f^Naj j v c č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 l!! Za inozemstvo celo leto $7.00 .1 GLAS NARODA list sIoveriskih deLavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 I The largest Slovenian Dally Id the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. | 75,000 Readers, (fit-1 vBQKBBI Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea W8H NO. 306. — .ŠTEV. 306. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER, 31, 1931. — ČETRTEK, 31. DECEMBRA 193.* VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX PROTIFASISTI POVZROČILI SMRT 2 POŠTNIH KLERKO V POŠTNI URAD V EAST0N, PA., SO PRINESLI SEDEM ZAVOJEV, V KATERIH SO BILE BOMBE Oblasti domnevajo, da je bil to protifašistični kom-pot, kajti pošiljatve so bile naslovijenje na diplomatske zastopnike Italije in na izdajatelja italijanskega časopisa v New Yorku. — Postni klerk Werkheiser je bil na mestu usmrčen, njegov tovariš je pa umrl v bolnišnici. — Več oseb ranjenih. Japonska vodi roparsko vojn Bombe, ki so bile namenjene celi vrsti oseb v raznih vzhodnih mestih, so povzročile v glavnem uradu v Easton, Pa., smrt dveh poštnih klerkov ter ranile več drugih oseb. D va mlada človeka sta prinesla v glavni postni urad v ELaston, Pa., sedem zavojev, ki so vsi vsebovali bombe ter so bili naslovljeni na osebe v raznih mestih na vzhodu Združenih držav. Človeka sta bila videti precej razburjena in nemirna ter sla takoj nato izginila. Poštni uradniki so slutili, da ni nekaj v redu. Odprli so dva zavoja, čemur je sledila silna eksplozija. Poštni klerk Edward W. Werkheiser je bil namestil usmrčen, dočim je klerk John B. House, umrl par ur pozneje v bolnišnici. Med težko ranjenimi je tudi Charles W. Weaver, izvedenec za razstreljiva. Ranjen je bil, ko je preiskoval ostale bombe. Iz Philadelphije so bile takoj poslani agentje justičnega urada in poštni inšpektorji. Vsi soglašajo v mnenju, da gre v tem slučaju za protifašistični komplot. Werkheiser je namreč malo pred svojo smrtjo izpovedal, da sta bila moža, ki sta prinesla zavoje, brez dvoma Italijana. Kolik or s o mogle ugotoviti poštne oblasti v F-^astonu, so nosili ostali zavoji sledeče naslove: ~C. Cuto, 542 Neville Street, Pittsburgh, Pa.; Generosa Pope, 55 5. A ve., New York; Italo Falbo, per Adressse "Progresso Italo Americano", 42 Elm Street, New York; Natap Nariane, per Adresse Argentine Consulate, Baltimore, Va.; Mr. Com Crozzi, 1 34 East 1 0 Street, New York. Naslovov na zavojih, v katerih so eksplodirale bombe, ni bilo mogoče ugotoviti. Noben naslov ni popoln. Pittsburški naslov je naslov tamošnjega konzula, ki se pa ne piše Cuto, pač pa Giurato. Z Generosa Pope je mišljen znani newyorški izdajatelj Generoso Pope, kojega naslov je pravilen. On je lastnik dnevnika "Progreso Italo Americano", kojega urednik je Utalo Falbo. Zavoj naslovljen na Mr. Com Crozzi je bil namenjen za tukajšnjega italijanskega generalnega konzula Commandore Emanuele Grazzi, ki pa stanuje na 70. cesti. Generoso Pope se je zelo začudil, ko so mu povedali, da je bombni atentat najbrž delo proti fašistov. Dejal je, da se ni nikdar vmešaval v notranjo italijansko politiko. To so tudi potrdili njegovi tukajšnji trije veliki italijanski časopisi. On je pri vsaki priliki pozival čitatelje, naj postanejo držav-Ijeni Združenih držav. Človeka, ki sta prinesla zavoje v poštni urad, sta morala plačati dodatno poštnino, kar sta pa le nerada storila. Zavoji so bili enako veliki in precej težki. Werkheiser je.začel sumiti, da vsebujejo prepovedano blago in jih je začel odpirati. Nastala je strašna eksplozija, ki mu je odtrgala obe roki in nogo. Po par minutah je bil mrtev, dočim je njegov tovariš umrl v bolnišnici.- X3SP Zaradi postavnega praznika Novoletnega dne — no izide jutri Glas Naroda. Prihod-IdEp- nja številka izide v soboto, frF3 dne '2. decembra. U redn ist vo. POSVETOVANJA v WASHINGT0NU PR0CESPR0TI STRAJKARJEM Sodnik zahteva smrtno kazen za predsednika unije v Harlanu. — Porotniki dobijo stroga navodila. Državni tajnik se je dolgo posvetoval z nemškim in francoskim poslanikom. WASHINGTON*, ]). C., 2f). decembra. — Državni tajnik Strni-J son je bil danes ponovno v Beli hiši ter je konsferiral z francoskim in nemškim poslanikom ^lede reparacij in vojnih dolgov. Zakladniški podtajnik Ogden Mills se je Lstotako dalj časa po-* ve t aval s predsednikom Iloover-jem, in vsepovsod je opažati znamenja, da je- zavladalo veliko zanimanje za -prihodnjo konfe reneo v Haagru. MOUNT STERLING, Ky„ 30. decembra. — Vse kaže, da hoče. sodnik zalitcv.iti smrtno kazen za. j predsednika krajevne unije W. II. Iligh tower pod obilolžbo. da je sokriv umora štirih deputijev v Kvarts, Ky., 5. maja. Sodnik In držaji pravdni k1 sta strogo izpraševala porotnike,1 ako so mogoče nasprotni smrtni1 kazni, ali so člani dleavske orga- j uizaci j<\ ali so mogoče nasprotni delavski uniji in ali so že prej oblikovali svdje mnenje glede obdolženca. Mnogi so bili odslovlje-ni od porote, ker so izjavili svoje mnenje. BREZPOSELNOST V NEMČIJI Pet miljonov brezposelnih v državi. — Mesta tekmujejo med seboj v zgradbah. — Mostovi, muzeji itd. Ofieijelni krogi odločno molče, toda zdi se, da se bodo Združene države udeležile konference le v slučaju, če se ne bo bavila izključno le z nemškimi reparacijami. pač pa s splošnimi gospo- DUESSELDORF, Nemčija, 30. danskimi vprašanji. decembra. — Mesto Duesseldorf jasno kaže svojo zapravijivost v VILJEM NE SME OBISKATI SESTRE HAAG Bivšemu l.jcmu nizozemska vlada ni dovolila, da bi obiskal v Nemčiji svojo sestro, ki je nevarno bolna. velikem načrtu za zgradbo javnih poslopij. In med tem je v Nemčiji nad pet milijonov brezposelnih. Ob R-emi poleg parka je bil zgrajen velik muzej, ki je veljal okoli dva milijona dolarjev, to- Nizozemska 30. dec _ da "»snujejo ga "mrtvo mesto", nemškemu cesarju Vi- ker obiskuje zelo malo Jjndi. Malo dalje je nov most. ki je veljal štiri milijone dolarjev. Vsi prebivalci mesta vedo. da je most zelo koristen, da pa ni bil potreben. Nek časnikar je rekel, da je mesto že prej imelo umetniško poslopje, da pa je sedaj zgradilo veliko palačo, samo da se kosa s SPLOŠNA STAVKA V ČILE Splošna stavka se prične v pondeljek. — Delavska federacija zahteva, da nezaposleni ne plačajo najemnine. SANTIAGO. Chile. 30. decembra. — Glavni urad čilske delavske federacije je sklenil, da se v pondeljek prične splošna stavka v namenu, da doseže naslednje: odprava vseh postav, ki prepovedujejo svobodo govora in j>isa-lija časopisja, da nezaposlenim ni treba plačati najemnine in da vlada jamči, da nezaposlene osebe ie bodo vržene iz vladnih hiš, dokler jim ni zagotovljeno delo po najmanj pet pezetov na dan. Ta sklep je sledil odredbi notranjega ministra, da mora 12.000 nezaposlenih zapustiti vladne zavode, kjer so stanovali in jedli na račun vlade. Minister je izdal to odredbo, ker nezaposleni niso hoteli sprejeti dela. kot trdijo, za sramotno plačo. Domneva pa .se tudi, da je vlada ukazala, da nezaposleni zapu-ste vladne zavode, ker se je med njimi zelo razširil komunizem, vsled česar je bilo več spopadov s policijo. Kot kaže vladno poročilo. dobiva po celi državi <>3,000 oseb državno podporo in hrano. Aretacije na različnih krajih po celi državi so pokazale, tla so komunisti skušali strmoglaviti vlado in postaviti sovjetsko vlado. List "El Mercurio" trdi, da imajo komunistični agitatorji pomoč iz Rusije. Vlada ima v rokah dokaze. da so komunisti hoteli razglasiti komunistično vlado in se pridružiti Rusiji. VSLED BOJKOTA BI POSTALA JAPONSKA BANKER0TNA WASHINGTON, D. C., 30. decembra. — Dokler ne bodo Združene države in Liga narodov posredovale v vojni v Mandžuriji, je velika nevarnost, da Japonska ne bo prej odnehala, dokler ne bo Kitajska popolnoma zlomljena. ■Njegova sestra, bivša grška kraljiea Zofija se nahaja v bolnišnici v Frankfurtn ob Meni, kjer se je prejšnji teden podvrgla težki operaciji. Kot se glasi, Viljem ne bo več poskušal dobiti J sosednjim mestom Kolinom dovoljenja od nizozemske vlade, da bi smel prekoračiti nizozemsko mejo. Vsled bolezni svoje sestre je Viljem preklical vse božične slo- V Duesseldorfu je 00,000 brezposelnih in veljajo mesto okoli tri milijone dolaitjev na leto. Po raznih mestih okoli Duessel- . dorffa je na tisoče tovarniških vesnosti v Doornu. zato le obha- __-i • i * i . , ... , .. , dimnikov, v/, katerih pa se ne jal dioaie samo v družinskem kro- i i- , • , . kadi dim, kajti vse tovarne poei- vajo. Samo tretina. tovarn obra- gu. Vsak dan telefonično vpraša bolnišnico v Frankfurtn o stanju s vaje sestre. l>ivša kraljica Zofija je bila o-perirana 24. novembra Ln je stara til let. Prej je živela v Florence odkar je prišla tja s svojim možem kraljem Konstatinoni, ko sta bila izgnana iz Grške. tuje. MESTO STEYER NAPOVEDALO BANKEROT WANEK OPROŠČEN. DUNAJ, Avstrija, 30. deceni-, bra. — Zelo važno industrija I no ! mesto Stever v Gorenji Avstriji ! je razglasilo moratorij ter na-1 «• skupnih kolonij ,ostane še ^ sedež vlade kronskih ko* .prejšnjega cesarstva. Iz tega r* loga ostane London sedež vlade še za mnogo let. Svobodni in neodvisni narodi, ki so bili prej dominiji, lahko vladajo, kot se jim poljubi. Dovoljeno ji m je sklepati pogodbe z drugimi narodi, lahko napove-I do vojno in sklepajo mir ne oziraje se na London. 8 tem mislijo i Angleži, da bodo kolonije bolj navezane na Anglijo kot pa pod popolnim vladnim nadzorstvom. to- VINO ZDRAVILO PROTI RAKU PARIZ. Francija, 30. deoem-bra. — Društvo, ki ima nalogo boriti se proti raku. je podalo izjavo, da zmerno uživanje vina v veliki meri preprečuje raka. V celi francoski državi je izmed 100,000 prebivalcev 96 bolnih za rakom, medtem ko jih pride v Južni Franciji, kjer se pije mnogo vina, na isto število prebi valstva samo 26. V severni Franciji, kjer prebivalci ne pijo mnogo vina, jih pride na 100,000 prebivalcev 141. ki imajo raka. MUSSOUN HOČE PREPREČITI ROPOT , KIM, Italija, 30. decembra. — Ministrski predsednik Mussolini je izdal naročilo, da mora biti Rim popolnoma tih od pol ene po ; polnoči do šestih zjutraj, j Mastni upravi je naročil, da mora izdati odredbo, da avtomobili v tem času ne smejo trobiti. Postavljen je bil poseben odbor, da prepreči vsako motenje noč-, nega miru v Rimu. toda odbor ni mogel storiti ničesar. Zato je Mussolini posegel -vmes in npa, ' da bo imel uspeh. Na pragu novega leta želi "Glas Naroda** vsem rojakom, da bi bilo novo leto bolj veselo in bolj srečno kot je bilo sedanje. • G L A ■ RIIODI NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 31, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. "Glas Naroda" Owned and Published by •LOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakaer, Praaldenl L. BenedlX Treai. Place of business of the corporation and addresses oI above officers: filf W. ilth Street,___Borough of Manhattan,__New Yffc City, W. I. "GLAS NARODA* (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Iz Slovenije. Sa celo leto velja list sa Ameriko In Kanado ________________—-------$000 Sa pol leta____________________$3.00 Ca četrt leta ______________________________$1.50 Za New York aa celo leto Za pol leta —...............—- Za inozemstvo za celo leto Za pol leta $7.00 $3.50 .$7.00 .$3.50 Subscription^ Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. •(Has Naroda" Izhaja vsaki dan lrvzemil nedelj ln praznikov. Dopisi brca podplat ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-fovcll pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, {parimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21$ W. 18th Street, New York. N Telephone: CHelsra 3—3878 KOMEDIJA V ŽENEVI razprava <> krizi in n delavskih proble-ojavi zahteva ]»»► 1 emeljiteni skrajšanju nezaposlenih, pomiviio iluki i/ali, da hi zamnglo dohiti drugače j >o t dnevnem Edinole pod- iz mo- del o na milijon« razdeljeno. Zahteva po šesftimem delovniku in delovnem tednu postaja vedno moenejša. jetniki se temu predlogu odločim protivijo ter s< varjajo, da hi .se v tem slučaju produkcija znatno podražila in bi nastale razne drup* gospodarske komplikacije. Tudi v Ženevi, kjer so že razpravljali o brezštevilnih mednarodnih konfliktih, j«1'bilo pred kratkim vprašanje krajšega delovnega časa na dnevnem redu. O tem so se vršile že dolge debate, dočini je do uresničitve še zelo daleč. Kaj je bil uspeh ženevskih posvetovanj? Izrečenih je bilo nebi'oj pobožnih upanj in pobožnih zelja, s katerimi si pa ni ubo^i delavec niti tukaj niti tam popolnoma jiie na bojjšem. Z brez]>rimerno zgovornostjo je j »osebni odbor ponovilo opozoril na znano željo posameznih držav, naj se medsebojno sporazumejo ter naj sklenejo provizoričue pogodbe tflede delovnega časa v trotovih industrijah. Delavski urad noče dati nobene inicijative za mednarodna pogajanja, vedno je pa vladam na rasspolago kot pomočnik in posredovalec. Kazen tega je pa priporočil že tisočkrat priporočene odredbe za boj proti nezaposlenosti. V Ženevi je istotako kot drugod. Naravnost sicer ne pravijo ne. istočasno pa tudi ničesar ne store, da bi privedli k rešitvi vprašanje, ki je iz- le važnosti za gospodarski obstoj delavskega razreda. Zastopniki podjetnikov so tudi pri tej priliki igrali oieajno komedijo ter so za kulisami storili vse, kar jim je bilo mogoče, samo da je vse pri star« m ostalo. V principu sicer niso nasprotovali skrajšanju delovnega časa, v praksi so pa prišli na dan z raznimi pomisleki in dvomi, ko ji h s vrha je, /a vleči v neskončnost rešitev te zadeve. Zastopniki delavcev so na te pomisleke in dvome odgovorili. da se hočejo delodajalci izogniti svojim dolžnostim. Delodajalci >o preveč zakrknjeni, da bi ugodili zahtevam delavca, ki j«' v prvi vrsti človek in šele v drugi vrsti element produkcije. Grd uboj v vita.ijski okolici, j 13. decembra .je bila zbrana v prost ilni Alojzija Fijavža na l*aki večja družba fantov iz IVke in Hudinje. Popivali so tam u bolezni je bil dvakrat operiran, naposled pa je le toliko okeval, da je mogel nadaljevati dela s svojim priljubi jenim čep teem. Nova bolnica za umobolne v Novem Celju. Nova bolnica za duševne bolezni v Novem (VIju je. v toliko u-t-ejena. da more sprejeti v svoje prostore 100 umobolnih oseb. lioluiki bodo nastanjeni v svetlih in zračnih sobah, ki so v skladu z zdravstvenimi predpisi. Za šetauje bolnikov ob neugodnem vremenu so na razpolago primerni dnevni prostori. Za vod je že o-prenrtjen z vsem inventarjem, potrebnim za 100 bolnikov in pripadajoče število strežniškega ter režijskega osobja. Otvoritev nove bolnice se bo vršila v začetku januarja 1032 in v prvi polovici tega meseca bo v njenih prostorih že nastanjenih navedeno število umobolnih. polno kapaciteto — do 400 bolnikov — bo pa zavod dosege.l predvidoma v teku leta l'J3'2. Krščena in poročena po 20 letih zakona. Iz Šoštanja pišejo: Y naši župnijski cerkvi je bil izvršen te dni r<-d< k primer istočasnega krsta in poroke. Krščena in nato po katoliškem obredu s svojim možem Jakobom poročena je bila Marta Largerjeva iz (iaberk. Lorger se je z ženo poročil pred kakimi leti v Nemčiji, kjer »je nil zaposlen kot rudar. Iver je bila žena evnngelske vere, je biJa poroka se ve sklenjena, po obredu nevestine veroizpovedi. Te so tudi številni otroci obeh zakoncev. Da je pa Lorgerjeva mogla postati prava katoličanka, je morala biti, dasi pozno, krščena in poročena.* Na stopnicah se je ubila. V St. .Janžu pri Velenju se je smrtno ponesrečila 70-letna pro-užitkarica dtnpreht Frančiška. Ko se je vračala po strmih stopnicah s podstrešja. ji je s^mdrsjiilo. Padla je par metrov globoko in na kamen item vežnem tlaku obležala mrtva. MEXICO CITY. -Mehika. 30. decembra. — Danes je stopila v veljavo nova mehiška postava, ki omejuje število duhovnikov. Po tej postavi je dovoljen samo ei» duhovnik za 50,000 prebivalcev. Razglas predsednika Pascuala Ortiz-Kubio določa, da smetjo biti odprte vse cerkve, katere verniki svobodno obiskujejo, toda cerkveni obredi so dovoljeni samo v 25 cerkvah in v vsaki cerkvi sine opravljati potrebno službo somo en duhovnik Peter Zgaga DVE O DOLENJCIH. V cerkvah, kjer duhovniki niso dovoljen.!, bodo opravljali potrebno službo civilisti iz članov cerkvene občine. DOBIČEK ZA ZAPLENJENE AVTOMOBILE Dva Hibničana sta zamudila vlak v Ljubljani ter sta morala počakat i večernega. Da bi si čas pregnala, .sta potikala po a jo ne-muorem nekje r zaglejdat ! Kibni-ške pa le nežna '. — Al ne buova nič več vidi a ! — I sevejd-e buova. samu še main počakej, mejnde se rti še prou začelu. iXEWARIC X. -J.. 3. decembra. Zvezni zakladiški urad je dobil $10,.100 za prodane avtomoble. ki so bili zaplenjeni, ker so vozili žganje. Avtomobili so bili prodani na javni dražbi. LJUBEZEN STAREGA SAMCA BOMBA EKSPLODIRALA V POŠTNEM URADU KASTOX\ Pa., :1<). decembra. Ko se je v poštnem uradu razletela bontba. sta bili dve osebi nevarno ranjeni, osem drugih pa lahko. Poštni uradnik John House je izgubil obe roki in je oslepil mi obeh očeh, Edward Wirkheiset-pa. je izgubil eno roko. V londonski umobolnici je umrl lani star samec (icorg Hart ill zapustil :{<).IK>0 funtov šterhti-jrov. Mož je bil v mladosti zaljubljen, pa ni imel sreče v ljubezni in še po smrt i se vleče nesrečna ljubezen za njim. Zadeva jo namreč prišla pred sodišče. Vse svoje premoženje je Hart zapustil Barbari Ilargreavesovi, ki je predložila, sodišču dve. pokojnikovi oporoki. Proti ojv>rokoma pa protestirajo tri je pokojnikovi j _ j, nečaki in ena. nečakinja, vsi trije' nedoletni, tako da jih rora zastopali mati. Zahtevajo razveljavljen je obeh oporok. prvo dejanje je dvorana hi- Medtem je bilo igre končano in se potna razsvetlila. — Le j zde j buo pa začjetek. — Al kej bulje videš? — Zdej pa. same lučke vidni! --lest tudi! — Ktiku pa tu. de drugi ldje drgače sed i jo — Vejš, so jim že t k ti zlubi. — Vejš, zame nej ta kino. Jest grji-m veti! — Prou imaš! .lest tu d', saj me teku vse boli! PRVI SNEG V PARIZU Zagoneten požar pri Slovenj-gTadcu. NASI V AMERIKI V sobmto zvečer je umrl v rievelaudu po enotedenski bolezni Fred Lipar, sinček družine Fr. Lipar. Star je bil komaj i»sem let. Bolezen ni bila videti nevarna in j<* torej smrt toliko bolj prizaid«'-la družino. Poleg starišev za.puš-ča brata iu dve s»-stri. —— V častiti Ktarosti Hi let je umrl v na&elhilni La Salle, 111., rojak Pavel Pire. Zapu&ča ženo, kina in hčer, sentro Mrs. Sket, brata v domovini, svaka John Oberstarja v Olevelandu in nečakinjo Mrs. Miklavčič v L;t Hal le. ilU je eden izmed prvih fciloveiiskth naseljencev v 1. 1^84. — Avprusta mmeea, 3027, je ^farko Jurich zapufctil Hvojo ženo in itiri olroke v Donora, Pa., jki tpob^ognii v Cleveland. Tu se je put-Ail » uffctt tdovo Elkabeto, ki je rmcla pet otrok. ČStanovali so na 44()H Martin Ave. Dne 14. oktobra 15127, je Ju rich vprašal svojo ženo, koga ima raje, njega ali svojega sina, nakar je no-voporočena žena odgovorila, da sia ji oba enakj ljuba. Xato je pa .lurieh potegnil revolver in oddal šest strelov v svojo ženo in pobegnH. Žena je v bolnici umrla 26. oktobra 1927, potem ko je povedala vse, kako se je zgodilo. O .Jurichu ni bilo več slišati, ko se je na božični dan pojavil nenadoma pri svoji prvi ženi v noM, l*a. H svojo .prvo ženo ima štiri Otroke. Prišel je domov, kot se ne bi nič zgodilo. Toda sosedje eo to opazili tin pozvali policijo. Jurich je bil prijet, ifi te dni bo pripeljan v Cleveland, kjer se bo moral zagovarjati radi umora. Iz Kotel j poročajo: V nedeljo decembra ob 22. je nastal požar pri Henarju v Podgori tel" v par urah do tal uničil gospodarsko poslopjč, katero je bilo šele pred kratkim dograjeno. (lospo-dar je bil od doma, žena z deco pa je že spala. Laganje j>sa jo je zbudilo. Vsa prestrašena je na|H>l oblečena zdirjala v hlev, tla reši vsaj svinje in živino. Med tem so prihiteli sosedi in prostovoljno gasilno društvo iz Kotel j. Reševalna akcija pa je bila zaradi pomanjkanja vode zelo težavna. V POZIV! Vsi naročniki katerim jev oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G, N. IZNAJDITELJ ALI SLEPAR _ _ Francocka policija je nedavno zaprla pod sumnjo sleparstva ruskega profesorja Dunikowskega, ki je trdil, da je iznašel način, kako se s pomočjo radioaktivnih žarkov prideluje 27-kratno zlato iz zlato vsebujočih rud. Ker je tudi pred preiskovalnim sodnikom zatrjeval, da je njegov izum ipravllen in .praktično izvedljiv, je preiskovalni sodnik prosil za mnenje pariško univerzo. .»Sklenili so, da bo profesor Dunikow-sky svoje poskuse* izvajal na univerzi pred profesorji 'in strokov njaki, da se dožene, če je slapar ali ne. Prvi poskusi se bodo vr šili že prihodnje dni. _.______________ PARIZ. Francija, 30. decembra. — Prvi sneg t«- zime pokriva Pariz. Snc«r jc tudi zapadel po leželi. Med Anglijo in Francijo razsajajo tudi viharji. V potopljaškem zvonu 200 m globoko. Nov glcbočinski rekord so dosegli v St. Margheriti Ligurski, kjer S3 spustili ipotapijaški zvon, napravo inž. Galeazzija 200 metrov pod gladino. Njegova naprava prihrani potapljaču mnogo truda. Druga prednost Galeazzijeve naprave je dober razgled. Še v globini 185 m ni rabil potapljač nobene umetne svetlobe. Mogel je v aparatu čitati na raznih instrumentih brez posebnih pripomočkov. Leta 102") se j«- Ilart zaljubil v 17-letno llarjrreavesovo. ki mu pa ljubezen ni vračala. Tri leta si je zaman prizadeval omehčati njeno srce. Proti koncu lanskega leta je umrl in zapustil dve oporoki. V prvi. napisani v angleščini, govori o svoj/in osebnem premoženju, druga je pa pisana v francoščini in obravnavo njegove nepremičnine. Ilargcavesova. stara zdaj 44 let. ni mela pojma o dedšči-ni. Šele nedavno *»o ji ^poročili, da je podedovala :U).0 funtov šterlingov. Soo ' — L^pn. Ir-pu je bin. samu pr-jave«"' tf-ina je — kn v ribnški kej hi. — Prevod elekti'iko spani-t«'! Pri nas v Uiboiic' jo rn» iš]>a-ramo toku! Koder ua.Šl pnrprarji v liibenei malti polumpajo. pustijo frort trško elektriko, do hen-«ra (bije, zatu ile žene ne \vjo ke- tisoč nk milimetra. Naj modernejši rnanosti pa tudi takšna p-večava ni zadostovala, zato si je omislila ••utramikroskop", katerim je lahko opazovati tudi delce, ki merijo samo štiri milijo n:nke milimetra. Seveda ne vidimo z njm teh delcev samih, ki s; celo manjši od svetlobnih valov, tem-\eč le nekakšno njihovo sled. sfetle svoji barvi mežnost, da sklepa nevidnega predmeta Ime "bakterija'' ima drugače 'samega. se ji omogoči sodelovanje v vladi. Vendar pa se ti kregi boje, da bi Hitler in osobito njegovi poveljniki, k:jih ujetnik je Hitler že deloma, v vladi poskusili izriniti iz nje svoje tovarše in se polastiti vladnega aparata. Ta delcentruma — trdijo, da je tudi državni kancelar Bruening istega, mnenja —, bi pogajanja rad porabil v to. da bi se narodni socialisti kompromitirali. Nato bi centrum lahko v miru presodil, ali naj vzame estali del narodnih socialistov v vlado, ali pa naj ž:pet vlada s socialnimi demokrati v nadi. da bodo pri prihodnjih volitvah razočarani, voiilci v masah 0dpadli od Hitlerja. V tem trenutku se zdi, da bo ta del centruma prodrl. Veliko vlogo igra pri tem bodoča volitev državnega predsednika, ki se bo vršila ^ . j marcu mesecu prihodnjega leta, — Hindenburg se je do pred kratkim branil ponovne kandidature. Zda: , pa se zdi. da je zanjo pripravljen, prznav&jo , ? . , hi bila postavljena na širokem temelju in ako dobi jamstvo, da bo zcp^t izvoljeci. Zato zahteva centrum Sedaj od nar:dnih socialistov kot ceno za vstop v vlado, da se cdpovedo lastni kandidaturi in da pripisuj?: o popolnoma napačen značaj oni, ki smatrajo to okoliščino kot dokaz enake moči. kakor s je pokazala v Mussolinijevih proglasih pred pohodom na Rim. Hit ler nastopa pred inozemstvom kot berač in inozemstvo bi dalo Brue ningovi vladi smrtni udarec, ako bi Hitlerju vrglo miloščino, ki zanjo moleduje. ZGODOVINSKA SVINJA to Tak rarvoj stranke skrbno opazujeta že dlje časa katoliška cerkev in centrum, ki je njen politični izraz. Nasproti vsem govcricam, ki se često čuje j o, centrum ni napravil niti koraka, da se približa hit-lerjevcem. Centrum je vedel, da njegova ura pride in prišla je eno minuto po dnevu, ko sta se v Harz-»burgu seiia Hitler in Hugenberg. Hitler je spoznal, da bi z nemškimi nacicnalci nikoli ne mogel priti v vlado, kajti izzval bi protest celokupnega delavstva, tudi krščansko-socialnega, ako bi prišel,.v vlado z nemškimi nacionalci, bodisi tudi na zakc-nit način. V tem primeru bi imel proti sebi v opoziciji tudi centrum. Zato je Hitler ravnal zelo modro, ko je poslal svoje emisarje k centrumu, obenem pa je na tribuni toplo stiskal Hugen-bergovo roko. Mnogi v centrumu mislijo, da se taka velika stranka, kakor je Hitlerjeva, za daljši -čas ne da izključiti od vlade in da jo je treba na List • Bohemia"' pripoveduje le mično zgodbico: — Te dni je prejel bivši nemški cesar Viljem n. v Doornu doipis odškodninske komisije v Londonu naj tak:'j plača 137 mark odškod nine za rejo njegove plemenske svinje, ki je bila leta 1914. raprta na Angleškem kot "vojni ujetnik" Zgodovina tega dopisa je pa ta le: — Začetkom leta 1914. so po trebovali na nekem cesarskem posestvu za tamkajšnjo svinjerejo posebno dobro plemensko svjnjo. Pisali so na Angleško, če bi se tam dobilo kaj pripravnega, pa so dobili odgovor, da je tam na prodaj se aavzamejo za izvolitev Hinden- J svinja, ki je dobila na neki razsta-burga. Ako se Hitler sedaj izjavi za vi prvo nagrado. Zastopnik cesarja Hindenburga. bi postavil na laž ves Viljema se je takoj odpeljal na svoj ti?k. Ako pa doprinese to žr- Angleško in svinjo plačal. Svinjo tev zakonitosti in možnosti, da so pa hoteli prepeljati v Nemčijo svoje odličnejše pristaše potolaži z le čez nekaj tednov, medtorn pa je znosnimi mesti, si bre: dvoma raz- | Anglija prepovedala začasno iz-bije stranko. Ni izključeno, da bo ves svinj, a še predno so to prepo-Hitler napravil to koncesijo, kajti ved preklicali, se je začela svetov- sam: jia ia način lahko reši vsaj pretežni del svoje stranke. On dobro ve. da mu ni megoče začeti revolucionarnega bdja in da se- na vojna. Svinja je ostala na Angleškem. Leta 1915. pa se je pojavil nad Londonom Zeppelin, ki je metal daj za puče ni pripravna prilika, i t:mbe na mesto. Nasreča je hotela. Kakor slabotne so namreč v tem! da je bomba iz Zeppelina zadela trenutku energije nemškega delavstva in meščanstva iz nasprotnega tabora, bi bile takoj pojačene, ako bi doilo do narodno-socialističnc vstaje osobito ko bi se pokazalo, da stoiita vojaška in policija za Hindenburgom. Isto bi se gotovo zgodilo tudi, ako bi prišlo do volitve državnega .predsednika, pri ka- tudi hlev, kjer so imeli zaprto cesarjevo svinjo. Ko je torej po vojni zahteval cesar Viljem, naj mu vrnejo njegovo svinjo, niso mogli odgovoriti nič drugega, kakor da je svinjo ubila bomba iz Zeppelin a. Nato so se začela med Viljemom in odškodninsko komisijo v Lcn-donu pogajanja zaradi odškodni- vsak način razcepiti ter ji poruva- za obstoj države, ti strupene zobe ravno s tem, da1 Apelu Hitlerja terih bi se moralo volilstvo odloči- ne. Pogajanja so se vlekla 12 let in ti za Hindenburga ali za kakega. se končala z zahtevo komisije, naj Hitlerjevega kandidata. Vsa Nem- j cesar poravna stroške za vzdrževa-čija bi vedela, da gre pri tem boju j nje svinje do 1. 1915. "Ali jih bo pla- j čal?" — zaključuje Bohemia svo-inozemstvo je poročilo. na p ... -,. , 'O L A 8 NIKOIA' ■ ■ ■" ........... ■■ .............. ■■111 ■"■ — . .. - • ■ ' NEW YORK, THUMDAY, DECEMBER 31, 1931 lil''r-'-'": "' -' THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. p r fv r- Tukaj boste našli knjigo katara vas bo zanimala KM ■ '■l^VMYilMMi^ MOLITVENIKI Prva čitanka ........................................75 i Pravila za oliko ...............................65 Psihične motnje na alkotiolski podlagi ...............................................75 ...30 8VHTA UkA v platno ve*..... ..............90 v fino usnje vez ............1.5« Praktični računar .................... v najfinejše usnje vez 1.K0' Pravo iti revolucija (PHamie) v najfinejše usnje trda 1.80 Predhodniki in idejni utemelji ru- s)ii's:i idr Ja I i/inu ....................1 -.10 S Rit HI ZA DUŠO ▼ platno vez................. .90 Kadio, »snovni pojmi iz Kadi* v fino usnje vez ............1.5» ; tehnike. vnam ........................?.— v najlinejSe usnje vez 1.89 ( broširano ....................................1.75 RAJSKI GLASOVI Računar v kronski In dluarski v platno vei................. AO rrtjar, .........................................- v usnje vez...................1-20 I v fino usnje vez.........1.50 Kolui siov. italijanski in itali- v najfinejše usnje vez. l.c® janski-slovenski slovar KVIŠKU SRCA v tmltirano usnje ve«. .60 v usnje vez....................M» w v fino usnje vez......... v najf.nejše usnje vez, 1.2» v najf.nejše usnje trda vez ....................................1.50 v be! celluloid vez.......1.2® .»0 Ročni spisoniih vsakovrstnih pisem ...........................................50 S«dn*et»jr ............................................... Sliki* iz živalstva. rr«Io rMuina .........90 Slovenska narodna mladina (obsoja 4.TJ strmi • ................1.50 Izlet g. Itroucka ..........-.................131 Izbrani spisi dr. 11. Doleuca .............60 Iz tajnosti prirode ............................Ji® Iz modernega sveta. tnlo vez.....1.60 IzItraMi spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ....................................1.50 Igračke, broširano ...............................SO Igralec .................................................75 JagHje.............................................»...-S0 Janko in .Metka (za otroke) .............£0 Jeruač Zmajjovač, Med plazovi ........JiO Jutri (Strugi irdo voz broš.........................., ...................t j ...................WO Jurčičevi spisi: Pof»olnu izdaja vseh 10 zvezkov, lopo vrzitulh ................................10— c. z vow-k : Dr. Zober — Tugomer ItrA^irano ...................................75 Juan i M serija < Povosi i \v. španskega .50 MHISA NAS DOM v ponarejeno ........... v najfinejše usnje v najfinejše usnje vez ............................ MAKU A VARIIINJA fino vez ................... v fino usnje ........... v najHneJSe usnje vc/. ............................ vez 1.50 Spretna kuharica. tnlo rezana ....1.451 Sveto Pismo stare in nove zaveze. Irfki trdo vezana ........................3.— .....60 .........60 .....60 1 Sadno »ino ................................... ......10 l.«0 Spolna utvaruosl ........................ ......25 J Sadje v ^o^piHlinjolv u................ ...... 1.20 Mavmir American V ear ItiMji ...1-— 1.50 L t čheiuU aaeleškcf-a jezika 1X0 tnlo .................................. .. i,r.H Hrvatski molitveniki: ^ t ijeb* j«»lac«Mi. Ona vex.............|._ | i vod v filozofijo (Veber) sta«a ll«sii. a mil ljudem. film v.-/. 1.50 Veliki slovenski spisovilik: Hitjlfnejša v«* .........................L60 nekr^ki. v fina v««x ...... plat m ...M L— \kmm. najfinejša vez ................ Angleški molitveniki: t/a mladino) Child'* I'ravwtMwk: v l..!t-\a:f<- platuiee vezano . \ bilo k«W-t Vezano .............. Coiur t lito .Mr fltin t »»za no .................:to .................35 ' I t na knjiga it« berilo laškega je- ............60 1.511 zbirka pisem, listin in i log za zasebnike in trgovce ................1.25 Vošfilna knjižica .................... Zbirka domačih zdravil .....................60 .1.60 ; Zdravilna zelišča .................................10 I Zel iu plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................................1.50 /,s(Hliiviiin liuetuosll pri Sloven- vili. Hrvatih iu Srbih ............1.90 j Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje iu bolezen v domači liiši, 2 zvezka ....................................1.20 Zgodovina Srbov. Ilrvatovin SIo-vrurev (Melik) življenja .............................. Kako se sem jaz likal ( Alcšfivcci I. x ozek ...... KaTvo sem w jaz .ikal I Aloiinvrt-'i II. xv......... \ ' Kako sem se jaz likal < A Ioni iver t III. zvezek Korejska brata, povest iz uilsijoiiov v Koreji ....................................Jlfl Krvna osveta .....................................M Kmečki pnut (&«-iH»ai .........................6u Kuhinja pri kraljici ^osji uožici ...50 Kaj se jc Markam sanjalo .............25 Ka/aki .................................................«0 1 j K rižev pot j Prvie med Indijanci..............*.............30 : HL 24., (E. L. Buliverj Poslednji Pregaujanje indijanskih misjonar- i dnevi Pompejev, I. del, 350 str., jev ..............................20 1 l>ro5....................—............................96 Koma« treli «r« ........... Robinzon ...................... Robinzon Crusoe........... .............................30 „ j ag i Sr. 25. Poslednji dnevi Pompeja, ..........................L,! II. flel ................................................90 ..........................St. SO. (L. Andrejev) free mu- ........... ............................W » ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. Kevolui-ija na Portugalskem ...........30 Rdcca in bela vrtnica. i»ovest .........30 br«->s. 'št. 27. (Fran Erjavec» Brezpo- Rdeča meda .........................................70 Kdera koliarda 1 9»' s«*nost in problemi skrbstva za Slovenski šaljivih 80 ' ^.............f' ».i «» l, . , I st- 21». Tarzan sin opic ...................90 Slovenski Robinzon. tr.L vex. .............7 , ( Tarzan sin opic, trdo vez....l.20 Sueški invalid......................................J»5! - n „ ,, . ai. Roka roko .............................25 S\ eta (Jenov efa....................................živeti Solnce in sence ...................................«5!^ ^ (ok- ler, 12:5 strani, bros. .....................50 .....60 i št. (Ksaver Meško> Listki, 144 strani .........................................65 Št. 37. Domače živali .....................30 št. 3«. Tarzan in svet ..................1.— štrv. ."'.O. Li Bohcme .......................90 št. 47. .Mlsterij duše ....................1.— štev. 4R. Tarzanov« živali .............90 Štev. 4i>. Tarzanov sin. trd vez ....1.20 št. 50. Siika De Graye ................1.20 št. 31. Slov. balade in romance.....80 št. 51. V metežu ............................1.— šr. 55. Namišljeni bolnik .................50 št. .Vi. To in onkraj Sotle.................30 ......50 .1.50 .....80 .....30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .................................................30 Študent naj bo, V. .zv......................35 Sveta Notburga ...................................35 Spisjc. m.Tl«. povesti .............................35 liatra Kupljenika .........7« j Stezosledec.............................................30 t Kaj se je izmislil dr. Oks ................ Levstikovi zbrani spisi .................... 1. z v. IVsmi; Ode iu elegije; Sonet je; Komance, balade in legende; Tolmač Levstik ...... Slika Levstika in njegove kritike in polemike ....................... Tnlo vezano ............................1 i j. zv. .. JiO1 .45 JMI ru .7« ...3o; .1.10 i ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgo**ee. Ku|M'ijski stražnik. I'eailujk. -Jezični tLlitor, tJostil-nienr, Klein't ulje-. Natakarea, iMiliovnik. ir<[..................................60 Lucifer ..............................................1.— Marjetica ............................................S*Q J » | Materina žrtev ....................................JJ0 i 1 .Moje življenje ....................................751 .80 ' Mali Lord ............................................M lir.v of Heaven: fino vezano ...................... v M«nJe v<*/..iiiO ............... » ....|finejM» n«uje vezano i ZA i umiasi.I:, II. zvezek ............................ Trorokovalne karte ............ .........J.—1 .Miijmiar brez denarja ........................75 35 1 Marnn, krščanski deček iz Liba- POVESTI in ROMANI ,M>H:I ............................................. Soji H i Sainotarke ..............................35 Sveta noč .............................................30 Svetlobe in sence ..............................1.20 Slike (Moško i ...................................60 Spake, humoreska, t.r«la voz..............rwi SIIAKKSI'KAKKVA DKLA: .Machhet, trdo vex................................90 broHtrtino .......................................70 Otlielo .....................................................70 Sen Kresne noči ................................7U SPLOŠNA KNJIŽICA; št. 1. (Ivaji AHuxvlitj RiUijcna gruda. Izvirna povest. lOl str., liriki rano .......................................S5 št. 2. (Ilado M urni k) Na Bledu. Izvirna imvest, 181 str., l»roš. .50 1.?0 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ............................ lie? of Heaven: \ celi.iil vezano ........................1.20 ! Agitator (Kersnik) v <.«>!nltt najfinejši vez . v fino n*n.lo vezana ..... hroš. Catholic Tockct \ fino usnjt Manual: vezano . . Mladih zanlkernežov lastni zivo- t«pis ............................................75 .........65 i .Mlinarjev Janez .................................50 Musolino .................................................4« Mrtvi tiostač .......................................35 51 ali Klatež .........................................70 Medija ................................................^5t» .Malenkosti ( Ivan Alhrot-bti ..........25 St. 3. (Ivan llozman) ljudska drama v 4 105 strani ............... ..Testament dej., bros. .35 ..I-M Ave Maria: v fino usnje vr-zano — .. POUČNE KNJIGE Anglršlio slovensko berilo ............!.- Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90 Amerika in Amerikami (Trunk) 5.— ...........80 ...L58 j Andrej Ilofrr .......................................50 ...1.501 Kenešlia vetleievalka .........................35 j Rc(grajski biser ................................-15 Bril mereseii ......................................40 Bele noči, mali junak .........................^ Mladim srcem. Zbirka povedi za Halkansko-Tiirška vojslca .................80 j s,ovpnska m,n,U,in ...... I | Italkanska, s slikami .........25' Misfrnja. rnnuin .............. Boj in zmaga, jnivi-st .........................20! Na raillftilh potih ........ Blagajna Velikega vojvoda .............^(Notarjev nos. humoreska I Belfegor ...............................................80 .............................65 sr. st. Angeljska služita ali uauk kako se naj slreže k sv. maši .............. .10 Boj uule/ljivuu boleznim ...................75 CerkniAkn jezero................................1.S0 llumači živinozdravnik hroSiraim .1.25 Ibmtači zdravnik p« Knaipu: ............................................... tiovnloreja ........................................1.50 Nilri rakuna r ....................................75 Jugo*!avija (.Melik) 1. zvezek 1.50 2. zvezek. 1 2 simple ............1.80 Kletarstvo (Skalicky) ....................i— Kratka srliska crainmtika ................,31 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov iu Srbov ........................30 Boj. (roman) Iturska vojska ...................................40 Beat i u dnevnik ...................................60 Božično daro> i ...................................35 Božja im)C na Bl«lu .............................10 Božja pot na Šmarni gori ................20 Cankar: Grešnik Lenaril, hroš. .................70 Mimo življenja .............................KO Moje življenje ...........................75 Romantične duše .........................60 ............25 ........ 1.— ............40 ............35 ............40 ............90 ............70 ............70 ........... .............50 .............................za Cvetke ........................ Cvet ina Itorograjska Čebelica ............ {'rt ice iz življenja na kmetih .:.......35| Drobiž, in razne povesti — Spisal Mil<~iu ki .............. Darovana, zgodovinska i»ovest Dekle Eliza ............................. Dalmatinske povesti ............ Dolga roka.................................. Do Ohrida in Kitolja ............. ! državljan Z. O. .25 Kako ^ »ostane ameriški državljan .15 j JJ0" * - ........... Knjiga a ihtotojneai vedenj« ........sllk,: ~ Starka Kat. Katekizem .....................................(Me^koi .60 ..JiO ...40 ...35 ..JiO .70 .60 ..75 .60 Kobičaa Računira .................- Ubendlzctu ............................... ljuba v mv in snuldlua pisma _________J15 Materija ln etieriija ........................1.25 Mlada leta dr. danega K v. Kreka .75 L /v. Ji« II. zr. (Oba skupaj ** centov) Mlekarstvo ........................................1.— Memško-anglcAki tolmač ................1.40 MaJfcoU*« slov. Kuharica. 608 str. ioi*) vez. (Kal'..Ct>ki ................5^- Devica Orleanska .............................50 Duhovni boj .....................................JiO Dedek je pravil; Marinka in škra- tdjrfci ...........................................40 ' KUzabeta .........................................33 ( FaUjola ali cekev v Katakombali.....45 ^0; Fran llaron Trruk ....................33 NetaMIna brez učitelja: 1. del ....................... . X del .........I........... .30 .30 2.t5 Filozofska zgodba .............................„60 Fra Diavolo ........................................J»0 fiozdovnik (2 ZVEZKA) ..............1^0 Goiapodariea sveta ............. tiodčevkki katekizem ......... Gostilne v stari Ljubljani . Grška Mitologija -............- Gusarji ............................ Gusar v ohlflltfh ................ Haiti Mural (Tolstoj) ... Hči papeža, vox.................... Hektorjev meč .................................. Hedvika ...............................................40 Hudi Časi. Bltr da*e, veseloigra .73 Helens (Kmetova) ...........................40 Hude Breidno <11. zv.> ................33 Groteske In Satiro , vezaao ...«....,♦..,.*■■».*,,.,.......... .........40 .........23 ........40 .-...L— .........73 .........80 ........40 ......1_ N'arod, ki izmira Naša vas. IL del, 9 povesti Nova Erotika, tnlo rez ..... Naša leta. trda vez ............. broširana ....................... -Na Indijskih otokih.............................50 Naši ljudje......................................„....40 Nekaj, iz ruske zgodovina..................J>5 Na krvavih poljanah. Trpljenje in Ktrahote z hojnlb pohodov bivšega slovonskojr.1 {»olka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...23 Onkraj pragozda..................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano.........60 uiebko vezana ..............................50 Praprcčanove zgodbe .........................-35 Pasti in zanki .....................................23 Pater Kajetan ...................................1.— Piugvinski otok ...................................60 Povest o sedmih «bešetiili ...... Pravica kladiva ....................... Pahirki iz Roža (AJbrecht) .. Pariški zlatar.......................... Prihajač, povest ...................... 'ožigalec...................................... Povesti, pesmi v prozi (Ilaudelaire) trdo vezano ..................................L—. ..JiO ...23 .33 ...00 st. št. 4. (Cvetko Colar) ..Poletne klasje, izbrane jK*smi. 1S4 str., broširano .......................................50 5. C Fran M Urinski) Gospod Fridoli n Žolna in njegove druži žina. vose!oni«xtre črt.b-e 1., 72 strani, br. (Novak) Ljuohsnmnost .....30 • * 7. .Vndersonove pripovedke. Za slovensko ml;i. < Dostojevski i Zapiski iz iniivega doma, I. dol ....................L— št. c-O. (I lostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. 11. flel ..................L— št. f:i. < OoLar) Bratje in sestre.....75 št. (52. Idi jot, I «lel (I »ostojovki .90 Št. <12. Idi jot, II «lol .......................90 Št. r. Kari EiigJiš) ' Denar narodno-gospotlarski spis. pošlo ven i I dr. Albin Ogli«. 236 str., broš...............................................81 Št. 12. ( Fran Mileinski i Mogočui prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, bi str^. broš. ...........30 Št. 13. (V. .M. Car Mu > Nadežda Nikolajevna, roman, [poslovenil Žud, 112 str., liro«. ....................30 Tisoč in ena noč: I. zvezek ................ II. zvezek................ III. zvezek ................. 3 KNJIGE SKUPAJ V krempljih inkvizicije . V robstvu (Matičič) ....... V gorskem zakotju ......... ............1.30 .............1.40 .............L50 .............3.75 ..............1.30 .............1.25 .................35 3. zv. Vesele povesti ...........................35 4. z v. Povesti in slike .........................35 5. zv. Študent naj Im>. — Naš vsak- danji kruh ...................................35 SPISI ZA MLADINO (GANG I.) 3. zv. fnlo vezano. Vsebuje 12 invest i ...............*.................................5q 4. zv. tnlo vezano. Vsebuje s vesti .................. po- ..r>n 5. xv. tr«lo vexano. Vinski br:it .........50 (!. zv. tiflo vezano. Vsebnje to povesti ....................................................50 IGRE Beneški trgovec, Igrokn* v r.. ctcjnnj .60 Cyran tie Bergerac. He.riena komedija v jietili ib-janjili. Tnlo ve- z«n'> .................................................1.70 Edela, draina v 4. dej..... fiospa z morja, 5. nj : N:» itsui; 1 »ivna noč .............40 oiiioi oslo-vonll dr. Albiu Ogris. -J3« »str., ^ j broš.............—................................80 1 Št. 13. Edrnoud in Jules de Gon- court, Iteuee Maiiiierin .................^4 Št. K!. (Janka Salnee) Življenje, Po strani klobuk ................................Jitl jiosnii, 112 str:, brofi....................^43 Plat zvona ............................................ Pri stric« ............................................00 Prst božji ............................................30 Patria, i»ovest iz irske junaške dobe. ...................................................39 Po gorah in dolinah ...........................80 Pol litra Vipavca ................................<60 Poslednji Mehikanec .........................-30 Pravljice II. Majar .............................30 Predtržani, Prešeru In dragi svetniki v gramofonu .........................25 Prigodt»c čebelice Maj«, trda vez Ptice selivke, trda vez.........................75 Pred nevihto ..............................13 Popotniki .............................'.................00 Poznava Boga .....................................30 Pirbi .......................................................30 Povodenj .............................................JS0 PraAkl judek......................................23 Prisega Hnrenskega glavarja .........30 Pravljice in pripwilre (Rointaik) 2. (Prosj+cr Marimee) Verne duše v vieali, i»ovc*;t, prevrl Mir- " Ko Pretnar,- SO stra......................30 Št. 18. (Jarosl. VrohliekjM Oporoka lukovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, jioslove-nll dr. Fr. llradač,- 47 strani, broširano ...........................................25 Št. 10. (Gerhart Hauyitmau) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poNlovenii Anton .Funtek, 124 strani, broš...............J»0 Št. 20. (Jul. Zeycr) Gompači in Komurasakf, jaikonski roman, iz Ooščine p revel dr. Fran Bradač, 151 strani, broš......................45 Št. 21. (FrUolin Žolaa) Dvanajst kratkučaaaBi zgodbic, II., 73 str. broš...........................................JZ5 St. 22. (Tolstoj) ICrevtierjeva .6« V oklopnjaku okrog sveta: 1. dol .................................. 2. dol................................... OBA SKI PAJ.................... Veliki inkvizitor ...................... Vera (Waldova). hroš........... Vojska na Balkanu, s slikami ......... Vrlnar. (Rablndranath Tagore >, trdo vezano -73 broširano .......................................60 Volk spokornik in druge povesti....1.— trdo vezano ................................1.23 Višnjega repatiea, roman, 2 knjgi 1.30 Vojni, mir alt poganstvo, 1. zv......35 V pustiv je Šla. III. zv......................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu ....................25 Vodnikova pratika 1. 1027................50 Vodnikova pratika L 1928 ...............-50 Vodniki in preperoki -.......................60 Zrntsel smrti _____^__i..................«fi0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja.....-M Za krubom, i>ovest .............................35 •Zadnja kmečka vojaka -—..............15 Zadnja pravda, vex-------------------------70 Zgodovina o nevidnem človeku.........35 Zmaj ii Boone .....................................79 Življenje slov. trpina, Izbrani spisi . AleSovee, 3. zv. skupaj ............1JS0 Zlatokopi .............. ..............................-20 Ženini nase Koprnele .........................45 Zmoto in koucc gdč. Pavle ...............-43 Zlata vas...............................-.........-59 Azazel, trdo vez.................................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..........,...40 Kraguljčki (Ftvai ...............................65 trdo vezano ...................................80 Moje obzorje, (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), broš. ...................-30 Primorske pesmi, (Gruden i, voz......35 Slutile (Albreht), brov......................30 Pohorske peti (Glasom broš............30 Oton Zupančič: . Sto ugank..........................................50 Vijolica. Pesmi za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog, pravljioe. trda voz ...........60 Slovenska narodna lirika ...................50 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč 't Slovenska koračniea: 1« zvezkov. Vsak zvezek po .........30 10 zvezkov skupaj ........................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA ..3.54 .....20 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na cilrah, 4 zvezki .................... Buri pridejo. !^račniea ................ NOTE za TAMBURICE Slovenske narodno pesmi za t ami raški zbor in petje iRajuk) Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih ltčsmi (Rajuk) . Na Gorenjskem je fletno ..... RAZGLEDNICE Nevv.vorške. Različno, dučat Velikonočne, božične in novoletne ducat .................................................40 Iz raznih slovenskih krajev, MEŠANI IN MOŠKI ZBOR .80 ,80 Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek .......................................75 11. »vozek .........................................75 Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1— Orlovske himne (Vorfopiveej ........1.20 JO moških in mešanih zborov. — (Adamič) _____-.............................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Siatiea .........-40 Narodna nagrobni ca (Pavčič) .........35 Gorski odmevi (Labamar 2. zv......45 DVOGLASNO: Naši himni ...........50 Trije MBS AMI ZBORI: II. ar. (Labarnar) .. tborL Izdala QluM> ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije oa moč liln papirju s platnenimi pregibi ................................:...................7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ............................JM) Jugoslavija ...........................................30 Gorenjska .........................................30 Slovenske Gorice, dravsko ptnj- skopolje ............................................30 Ljubljanske iu. mariborske oblasti JiO POhorje, EtojJak .............................30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ....................................»30 Prekmurje in Medumurje .............30 Kamniške planine, Gorenjska ravnina in ljubljansko polje ........JfO Canada .........................................-......40 Združenih držav, veliki .....................40 Mali ....................L.........................—15 Nova Evropa ........................................-5® Zemljevidi: . > , „ Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki i»o .................25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio, New fork — Virginia. Ohio, Now York —• vsaki po ................................'.................41 .49 .a RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM : Domovini. (Fofcster) ..Jli.............„.40 Izdala Glasbena Matica Gartks cvetlice (Labarnar) četvero in petero raznih glasov .......-45 Jas bi rad radetih rož, moški zbor * M B«to»dl>o aa dvospov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajta pismo. Ne naročajte knjig, katerih m o ceniku. Knjige pošiljamo poštnine proato "GLAS NARODA" •CUI NARODA NSW YORK, THUBSDAY, DECEMBER 31, 1931 TUB LARGEST SLOVENK DAILY la U. I. V KRATKA DNEVNA ZGODBA SILVESTROV A NO C Liverpool. ; zi, kdaj se je Janez odstranil. Iz predmestne krčme se razlega Zašel je mednje le iz tovarištva ve«ela m-rnarska pesem. ne lz potrebe; mislil je neprestano Silvestrova noč. • le na dom. žen:, otroka..... Mornarji — trideset zagorelih i stopi na cesto, cbrazov, trideset suhih, mišičastihj Ostri nočni zrak mu povzroči teles, trideset preprostih duš, hre- skcro omotico. Nasloni se na zid penečih po domu ... in zapre cči. Nešteto pisanih ko- Med njimi Janez. lobarjev s? vrsti v krogu. —Tako, Pijejo — pojejo. * i sij ne bo nič hudega, vino.... pre- V vinu utapljajo žalost; misli se ! več sem ga pil. Nisem ga navajen, neprestano vračajo k daljnemu do- zato mi gre v glavo! mu, ženi. otroku, -materi, sestri, i Napravi nekaj korakov. Noge ljubici. mu omahujejo in kolena se mu Janez ne more skriti svoje žal o- j tresejo. Čudno, pomisli, kako sem >U. Pij£. neprestano, pije in sanja.Ulab. Hiti, da bi bil prej na ladji. Glavo s* podpira z dlanmi in | da bi pogledal, ali je vse v redu ure-nko mu je pri srcu. in potem še malo podremai pred zdajci zazdi, da mu nekdo sope prav za ušesi. Sunkoma se obrne. Dvoje pošastnih, svetlih oči zre srepo vanj. Hoče se umakniti — prepozno! Nečloveški krik. nato.... smrtna tišina.... Prav tisti dan je prišel za Janeza kratek brzojav: "Nino umrl — pridi !....** ZIMSKO SPANJE ŽIVALI TELO - ZRCALO DUŠE STRAH PRED SMRTJO Silve.strova noč. Pred očmi mu vstajajo spomini iz prejšnjih let. Takrat je bd še doma pri ženi, pri vroče ljubljenem otroku. L?po jim je bilo takrat. V teplo zakurjeni sobi je prijetno dišalo po p:ticah in po vinu; /ena je žarela od veselja in sreče; mladi Nino jt skakal kot brezskrbna ptička in on jima je pripovedoval o Urnem morju. Pravil jima kaka je morje dobro, mirno, za-:nttno in globoko; da se pa tudi vča i razsrdi ln da je tikrat strašno Poslušala sla ga z ubrano po-božnestj. Ln Nino je veselo plo-kai z ročicami in obetal, da pojde, bo bo velik, tudi on na morje — pa prav 2arcs! Tako so veselo pričakovali Nov0 leto ln ko je odbila dvanajsta ura, so prisrčno čestitali drug: drugemu, se objeli in poljubili. Takrat jim je bilo res lepo. Nedavno trga pa je Nino obolel. Zena mu je pisala, da je dobil pljučnico. Saj ni bilo nič hudega, on se ni razburjal zaradi tega, ali žal mu je bil ned:lžnega otioka. ki le trpel. Vidi Ka v mislih, kako leži nepremično v beli posteljici. Lička so vroia in očke se mrzlično svetijo. Pri njegovem zglavju pa sloni vsa v skrb?h zlata mamica ln g:tovo bo prav tcmalu vse dobro. Ženino pismo pripoveduje o o-trokovi b le/ni. Da v vročici kli-•e očeta in govori samo o morju ln o ladjah. Ubogi nedslžni angelček! Bo« ve, kaj delata nocoj, sama— brez njega. Morda je malemu že odleglo. Okreval Je. Ociovj misli ta nanj, mogcie molita zanj, ki je tako daleč! Prijatelj ga stres? in predrami: Nu, Janez, kaj pa sanjaš Pij, prijatelj, pij, vino je dobr^ zdravilo! In Janez pije, pije. Vino je zelo močno in kmalu je vsem bolj ve-.selo; S? krčma je videti b olj prijazna in domača. Proti Jutru so že vsi pijani. Nekateri smrče pod mizami, drugi gledajo topo predse z neumnem smehljajem okoli ust. tretji silijo v d< belo krčmarico. Nihče ne opa- P odhodom. Tako zel j slabega se čuli; po vsem telesu se trese, kakor da bi imel mrzlico, in po čelu je ves poten. Megli se mu pred očmi in v u:e-:ih mu neprestano brnL Z negotovimi koraki stepa dalje. V czadju se že črtajo neodločni obrisi ladje. Hodi po čisto ozki stezi, kjer vodijo tudi tračnice v pristanišče. Na levi strani je ces:a ostro odsekana in morje se divje zaganja :b gladkem kamnu. Samo kak meter proste poti mu je na razpolago in trenutek ga :a--krbi, da ne bi mogc;? prisopihal vlak — on bi se že umaknil — ali Letos je poteklo 140 let od smrti nekoč priljubljenega Giaccma Meyerbeera, avtorja oper Hugeno-ti. Afričanka itd. Pariški listi se spominjajo, da je preganjala ikla-datelja vse življenje ena misel. Hudo se je bal, da ne bi bil živ pokopan. Zato je s:alo v njegovi o-poroki: "Čim bo ugotovil zdravnik srmrt, mora ostati moje telo štiri dni v postelji z nepokritim obrazom. Dva služabnika morata peno- i či in podnevi neprestano opazova- j ti, ali se ne bom zganil. V posebnem predalu moje pisalne mize leži osem srebrnih kraguljčkov. Na- t Že leta se znanstveniki intenzivno bavijo z vprašanjem, zimskega spanja živali. To spanje se da povzročiti tudi Umetno. Le manj visoko organizirani sesalci spe pozimi, a še to je odvisno od zunanjih okoliščin. Tako črni medvedi v newyorskem zooju ne zapadejo zimskemu spanju, ker jim zato ni dana priložnost, dočim v mrzlih :zemljih svoje domovine tako trdno zaspe, da se jim želodec stisne v pravcati vozel in živijo le na račun .maščobnih rezerv v svojem telesu, ki ;o pa tudi prav velike. Sesalci se v zimskem spanju zvijejo v kroglo, tako da jim m:r« mrzli zrak čim manj do živega. Dihanje se omeji na neobhodno potrebni minimum, ki z*iaša pri manjših gloriavcih k:maj stotinko normalnega dihanja. Srčni utrip pade lahko na osemdesetinko. krvni obtok je tako minimalen, da priteče komaj nekaj kapljic krvi, če odpreš kakšno edvodno žilo. — Zimsko spanje je v nekih primerih tako trdno, da živali lahko iz-režeš celo živce in se ne bo najmanj zganila. Izguba teže znaša pa n. pr. pri vevericah do 40 odstot. Umetno zimsko spanje se da pri domačih živalih doseči s tem, da jih omamijo, potem jim pa vbrizgajo nekaj insulina. Mn:gi gloda vci spij^ vio zimo po eni sami injekciji insulina. POZOR. ROJAKI vežite mi jih na roke in noge. j -- ko mu je Uko čudno danes, res Navzoči bodo vsaj čuli zv,onenje, j Iz naslova na listu, katerega pre_ žitna itvar! če bi jim oapovedalue od utruje- jemate, je razvidno, kdaj Vam je Daleč tam za obzorj-m se že de- no-tj oči. Razen tega zahtevam.! naročnina pošla. Ne čakajte toraj, la dan. Pred njim leži morje kakor da mi bodo prerezali na peti dan , da se Vas opominja, temveč obno. ogromna svinčena plošča; nad P3 smrti žile odvodnice...." Kra- j morjem pa se polag:ma dviga v guljčki so res viseli štiri dni na, zrak tanka, dela meglica. I mrliču, a se niso oglasili. Po cesti je vse tiho. Le tu pa vite naročnino ali direktno, ali pa pr! enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA MOŽGANI IN INTELIGENCA tam čuje vpitje ponočnjaka, ki se nerodno maje proti domu. Misli mu neprestano ruvajo po možganih. Dom, žena, otrok.... kakor v krogu se vrtijo vedno na o- koli in mu rta dajo miru. I ( Otrok, di njegov pon.s, njegov up, njegovo življenje, njegovo vse. Kako ljubka pisemca mu je že pisal: kmalu b: velik - cel fant>! možganov pa dokazuje, da takšna pogumer\, zdrav in vesel. Mogoče bo danes vendar že spet i dobil pisemce, eno tistih dragih! pisemc, nad katerimi se zjoče od Fontana. A. Hcchevar San Francisco. Jacob Laushtn i COLORADO i Denver, J. Scliutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič i Saiida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk v, - ^ • , - , J INDIANA Naz.ranje, da izdaja visoko, celo' Indianapolis< louu Banich "visoko" inteligenco, je že zelo staro. Znanstveni štuiij človeških veselja in ljubezni. Domišljija mu slika zlatolaso flnčk:vo glavico in globoke, temne cči. Ves srečen je in kakor iz u-ma steza roke, da bi pobožal otroka po žametnih ličkih, in ne čuje sopihanja črne pošasti, ne ostrih žvižgov siren. Kot zamaknjen hiti dalje; pred seboj vidi le nedolžnega angela, ki ga vabi in kliče. Smeje se mu in izmika. Zdi se mu, da ga že drži.... pa se mu izmuzne iz rok kakor zlata ribica. Janez je ves upehan. V glavi mu bobni in tolče, zato ne čuje ropo-tanja koles, ki so mu že čisto blizu. V trenutku, ko se zave, se mu Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18 th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S7ft ■• - . - , » POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 99 i rveza med visokim čelom in in teli ' genco ne obst'ja. Telesno moč je mogoče ugotoviti do neke meje iz izmeritvijo mišic. Toda s samo. izmerit vij o l:banje in proučevanjem njene oblike ne moremo oceniti intelektualnih sposobnosti možganov. Misli, ki jih smatramo za rDjene za visokim čelom, so prečestokrat produkt možganov v majnih lobanjah. Byron je imel izredno majhno glavo nizkim čelom. . Možganska masa, ki jo dozdevno nakazuje širina čela, ni zanesljiv dokaz, da je nje nosilec globok in izviren mislec. Razmeroma veliki možgani z manjvrednim mišičnim sistemom s,o lahko vse kaj drugega nego prednost. Veliki ljudje imajo razmeroma manjše možgane nego mali ljudje. Mnoge osebe, ki so nagnjene k e-pilepsiji ali duševnim in živčnim boleznim najrazličnejše vrste, so v fizičnem smislu Intelekualno visoko razv^e. Turgenjev je imel velike možgane, toda največji možgani, ki so se primerili znanosti do danes, so pripadali zelo navadnemu človeku in drugi, skoraj enako veliki možgani nekemu slaboumnežu. Največji ženski možgani, ki jih je raziskoval dr. Toptnard, so pripadali duševno boLni ženski. Mnoga dejstva kažejo, da so veliki možgani za človeka lahko vir nevarnosti. Veliki možgani zahtevajo, če hočejo normalno delovati, mnogo krvnega ln živčnega nadomestka. Majhni možgani se dado prej o-skrbeti s hrano in energijo nego veliki. Preiskovanja so dozdevno dognala, da se dado majhni možgani z vajo intelekta razviti v večje. Ugotovili so, da imajo osebe z dobro razvitimi sposobnostmi običajno podaljšek v zadnjem delu glave na mestu v sprednjem. To kaie očitno, da je teorija o visokem čelu z višjo inteligenco v nasprotju s to ugotovitvijo. Možgani genija so lahko veliki ali majhni, le da potekajo možganski zavoji harmonično. Čim več zavojev, tem finejši intelekt. ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Josepn Btish, J. Bevčič, Mrs. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chlsholm, Frank Oouže, Frank Puceij Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pcvie Virginia, Frank Hrvaticb MISSOURI St. Louis, A. NabrjfoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe HiJl Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant ln J. KurrSe Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown Anton Kikel* Za nagonsko ocenitev lastnosti | kakšnega človeka nam zadostuje že! sama v nanj ost tega človeka, i^raz. njegovega obraza, postava, drža.; Dona Kih.ota si ne moremo misliti • kot debluha, Falstaffa ne kot suh-ca. V tem smislu so obstojali že; pred tisočletji na Kitajskem siste-j mi ftzignomlke, znanosti, ki presaja človeško duše vnos t po obrazih, potezah in oblikah lobanje. V J starem in srednjem veku so mnogi napisali učene razprave o tem, n. pr. Aristotel, v novejšem času sa se bavili s proučevanjem duše po telesnih znakih, Lavater, Lombro-sc. Gall. Ta fizignomika pa je bila v mn:gem zelo hipotetična, v nepravih rokah pa naivna ali šarlatan-ska. Šele v najnovejšem času, po objavi knjige nemškega psihiatra prof. Ernsta Kretschmerja "Grad-ba telesa in značaj'' je začela pridobivati pomen resne znanosti. Prof. Kretschner je kot zdravnik za duševne bolezni odkril nepričakovane zakonitosti m-ed svojimi pacijenti, ki £0 pripadali dvema različnima skupinama duševnih bolezni. V pivi skupini je bil2 n. pr. 31 pacientov slabotne vitke postave. 31 pacientov atletske, samo dva sta kazala široko, čokato postavo. V drugi skupini je bilo narobe: 58 bolnikov je bilo šir;ke postave in le 7 visoke ozir. mišiča-ste. Kretschmer je začel na podlagi teh prvili presenetljivih ugotovitev preučevati z vso natančnostjo, i meritvami, eksperimenti, stauisli-kami razmerje med postavo in značajem. Ugotovil je, da se ljudje delijo po postavi v tri temeljne tipe: vitki tip je razvit bolj v dolžin:, slaboten, ima malo mišic in roišče. nežne kosti; podoba atletskega tipa podaja že njegovo ime: široki tpiknični > tip karakterizira cbilna t:lšča. malo razvito in mehko mšičevje. okrogiost cbraza, nagnjenje k plEšivosti. Vsakemu izmed teh tipov ustreza določen tip značaja in temperamenta: prvi tip jc- misleči, čustvujoči človek, drugi človek dejanja, tretji pa samo-; adovoljni človek. Seveda varirajo ti tipi lahko v vseh oddelkih: v prvi skupini cc nežno čutečega pesnika do fanatičnega preroka, v drugi skupini od osvajalca sveta do boksarja, v tretji skupini od Bud-he, ki počiva sam v sebi, do za-maščenega filistra. Prav tako se razume samo po sebi, da so temeljni tipi v čisti obliki razmenma redki, tem bolj pogosti pa so mešani in prehodni tipi. Moderni fiziognomika je veda, ki je šele v p:vojih in ki mOra rešiti še nešteto nejasnih in zamotanih vprašanj, vstekakor .pa se je ustvarila v Kretschmerjevih dognanjih o zvezi med telesno obliko in du-ševnostj- trdo podlago za nadaljnja odkritja. Najlepši dokaz, da j? ta podlaga trdna, je že to, da so jo zlasti psihiatri že s pridom in uspehom uporabili v svoji stroki. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ate eni ali drugi vsak dan. KAJ 9TE PA STORILI ZA 8VOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKI Ali ste ie zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali tmritf Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bol-niske podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vatanovijo ▼ Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta.— Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Piai»e po pojasnila na plavnojra tajnika, Anton Zhasnik. TCly, Minn. TEŽAVE S SOVJETSKIM KOLEDARJEM Sovjetski koledar je bil zopet te-, Splošno pa prevladuj: prepriia--meljito izpremenjen. 1. decembra' nje. da tudi n:vi koledar s šest-se je začela neva deba. ki je pri- j dnevnim tednom ni zadnja beseda ntila odstranitev petdnevnega te-J na polju ruske reforme koledarja, dna in uvedbo šestdnevnega z, če se šestdnevi teden ohrani, bo dnevom j>očitka. Kurijozni koledar j zopet uveden nov koledar, ki bodo v petih barvah, podoben kompli- j v njem meseci imeli po 30 dni. Ne-cirani križarki, je aefinitivno od-!delja starega koledarja je ostala pravljen. Različne barve k:ledarja t tudi v novem koledarju nepotreben so služile raznim skupinam delav- i privesek, ki ga je treba nekam siva, aa so se lahko orijentirale glede prostih dni. lcajti splošnega dneva požitka prejšnji koledar ni poznal. spraviti. Ze s:daj kr:žijo razni predlogi, kako naj bi se imenovali dnevi v tednu. Nekdo je predlagal, j naj bi se imenovali "Dan sovjetske V novem šestdnevnem sistemu je zveze". "Dan komunistične inter- označevanje dni z barvami idveč, ker se zopet uvaja splošno nedelja, seveda ne v našem pomenu. Ko: dnevi počitka so določeni 6., 12., 18., 24. in 30. dan vsakega meseca. Zato je bilo mogoče natiskati novi koledar, ki so v njem dnevi razvrščeni v šest predeiov. Pa tudi pri tej reviziji koledarja ni vse v redu, kajti ostalo je šest mesecev, ki nimajo po 30. temveč po 31 dni in ki se torej ns daio razdeliti v c-nake skupine po pet delovnih dni. Tola uradna določitev koledarja se ni mnogo 'menila za te :vire in sestavila j-s koledar tako, da ima šest, tednov v letu po sedem dni. To pa seveda pomeni za vlado izgubo šestih delovnih dni. P^leg tega sili iz okv;ra tudi -februar z svojimi 29 ali 23 dnevi. Ni bilD druge pomoči, nege nagraditi manjkajoči 30. februar s prostim 1 nacijcnale" itd. Drugi predlog pravi, naj bi dobili dnevi ime pj bolj-ševiških prvakih, tako da bi imeli Leninov dan, Stalinov dan. Molo tov dan itd. Ne ve so še, kateri predlog bo obveljal. JABOLKO ALI BANANA? Jab:lko igra po svetem pismu v zgodovini človeštva zelo važno vlogo, ker je spravilo Adama iz raja in s tem neposredno zakrivil;, da se tudi nam ne godi na svetu tako. kakor bi si želeli. Jezimo se pa po krivici, kajti prepovedani sad, ki ga je Adam s toliko slastjo jedel, ba;e ni bilo jabolko, temveč banana. Znani naravoslovec R .H. France dokazuje, da stari Židje prav tako niso p.:znali jablane, kakor Babilcnci, ki so si ohranili o raju židovski močno psdcbno prav- dnem 1. marca, kar pa prmeni, , ... ,,, .. , . . „ . . . . . , . i jjico. Jaolana izvira iz srednje Ev- da je en delovni teden v letu zdaj i , ^ , , , .,. ^ A J rope :n kot drevo se pojavi v več-i3l en dan krajši od drugih tednov, t . , . , ,, , _ _ ,. , ^ . 1 jem cbsegu sele v Italiji. Izraelsko Prvotno so ljudje zelo godrnjab .. , , . . . .. . ... i 1'udslv; si torej ni mo^lo misliti na petdnevi teden, ki je bil uveden ... . , ., , „ . , , , . raja. kjer bi rasla neznana jabla-v začetku petletke. Novi koledar je , . ... , 1 na. sdpravll stoletne običaje in od aaJvcCJl almuU iamlk. v Zdrm-Naredite ae w HQlai Naroda" — OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Prank JiMa Bessemer. Mary Hribar Braddock, J. A. Genn Brldgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovee, V. Ro„ vanšek Crafton, Pr. Machek Export, O. P re vlč, Louis Zupan, člč, A. 8kerlJ Parrel!, Jerry Ofcorn Porast City, Mat* Kam in Greensburg, Prank Novak Homer City In okolico. Prank Pe. rttchick Irwin. Mike Paushek Johnstown. John Polanc. Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Prank Balloch Manor. Pr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway. John Žust Moon Run, Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogača r Presto. F. b. Demshar Reading. J. Pezdlrc Steel ton. A. Hren Unity 8ta. in okolico, J. Skerlj, Ft. Schifrer West Newton, Joseph.Jovan Willock. J. l'eternei UTAH Helper, Pr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ln Ja* Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Prank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Tauch*r f Diamond vlile, Joe Rolicfc stranil splošni dan miru, ki je bil posvečen zabavi in raz\'edrilu. in zato so se oblasti bale, da bo ljudstvo energično protestiralo preti njemu. Tem večie je bilo pa presenečenje, ko se je petdnevni teden uveljavil brez vsakega odpora. --Zdaj je petdnevi teden že tako u-trjen, da so milij:-ni ljudi nezadovoljni, da ga ne bo več. Dan počitka po vsakih štirih dneh dela je bil prijeten, kajti čas "med nedeljami" je v njem hitro minil. Pač so se pa ljudje temu privadili, pa godrnjajo, da bo pr:sti dan zopet redno šele po petih delovnih dneh. Uvedba splošne "nedelje", ki pa ne mora pasti baš na nedeljo, bo | točno znano. Najbolj verjetno je, da , nedv:mno globoko jx>segla v živ-i je doma iz južne Azije. Se zdaj ra-I ljenje ruskega naroda. Na ta dan; sto banane na Ceylonu v prago-] se bodo zopet lahko zbirali prija-; zdovih. Banane so poznali Babl-I telji na pomenke. vine se zopet lonci in Izraelci, ki so jih visoko stari pomen sobotnega večera in cb cenili in zate ni čuda. če je bila v Raj je bil pa za človeštvo izgubljen, ko je njegov prvi prebivalec odtrgal prepovedani sad. Vprašanje je. kaj je Adam odtrgal. Nedvomno je bilo nekaj debrega, kar je moralo bit-i vredno greha. Ori-jentalske pravljice o raju omenjajo prepovedani sad, ki pa ni ja-b lko, temveč banana, znana v znanstvenem svetu pod imenom rajska muza. V Indiji je banana glavna hrana brahmanske sveče-niške kaste in prva masivna hrana, ki jo dobe dojenčki. Pravljice ki se pleto ekrog tega plodu, pra-vij.e, da banana nima semena. To lastnost je izgubila sčasoma. Odkod banana izvira, še sedaj ni Vsak sastopnlk izda potrdilo sa svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda": Za eno leto 96.; sa pol leta $3.; za MXH mesece $2.; za četrt lets $150. New York City ]e 17. celo leto. Naročnina sa Evropo u n. si nedeljah bodo zopet polna gledališča. muzeji in javni lokali. njihovih pravljicah banana prepovedani rajski sad. BtBnsrasr mrv s«~ yasat saaus ik.....are: g n,i "r-:.' • .........." •......... " crnr .stxiui •■" r:;. 'Ki:ii«MDLj;: mm i*sicam:«?3ra«aM i i ti Mali Oglasi imajo velik uspeh ! ! ■ ■ » Prepričajte se! • k" i kij. -(»LAK NAHODA" JTEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 31, 1031 T FIB LARGEST SLOVEN* DAILY M U. Maiaraiaiaiaii!^^ i Pomladni Seri MaiBiariuaiBi^ roman iz življenja. Za Glas Naroda priredil L H. r (Xadaljevanje.) — Zakaj 110 greste spat, gospod stotnik.' Saj vidite, kako sladko spi Iwtzo. Privoščite si voirdar nekaj počitka — — Spati. Marija! Iva lt o morem sedaj spati, ko mi je sree polno ! Pusti me. da jaz čujem pri otroku, ti pa lezi, ker si trudna. I — \Te, danes se no. Toda jutri — zdaj pa ppjdito, kor jo že pozno. • — O. Marija, saj reci mi "ti". Xe morem prenašati tega riid-reffa nagovarjanja. — Pa vendar, Wolf. Boljše je tako. četudi mi jo težko. — reče Marija na la hko, — mislite na svojo ženo. — Moja žena. — pravi grenko, — spi, medtem ko smo mi o-troka strgali smrti. Marija lahno položi roko na njegovo ramo. — Ne bodite krivični. Vaša žena je bolna. Treslo jo jo, ko som jo nesla v njeno so> \ Hodite dober ž njo. — Marija, ne bodi mi tako tuja. Toga no morem prenašati. Gabrijelo še zagovarjaš? Saj ne veš, kaj je nama prizadjala — — Tega nočem vedeti; to je končano. — Wolf, zdaj bi bila rada sama. To je bil zopet oni sladki, proseči razpravljalo o zade-: vil, ki je nad vse značilna z«i raz- > morje med belimi osvojevalei in črnimi domačini. Anjrlež Thomas Webster jo oženil zaniorko, kar j jo strogo prepovedano po postal: vab samostojnega 'južnoafriškega ! donunijona. "Webster j«' priznal, j da je kriv. Rekel je: 'iNavesti' moram samo olajševalne okolno-1 sti. Vsega je kriva moja pisana preteklost. Prišel som v Afriko j proti več desetletji in usoda trnje vrga v oddaljeno zulujsko vas. I/ota so tekla in som so naposled spremenil v pravega kafra. Pozabil sem naposled še angleščino. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajta ln najbolj ugodna pot sa potovanj« na ogramnlh oarn*|clht PARIS 15. Jan.; 14. maJa (10 P.M.) (12.05 AM.) ILE De FRANCE 30. Jan.; 17. leb. (12.05A M.) (12.05A.M.) VaJkraJ*n pot po *«l»sntcl. Vsakdo J« v p-.xt-t.nl kMbtnl x vaeml medarnlml ld»t»n'.»tr>il — i'ljH^a in slavna, fran "0!*ka kuhinja isrtdno nizke cena. Vprašaji« knter«|a)iol< fm<>bla*f«nega agenta aH FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. V. ca ali biserna, verižica; tu, v tem kor nikoli nisem srečal nobenega (Dalje prihodnjič. TEPPI: VAROVALNA BARVA svetu, zadostuje malo toplote v poči v majhni sobi. malenkost u-dobnosti. I'd ob nos t ima v liusiji isti veliki pomen kakor dragulj . in biseri izven Iiusijo. To jo vse zaradi tega, kor sistem sam na sobi prezira dom in družino kot buržoazno udobnovt. kot nedovoljeno popustljivost nagonu do užitkov v posamezniku. Kajti takšna majhna veselja odvračajo kolektivnega človeka belega človeka*'. Naposled jo poročil Webster hčerko zamorskega glavanja in plačal navadno kupnino, deset bikov. Prod kratkim jo zablodil v pozabljeno vas britski uradnik, ki je takoj naznanil nespodobno življenje belega človeka, Stražniki so pripeljali obtoženca v .lohanesburg. Poklicati so morali tolmača, da i bi ga zaslišali. Sodnija je priznala. da "jo izgubil Webster vsako V nekaterih pariških cerkvah takega, zaradi česar vas lahko oil "večjega" in "važnejšega". | pravico so šteti mod bele Ljudi. Sistem sicer ni sankcioniral bo- d«*8« >"<'šano krvi". 7 ozimni na o bere .Marija; hrepeneč smehljaj je ležal okoli njeni! t st n in oei so ji za pro. Zaspala je. Tako jo najde Wolf čez eno uro. Ni ga slišala, ko je vstopil, tako trdno jo spala. Dolgo čai a stoji pred njo in jo opazuje. Kako bleda, skoro prozorna jo izgledala; t odi* pri vsem tem tako blažen mir ua njenem obrazu. Njene maji) n.- bele roke so bilo zakopane v njenih obilnih laseh, ki so obdarjali njen obraz kot svetniški sijaj. \ sa njog< v a notranjost ga je silila, da bi poljubil nj ono k ravno lice; toda premagal se je; ni jo hotel motiti v njenem spanju. «» I tog. kako je ljubil to dekle — do blaznosti! Ali jo bilo sploh hiopW-o. da je vsa ta lota živel brez njo ? Izgledala yo. kot bi v svojem spanju čutila njegovo občudovanje in pro*« rtu ost. Nekoliko odpre oči. — Waif.' — se ji izvTje tiho iz list in Se napol v spanju si popravi laso. — Wolf, tr! — in se dvigne. Tedaj pa se Wolf ne more več premagovati. Set le po loj? nje in jo posadi na svoja kolena in prav nič ho ni branila, kot v prejšnjih časih; in kot v prejšnjih časih jo položila svojo glavo na njegovo prst. Tako ostaneta v tednom objemu dolgo časa ; no mislita ničesar. temveč so vdasta sladkosti objema. Naenkrat pa Marija skoč pokonci: — Lazo * t Pomiri so, moja draga; še vedno trdno spi. In zdaj te ho «-in imeti; tebe imeti, kot prej — samo enkrat, ako nočem, da po norim — pravi v težko zadržani gorečnosti. — O, Wolf. — brani njegovi strasti. — Pusti me. moja draga; tako sem hrepenel po tebi, po tvo-.« "J dadkem obličju, po tvojih poljubih — privošči »ni uro. ki me ho oškodovala JM dolga leta, ko te nisem imel. — Govori, kot v vro-rjri Oči mit hliičij« v enduem fcijaju. — Ponorel bom, ako te še enkrat no poljubim, ti sladko, ljubo dekle! lu ni ne več branila. Saj jo je vsa njena notranjost silila k je bil nalepijon razglas približno takole vsebine: "Pravi kristjani se morajo vzdržati javnega predvajanja razuzdanih plesov z eksotičnimi imeni". Tako se začenja cerkveno preganjanje fox-trota. Prvo preganjanje takozvanih svetskih plesov je bilo davno, še pred vojno leta 1012—ltl. Politična atmosfera je bila zgoščena. Spletale so se mednarodno intrigo, dozorevali tajni načrti, monarhi in ministri so izmenjavali tajna pilsma. ki so pozneje polnila strani vsakojakih poru-menelili knjig. Kevolucijski sei-smografi so kazali gluhe sunke in tresljaje v temeljih. Oblaki so se zbirali. (Yost, z elektriko nasičen vzduh jo legel na pljuča. Mnogi, strahopetneži so že videli bliske, so križali in zapirali okrio. Mahoma pa so jo zgodilo, kar so pri težkih vnetjih dostikrat zgodi, mahoma je gnojni iniehur počil na povsem drugem ineatn: Evropa jo zaplesala. Gimnazijci, gardedame, ministri, dentistke. trgovski potniki, generali, šiviljo, zdravniki, brivci princeze in levi eseri (levo krilo ruske stranko socijal-revolu-e.ijonarjev) — vsi so stopili drug poleg drugega, iztegnili prekrižano roke, dvignili od utrujenosti pobledela lica in slavno zanihali v eksotičnem tangu. Tango je rasel, se krepil Ln tiho zibajo so. kakor v mesečnem snu. st(vpal v novo oblasti, prekoračil meje novih držav. Dvorano vseh restavracij vseh evropejskih dežel, vso kavarne, odri. gledališča, trgi. parniki, skveri. dvorci in hišne strehe, vse je zavojeval in osvojil tango. O tangu so pisali poročila, časopisne članke, prirejali anketo. In mahoma — prvi udarec: nemška cesarska hiša je izgnala tango. Viljem ga je za branil plesati na dvoru. Toda tango zaradi tega ni ničesar izgubil. Izgubil je le nein-dvor. ker so se mu začeli posmehovati in splotkariti: nemške prin e ožin je da so tako negraciozne. da jo pretkani cesar-politik v s vrbo rešitve njihovo est et i ene re-putacijo nalašč prepovedal tan- Smejali so se in se spet zvijali v novih kompliciranih figurah. In evo — drugi udarec. Strašen, nezaslišan. Zganil se jo Vatikan. Sam papež jo dvignil roko na tango in ga preklel. Strašen nemir je prevzel Evropo. — Rešite tango! Upet sso pričele delovati intrige, nategnili so niti in napeli tajno vzmete. Dva vel ikosvetsk a para je sprejel pajpež, pokazala sta mu tango in ga rehabilitirla. To so ve, vol Lk os vet ska para sta imela med plesom pred seboj neobičajnega glodalea in zato sta bila pripravljena odgovarjati za sleherni gib četudi pred vesoljnim cerkvenim zborom. To še tem bolj, ker je iz vsakega plesa moči napraviti nekaj obtožijo javnega pohujšanja ali ja proti družini v takšnem obsc-pa, narobe, — nekaj estetično gu kakor boj proti veroizpove-vzvišenega ni prekrasnega, po-i dim in ni ustanovil proti tej jas-dobnoga plesu carja Davida pred j no določenih izakonov. vendar ji skrinjo zaveze (čeprav so tudi pri J je nasproten in družina propada. Davidu, kakor poroča biblija, tem plesom, sledili družinski nesporazumi .), Vatikan jo bil prevaran. Papež je uničil svojo strašno bulo, odveza! tango prekletstva in Evropa je v triumfu plesala "tres inoutarde" . . . Privihrala je vojna. s krvavim valom je odnesla plešočo paro. Z gromom topov jo prekinila uspavajoče akorde. Trpljenje in smrt sta tesno objeta zanihala, se zavrtela, stopala v novo oblasti, prekoračila mejo novih držav. Ves čps po sledovih tahnga — povsod povsod. Revolucija — grom in vihar. Na dan jo planilo podzeudje. JzpodnesJo je tla. Plešo. Mornar z golimi prsi in ko drom-motuljem jo objel poulično deklo. Za. njim pa šo drugi. Poskočili so in zaplesali. Koliko jih je Ves svet je pretresel njihov plt^K. In svojevrstno godbo imajo. Iva kor bi pijan pretepač zleizel na klavir in z nogami tolkel po tipkah, zraven pa kočijaž z vilicami pozvanjal po pladnu. Dzzin-ban! Dzzin-ban! Kakor polka! Kakor valček! Kakor tango! Kakor ples! Vse "kakor". »Nič pravega, samo videno, mimogrede pograb-Ijeno. Mi viino šli mimo in smo videli. kako je gospoda plesala. Kolikor kdo ima. tako se zabava. Hej. umakni se! Dzzin-ban ! Dzzin-ban! Angleži so ovsoti . . . Spletajo se mednarodne intrigo. Ponekod .je moči opaziti prve tajuo strani bodočih porumonelih knjig. Zbirajo so črni oblaki in na pljuča lega vzduh, nasičen z elektriko. Kevolucijski seismo-grafi kažejo tresljaje v temeljih, kakršnih šo ni bilo. In fox-trot poskakuje, nesramen, nesmiseln, poslednji. Tudi eerltev je postala pozorna. Plaho"se križa in skuša zapreti okno. — Postojte! Poštojte! Spačeni ples !se trga. tak jo kakor pomilovanja vredno, oslabelo kromženje bolnika, ki bi rad z nasniobkaza 1. da prav za prav^wiR{|^M>ri koncil. VftTOl^T'"1 T,asnifk'1- Vl>- Darva^Asmrtno bolnega tudi če so nihče očitno ne bori pro ti njej. iNeočitno pa so vrši b<^ proti družini še s tem, da poziva režim starši' Ln otroke vsak dan in vsako uro na delo za državo in j družbo in otroci kakor starši sledijo vsak čas zapovedi te moč- zamoree. pri katerih jo za starej-šino, so mu naložili najmanjšo kazen, samo on dan zapora. Nato ga jo posla! sodnik nazaj \ njegovo vas in rekel: "Vi ste zamorec. dasi ste bel, in zato morate živeti samo med zamorci". Dogodek jo zelo razburil javnost.. ki smatra, da bi zaslužil Webster neprimerno večjo kazen. Saj se smatrajo ostali "beli i reveži", poor whites, ki živijo z rova J ČloV€ B. Z. nrtjše avtoritete ne glede na ob-ziro hi dolžnosti do doma in družino. V tem pogledu jo nova država skoraj tako intransingentna kakor katoliška cerkev ki zahteva vso osebnost duhovnika zase in statuira celibat. To jo razumljivo, kajti nova i država jo v vsem svojem stremljenju naperjena, proti zasebni lastnini, ki jo v meščanski državi v ozki. medsot-ojni zvozi z družino. V meščanski državi povečuje lastnina, ki gre v prid družini in so v družini podeduje družinski čut. a družinski čut jo spet pobuda za možitev lastnino. Xeki Američan je prav dobro označil položaj v tem, pogledu v sovjeteski liusiji in v Ameriki z naslednjimi besedami: — Tudi mi iihamo otroški vrtec in stanovanjsko hišo za mnoge ljudi s skupno kuhinjo. A mi imamo obojo za najbolj bogat r in najbolj revno. V Rusiji pa hočeta biti to nacijonalni ustanovi za vse! Ali jo to samo stanovanjska mizerija v Rusiji vzrok, da današnji Rus v mestih nima svojega doma ? Kako pa bo potem, ko bo ta mizerija z vsemi drugimi odpravljena, kakor naznanjajo po vseh stenah in vogalih lepaki s številčnimi in grafičnimi statistikami o bodoči liusijiKajti s pozivom na delo za bodočo Rusijo. ki bo imelo vso mogoče izvore v energiji industrijsko in poljedelsko proizvodnjo v domači hiši na pretek, tolaži danes sistem lfi<) milijonov v mizerijo in garanje obsojenih ljudi, liodočnost je to nadomestila za srečo, za nedo-statke sedanjosti. Nekega dne pa bo ta bodočnost sedanjost, poljedelstvo bo dajalo kruh. meso in usrtje. industrija obleko in tisoč potrebščin vsakdanjega življenja. Življenje no bo več revno — tako obljublja sistem. Ali bosta tedaj družina in dom še nadalje igrala današnjo podrejeno vlogo — ali pa se ho vtihotapilo v življenje spet to kar velja danes za simptom bur-žoaznoga poželjenja po udobnosti? zamorci, za javno sramoto. AOVERTSSl, tn "GLAS NARODA' NARAVNOST v JUG 0SLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta «.<:ii. iui med najtt-ejimi najfinejšimi I: ulju m i svt-ta. 1'zor- , n.l zli:« vas raka! l.'Ijuiliii, pnzi.i ai utr«* Biovensko, so vam na raz|K>laso, in hrana. je laka 1-ut v najboljših lioteiih. lil samo |M>misliii na kratko, c-encnu ži-lel-niško \<<žni<> v Slmeiiijo. Mali str«»škl prtljago in broz|ilačni viz»*J. ODUXITK t-K za l'ol.jvanj«; VNATUKJ! Naravnost v TRST SATURNIA <». JANUARJA il 1 *. M « 19. februarja -l 1*. m ) AUGUSTUS (N.G.I.) — n MARC Kat«-rik 'li agent vam bo reserviral kabin C O S U L I C II LINE 17 Battery Place New Yor FRANCOSKO PREBIVALSTVO PARIZ. Francija, 2f». uec. — po zadnjem ljudskem štetju iins Prani-ija 42 milijonov prebival cev. Prebivalstvo se je <»d leti 1!Ki<» povišalo za milijon ljudi. Tujcev v Franciji je lI.HJH.tHM) nu*d temi jib je samo v Pari/.i pni milijona. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, i j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih I razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se | mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lntev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DUM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA u GLAS NARODA'\ OZIROMA SE NAROCE, 75 GA DOBE ZA — 11 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York. N. Y.