Dtiieiijskc Novice izhajajo vsak petek ; ako : : je tu tlan praznik, dan {lOjirej. : ; Ceim jiii! je za Nemčijo, 7Ai culo leto (od aprila do apriiti) li K, za |iol leta 1'50 Iv. Naročnina Hosno ill driig-e evropske ilržave znaša ;í'">0 K, za Ameriko -i'ôO K. List in oiïiasi se pliiènjejo iiiiitroj. A'so (loiiise, iiaroěiiiiio in oznanila sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Več vesti. Državni YOZ sc jo ustavil; vhula si pomaga s § 14, in ljudski jtoslaiici, katoi'c jtí ljudstvo volilo v iiajlioljši nadi na ))o-doOuost, sede douia. Ljudska volja, ljudski ^^las udarja k; iia j^lulia ušesa, km' so se jirctrgale ve/i, ki so posredovale iiied vlado in ljudstvom. Kako lepo naiirto jt! žc skoval marsikateri zastoiuiik ljudstva, katero je liotol vresničiti zakonitiia potom iu ljudstvo — volilci so {^a poslali iiaj-Itijišimi upi na Outiaj zavodajoč se svoje iiioi'i in avtoritete! Sedaj pa so vsi lepi "ačrti ostali le uaerti in mor in avtoriteta ijudstva leži ponižana na tleli pred avlo-rileto ^ 14. Kako vcmlai-, da državni zbor ne Jiiore naprej, zakaj se njega delovaiij»^ vsak liip ustavi y Kje tiči pi'a\ zajirav pravi vzrok y i^aliliog tam, kjer ga le malokdo lio(*e videti, i'oniaiijkanje krsiíanskega mišljenja in vesti v javnem življenju je ona {;oiiki, ki zadržuje ljudski uajji'edek. V javnosti manjka krščanske ljubezni, v javnosti sc noře pi'Í])oznaj.i veěiioresniěiio nařelo: „Kar tebi ni ijiiiio, tudi bližnjemu ne sturi." Kajti !e v tem načelu iit jedino v tem je zagotovljen napi'cdek in blagostanje ue le v zasebnem, anijiak še bolj v javnem življenju. Današnji politiki po večini sploli niti v vFi>íLjt>nem niti v javnem življenju noeejo priiioziiati krščanskega pravićjiega iiaOela alijia vsaj delajo velikanski razloček me(i načeli zasebnega in javnega življenja. Ve-čitia sedanjili politikov, pa tudi sicer takozvanih voditeljLîv Ijinlstva ue [loznajo in nočejo poznati nobenih ozirov do svojega bližnjega, stami do „^i^oda do iia- roda itd.; vsakdo vidi Ic svoj stan in svoj narod, kojega moč in veljavo hoče \itrditi, čeprav vsi drngi stanovi oziroma narodi trpe ui p]'opadajo. t),[to([ tolika nedoslednost; kar žele in zahtevajo Nemci na Češkem kot nianjsinski narod, t» od- rekajo Slovencem kot manjšinskemu narodu na ňtajei'skeni in KiU'oškein. Delavci zahtevajo, da sc njih koristi varujejo, n(^ glede če kmetje jn'opadejo; obrtniki lioč<;jo le sami živeli in tic vidijo iioleg sebe t:elo koi)ico stanov, ki imajo istotako [iravico do řloveku primernega življenja. Kratko in mah) sedanja javnost ue pozna meje, ne pozna svojega bližnjega in zato je javno življenje do kosti gnilo, zato ni nobenega pravega napredka. In kaj je ])ravzaprav ta negacija krščanske ijnbezni drnzega kakor liberalizem V li.avno liberalizem jo brezobzirnost v vsakem oziru, ravno liberalizem goji le Ijttbezeti do samega sebe. Libeialno brezobzirno tiiišljenje je zastrupilo tiidi avsliij-sko javnost, zato jia ljudska politika ue pride nikamor naprej. Saj bi bil tudi čudež. Če. bi di'žavnt voz dobro tekel, kljub temu, da ga vlečejo najrazličnejši zastopniki na najrazličnejše strani. J'omanjkanje vesti in krščanskega mišljt;nja je ona cokla, ki zadržuje vsak napreilek državne zakonodaje na socijalnem poljn. Oni nezadovoljneži, ki se Jiritožujejo čez vbido in ij I t. naj najprvo do dna izirebijo iz javnosti liberalno mišljenje in ga namestijo s kršČatiskim, in lu'eprieani smo, da bo tudi državna zakonodaja delovala v iirid vsega avstrijskega ljudstva. Gospodarstvo. Voluhar. Voluliarja imenujejo v nekaterih krajili krtico, v drugih pa kratkomalo miš. /iadnjc iiiie bi bilo dehniia opravičeno, ker je voluhar v resnici miš, toda v velikosti bolj podobím podgani. Sicer pa imamo tudi v ]iekaterih krajih neke vrste miši, ki delajo i)odobno škodo kot voluiiar. Toda že na poškodovanih rastlinah se spozna, da so bili tukaj drobnejši zobci na delu. lino krtiea pa da mnogim povod misliti, da je voluhar v sorodu s krtom, kar pa nikakor ni res. Pribito je in dobro si moramo za-lioniniti, d a j e k r t i / r e d n o k o ]■ i s t n a žival, katera ne bo grizla nikdar korenin, tudi ne, če bi imela lakote poginiti. Voluharjev imamo 8 vrste, Vodni voIuliar, ki ga nahajamo po nekod v bližini voda in kateri je morda izmed vseli iiajškodljivejši. Na Bledu n. jir, v bližini jezera ne ogloda samo jablan, temveč vse sadno in sploh listnato drevje in včasili tiuli igličasto drevje. Tri nas na Dolenjskem imamo paveČinonui le navadnega velikega v o hi ii ar j a in malega voluharja. Zadnji je, kot pravi že ime, dosti manjši od lUTCga. (jleile škode, ki jo povzročata, ni med njima velike razlike. Od sadnega drevja napadata navadno le jablane, a tem odstrižeta včasih koi'enine popolnoma, 1'oškodbe na hi'tiškali in drugem sadnem drevju od teh voluharjev Še nisem opazil, pač pa se naseli posebno mali voluhar rad v vinograilih. Skoda jio voln-harjih na trtah in sadnem drevjn bi jia bila še veliko večja, kot jo itak opažamo v nekaterih krajih, ako ne bi bila ghn na hrana tega škodljivca razno korenstvo. Kjer opazimo tega Škodljivca, jc naša dolžnost, da ga skušamo iztrebiti čimprej. Uazinuoži se namreč zelo bitro, ker skoti samica na leto H do 4 gnezda, v katerih jc navadno po (i iidadičev in tudi več. 1'okončujemo pa lahko voluharja na 3 načine: 1. da ga lovimo, 2. da. ga s t r el j a m o, in 3. da ga z a s t j' u p I j a tii o. Na ňtajďskeni in Nižjeavstrijskem, kjiT se bavijo že dolgo vrsto let temeljilo s jio-končevanjcin tega škodljivca, smatrajo lovljenje za inijlmljše sredstvo. Pri nas se sic(;r vinograd]iiki in sadjarji nič kaj jireveč ne jiohvalijo z uspehi, ki so jih imeli z lovljenjem vohibarja, Ti'eba je namreč pri tem delu precejšne spretnosti in pred vsem velike vstrajiiosti, da sc ravno ta sjiretnost pridobi, I^ložje, ki so lovci na voluharja 1)0 poklicu, tnlijo, da se voluhar izogiblje stvarem, jiri katerih čuti, da se jih je dotaknila človeška rok a in to je treba v prvi vrsti upoštevati pri lovljenju. Lovimo lahko voluharja na različne načine. Najbolj ])riljuliljena je past, kakršno rabijo v ne-kalerili krajih za krta, loda treba jmlja tako zi'abljana kot ona, ki jo vrže krt na površje. 'Ako skopamo z lopato ali inotiko par lukenj, tako da so rovi odprti, bo voluhar, ako je v bližini, knutlu prišel m;i.Šit te Inliiije. 1'replha in svetlobe namreč ne lu'cnasa. To je najiioljše znamenje, da smo voluharju na sledu. Zamašene rove zopet odpremo in nastavimo v njih z vso pre\'id-nostjo i>asti, katerih pa ne smerno v sprednjem koncu preveč iirijemati. Drug način lovljeJija je v cevi iz ploščevine, katere so za sjioznanje večje od voluharjeviii rovov in ki so na obeh kimeib zaprte z zaklopnicauii, ki se le na znotraj in ne ]ia zunaj odpirajo. Najenostavm'jše lovljenje pa obstoji v tem, da skopamo tik rova le toliko jamo, da se pogreznc likoma pod rov precej visok in znotraj počinjen pisker, s katerega ne niore več spl(!zati ven. Najboljši Čas za lovljenje je ravno sedaj, ko krmijo voluharji prvo gnezdo mladičev in pridtio letajo okrog za potrebno liraiio. Ko pa grejo mladiči v svet, jih Še ložje Izlovimo, ker so manj prelkatii kot stari. Druge načine pokonCevanja pa hočem oiiisati v kakem poznejšem spisu, H. ZdolŠek. lisj^ek. Materin spominek. (Zgodoviuslia tilika.) El Kal. T. Leta Gospodnjega Novomeški ju'cSt .lurij (inilf je hodil IK) svoji bogato opremljeni sobi. Jeza se mu je brala na Častitljivem obrazu. „Torej zopetîV ÍÍb zopet hoče ta za-slepljenec v naše Jiuisto in zapeljevati meščane! In jaz — prost tega mesta — naj Se trpim to?" Vzel jc v roko pismo, ki je ležalo Ha mizi, ter iiolglasnc bral. ),---Poizvedel, da pj'ide znani PHídikant Gregor Vlahovič v četrtek v ^'^ovo mesto. Ali bi ne bilo morda primerno. Ukreniti kaj zojter tega krivoverca--" i'odiiisaii je bil metliški župnik. „Ukreniti kaj zoper tega krivoveiva", je iionovil prošt, nato pa z odločno kretnjo vzkliknil : „I »a— konec mora biti tem zmotam ki jih seje Vlahovič! Dolgo ča.^a sem tmdče gledal, kako se širi pogubna povodenj — i^daj nu)ra biti temu koncc!" Odložil je pismo. ^^toriti moram kaj ... a kajV-' Prijel se je za visoko čelo, začel znova meriti sobo in kovati različne načrte. — ]u) bi Vlahovič najbolj navdušeno govoril, bi vdrl s svojimi hlapci v ono hiŠo, raz-gnai sliod, predikanta pa vjel in vrgel v ječo.--Bi nc bilo varno! Nastal bi prevelik hru}), razburjenje; prišlo bi do spopadov, do prelivanja krvi, do pobojev. Zavrgel je načrt za načrtom. Zdelo se je, kakor bi ga bila danes njegova prirojena duhovitost zapustila. Končno sc mu je lice zjasnilo. Poklical je prvega hlapca. Kmalu sta si stala nasproti prošt in njegov veliki hlapec. „Jlartin. poznaš ViaitoviČa je vprašal prošt. Orjaški Martin bi se bil gotovo zasmejal temu vprašanju, da ni stal iired svojim ^strogim gospodom. „Če ga poznam V Vsak otrok ga pozna, saj je že večkrat prišel oztianovat svojo krivo vero — hu . , ." Sjjomnil se jc, pred kom stoji, in za-ilržal kletvino v ustih; jirošt pa je tiadaljeval : „V četrtek pride spet v mesto!" Mari inu so se zabliskale oči, pesti so se tim skrčile. „In ti, Martin, skrbi, da priile meni v roke!" „Bom, bom, gospod !" je vzkliknil orjak in njegov poraščeni obraz sc je spacil v vesel nasmeh. „ Koliko časa me žc dlani srhe, da bi ga — tega hudiča!" „Ne preklinjaj, Martin — kolikrát sem ti že rekel!" jc svaril proŠt, a Martin ga ni več jioslnŠal, temveč hitel z velikanskimi koraki po .stopnicah na dvorišče, da skliče hla}icc. Ivmalii so l>ile zbrane marcialske postave, katerim je bilo poznat i, da so vajene vsakršnih rabuk iti pretepov — katerim jo bila dobro znana raba težkega meča ali dolge heleharde. i\la]'tin jc htapccm z nekaj liesedami razodel, kaj je zvedtil pri proštu, in kakšen nalog je dobil. Veliko veselje sc je razlilo po brkatih obrazih, llabuk in dogodkov : tega so si želela si-ca vseh. Le eden je bil, ki ni delil veselja s sv{)jimi tovariši, anijiak se prestrašen zganil, ko je začni, kaj preti predikantù — Vlah o vi ču, „Naš učenik v nevai'nosli!" je vzkliknil i>olglasno in ni veliko nuinjkalo, da se ni izdal, ^lartin je nato določil pet hlajjccv — zdelo sc mu je, da jih bo rabil toliko — ki bi mu jiomagali polastiti se \4ahoviča. ^led njimi je bil tudi tisti, kije imenoval Vlaboviča svojega učenika. Pétrit — tako nui je bilo ime — je ostra beseda silila na jezik, a i»reniagal se je in ostal miren. „Zakaj pa ravno jaz? AH ni drngili dovolj? Naj gre raje kdo, ki komaj čaka! Toda motil se jc Pctei', ko je mislil, da bo s tem kaj opravil „Strahopetec! Bojazljivec! Ali te ni sram!" tako je grmelo nanj od vseh strani, Peter se je v/ra\'nal oči so se mu zabliskale; [la Se se ,je zdržal in rekel: „Strahopetec nisem — vsi me poznate! Kdor ne verjame, tukaj sem! Ddaril jc z roko, [»o meču, da je glasno zarožljal. „Naj gre, kdor hoče, jaz ne grem I" „(ireš!" je zavpil -Martin in najiol izvlekel težki meč. Ne'" „Bomo videh!" Izvlekel je meč ]iopolnoma. In prišlo bi bilo do krvi, da se ni Peter hipoma obrnil in s stisnjenimi ustnicami ]tonosnih korakov odšel. Spremljal ga je [forog tovarišev. (l>:l)j(! sklii.) Gospodarske drobtine. Tečaj za pridelovanje zelenjadi i>n-ri'iii kmetijska šolii lui ^nim dtie 1 1., 12. in iiiajii t. L / naslednjim iiiiort'doiii : V ]) o ti (11'I j (i k , dnti 11. maju: Od d» 4. |n)|M>liidnti : Viižiidst jiriddoviuija /Ailii-njadi Jia kiiiotili in okolii^i mest. Naprava in i'azdc)iti;v vi'ta. ( HKli.'lovanje in fj^-nojenjc /,1'tiilje. ( 4, do T), ure: ilazkazovanje šolskega vrta. — V t()r(ik, dne 12. maja: Od S. ik) 1 (I. (k)iK>lu(lne: Niipiiivii j^'orkili hdi. I'i'idfk)vatije sadik in zgodnje zelenjadi v gorkili kdiali in na ifvostcm. l>o)>ava li(d-i"ehnega seiiiejia. Naročanje setmina po ceiiikili. Kolobarjenje na vitn in mcdsctvc. (Id K», do ni'e: Traktirno t'a/l;a>;o-vatijt; na vrtn. Popolinine od 2. do 4. ure: ]'fiile]ovanjo najvažnejše zelenjadi za ))ro-dajo in doinaflo rabo. Od 4. do (i. nre: l']':ikti(;n{) l'îizkazovanjo. — V sredo, dne K-Í. maja od H. do M), dopolnilne: T'ridelovanje najvažnejše zalenjadi (nada-Iji'vanje, Od 10. do 12. ure: Oliranjťívanje in nkuhavatijo zelenjadi za zimsko rabo. i'opolîidne od 2. do T), nre: rknhavaiijo zelenjadi v sailiii kuhinji (jirakticno). — Oildaljcniiii in ])odpoi'e i)otrel)nim udeležencem \y. Kranjskega plača l'aviialeljstvo stroške za jiot do Novega itu;sta in za jtrehrano ])0 1'.50 K na dan. Podporo (iohe le tisti, kat<;riin se izrecno (iov()li in ki zanjo do 4. maja po dopisnici ]>rosÍjo. Ker se ])ri]>usti k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zgiasiti za ta tečaj do 4. maja. Vabimo naše gospodinje in knnitska dekleta k obilni nikdežlii ! Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na (»nun in ii'edi 14, in J maja t. 1. dvodiHiven tečaj za pridelovanje ki'me s sledečim s|>ot'edom; V četrtek, dne 14. maja: Od 2. lio 4. un; ]ioiiolndne: Sel.ev detelje in travo na. njivah za dvo-in ve,čletno košnjo. Naknp ])oti'ebni'ga. semena. (itiojiinje deteljnib iiuíšanii;. Od 4. do (i.: l/raktično l'a/kazovanje, det.e,ljnili mešanic na šolskib njivali iji v poskuše-vališčii. V ])ei,ok, I."), maja: Od 8. do !if. ilo[>olndne: iSapi'ava novih ti'avnikov. Najbolj važne ti'ave. Sestava ti'avnib zmesi, Množina poii'ebnega semena, l'raklično razkazovanje se-mena in i'azdelitev vz(n'c,ev. Oil 2. 4. jtopolndne: rripra\'a zemlje in poseté v travnikov. I'o] ira va slabili setev. ( 1 Dojen ji' in zboljšanje slaliili in st arih I ravnikov. I 'raki ično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v iiosknSe-\'ališču. K'doi' se želi tega tečaja udeležiti, naj se. ])i'igîasi po dojiisnici pri ravnatidj-stvn knietijske. sohs na (irmu (])ošt.a Kan-dij;i. !\ranjsko) in sicer do G, maja. i »d-daljetiim in iiod|)ore potrebnim ndeleženaiiii iz Kranjskega ]H)vrn(i ravmiteljstvo stroške za [lot do Novega mesta in )io t'ôO K' na dan /a [trehiMno, Podporo dobi pa le, kih^r za njo luavočasno prosi in ki se mu je i/.reciio dovtdila, Preskušnjo trtnih škropilnic in žvep- lalnikov priretli novomeška kmetijska jio-dnižidea v jmudeljek, dne 11. imija na kmetijski šoli lui (4i'mii, Prične s s jn-e-skuŠanjem sti'ojev ol) S. uri zjuti'aj. Pi'e-skttšnja ima namen, da pi'imerjamo delo raznih Skro|)ilnÍ<'. in žve]>hdiiikov iti se ]»repi-ičamo, katere bi hilo najlmlje luiro-čat.i. Vsak vinogradnik vć iz lastne skušnje, da. je velik del uspeha jiri škropljenju trt. odvisen od dobre škropilnice, Preskušalti se bodo tudi drevesne škro-]Mlnie.e. lînzne tvi'dla; so se že na vabilo podi'iižnice odz\'alií in jiriglasile svoje sîi'oje v picskušnji). Vabimo tiaSe vinogradnike in tudi sadjarje, da se ]ireskMšnje velikem številu udeležijo in tako na lastne oči pi'e]ifÍčiijo o dohi-oti ])osameznih škropilnii* iti žve,]ilalnikov. Priboljšekoslabelim vinogradom damo Iabkošes(;daj vobliki čilskega solitra. Č lski solitér je izvi'sltio umetno gnojilo, katero |)niv hitro učinkuje. takih \'ino-gťadih, kjer smo trosili čilski solitei', iiostane listje kmalo teniiiozeleno in učine.k se [»ozna sjtloii v kcepkejši in biijnejši rašči. Trte, katere so prišle ob les, na ta način iiaj-hit.reje popravimo. Oilski solitér se trosi takoj iKj mofinejsem dežju ali [)a jired dežjeiii. Stopi .se prav hitro, da ga. zemlja takoj po}>ije. Treba jia je jiaziti, da ne padejo znui na listje, katerega bi jiožgali. Za lOU trt je trtiba 5 kg; 100 kg čilskega solitra stane jiribiižno ;]() kron. Važno za čebelarje! Na belokranjski železnici, imajo vse železiiične postaje od Novega mesta do Metlike za čebelarstvo tako ugodne lege, da se ilá la i)anoga povsod didjičkonosiio gojiti. Kakor je znano, podpira rada žele/nična uprava gojitev čebelarstva ])ri svojili uslužbene.ili. Iz tega razloga opozarjamo prosilce na. ravno sedaj razpisana uradniška, i)oiluradniška in druga sliižbeiui mesta, da se jim nudi ugodna prilika, čc se hočejo z uspehom baviti s to kmetijsko jianogo, da se oglase za raz-l)isanG službe, Železnično upravo pa oh enem s t,eni opozarjamo na ugodnost, da se zamore pri oddaji teh služb ozirati na take [)rosil(;e, ki se radi pečajo s to j)aiiogo. Prodaja zelenjave iz Grma. Kmetijska šola je napravila v mestu stojnico, da prodaja na njej sV()jo zelenjavo, nde,ko iti mlečne izdelke. Kdor želi zelenjavo iz (îrma, naj jo kupi zjutraj na stojnici. Na stojnici se sju'ijemajo tudi potrebna naročila, ki se zvrše do driizega dne. S tem bo ]))iliranjeiui jucščanum pot na Orm, vrtnarju pa čas, ki ga potrebuje za delo. Zaostalo cvetje jablan opazujemo vsako leto. \'časili se posuši več kot [to-loviea evetja, ne da bi se bili razvili evetni listi. Kriv je temu erviček, kateri je- jiožrl vse notranje dele cvetja. Sedaj, ko se odpre na drevju po])je, zleže samica nekega hrošča-rilčkarja v cvetu pope jajčeca. Iz tega jajčeca se razvije omenjeni črviček. Kjer se opazi \'eliko tega škodljivca, ka-tei'iïga imeinijemo „evetoder", iiriporočamo našim sadjaije.m, da otresejo hrošča v jutra,njih urah z drevja na ijulie ali plahte, ki se položt; pod drevje. HroŠč je siv in do 4 milimetre, dolg. Cepljene trte ima še na pi'odaj kmií-tijska podružnica v Novem tnestn. Ivdin-jih želi, naj se obrne nanjo. Umetna gnojila. Naročniki nnj se za iiinelna gnojila čimjireje zgbisi; in naj pridejo po nje- ob ponib'ljkiii in četrtkih, ker je sicer opraviiik ])odružiiÍce preveč za-jiosleii v trtniei in drevesni*;!. Premovanje bikov. Za okidiš živinorejski; zadruge v Kandiji, t. j. za (dičine říiiiihcl-Stopičie, Prečna, St. Peter, Mirtiapeč in lirusniee si; jiriredi skupno licetieiranje bikov v čiitft.ek, dne 14. maja ob do|L Pi i tej priliki se bodo delile I udi [iremijc. Poliiični pregledi Državni zbor. Za 4. maj je sklicana seja. načelnikov raznih državnozbovških klubov,^ da se posvetujejo o skli(;anju di'ž. zhora. \'Iada je Izjavihi, da je pri])ravljetta drž. zbor sldicati že K», maja, ako ji na-č(diiiki zagotovo delozmožnost. Rumunijarumunizira. liulgarskim |)re-!)i\alei'iii. živeěim v Dobiiidži, zemlji, kojo je morala iîulgarija vsied zadujt? balkanske vojne. ]ii'e.)uistiti lîuniuiiom, se ^odi slabo. S'iilitični sliodi so iire]iovedani, bulgarski časojiisi ne smejo preko meje. Vlada daje povsod iirednost 'J'urkom pred Bidgari. Zjedinjene države in Mehika. Vojska st; nadaljuje; do sedaj so se vrSiii le manjši spopadi, -liižuoameriske države so poiuidile ,Mo}iiki i)osredovanje, katero je slednja sprejela. Delegacije, ^'čeraj so zborovali iiem-ški in slovanski delegati; med drugim se je sklenilo, da se od delegatov hrvatsko-slovenskega, kluba, volijo : v odsek za ziinatije zadevii íusteršič in Korošec; v odsek za liosaiiske zadeve Korošec in Laginja; v (inančni odsek: Korošec; v odsek: luirošec in ňusteršiČ; v pe-•;ki odsidi Lagijija.. Ogerski Slovaki so se zadnji čas začeli precej živahno gibati; škoda je le, da nimajo voditelji pravo discipline. l'red kratkim se je vršil siiod, na katere.m so l)a razni govorniki zastopali iiopolnoiiuv nasprotujoče si stališče. Zanimivo pa je, da je na l.em zborovanju nast{)pil tudi .Madža]' proiesoi' Ivotona, ki je ]iovdarjal, da morajo Mažari ])ač uvideti, da narod-Jiosti nikdar zatreti ne bodo mogli, saj je šc dnige bolj močne državo niso mogle. Zato je jedino patnetno, da ogerska vlada zadost i u pra,vičen i m narodnost ni m zahtevam. Francoske volitve ne bodo najbrž za k;itoličane nič dobrega iirinesle. Dosedanji izid volitev je za te zelo neugoden. Srbija in Sv. Stolica se, kakoi' poročajo listi, v najkrajšem Času ]iobotate. Takozvani koidvordaí. (jiogodba) se podpise baje v najkrajšem času. Po koncertu izvirne kantate „Oljki". Pil sem pri koncertu „Oljke". Skladba je razdeljena v tri dele. Prvi obdelava tizično rast oljke in njen simbolični pomen, ki ga ima posebno v svetem pismu; di'ugi del nam kaže njeno vlogo v domačih običajih in v verskem življenju; tretji del pa nam razjasni njeno vporabo o!) mrtvaškem odru, kjer zaključuje s kro-])ilom vse boje človeške duše. Mnogozaslitženi skladatelj P. llugolin Sattner je ustvaril v „Oljki" umotvor prve vrste, dasi je pesem sama radi bogate vsebine kitic i]i oblik težko dostojjna. „< )]jka" tias v orkestralnem uvodu popelje v južne pokrajine, kjer rastejo zelene oljke, se pasejo Črede- in pastirji piskajo na jii.ŠČaii . . , Vse je izredno živo. Spominjam se, da sem kot dijak ]iel pri Ilavdnovem „Stvarjenju", ki nam v svojem uvodu tudi tako živo naslika kaos. Oljko pozdi'avita v muzikaličnih ])otcncah sopran in alt, tenor in bas jima sledita, kmalu se ])ťi(lruži veličasten zbor ob sjiremlje-vanju orkestra. Nato nam slika bas solo oljko kot sanjajoč otok v i)uščavi, kot vojaka, ki je ostal na bojnem polju šc pri življenju, ivakor za oddih pozdravi skl,aill)a še enkrat, prav prisrčno zelenjri oljčnega drevesa sredi bele zime, se )>o-kloni luči, moči in zdravju, ki ga oljka deli, potem pa se pril)liža sveto]lisemski epizodi vesoljnega potopa, v kateri se nam ona riše, kot simbol miru. Neizndcljivo Ijiibeznjivo slika alt solo, kako voda gine, ]iada, sahne in kako priraste iz suseče se vode zeleneče drevo, na katerega so spusti liel golobček. Kakoi* bi čidi golobčka kljuvati in pikati, dokler ne odkrhne vejice, katero ponese v brod tiazaj, kot sindjol sprave med iitibom iti zeitdjo. Iz.skrajne višine se- zlioi' povrne v nižino in konča veličastno v unisono, V drugem delu nas uvede orkester v obred cvetne neilelje. Zbor nam opisuje podobo cej'kve, ki se îzpremetii v želeti gaj, iz katere se čiije tihi, skrivnostni litnr-gični spev; „Hosatia sinu Davidovem ...." Za vijolinskim kvartetom nasto]ii trospev, ki nam o]iisujc dobrote oljke, ko bo ki'opila hiše in vrtove. Srečni so kmetje iji srečna je vas. Toda k'tiialu ])obesiieiiu'Írodne sile in začiijejo so gromi, iidatjajo stnde . . . Kaj bo?! - K^) zažge liiSni gospodar blagoslovljeno oljko in ko zaČuje nebo )ire.t.resljiv(! vzdilie otrok, starčkov in žena, se vlije na zemljo dež krotak. V vcličastnili akorilih opeva skladatelj božjo vsegamo-goČnost, ki se javlja v luii'odnih silah, onomatopoetično posnema šum dtižja, dokler ne- pade zadnja kaplja. In sedaj prosi bas, ]taj i)i oljka vtolažila tudi tisto nevihto, ki razsaja med ljudmi in naj bi nam dala tisti mir, ki ga svet ne more dati. Zbor odgovarja, da se lio to zgodilo ol) smrti. Po splošni sodbi je najkrasnejSi mesto v celi skladbi konec druzega dela. Tretji del je prav kratek. Orkester že svira ]tesnîku ležečemu na tnrtvaskemu odru Žalostno koračnico. Solist nas jiopelje v sobo. Me-Šaiii zbor želi z liturgičnim besedilom i>okojiiiku — večni mir. Pas solo in zbor prideta do prepričanja, da napravi smrt ktniec vsem zemeljskim težavam, potem jia luipoči novo življenje miru — ]iri Pogu. (Masba se otrese vse žalosti, tU)Vo življenje ki))i iz vseh src, ker „tedaj potihne za vsikdar srea mi in sveta viliai-." To je kratka vsebina „Oljke", ki jo napravila globok, neizbrisen vtis tu^i poslušalce, Kantato bi bilo treba večkrat slišati, šele poleni bi se mogel človek jn)-polnoma vtopiti v njeno lepoto in dovr,Šenost, Oi'egorčio je bil dtdiovnik, duhovnik jo tudi njegov tolmač mnogozashiženi frančiškanski žiiimik P, II. Sattner, zato je na-liravihi njegova kantata zlasti duhovščini umetniški vžitek prve vrste, DomaČe in tuje novice. Meščanska zveza v Novem mestu pi ii'edi dne l-i. maja itopoldne skupen izlet k ,lerič\i pod sv. liokom okoli 4. tire [>o-jjoldan. Člane lil jirijatelje že naprej opozarjamo na obilo udeležbo. Sestanek tam. Osebne vesti. Pred nedavnim sta tukaj nastopila svoji shižbeni mesti g. dr. Gro-goriti kot e. k]', okrajni komisar ]iri glavarstvu; g, Kalan pa kot c. kr. avskultant pri okrožnem sodiščn. Poroka, Dne 2H. ainila je bil na Dunaju v votivni cerkvi piu'očen Adolt jnitic pl. Auersperg, sin Karola kneza Auersjierga, z (nabrijelo grolieo Olam-( îallas, hčerjo grofa l'Yanca ( llam-Gallas. Prememba posesti. OraSčinaSrííbrniče pri .Nov^em mestu je prišla zopet v ptuje roke. Neki Oračan jo je kupil od g. liie-dererja. ki jo je le malo časa imek Odlikovanje. tV^sar je odlikovat za njegove zasluge g, prol'osoija dr, Ivana Svetina v Ljubljani z viteškim križcem Franc dožetovega reda, ili vši njegovi učenci po Dolenjskem svojemu nekdanjemu do-hreiiiu prolesorju kar najiskrcneje eastitajo, Dolenjci posnemajte! Povodom ]iet-stoletniee ustoličenja koroških vojvod zbrali so tržaški kat.oliški Slovenci "iDO K za koroške Slovence. Kje si pa ti „Dtdenjska stran''y Ako tržaški Sloventd toliko žrtvujejo, ki imajo sami najhujše boje z Lahi, koliko večja d(džiiost zadene nas, da tudi pi'oslavimo koroški praznik s lo'imernim darom ! Hitrejša vožnja dolenjske železnice. Osebni vlaki dolenjske žídeznieií bodo s 1. majem ])osi)ešilÍ svojo hitrost za 10 km na uro. PreČni<;e ob raznih prehodih št; sicer niso napiuvljeno, zato bo pa do čas prehode nadzorovalo nalašč v to določeno osobje, Občinstvo opozarjamo na v(;čjo ]irevidnost pri prestopanju železničnega tira, da se izogne kaki nesu'či vsIed hitrejše vožnje. Pdižajoči se vlaki bodo dajali svarilna ztiiimenja, na katera bo moralo (diči nstvo zelo i)aziti in pravočasno jired tirom obstat.i ozir. hitreje tir prekoračiti. Na belokranjski železnici so imt^im-vani: za postajenačelnika v Vii-čni vasi liudolt liajde, dodeljen dožef ,Tanuiik; za [lostajenačelnika v Di'suili selili - Toplice Kratic Windisch, dodeljen Ivan Oas])arič; za ])ostajeuačelnika v Semiču Jakob Saje, l>ostajenačelnik v Novem uKistu, dodeljen Simon davertiik; za i)ostajeiiai:eltiika v Eožnein doln-Pribišju Ahiksatuhir Potrato, za postajenačelnika v Ornomlju Alojzij Potočnik, dodeljen Karel Oliha; za postaje-jiačelnika v Gradacu Ivan Najevec; za ]io,siajenačelnika v Metliki g. .iožef Žni-darŠič, dodeljiiiii so: Ponitsek Jv,, Jožef Grašič, Alojzij ňt.)'ukelj. Zadnji je prestavljen v lîubnaj'ce. Otvoritveni program belokranjske železnice. Blagoslov ljenje proge se naj bi izvršilo na kolodvoru v Novem mestu, odtod naj l)i šel shivnostni vlak najjirej do Sendča in sii po poti ustavil v J^andiji, Virčni vasi. L'rSnih selili. Toplicah in Kožnem dolu. Iz Semiča naj bi šel vlak na- nivnost ;ažgali so menda otroei, ki so šli iz jio-inivljalne šole domov. Požarna hramba je bila takoj na lîcn mesta, )ia vendar ni mogla nic immagati, ker ni bilo vodo blizn. i'ogoi-do je nad iî jobe imste, Ljudje so »geiij ustavili s teni, da so posekali di-evjc. tla se ogenj ni mogel dalje razširjati. Velika nesreča se je zgodila dne aprila t. 1. nekako opoldne na eesti 0(1 Ooronje Straže do Soteske. 0. davornik. *''govec z hisom, se je pripeljal z vlakom t'orenjo Stražo, kamor ga je njegov sin ^ vozom prišel iskat, iled potom se je '""'li sidašii i,i prevrnil voz. Gosp. -Tavoniik I'^^'ltd tako nesrečno z voza, da si je inožgane. Sin je pa iiadel rez ^.lega. Nezavestin^ga so ga pripeljali v '^■itžo tuizaj in Hedaj leži boian pri gosp. Ivami Sitai'jii v (TOi-enji Straži. — Sin je le hOikc poškodbe. — ňkoda za ^''■l^'ga moža, Nesreče. Na Ti'šnih Selih sc je po-»tercťil Želez, delavec dakob Jvoseis. říclez-•iiski voz mu jo povozil desno nogo ter povzročil zincčkanine. — .losip lvloi)čar, posestnika sin iz Dohingadola, je pri zgradbi zelezniee na Fr-šnili Selili zažgal dinamiln» ktera se je razletela in mn o(iii>gala Ktiri pi-.sit; „f^ igyj l'onesrecejKîa se i''dravita v kandijski ImlniŠniei. Grozen zločin se je izvršil v nedeljo. dne 1 ix 'iprila v Xovem K'otn, dober streljaj ojllnjvaške meje. Posestnik Mihelič, vnífj Uisek, je yjiiti.aj j. ^ Prežice, ' ^^ Pi'eko poldneva zadi'žali sorod-ii'Kt, tako da ni prišel do noči domov. /icno tiioževa odsotnost skrbela in jïa Sla iskat z njegovo 14 let staro sestro. Ko sta prišli nedaleťS od doma, sta skočila iz gi'inovja dva lopova in jn napadla. Zahtevala sta nekaj od žetn\ bržkone denar, nakar jima je žena odgovorila: „To jaz sama rabim." Jložcva sestra je zbežala ter začela klicati na pomoč, ko je videla, da sta loi)ova pobila ženo na tla. Hitela je v gostihio, kjer so bili mož in dnigi, ter povedala, kaj se je zgodilo. Vsi so hiteli na lice mesta, kjer je našel mož svojo ženo nmorjeno, z razbilo glavo. Tmorjenka je imela nsta zamasena s cunjo. Kila je stara kakih ií7 let. Zloćinca sta pobegnila in jn še niso izsledili. Zločinca sta nn-nda dva Hrvata, rmoi'jena žena zaimŠča tri otročičc in jc najmanjši star tri mesece. Stari računi, obče znani časnikar 1'irc je našel v svojih obširnih knjigah, da nui dolgtije še hrnŠevski France Vintar izza časa, ko se je bavil 1'irc pri njenni stajnikovanjcni, preeej visok honorar, katerega je pa liri velikem številu svojih dolžnikov prezrl. Ker mu Vintar baje noče honorarja priznati, ga bode hrez jiardona tožil. Radodarnost angleškega kralja, o priliki svojega bivanja v Parizu se je angleški kralj udeležil stav na dirkališčn. SreČa je hotela, da je dobil veliko svoto; kralj je pa takoj 10.000 frankov izročil za pariške reveže. Uganka. Nekateri obrtJliki, ki so res solidni i glede dela i glede een, jn'emisljn-jejo, zakaj nekateri Novomeščaiii nove stvari naročajo od drugod, krpat pa nosijo k njim. Kaj pa, ko hi Še krpanje drugam pošiljali? Cerklje na Doletijskem. Na mesto obolele učiteljice .Aid.onije Vobiiic-.Mlkota je imenovana aiisolv. učit, kanilidatinja Angela ňkeilj za sni)Ient.înjo na naši ljudski soli. Prečna, .losij) Snmrak, posesl.nik tm Kusarjevi Kali. si je zlomil levo i'oki). Padel je z voza v znak; da bi z glavo ne ndaril oh tla, je nastavil h-vo roko, ki sc mu je ju'elomila. Avtomobllno vožnjo na deželni cestni ])rogi Ivatu'^iia gorica čez Ííužemherk do meje novomeškega sodnega okraja je prepovedal deželni odlior za vse tovoi'ne kakor tndi za navadne avtomobile težke cez 1 (ioo kilogramov. Uboj. V nedeljo zvečer jo ])rišlo v Malem Podljnhnn do pretepa med .íožtsťom Knafelc, posestnikom z Viha št. H in med par fanti. Ti so ga tako obdelavah s steklenicami od ))iva, da so mn vso lobanjo skoro zdrobili. Smrtno Tanjenega Knaťelea so prepeljali v lajlnleo usmiljenih bratov, kjer je, tie da bi prišel k zavesti, umrl. Nek bivši Anierikiiiiec se je kot sostorilec javil sodišču, pi'i katerem se nahajaji) že vsi ]iri'tepači. Zapomnite si slovenska dekleta in fantje, da vas jv. ravnokar imenovalo glasilo liberalne sti'atdce „Maiijinc kravce in čnkce" in ski'bite, da se pomete z tihe-ralniiu časopisjem, ki tako nesramno žali vaš ponos. Zasačeni trgovci z dekleti. Tržaška policija j(; pi-ed kratkim zasledila večjo družbo, ki se je pečala s trgovino z dekleti, Nevedini dekleta so izvabljali ]k) grških parnikih v Atene, Aleksandri jo in Kajiro, kjer so jih za drag denar pi'odajali raznim pohotne,žem in nesramnim hišam. Obljubljali so jim bogate za.-^lužke, brezskrbno življenje in so najvecki'at speljali na led ravno uboge služkinjo, Oo sedaj so aretirali dva (Jrka in sicer Tomaža Veiiisa in nekega Thereokarja, ki se je pa izdajal z napačnim imcjiom. Ta je ravno hotel odp()tovati z novo žrtvo, z mlado (ieklico ]\larijo Ankele, ko ga je policija prijela. Zato pa ne moi'cmo nikoli dovolj priporočati dekletom, ki se podajajo v tujino, naj bodo skrajno previdne iiroti sladkim besedam tnjcev. Zvesti bratci našega liberalnega uči-teljstva so tuili ogerski neitelji ; kakor na Francoskem in Italijanskem so zahtevali tudi oni, da se mora poduk v katokiznni iz šole odstraniti. Zato so sklicali It), aprila ogerski katoličani v Bndapestn veliko ])ro-testno zborovanje proti nesrauniim zalite-vam brczverskcga nčiteljstva. Proti izrodkom mode, ki bijííjovohraz vsakeitni Čutu nravnosti, so začele gibanje katoliške jiariŠke žene, med njimi osobito aristokratske gospe. Ôe ponnslimo, kako nesmiselna in draga je ženska modu. je tako gibanje le iiozdravljati. Saj modo širijo le izvesliii trgovci, da delajo z modo vclikaiiske profite na račun nenninega sveta. Ženska zdravnica. A' Trstn se na-stain" v kratkem kot zdravnica gdČ. dr. ICvelini Wawicz, Značilno za italijansko duhovščino. Za bližajoi^e se deželnozbor.ske istrske volitve sklical je vodja kiič, soe. stranke Dr. Sjtadaro sestanek tamošnjili žnjinikov v pnljsko župnišče v svibo dogovora o pripravah za volitve; pnljski župnik pa je odločno odklonil, da hi se tak sestaiiek vršil pi'i njem. K temu omenjamo, da je poreško-puljski škof sam kai' najtopleje piiporočal storiti vse za izvolitev kr.ščan-skih poslancev. Dopisii Iz Dolenjskega, Željno smo že pričakovali, da zopet izhajajo Ijnhti „Hol, Novice" in to tem bolj, ker boste nam sedaj vsaki teden po jedenkrát donašale mnogo novic in koristnili imukov. Sprejmite torej kot moje in'vo jtoročilo par ćrtie o mojem velikiniočnem potovaiijn jhi Dolenjskem. Veliki teilen sem se podal z avtomobilom do Novega mesta in odtod z Žehiznico v K'oOevje, akoravno je tislo noč od (Jfosnpljega do Kočevja nekoliko snežilo, Kočevju je lepa nova eerkev, ki se je gradila za časa i'anjcega dekana Josipa Krese; znotraj še ni vse dodelano in nai'ejeno, kakor imajo di'Uge krasne eerkve. V gostilni „llot(d St.adt Ti-iest'', kjer sem prenočil, sem bil Še pi'av zadovoljen, le to ne vi;m, če si; zato tnj ho svet jiodrl, ker sem se jaz in še. en di'ug gosjiod po slovensko v knjigo za tujce za])isal. Odtod smo se trijii skupaj proti Brodu, (Pel.rinje) peljali skozi več vasi, kakor : Ki'a[d'i;iifeld, l.ienfehl, Ilasenfeld, Kosti'1, lïaiijaloka in b\ii'a Vas, —■ Pot ni Itosebiio lepa, tudi kraji so žalostni, pa vendar ljudje tam živijo. Iz Petrinje sem jo kai' ])eš čez most nad Knljio v lîrod Huihnil. Vide! sem (leriialj, K.nželj na hrvaški strani in Kužel j tni Kranjskem. Ivo pridem do (;!ašpcrce, so mi pove.dali, da bom takoj došel na most iz hrvaške strani na Kranjsko in ros sem bil v desetih miinitab v prijetni vasi liosljiva Loka, Tam sem obiskal svoje znance, v soboti) pre.dpohlan jia sem se v drnžhi treh potnikov od[ieljal v faro Osilnico. Tam smo Šli jiopiddne tudi v eerkev, ko so vcliko-nočtio jagnje blagoslovili. Nekaj Čndne.ga innijo tukaj oh ti\j slovesnosti, K'o duhovnik blagoslovi jedila v cerkvi, takrat jia zunaj dečki na vseh vratih z ži(;o kljuke zve-žejo tako, da ne morejo dekleta, precej iz cerkve. Imajo namreč to misel, da se ho tisto dekle, ki prva iz cerkve „žegeii" domov [irinese, tisto leto gotovo omožilo, to pa dečki zavirajo. Drngi dan sem se po prvi sv, maši s pošto odpeljal v Plešce, zopet na hrvaško stran. Iz Plešee je prav ravna lejia dt'ža\na cesta ob Kolpi med jako visokimi hribi do leiMîga kraja Oaber, kjer je res kakor v kakšnem Čahrii. Lepo je v (.'abru; tja hodijo I udi iz Ki'anjskega k sv. maši in v prodajalno knjiovat. 1'oŠttd voz iz ('abra je )>a zelo slab; pj'av nič ni pi'ijetno se z njim voziti po tistih rajdah, podolitiim onim iz TržiOa na Koroško, ilazgled doli v Oaber in nazaj na te skalnate ])ečine je jako Irp, le vl)ogi ijrebivalci, ki morajo v tidi krajilt živeti. — Na viliu sem že zagledal Smižink (Schneeberg), ki je imel polno snega; nato smo jo zavili na Kosji vfb in od latn pioti Prezidu, kjer smo 4 ure čakali na avtomobil, ki nas bi do železnice na llakek ju'lpeljal. Ker sem imel čas, sem šel v lirvaško cerkev k litanijam. 1'eli so jih s spremljanjem na koru, vse ljudstvo pa je pelo za njimi. Ime 1'rezid izvira neki odtod, ker je bil iz morja zidan zid iz lîeke po tem svetn p]'oti Ki'anjskemu kot meja. Tako so itn namreč pravili Ijndje, Ko sem si tako vse lepote kraja pregledal, odiieljal sem se z avt(nnobilom proti lïabnem i^oljn, Bab, polici, Igavcu, Stari ti'g. Lož, Grahovo, Mar-tinjak, Oirknica na liakek. Iz liakeka nas je lia žídezniea pripeljala v Ljubljano in Novo uKisto, kjer me je sprejel dolenjski avtomobil pod svojo stndio in me srečno popeljal donu)V. I.epo jii tako potovanje: zdi se mi, da bi k])še skoraj ne mogel [traznovati Veliko noč, kakor sem jo to leto. Iz Stopič. I'red nekaj leti se je pri ]ias veiliio čnlo o tatvinah, ki so se dogajale v vaseh, ki so bliže Ciorjani^ev. Sedaj so pa zopet |ioki'adli v noči od 20. do 21, aprila na Selili pri mlinarju .ložetii Murnu in v Pangrčgrmu pri posestnikih .lanezu fdovcii in Antonu Klobučarju. Kradli so obleko in denar, kolikor so ga mogli dohiti. Samo Alurn, kjer je bolj trdna hiša, ima škode do (100 kron, krr so pobrali vso boljšo obleko. \'idi st>, da so bili tatovi prebrisani in vajeni (atvin, da so tako nemoteno delali po noči. Najprej so Šipe ])ri oknih namazali z hlatotii, da niso rojiotale, ko so jib nbili, in jirišli tako v hišo, so p(d)rali vse iz omar. K sreči je imel inlinai' IMurn večjo svotii denarja jiii seiii, drugače bi imel še vei^jo Škodo, llaz-bili so tudi cerkveni hram podružnice v Pangrčgrmu, a so pu^slili eerk\eno obleko pri miru in so jo nato odknrili domov Čez (iorjauce, liili so najbi'že zopet \'lalii kot pred leti. Naloga orožnikov pa je, zasledovati tatove in tu pokazati enki'at svojo spretnost, sieer l)omo vedno v nevai'iiosii in strahu. Kostanjevica, v naši občini so do zadnjih ohČ, volitev \ ladali po večini liberalci, Kako veliko ljubezen so imeli do kmeta in rednega gospodarstva, nam najbolj jasno iifiča dejstvu, da je sanio tajnik tekotn za*lnjih štirih let svojega službovanja sprejel iz oličinske blagajne nič manj kot I 14;î K preveč. To se je godilo tako neopa-ženo, da je sedanji žnpan zadevi prišel na sled Šele tedaj, ko je bil tia to opozorjen od dežehiega odboi'a. Kot vesten in pošten mož je zato v zadnji občinski seji stavil predlog, naj se navedena svota od dotičnikov iztirja in se mn da v t.o svrho potrebno .pooldastilo, Vsled tega silno razburjen je bivši tajtiik (îrlovic naitcril proti županu tožbo, menda radi žaljenja časti. Po mnenju libei'alcev bi se župan niti za pravice in koristi občine ne smel ]iotegniti. tirlovič pa naj si nikar nt; dela jirevelikih n])ov. ker se ho vse ukrenilo, sedanjem županu Oolaričn vlada pri vseh občanih eno mnenje, da bolj vestnega in za koristi občine vnetega župana doslej še ni iuuda Kostanjevica. Liberalci ga seveda blatijo, kjer le morejo. Laže.jo se, da občinski računi niso bili lazstav-Ijeni na vpogled. resniei so liiii razpoloženi v postavni dobi, kar je bilo celo dvakrat, razglašeno, in je vpogled v raČinie še. sedaj vsakenni dovoljen. Liberalci imajo v mislih gotovo še one čase, ko so vsakemu, ki se je predrznil izrazili kak po-mi.slek, zapretili s tožbo radi uradne žalitve. Zdelo se je, da se razni kandiilati za županski stolec, ravno s tožbami pi'iprav-Ijajo za bodoče obč. volitve. Ako misli (irlovič morda tndi s tožbami jireprečiti, lia [U'ide občina do svojega denarja, sc ]iač moti. — Na sv. -Turija dnn smo že imeli prvo ne\'ilito. Komaj je minula nevarnost pozehe, pa smo že dobili točo. Škode sicer Še ni napravihi. pač pa skrb, kaj ho v piibodnosti. ker se je Že tako zgodaj začelo. „Kostanjeviško-krški okraja Pod tetu iu\i)isom se je v 2. štev. Dolenjskih Novic neoiiravičeiio žalil g, dr. Dittinik, in uredništvo, ki ni vedelo, da dopis mei'i na njegovo osebo, obžaluje, daje, prišel v javnost. V Šmarjeti imatno k^p nov veliki oltar. Tabeniakcl iii zgornji del oltarja jc iz bcioga karaiáktíga marmorja. Tudi štirje angeli, katere lio g. Toinan v/. Ljiiijljane v kratkem postavil, bodo iz istega itiariiiorja. J.epa vniiica pri tabLiriiakclii s šestimi (;iiiajli je izdelal g. Krt'y;ar; iiačit niii jc najiravil i. j^'. prol'. (ííi5]ier l'orcnta. Čast ill livala gosp. proťesorjti; kdoi' prido v išijiarjcto, ]iaj si stvar ogloda, iiiii bo gotovo tako všei-, da bo izročil v žiipnišcc ali v kaplanijo kak dar, da bomo mogli dolgove Ćimpritje poravnati. Belokranjski - vestnik. - Pred kratkim je prLst-l iz Amerike domov danez UadoŠ, posestnik iz Hrasta št. 2~}. Pravil je domačim, da ni bil vžc 5 let pri spovedi. Njegova dobra mati mu je prigovarjala, da naj vsaj letos opravi velik(moČno sv. spoved. Tu je pa tako razkačilo moža, da je vos divji skočil v svojo îiiater, jo davil za vrat, tolkel s jn'stjo po obi'azn, vrgol ita lia in jo neusmiljeno brcal na vse strani, da je dobila smrtnonevarne ndavce, Žena bi bila gotovo umrla, da iii prišla na íiomoě iijfMia liCi in moževa žena, ki sta jo komaj iztrgale iz rok divjega in osirovelega sina. Sedaj se bode moral zagovarjati pred sodis('.(;m. — V nedeljo, t. j. 2G, apriki je imel g. deželtii poslaiiee Alojzij Milielčič sestanek z možmi v žnpniŠču. Zltralo se je l)ilo po poldanski službi božji čez lUU gospodaijev, ki so govornika poslušali z velikim zanimanjem, (■í«%^)ril je o prido-Ititvi vodovoda v liolokrajitii, o živinoreji in o verskem načelu, češ, dii. ne bodo niti i;este, niti vodovodi, niti melioracije odlo-fevale o usodi našega naroda, pač pa vsikdar Ic versko stališče, ti, predavatelju se je izrekla toiila zahvala in zaupanje celi S. L. S. —■ Duliovščijia s»;miške de-kanije bo imela svoj sestanek sodalitatis v sredo ti. maja na Suborn. Začetek bode ob polu 11. uri dopoldne. I lue aiirila je železniOiii ravnatelj, dvorni svetnik (íaiamboš nadzoroval Jiovo progo lielokranjskc železnice. Peljal se je oil H. uri dop. v salonskem vozu ter si oglodal postaje, koder so žc novi uj'adniki. Vdeleženec te vožnje je omenjal, da je liila ])ri krasnem vremeini kaj zanimiva, razgled na vse strani čaroben. Poroka, V Suboru je Itil dne 2~. aprila ]toročen posestnik Ivan Žlogar iz IJiišinjc-Vasi. Mladoletnemu Ženinu je oče zgodaj umrl. Njegov stric, snliorski župan Kra-marič, Ofikrbnik njegovega jiosestva se je potrudil, da višje oblastvo dovolilo ženitcv. Suhor. Malo se liďe od misera kraja, saj so skoraj vsi možje v Ameriki. Se vedno je pri nas premalo društvenega življenja. Ali bi nc bilo koristno, da bi se ob ncdeljali, ko vendar imajo ljudje čas i)rcdavalo o dolžnostih kmečkega stann, da bi se kmetje bolj izobi'a/Jli. Potem In uvidevali, da bi jim ne Inlo treba boditi v tujino iskat si knilia. Poglejmo na (Joi'enjsko, večinoma v vsaki 1'ari imajo „Katol. izobraž. društvo", ^Orla", „iiogomilo" in šc veČ drugih. Na iielokranjskem smo šc veliko zailaj v dj'u-štveneiu in gosjiodarskem oziru. Da, dan-tianes mora vsak Človek, kmet, delavec, gospodar iu gospodinja društveno delovati, le v slogi je moč — tako pravi že star pregovor. — Pozdravljati je predlog v deželnem zboru g. poslaiuia i^IihclOiča za lircŠičjei'cjo, katere ji; lîelokrajiîia nujno potrelnia, — Pozneje, ako bo vinska hitina (iol)ra, bi morali imeti „vinsko zadi'ugo", da bi se vino ložj(! prodalo. Kaj nam pomaga, ako je vina dosti, pa ga ne moremo ])rodati. Potem se ga pa kar „test" pije. Nazadnje ]ia ni ne denarja no vina, — Priiiaja tudi k nam nekaj Časnikov, Domoljub, Bogoljub ter Dol, Novice, ]ia šc vse premalo za čez 2000 duš. licloki'aiijci ! Dolenjske Novice so kakor nalašč za Belo- krajino. Dobite vedno podučljivc članke 0 trtah, vinu, sadju, preŠičjoreji, kmetijstvu; to vse rabi sedaj posestnik, ako -iioće, da se imšteno preživi ter lahko kaj proda. Svoje krajevne potrebe lahko s]irožito v tem listu in vasi posiiinci bodo zadevis imdpirali na pravem iiusstu. Da, treba je poduka v vsem, tako tudi v ]i()litičnem vprašanju. To vse vam nudijo Dol, Novice, zato naj nc bo nob(;dcn posestnik brez tega lista. Tri krone na. leto, pa ga imate, če ]ia se ne (hi naenkrat, pa polletno 1 krono 50 viii,, to so že lahko spregleda. Na metliški seîiienj so neznani tatovi v „Plešivici" vlomili v hram posestnice Neže Ivrašovec ter so odnesli nekaj vina, drugo tia razlili po tloh in vrata razbita pustili. Skoda je zaraČuiiaiui na 120 K. Mogoče se posreči orožnikom zaslediti storilce. — Več posestnikom jc tudi precej krme zmanjkalo. Tako, da prvi krade drugemu, drugi l)a kiqiujii, Semič, Lotos smo imeli posebno sh)-vesno velikonočno procesijo. Nastojiila je nanu-eč prvič godba Shiv. liatol, izobi-aže-valtiega društva v Semiču, ter prav dobro igrala več komadov. — Metlika. Tatinska družba oglasila se jt; tudi pri nas in sicer pi'i Ivcu, kateremu so odnesli iz shrambe sulie svinjine v vrednosti (jO—70 K, — Lokvica, Slovensko katoliško izobi'aže-valno društvo na Lokvici bo tudi letos obhajalo slovesno obletnico ustanovitve, in sicer prvo nedeljo v juniju. Tako se glasi sogîa.scn sklep zadnje društvene seje. Na-tančneji program sporočimo,— li u Š i n j a vas. Dosedaj še neznani nzmoviči so odnesli -Janezu Krašovec liitš. vas št, 17 iz kleti v Plešivci (i veder vina. Vinica. Nova cesta iz Vinice v Črnomelj bo kmalu gotova. Zadnja dela delajo na Vinici sami. — ťiovori se, da bodo Še letos začeli z deli v Ziljskem klancu na okr. (rest i |iroti Preloki. — Avtomobil se nam tudi obljubujt;. Podjetnik Kolene iz Oelja j{i že vložil prošnjo za tozadevno dovoljenje. Kmetje pravijo, ne bo Šlo — cesta je preozka — živina se ne bo mogla umikati itd. Cesta jc dosti široka, ljudje in živina se bodo pa kakoi- drugod kmalu privadili avtomobilovega jiiska in ro]Jota. Toraj ne bodimo tako ozkosrČni. Koliko bo to vredno, ko bomo lahko hitro v (Jrnomlju in potem z žideznico kam drugam. Čas je drag! in ravno avtomobil iiam bo v tem veliko pomagal. — (Gostilne rastejo na Vinici kakor gobe po dt^žju. Sedaj sta kar dva začela na silo točili — brez oblastvenega dovoljenja. Hog ve, če bo to v korist ljudstva. Sedaj imamo v takem malem kraju že kar H gostileii in jeden vinotoč. Zato proč z novimi gostilnami, saj še starejše gostilne nimajo komu točiti, (ihivarstvf) pa upamo, da bo storilo vse, da se bo tudi na Vinici spoštoval obrtni zakon in takoj prepovedalo točenje po sili. Hedaj imamo lepo vreme, a tiretečeni to4on je bilo vse sadje in trtje na tehtnici, pa upamo, da jc ostalo vse nepokvarjeno. Ce ne bo kake njime, potem gostilničarji in vin.ski trgovci le v naŠe kraje po dobrega lielo-kranjca — sedaj po otvoritvi železnice do nas uo bo več tako daleč —, dobi se pa tudi pri nas dolira kapljica. Ameriški novičar. v Clevelandu Oli, je 5. aprila umrl vsled druge operacije íi7 letni Fran Koič, zapustivši vdovo z dvema hčerkicama. — V Kansas City jc umit Marko .lanžekovič, ki je bival v Ameriki iJ7 let. Doma je iz liadovice pri Metliki. Nedavno prej, kakor smo žc poročali, pa je umrl ondi njegov mlajši brat. U. Jo.sip Rems, o katerem smo jio-ročali; da j(i obhajal 25 letnico svoje službe ])ri veliki banki Knauth C!o. v New Yorku, je rodom NovomeSČan ter je jirišel v Ameriko 1. IrtHH. Zelo čislan član jc mnogih slovenskih di'uStev in tudi pomožni tajnik K. S. K. Jednotě. — V I.a Salle TU, jc umrl 1 i) letni sin Slovenca .Tos. Lovšin. Loterijske številke. GRADEC, 29. aprila 64 82 17 28 11 SESTÏ lC-2-2 obstoječe iz liiše, dveh svinjakov in vrta, se odda v najem pri Božjem grobu. Več pove lastnik Peter Malonšek, Kandija. A kosíma na najlepšem prostoru, ob glavni cesti, tri četrt ure od Novega mesta, se odda takoj v n^em ali pa na račun za nekaj let. Zraven se dobi tudi nekaj zemlje. — Naslov pove iipravništvo Dol, Novic. 10.2-1 J. Krajec nasi » Novo mesto — najtopleje priporoča svoje podjetje na-kloiyenosti precastito dahovsùine in slavnega obdiustva, posebno na Dolenjskem. '^rîclrQVnn izvršuje točno in lično vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, — V zalogi ima vedno cerkvene, Šolske, občitiske iii vsakovrstno drugo tiskovino. Knjigoveznica LTiot in sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike, zapisnike itd,, ter rabi v to lo najboljše blago. Šolske knjižnico, izobraževalna društva in sploli naročila v večji Iiiiložiai (]í>bijo[>rimerí)« popust. zaloge, kakor tadi veliko izbiro lejooslovnih, poučnih in zabavnih kiijifi ter molitveuikov. /aloga Šulskili knjis- ao-^ Prodajalna papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki. 'O'čiosiioa 12-3-3 RAZGLAS. Dr. K, Slane v Novem mestu kot ])o-obla,ščenec Fi'anceia Goloba iz Gor. Mokrega polja l>o razprodajal na drobno (iolobovo jiosestvo v (ior. Mokrem polju. Posestvo je eno največjih v tem kraju in obstoji iz več njiv, travnikov, vinogradov in bost, ki ležijo olj cesti. Hiša, gosjiodarsko poslopje in kozolc so v dobrem stanu. Uazpj'odaja se lu'ične jirihodnjo nedeljo dne 3. maja 1914- ob 10. uri dopoludne in se bo nadaljevala še pondeljck, torek in sredo, ako se prvi dan ne proda, liupci se zbirajo vsakokrat lui (-íolobovoin domovanju v (lor. Moki'cm ]iolju. Dražbeni pogoji se bodo naznanili pri i>rodaji. Posestvo se bo prodalo tudi celo skupaj, ako bo ku]iec za to. — Kupec hi iimd ju'evzeti užitek (iolobove tašče. ao 13-3-3 Advokat Đ' Ignac MQlneric je otuflril svDjo pisarno v Novem mestu, Glavni trg nasproti trgovine Ogoreutz. so takoj sprejme v trgovino z žclezuino in speccrijskim blagoD 1, ki je 14 let star in je dovršil ljudsko šolo 3 : dobrim vspehom. Fra nc Guštin, trgovina z meša niin blagom v Metliki. VIN" O domačega pridelka, belo in črnina, Jako dobro, se prodaja v vsaki množim od 57 litrov naprej, pti jako nizki ceni V graščini Bajnof pri Rudolfovem. Važno luiziiaiiilo. Zaradi prevelike zaloge KLOBIKOV najnovejše, oblike in vrazličnih barvah sem znižal cene tako, da oddajem klolmkc, ki so veljali poprej lá'— kron sedaj za lO-— kron H)'- „ „ 8-- „ 8*— „ v w w » w w w — w r M 'J. <■»._ •> — " v ~ O. 1. Niimesto slamnikov m moške prodajam tudi prav lahke klobuke po 1-iiO kron do l-(30 kron. Sklenil sem delati z najmanjšim dobičkom zraven svojih drugih obrti. Tudi se ne bodem več vozaril s kiolniki po sejtiiovih, ker se blago vso pokvari tor bodem lahko žo zaraditega postregel vsacenm edino-le z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po ceni, da cenejše ne more niliče prodajati. O tem se lahko vsak prepriča in bode tmli vsak gotovo zadovoljen. 5-12-2 Odi,spoštovanjem sc i»riporočujem LEOPOLD KOPAČ, domača in že veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (davni trg). v r> V) Popolnoma varno naložen denar. i ^/a Kamlijo in okolico, reg. zailr. z neom. zavezo = V lastnem domu v Kaudiji sprejema hranilne vloge od vaaccg-a, če je igen nd ali ne, ter obrestnje po 4' 1-0-4 na loto brez odbitka rentncfia davka, katcrcf-a sama iz svojega plačuje. O