METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „ K met o valeč" izhaja 1B. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udjt c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/• strani 8 gld., na '/< strani 5 gld. in na l/8 strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. _Št. 12, Y Ijnbljani, 30. junija 1894. Leto XI. Obseg-: Najboljši naši orehi. — Sadno drevje ob cestah. — Kaj je žganje in kako naj se pripravljajo surovine, iz katerih se kuha žganje. — Kako je postopati, če se hoče kuhati davščine prosto žganje? — Brezmatičnost ob času plemenjenja mladih matic. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Najboljši naši orehi. Dasi je zanimanje za sadjarstvo v obče dandanes veliko, za lupinasto sadje posebe se ne menijo mnogo. Velikanske množine orehov, katere poprodajo vsako leto po mestih, dobivamo iz južne Evrope Da bi oreh uspeval še marsikje, kaže uže to, da se prav dobro sponaša celo v Nemčiji ob Renu ter v Turingiji. Posebno pa oreh priporoča njegova trpežnost, kajti lahko ga hranimo po več let ter se vsled tega orehom cena ne izpreminja tako, kakor drugemu sadju. Oreh uspeva v dobri, pa tudi v slabi zemlji; korenine požene globoko, pa tudi daleč na okoli, tako da dobiva vedno dosti hrane. V višavi se bolj razraste kakor v nižavi, kajti više gori je manj rose, kakor v nižavi, in tudi to veter prej posuši, kakor v ravnini; zato je pa tudi v višavi manj nevarnosti za sadne popke. Tudi oreh na visokem prej doraste kakor na ravnem, sok se prej začne stekati nazaj, les se potrdi ter je vsled tega bolj trpežen proti mrazu kakor v zavetnih legah. Če tudi se deblo in krona v mrzlih krajih ne razrasteta tako kakor v gorkih, les vender le bolj dozoruje ter je dragocen, posebno od starih dreves, ker ga mizarji lahko porabijo za prav različne reči. — V nastopnem hočemo popisati ter v podobah pokazati najnavadnejše orehe, ki se sade po naših krajih. Navadni oreh ali koščak. (juglans regia — pod. 41.), lepo drevo s svitlosivim lubom, z lihopernim gladkim listjem. Če list ali kak nelesnat del zmaneš med prsti, zadišal bo rezko. Domovina temu orehu so najbrž Podoba 41. kinežke višine v srednji Aziji. Drevo zraste zelo veliko in košato. Sad je tak, kakeršnega kaže podoba 41., časih nekoliko drobnejši in bolj okrogel. Lupina zrelega sadu pobarva rjavo. Nezreli orehi se rabijo v zdravilstvu, s sladkorjem vloženi se uživajo, pa tudi liker se lahko dela iz njih. Ta oreh je dosledno in zelo rodoviten. Res je sicer občutljiv za mraz, toda redkokdaj mu mraz uniči toliko cvetja, da bi nam ne obrodil. Pomnožuje se s semenom (z orehi.). Tankolupinasti oreh ali mehkuž (juglans regia fragilis — pod. 42.) je po-dolgast, koničast ali pa okrogel sad. Lupino ima ta oreh tako tanko, da jo vsak majhen ptič lahko preluknja, posebno senica. Jedro je polno, zelo oljnato ter, posebno sveže, zelo okusno, če se olupi. Vzdrži se dolgo časa dobro. Ta orehova vrsta je rada prazna (gluha), posebno če je ob cvetji vreme vlažno; časih se zgodi, da gre po tretjino orehov v nič. Drevo zraste zelo krepko, pomnožuje se s semenom ter doseže veliko starost. Sajenje te orehove vrste se zelo priporoča, posebno po zavetnih legah, kajti rodi prav dobro; ceio taka leta nas zadovolji, kadar med cvetjem nagaja dež. Te orehe prav radi kupujejo. Navadni podolgasti oreh (juglans regia oblonga — pod. 43.) je debel, podolgast, jajčast, ima srednje debelo lupino, ki ima precej globoke raze ter se od navadnega oreha loči le po svoji debelosti in obliki. Drevo ima svitlorjav lub in lihoperno, gladko listje, zraste zelo veliko, obilno rodi ter zasluži, da bi ga sadili prav pogosto. Rodovitni oreh (jug-lans regia fertilis — pod. 44.) je lepo okrogel ali jajčast ter ima precej tanko lupino. Zori zgodaj in orehi so na drevesu blizu drug poleg drugega. Ta vrsta se priporoča posebno zaradi tega, ker drevesca uže začno roditi, kadar so še le 1—P/j m visoka, ter primeroma prav bogato rode. če prav se lakko pomno-žuje z orehi (s semenom), ga Francozi vender le radi cepijo. Debeli ali turški oreh (juglans regia macrocarpa — pod. 45.) je časih še debelejši, kakor ga kaže podoba. Ta vrsta je izborna, ker je zelo rodovitna in malo občutna za mraz. Pozno brsteči oreh (juglans regia serotina — pod. 46.) ima srednje debel, obratno jajčast sad. Jedro je polno in zelo okusno ter se prav lahko olupi. Kakor pove uže ime, poganja ta oreh zelo pozno — še le proti maji — in vsled tega cvetje nikdar ne pozebe. Rodi dosledno. Zaradi velike svoje neobčutnosti za mraz je ta vrsta posebno dobra za visoke in mrzle lege. Srčasti oreh (juglans piriformis — pod. 47.) se odlikuje po svoji srčasti (ali hruški podobni) obliki. Drevo dobro raste in tudi za mraz ni posebno občuten, rodi pa redno in obilno. Te vrste imamo pri nas najbolj razširjene. Francozi pa imajo več in boljših orehovih vrst. Orehi se pomnožujejo s semenom. Posade se jeseni ali raje spomladi, da jih ne izjedo miši. Vzkalile orehe potaknemo v sejalnico v vrste po 6—10c>» narazen, in sicer v suho toplo prst, ki naj se prihodnjo zimo pokrije z jelovjem. Leto stare rastline se presade po 30 cm saksebi, in je pri tem treba skrbno paziti na glavno korenino. Nekatere razvrsti, kakor juglans regia laciniata", Juglans regia monophyl!a" in „juglans regia pendula", se cepijo. Za cepiče se vzamejo lepi, pa manj vzrastli vršiči ali pa dveleten les. Cepitev se najbolj sponese, če se letniki kake navadne vrste presade v posode ter Podoba 42. Podoba 43. Podoba 44. Podoba 45. Podoba 46. Podoba 47. se meseca septembra ali pa prihodnjo pomlad v gnojni gredi ali v pomnoževališči cepijo z naklado. Po nekaterih krajih imajo navado, da orehe ob evetji pre-klajo, da bi pospešili oprašenje. Toda to nima zmisla. Možki in ženski cveti orehovi so ločeni, in večkrat se zgodi, da ženski cveti uže odcveto, predno se odpro možki, ter se vsled tega no morejo oploditi. Nekatera drevesa poženo oboje cvetje ob enem, nekatera pa eno do štiri tedne prej kakor drugo. Po takih krajih, koder je mnogo orehov, orehi niso lahko nerodovitni, kajti nekaj obojih cvetov cvete gotovo, cvetni prah pa razna-šajo žuželke in pa veter. Sadno drevje ob cestah. Kdor je kdaj potoval po Nemčiji, zlasti po nekaterih južnih državah, je z veseljem opažal dolge in lepe sadne drevorede ob javnih potih in cestah. Prijetno je potniku potovati v drevesni senci in opazovati lepo cvetje spomladi, jeseni pa sadje. Taki drevoredi so pa tudi velikega pomena za narodno gospodarstvo. Samo na Vir-temberškem se je 1. 1878. za 8 milijonov mark sadja pridelalo ob cestah. To je gotovo lep dohodek za deželo. Sadno drevje je pa tudi iz drugih ozirov bolj priporočati za take drevorede, kakor mnoga sedaj navadna drevesa. Lipe, plan-tane, bresti, javorji, jeseni, zlasti pa jagnedi so ob potih le pre-radi prava gnezdišča za hrošče, španske muhe itd. Za drevorede ob cestah so posebno pripravne jablane, hruške, češnje, slive in češplje, pa tudi kostanji in orehi. Drevesnice ob cestah vzbujajo veselje do sadjarstva sploh in poleg tega deželi dobivajo dobro ime. Kraji ob cestah so posebno pripravni za nasajenje dreves. Blato, ki se izpira iz ceste je jako rodovitno. Sadno drevje se sadi na robu ceste ali pa poleg ceste. Najbolje je, če je tako drevje pod nadzorstvom cestnega osebja. Pri zasajanji takih drevoredov je pa vender treba precej pozornosti. Izbrati se morajo le močna zdrava drevesca. Gledati je treba na to še bolj, kakor pri sajenji drevja na vrtu. Drevesa ob cestah so razpostavljena bolj raznim neprilikam, kakor drevesa na vrtu. Gledati je pa tudi treba, da se ta drevesa pravilno goje, zlasti, da se ne spridijo z obrezovanjem. Bolje je, če se drevesa ne obrezujejo, kakor če se obrezujejo napačno. Pri nas na slovenskem še skoro nikjer nimamo ob cestah sadja, dasiravno so naši kraji posebno pripravni za sadjarstvo. Ker imamo pa uže več dobro urejenih šolskih vrtov, bi marsikje ne bilo težko dobiti drevesec za take drevorede; zato mislimo, da bi županstva in učitelji ter drugi vplivni možje lahko kaj storili v tem oziru. Poslednji čas se je tudi v naših krajih jel izdelovati sadni mošt. Obcestje bi pa bilo zlasti pripravno za vzgojevanje takega drevja, ki daje sadje za mošt. Posebno tepke bi po svoji trdni naravi dobro uspevale ob cesti. Čez štiri leta bodemo slavili petdesesletnico slavnega vladanja Njega Veličastva cesarja. Pri tej priliki se bodo ustanovljale razne dobrodelne naprave. Mari bi ne bilo umestno, če bi se morda v spomin kje napravila sadna drevesnica, ki bi potem še pozne rodove spominjala tega veselega dogodka. Opozorili smo svoje čitatelje na važnost drevesnic ob cestah in pričakujemo, da naše besede niso padle na kamen, da bi usahnile, pa tudi ne med trnje, ki bi jih zadušilo, temveč na rodovitno zemljo, da obrode sto-teren sad. Kaj je žganje in kako naj se pripravljajo surovine, iz katerih se kuha žganje. i. Iz pritožeb, katere nam dohajajo glede postopanja finančnih uradov zastran kuhanja žganja, katere najbolj zadevajo čas, ki se določi za kuho ali zakasnelo dovoljenje, da se odpečatijo kotli, vsled česar se pokvarijo za kuho pripravljene surovine, posnamemo, da naši ljudje niti ne vedo, kaj je žganje, in ga zato tudi pravilno ne znajo delati. Posebno jim je pa nejasno, kako pripraviti surovino (drozgo), iz katere naj se naredi žganje. O tem poučiti naše gospodarje je namera tega članka. Žganje imenujemo vsako pitno zmes iz alkohola in vode, ki se dobi s kuhanjem (preka-panjem ali destilovanjem) pokipelih tekočin (drozge). Seveda je žganje raznovrstno, ker pri kuhi pridejo vanj razven navadnega alkohola še drugi alkoholi in razna eteriška olja, ki se nahajajo v raznih drozgah. Tako da na pr. češpljeva drozga drugačno žganje kakor brinova, hruševa, vinska, ali kaka druga drozga. Najvažnejši obstojni del žganja je alkohol, ki da žganju razven okusa in duha tiste lastnosti, zaradi katerih ga delamo in pijemo, da mu moč in ga dela opojnega. Ker se torej gre le za alkohol, hočemo v tem članku tudi le razpravljati, od kod pride alkohol in kako je ravnati, da ga pride v drozgo, katero hočemo huhati, več in kako je drozgo treba hraniti, da alkohol ostane do kuhe v nji, oziroma da se drozga pred kuho ne pokvari, če tudi moramo na kuho čakati več dni, mesecev, tednov ali celo več let. Predno nadaljujemo, biti nam mora jasno, kako alkohol nastane. Alkohol se vedno dela iz sladkorja, in sicer potom kipenja. Ako pridejo v kako tekočino, v kateri je raztopljen sladkor, drožne glive, potem prične ta tekočina ob primerni toplini kipeti, t. j. mi vidimo, da l se dvigajo iz tekočine mehurčki, kakor da bi voda vrela, pri čemer se pa sladkor razkraja, t. j. dela se alkohol in ogljikova kislina, katera uhaja in pri tem provzročuje mehurčke. Če torej hočemo delati žganje, vzeti moramo takih surovin, ki imajo v sebi sladkor. No, vse reči, iz katerih se pri nas običajno dela žganje, je samo ob sebi umevno, da imajo sladkor v sebi. Največ se dela pri nas žganje iz sadja, posebno iz sliv in hrušek, zato vzamemo za vzgled izdelovanje sadnega žganja, ki je pa enako izdelovanju iz drugih sladkih surovin. Če jabolka, hruške, ali slive rabimo za izdelovanje žganja, moramo pred vsem njih sladkor izpremeniti v alkohol in jih še le potem kuhati, kajti poprej bi bila kuha brezuspešna. V to svrho sadje razdrobimo ter je pustimo v primernih posodah kipeti, t. j. damo mu čas, da pridejo iz zraka drožne glive, ki provzročijo kipenje ali vrenje (ponekod pravijo „kisanje"), pri čemer se sladkor izpreminja v alkohol. Da se to zgodi, treba je primernega časa in primerne topline. Bolj če je primerna toplina (18° C.), hitreje pokipi sladkor, oziroma se izpre-meni v alkohol. Pa tudi od vrste drožnih gliv je zavisna hitrost kipenja. Drožne glive, ki se nahajajo v grozdji, narede, da vinska drozga (mošt) pokipi v 6 do 8 tednih, t. j. da se naj veči del sladkorja v tem času izpremeni v alkohol. Drožne glive, ki so v naši hruševi, jabolčni ali češpljevi drozgi, delujejo pa veliko počasneje, in gotovo ne trdimo napačno, če rečemo, da te drozge potrebujejo najmanj tri mesece, t. j. 12 tednov, predno v njih pokipi veči del sladkorja. Tu tiči pri nas ena glavnih in prvih napak pri izdelovanji žganja. Pri nas puste drozgo stati, oziroma kipeti le nekaj dni, k večemu par tednov, potem jo pa precej žgo. Tako ravnanje ni gospodarsko, ker zavržemo velik del sladkorja, oziroma alkohola. Le prevdarimo: 100% hrušek ima v sebi kakih 12 kg sladkorja. 1 kg sladkorja da vsled kipenja 1/i kg čistega alkohola ali 1 kg žganja, t. j. zmesi iz polovice alkohola in polovice vode. Pri naših računih moremo tedaj reči, da da vsak kilogram sladkorja en kilogram ali liter žganja. Če damo hruševi drozgi časa, da dobro pokipi, t. j. da je kake tri mesece v gorki shrambi, potem je upati, da pokipi v nji na vsakih 100 kg sadja kakih 10 kg sladkorja, da bo torej dalo 100 kg hrušek 10 litrov dobrega in močnega žganja. Kakor pa pri nas hitro prično kuhati nastavljeno drozgo, pa ni upati da bi iz nje na-kuhali več kakor kakih 6 litrov močnega (50 odstotnega) ali 9 litrov navadnega žganja, torej polovico premalo, kar je očitna izguba. Mi moramo tedaj drozgo pustiti da toliko časa kipi, da se vsaj največi del sladkorja izpremeni v alkohol. — Gori smo pa rekli, da se nahajajo v žganji tudi snovi, ki mu dado potreben okus in duh. Od teh snovi je pa prav mnogokrat zavisna boljša cena žganju; zato mora biti gospodarju ležeče na tem, da jih dobi v žganje. Te snovi tvorijo se največ v kipeči drozgi in tudi še potem, ko ne kipi več. Pa tudi to tvorjenje potrebuje časa, zato napravimo tem finejše in draže žganje, čim dalje pustimo drozgo stati. Kdor misli, da je sirmijski slivovec zato tako fin, ker v slivovo drozgo pomešajo zdrobljene slivove koščice, ta se moti. Pač nekoliko (pa ne preveč) takih koščic okus slivovki izboljša, finost ji pa da vender le čas, kajti tam puste drozgo stati po več mesecev, in tudi celo leto. Na vse to nam bo marsikdo odgovoril: Verjamem, da je tako; kako naj pa drozgo toliko časa hranim, ker meni se pokvari uže v par tednih, ako je ne kuham pravočasno. Slabo in nepravilno hranjenje je druga velika napaka pri izdelovanji žganja v naših krajih in o tem hočemo pisati v prihodnji številki. Kako je postopati, če se hoče kuhati davščine prosto žganje? Ker so taka vprašanja pogosto dohajala naši družbi in ker so nekatere podružnice pri zadnjem občnem zboru glede tega vprašanja stavile posebne predloge, obrnil se je glavni odbor do c. kr. deželnega finančnega ravnateljstva, od katerega je dobil vsa potrebna pojasnila. Na podlogi teh pojasnil damo v nastopnih vrstah zanesljiv pouk, kako je postopati napram davčnim uradom, kadar se hoče kuhati davščine prosto žganje. Nameravano kuho davščine prostega žganja je zgla-siti vsako leto do 15. avgusta pri županu ali pri dotičnem oddelku finančne straže. Pri zglašenji mora stranka povedati: 1.) ime in priimek ter posel in bivališče s hišno številko vred; 2) obsežnost družine, to je število domačih ljudi in poslov, ki so pri nji na hrani in v stanovanji, z všteto svojo osebo; 3.) število, kakovost in prostornino (obseg) v litrih žgalnih priprav, katerih se hoče posluževati pri davščine prostem narejanji žganja, slučajno tudi posod za vrenje (vrvežnikov), ki se imajo rabiti; 4.) ali je žgalna priprava lastnina zglasiteljeva ali pa izposojena; v slednjem slučaji se mora navesti ime in bivališče lastnikovo; 5.) del leta, oziroma mesec ali mesece, v katerem ali v katerih se bode žganje narejalo; 6.) popisno številko poslopja ali parcelno številko zemljišča, kjer se ima žganje narejati; 7.) posestvo po vrsti (kakovosti) in obsežnosti, na katerem se žgalne tvarine pridelujejo; 8.) tvarine, iz katerih se bode žganje narejalo; 9.) pijače, katere hoče davščine prosto narediti, po vrsti (kakovosti) in količini v litrih; 10.) napoved mora zglasitelj svojeročno podpisati, in sicer pri ustmeni zglasitvi na dotični pregledni poli, ki leži pri županstvu. Na zadnjo točko posebno opozarjamo, ker se na pr. prav lahko pripeti, da župan na zglasitev pozabi, potem pa pride kazen in, ker dotičnik ni podpisal pregledne pole, svojega zglasila ne more dokazati ter mora plačati kazen. Naznanila, katera se prijavijo še le po preteku zgoraj določenega obroka, se brez izrecnega pooblastila ne smeje sprejeti, ker le c kr. finančnemu ravnateljstvu pristoja pravica, spregledati prestop navedenega obroka v ozira vrednih slučajih. Če se zglasitev prijavi o pravem času pri občinskem predstojništvu, se mora to pred vsem prepričati, obsega li zglasitev vse prej navedene napovedbe ali ne. Ako bi bila zglasitev v katerem koli oziru pomankljiva ali nejasna, bi se morala stranka pred vsakim daljnim uradovanjem ali vpisom pismeno ali ustmeno pozvati, da zglasitev primerno popolni, oziroma v nji nahajajoče se nejasnosti odstrani. Če se tej zahtevi ne bi hotelo ustreči, mora se zglasitev zavrniti. Ako se pa naznanilo ali uže takoj prvotno ali po izvršeni dopolnitvi smatra popolnim in pravilnim, ima občinski predstojnik vse njegove napovedbe, naj so se ustmeno ali pismeno prijavile, v posa- mezne razpredelke za to ddocene tiskovine („pregled strank, katere hočejo žganje v domačo porabo davščine prosto narejati") vpisati. Ta tiskovina se bode županstvu v slučiji potrebe od pristojnega oddelka finančne straže zastonj doposlala in naj se tedaj tam o pravem časn zahteva. Izpolni se ta pregled, kakor se hoče, v nemškem ali slovenskem jeziku, zmiraj pa se mora dovršeno izpolniti. Na prvi strani naj se napiše zgoraj zraven do-tičnegi predtiska na levi strani finančne straže pregledni okraj (komisarijat) in finančne straže oidelek, na desni občina, na konci napisa pa leto, za katero se pregled napravi. Če bi ena sama pola za vse stranke ne zadostovala, naj se vporabi druga pola i. t. d. V tem slučaji pa naj se zaznamujejo posamezne pole na prvi strani pod napisom s tekočimi številkami po vrsti, kakor so prišle v porabo. Tekoče številke, Ki se vpišejo na drugi (zno-tranji) strani tiskovine v prvem razdredelku, pa se imajo tudi v tem slučaji v vseh polah zaporedno vrstiti, ne pa v vsaki poli na novo z 1 pričeti. Znotraj tiskovine se ima vsaka stranka posebej pod svojo tekočo številko vpisati. Nobena stranka se ne sme dvakrat nahajati, pa tudi ni dovoljeno več strank skupno pod eno tekočo številko vpisati. Razpredelki se morajo izpolniti natančno po napovedbah stranke. Županstvu ni dovoljeno v teh razpredelkih svojevoljno izpreminjati napovedbe strank, še celo tedaj ne, če bi bile napovedbe po njegovem mnjenji neistinite. Pri izpolnitvi teh razpredelkov se mora ravnati strogo po dotičnih nadpisih; potem ne more pravilna izpolnitev provzročati nikakih težav. Če bi pa županstvo o kaki stvari dvomilo, naj se obrne do pristojnega oddelka finančne straže za pojasnila. Ako se vrši vpis na podlogi pismene zglasitve, se mora ta zaznamovati s tekočo številko, pod katero je stranka vpisana v pregledni poli, ter priložiti pregledni poli. Če se je pa zglasitev prijavila ustmeno ali pa tudi le ustmeno dopolnila, mora stranka takoj po izpolnitvi navedenih razpredelkov vpisane napovedbe s svojeročnim podpisom potrditi. 15. dan avgusta vsakega leta se mora pregledna pola skleniti, to je na notranji strani, neposredno pod zadnjim vpisom datirati in pidpisati, ter potem oskrbeti s potrdilom, ki je predtiskano na zadnji strani (na hrbtu). Kar se tiče izgotovljenja tega potrdila, pri katerem naj se od strani županstva postopa z največjo natančnostjo in vestnostjo, ker je merodajno za odločitev o zahtevani oprostitvi, se mora predtiskano potrdilo, če so vsi v njem navedeni pogoji pri vseh v pregledni poli vpisanih strankah popolnoma izpolnjeni, samo datirati, od občinskega predstojnika podpisati in oskrbeti s srenjskim pečatom. Če pa pri kaki stranki niso vsi pogoji izpolnjeni, se morajo stranke, za katere to velja, vpisati v razpredeljeni zaznamek po razvrstitvi tekočih številk pregledne pole, katere se vsprejmejo v prvi razpredelek tega zaznamka, ter v zadnjem razpredelku zaznamka pri vsaki stranki označiti vse one okolnosti, katere se pri nji ne skladajo z istinitostjo. Ako je od stranke zahtevana količina žganja v primeri ž njeno družino prevelika, naj se v zaznamku navede ona količina, katera se strinja s potrebo stranke in njene družine. Isto velja glede količine žgalnih tvarin v tem oziru, če jih je stranka v is-tini sama pridelala ali če jih vsaj navadno sama prideluje. Če se zaznamek sploh izpolni, se mora datum, podpis in pečat, kakor se samo razume, pristaviti še le na konci zaznamka. Potrdilo se mora, če se je porabilo več preglednih pol, izgotoviti na vsaki poli posebej za v nji navedene stranke. Tako potrjene pregledne pole se morajo s slučajnimi pismenimi naznanili strank vred v -treh dneh po sklepu doposlati pristojnemu oddelku finančne straže. Brezmatičnost ob času plemenjenja mladih matic. Ako panj izgubi matico tedaj, kadar nima mlade zalege, je izgubljen, ako mu čebelar ne priskoči pravočasno na pomoč. Največkrat imamo opraviti s takimi panji ob času plemenjenja mladih matic, in prepričan sem, da se pogubi na stotine panjev le vsled nevednosti ali zanikarnosti čebelarjeve. Vsakemu čebelarju mora biti znano, da izleti stara matica iz starca s prvim rojem. Z vsakim naslednjim rojem pa izleti mlada neoplemenjena matica, pa tndi v izrojencu ostane taka. Te mlade matice izlete iz panjev pri lepem vremenu od ene do treh popoldne ter se visoko v zraku oplemenijo, in sicer enkrat za vse življenje. Ker pa mora matica izletati več dni zapored, predno doseže svoj namen, lahko se zgodi, da jo zadene ta ali ona nesreča in da se ne vrne več v panj. Marsikatero ugrabi kaka ptica, največ pa jih konča slabo vreme in viharji, ki nenadoma nastajajo ob omenjenih urah. V velikih čebelnjakih domu prihajajoče matice lahko zablodijo v tuje panje, kjer jih čebele takoj umore. Da se to ne zgodi, postavljajmo roje z mladimi maticami na take prostore, da si lahko zapomnijo svoj panj. K žrelu izrojencev denimo kako reč, po kateri matica svoj panj lahko spozna. Vender časih ne pomaga nobena reč, ker vsakemu čebelarju, ki ima le nekoliko panjev, se bo vsako leto izgubila kaka matica. Tu pa moramo razločevati dva slučaja, kajti vse drugače je z rojem, ki je izgubil matico, kakor z izrojencem. Ko roj vidi, da matice le ni nazaj v panj, postanejo čebele vedno bolj nemirne, kar se lahko pozna ob peti ali šesti uri popoldne. Zbegane tekajo čebele po le-talnici, zletavajo in hitro zopet nazaj sedajo. To pa traja le kake pol ure, potem čebele s šumom uderejo iz panja in se preselijo navadno v sosedni panj, ako ima dobro matico. Takemu roju ni druge pomoči, kakor da mu damo oplemenjeno matico, ker mlado prav nerad vzame. Ker navadno nimamo oplojenih matic na razpolaganje, je najbolje, če tak roj pustimo, kamor se je napotil. Le če bi bil roj res velik, splačalo bi se poskusiti vse, da bi ga ohranili, torej dati mu ali oplemenjeno, če ni take, pa vsaj mlado matico, (ki jo pa moramo par dni zapreti v matično hišico). Vse to se mora goditi prav hitro, in med tem opravilom je roj treba zapreti, da ne gre preveč čebel v sosedne panje. Jako negotovo bi bilo takemu roju dati matično zalego ali celo le zalego z mladimi delavkami, kajti, predno bi se izlegla in oplodila matica, predno bi začela leči jajca in predno bi bil mladi zarod goden, skrčilo bi se število čebel tako, da bi ne imeli niti tu niti tam ničesa. Po vsem drugačna je stvar pri izrojenih starcih. Tu na obnašanji čebel komaj spozna celo izvedeno oko, da so izgubile matico, čebele so sicer posebno proti noči tistega dne jako nemirne, toda iz panja nikakor ne silijo in po preteku dveh dni se brezmatičnost prav nič ne pozna. Kdor ima torej panje s premičnim satovjem, naj čez osem ali deset dni po zadnjem roji starca odpre in naj zelo pazljivo pregleda sat za satom. Ako bode zasledil jajčeca v dalavčnih pi-skercih (in sicer po eno), osiguran naj bode, da ima panj matico v redu, akoravno je ne vidi. Če pa ne najde jajčeč, je to že sumno znamenje in treba je iskati matice. Če jo najde, postavi naj panj nazaj na njegovo mesto in naj ga pusti kake tri ali štiri dni, potem pa naj ga zopet pregleda. Če pa ne najdeš niti jajčeč, niti matice, vedi da je panj brezmatičen in vsled tega izgubljen, ako mu ne pomagaš hitro. Če bi opazil brezmatičnost še le čez deset ali dvajset dni, potem takemu panju ni pomoči, ker ne vzame nikake matice, najmanj pa neoplojeno. Najbolje je, da ga razderemo, čebele vržemo v sosednji panj ter ohranimo vsaj satje, ker sicer spridijo še to, ker namreč delavke jamejo leči trotova jajčeca v delavske celice in na ta način mnogo lepega satja napolnijo z gnusno zalego. Imejmo torej vedno pazljivo oko, da brezmatičnost koj opazimo in jo odpravimo s tem, da damo panju oplojeno matico ali vsaj mlado neoplemenjeno, in ako tudi teke nimamo, sat z mlado delavčino zalego. To je seveda zadnje in vender bolje nego prepustiti panj žalostni usodi, akoravno s tem le težko kaj dosežemo. —k— Razne reči. — Teleta treba polagoma napajati. Kedar teleta sesajo, primorana so piti polagoma in v malih požirkih. Uže ta okolnost nas uči, da moramo paziti, <