. v Radovljici v vrednostnih papirjih, o/i roma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. H(> /.ikona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika o izvrševanju dolo i1 i/ oddela _B pogodbe in im-avc" Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini iiri državni hipotekami banki, podružnici l.jtiMj. ni. i'red vložitvijo kavcije se mora ponudnik /glasiti v pisarni tehničnega razdelka. .! i >e mu izroči nalog zu davčno upravo za pre-./-."je kavcije. <) položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico, lo polo/nieo iu nad lic potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh .i. .čnih plačil za preteklo četrtletje mora ponudnU ob pričetku licitacije i/ročiti predsedniku liiiiacijske komisije. Držav nocestna uprava si pridržuje pravico oddati dobavo gramoza brc/ ozira na višino ponujenih vsot ter eventuelno sprejeti ponudbo za dobavo kvalitetnega gramoza za poljubim cestno progo. \ sak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po i/vršeni dražbi. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 7. marca 1955, Ing. Fr. Kminer s. r. Gospodinje! Za veliko noč vam nudi pri m a orehova jederca ter vse ostale potrebščine za potice in kolače po nizkih cenah znana trgovina Ivan Rekar, Kranj Dobra postrežba Niske cene. mHLl 06LHSI Za vsako besedo v nulih oglasiti se plača 050 D. Naimaniši znese* le 6 D. Otomane. divane. modroee in vsa v 10 stroko spadajoča tlela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnih, v hiši g. F. Ažmana. Dobro ohranjeno moško kolo kupim. — Naslov v upravi lista. Prodam dobro ohranjeno žensko kolo. Kari in. Zg. Besnica, p, Kranj. Zgubil;-, se je v nedeljo 1?. marca proti večeru v Kranju srebrna ura. Pošten najditelj se naproša, tla jo [noli dobri nagradi odda na npr. lisla. Prodani dobro mlečno kravo. N. Kranj. Mehi i runu soba za ti ve o--el)i se otlda. ( ojzov ¡1 ceslii K) K ran j. Solnčno stanovanje (sobo in k nli i njo) išče uradniška v< lova z oc raslim si- nom /a takoj ali pozneje. Poizve >c v uprav i. Pozor! Novo kolo' Vi hočete za spomlad novo kolo. dobite ga po izredno nizki ceni le pri znani tvrdki IVAN BITENC - KRANJ trgovina koles In splošno ključavničarstvo Isto tam Vam napravimo štedilnike, vrine ograje i. t. vb Vsak, kdor le enkrat kupi v naši trgovini, ostane stalni odjemalec. Trgovina: Vidovdanska 11 (poleg gimnazije) Delavnica: Gasilski trg 7 (pod velbom) I Usnjarska m čevljarska zadruga J{und r. 3. j o. j. v Jr^iču priporoča sledeče lastne in zato najcenejSe izdelke: ovčitie v raznih barvah, kozitie za pletene sandala usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obtičite nas! •♦•♦vf«vf«vV«vt#VV« • LjubiteSji narodne noše l Pasove, broše, uhane t t. d. dobite najceneje v veliki izbiri pri B. Rang us Kranj Mm - Kranj nudi izgotovljene obleke za dečke in moške po cenah brez konkurence. Dečja obleka 3 in 4 leta za Din 48--Moska obleka - Din 180-Moška obleka boljše vrste Din 295'- Istotam biago za obleke, srajce, kravate, nogavice itd. V Vašem interesu je, da si ogledate mojo zalogo, iz katere si lahko za tnal denar izberete dobro obleko ali pa blago. Priporoča se ALBIN JAZBEC, KRANJ itder oglašuje ta napreduje l Istotam velika i/.bira ur. zlatnine in sre-brnine po priznanih nizkih cenah. Pred nakupom pridite in si oglejte sami in prepričali se boste! Popravila se strokov 110 točno izvrše. Kupujem staro zlato in srebro. I. zlatarska delavnica na Gorenjskem. • 9 <«► s «<► * <«■► • <►- 8 <> • -*> m • Ako boste zidali, dobile ves potrebni les in se Vam dostavi rta stavbo po zelo nizkih cenah pri Fr. Gorjanc v Kranju * B m "J E o ** mn 3 & 3 Ali Vam je že znano ? Kaj? Da dobite pri tvrdki Anton Ješe Tržič, Cerkvena ul. 11 Najsolidnejše in najboljše vsakovrstne čevlje, moške damske in otroške že od Din 18— naprej ZIMA ZA ŽIMNICE VSEH VRST PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH VEDNO NA ZALOGI SAMO PRI TVRDKI J. Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko in gratis tovarna za žimo SfraŽBŠče pri Kranju Teiafon int&rurban 2 5 BE===3yfc~gtt^3Bë (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vlo^e in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Move hranilne v>oee se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak č a s brez napovedi. Hranilne vloge že obrestujejo najugodneje. r—'—?- ^Lli!k^Bir33>g^i —'■■ji m ==»==; Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Krzen v Kranju Tiska Tisknrn» Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik Prance Uhernik. 9999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999755 4569999999999999999999999999999999999^