[Največji ▼ Zdraierah dritvak Valj« vm teto • . - I Z« Za »o! leta Za York celo leto • cdo lato $6.00 Š3.00 $7.00 $7.00 l i J TEUrON CffELHEA Wl ar WMF '•amp" * NO. M. STtV. 55. f^T aaBBBBSBB List slovenskih delavcev y Ameriki. Entered as Second Class Mailer. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3S7S NEW YORK, FRIDAY. MARCH 193«. — PETEK. 7. MARCA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVUI. KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE SO SE IZJALOVILE V NEW fORKU JE DEMONSTRIRALO VEČ KOT TRIDESET TISOČ BREZPOSELNIH DELAVCEV Zborovanje v New Yorku je mirno poteklo, ko so p« hoteli demonstranti odkorakati pred mestno hiio, je posegla policija vmes. — Wm. Z. Fostera so aretirali. — Nad sto oseb poškodovanih. — V deželi je nad pet milijonov ljudi nezaposlenih. V čerajšnje demonstracije brezposelnih, ki so se baje vršile na poziv moskovske Tretje Internacijona le. so se po raznih mestih več ali manj mirno končale. VN ( W Yorku se je vršilo na Union Square veliko javno zborovanje, katerega se je udeležilo nad trideset tisoč oseb. Vse je potekalo mirno in redno, dokler ni dal neki govornik, — baje bivši komunistični kandidat /a predsedniško mesto, Wm. Z. Foster, — povelja, naj odkorakajo demonstranti pred mestno hišo. Tedaj je pa posegla policija vmes. kajti demonstranti niso imelf potrebnega dovoljenja za sprevod. Policisti so navalili s krepelci na demonstrante ter jih po dolgotrajnem prizadevanju uspešno raz-gnali Nad sto osebje bilo ranjenih, med njimi tudi do- policistov. One, ki so se le preveč proti vili in ti-ai avl jali so odvedli v ječo. Aretiran je bil tudi delavski voditelj Foster. V Washlngtonu se je pojavilo pred Belo hišo kakih sto komunistov, pa jih je policija pregnala 3 plinskimi bombami. V Pittsburghu so bile štiri osebe ranjene, par Hlo so jih pa aretirali. V Chicagi je izjavil policijski komisar Johnson, da mu strežejo komunisti po življenju, toda zvečer je bil še vedno Čil in zdrav, dočim se je popoldne vrši la sijajna parada, katere se je udeležilo na tisoče dernonst rantov. V7 Buffalu je bilo aretiranih pet oseb. Do manjših spopadov je prišlo tudi v Baltimore, Philadelphiji, Trentonu, Patersonu in Bostonu V Detroitu je bilo ranjenih trinajst oseb, triindvajset pa aretiranih. Istočasno so se vršila v Washingtonu pred senatnim odborom zasliševanja glede brezposelnosti v industrijah. Dognalo se je, da je v deželi najmanj pet milijonov delavcev brez dela in zaslužka. KJE JE DOBIL MORILEC OROŽJE? Oblasti v Auburnu pre-preiskujejo, kje je dobil kaznenec orožje, s katerim j« usmrtil oaznika Beckwitha. AUBUKN. N. Y., 6. marca. — Okrajni pravdnik Jair.cs Hosmer in major Philip Roosa, glavni uradnik državnega reparac:jsket:.a de-parumenta, sta prčela danes s se paralno preiskav > elecie umora paznika Beckwitha. Zaslišala b>sti vse p:i«ni'.;c in kaznence v nadi. da dož^n-jta. k» ko je mogel dobili kaznenec Anton MarteHLo orodje oziramo orožje, .s katerim Je u-rnrt 1 paznika Čeprav jc bilo v,^r> r»oo j*-t.nil;ov strogo zastraženih. jc izjavil warden John Hoffman, da število prvs- j nikov ne bo povečano, ker se je dogna'x da je Mortelito umoril paznika iz osebnega sovraštva ter da ni bil? nikakr^a sl°du o kaki sploni ztroti. M orle lito je v op izovalnlci pod zdravn:ikim nadzorstvom. Pixniki ko ga namrež takoj p> umom do nezavesti pretepi. Paznika jc trikrat. zaijodcl v trebuh z bodalom, ki si ffa je napravil. Državni pravdnik bo skušal iz- : poslovati proti njemu o.tožbo radi { umora po prvrm relu. COOLIDGE SE VRAČA EL PASO, Texas, 6. marca. -Prejšnji predsednik Calvin Coolidg^ in njeg;va žena sta se tukaj za par ur ustavila ter odpotovala nato prcU San Anton o Potavala sta po Cabfornifi ter se bosta vrnila v ; Northampton, Mass. BOMBE PROTI ŠTRAJKARJEM Ameriški Delavski Federaciji se nudi prilika dokazati, če resno misli z organizacijo južnih delavcev. ELISAEETIION, Tenn , 6. marca. Kar je še ostalo oaijub, ki so bile podane ob zaključku zadnje stavke proti Bemberg Glanzstoff napravam, bodo uničene s pomočjo plinskih bomb in drugih sredstev. Sodišča države Tennessee in šc-r f i delujejo v ta namen roko v roki i kumpmijo. Ameriška Dclav.^k i Federacija ma priliko pokazati, < e resno misli organizirati delavce južnih dr-I žavah. Tisoč delavcev Bcmbergove tovar- j ne ie v pmecicljek za stavkalo in skušalo zvabiti na >tr.i]k še sv:>jc tovariše. Kntnpanija j" takoj izposh>va'a povelje proti štrajkarjem. Ko i«v hotel v«eraj :cnf prepoditi pikete tf-r se pn tem skliceval • na ustavno povelje, :e je skupina štrajkarjev razšla. Ostati štrajkarji s t pa vztrajali pri pravici pi kotiranja Pomožni srnfi s^ takoj zabeli metati plinske bomb'1, pred katerimi so se piketi umakniJi Dne 17. man a ko prišla zadeva zopet pred sodišče, do onega easy je j>a vse piketiranje pepovedano. Marca prejinega leta je izbruhnila prva stavka proti Bembcr^o-vji.i napravam. MORILCI MRS. WIGGINS OPROŠČENI POSLANIK ODPOKLICAN. KER SE JE OŽENIL PARIZ, Francija, 5. marca. — Zunanji urad bo najbrž odpoklical iz Berlina poslanika Jaquina de Margcrie, ki je bil svoječasno po-ilaniški tajnik v Washington u. — Margerie se je poročil z neko N'jra-ko ter postal vsledtega med Francozi jako nepriljubljen. — CHARLOTTE, N. C., 6. marca. — Po polurnem p svetovanju je izjavila porota, da nc smatra pcLih ga-stonskih tekstilnih delavcev, ki so bili obtoženi, da so povzročili snirt Mrs. Wiggins, krivim ulnora po prvem redu. , Zagovorniki so sku^li u^otrviti, da je ustrelil Mrs, Wiggins eden njenih spremljevalcev, in sicer ponesreči. Po pravoreku porote so obtoženci zapustili dvorano kot svobodni m^žje. STIMSONJE PRIPRAVLJEN NA KONCESIJE Načelnik ameriške mornariške konference j e pripravljen znižati ameriško bojno mornarico za dvestotisoč ton. LONDON, Anglija. 6. marca. — Ameriški državni tajnik Stimson je še vedno prepričan, da bo l^n-d u.afca mornar.ska konferenca u-spešna. Po njegovem mnenju sc dalo ameriško bojno mornarico skrčiti najmanj za dvestot .soč ton m da bo angleška mornarica skr-fcn i se v vc:ji meri. U ugotoviiu je danci objavil, da je odločno b-ril {»roti vtisu, da ri-la ameriška delecarij.i na to. da bi se pove-alo ameriško mornarico, namesto, da se jo skrči. To pa velja pl'de v: eh mornaric Si/eta. Najboljši način, kako odgovoriti na ta natolcevanja je rekei St:mson — je navesti številke, katere smo dosedaj dosegli. Načrt, ki .';ta ga v bistvu sprejeli Amerika in Anehja. določa .skrčenje tonaže velikih ladu. križark in submarinov. Skrčenje bi znašalo nekako dvesto-tiso^ t n. — Če bi ne pričeli graditi ladij, ki so bile avtorizirane. bi bilo skupno skrčenje še dosti večje. — Vse to je pa seveda odvisno od stališča, k: ga bodo zavzele dru^e države. STIMPSONOVA STENOGRAFIJA UBITA LONDON. Anglija, G. marca. ~ Mrs. P^arl Demaret, stenografinja pri aržavnem tajniku Stimson'J. je umrla v St. Georee bolnici zgodaj danes zjutraj, vsled poškodb, katere je dobsla malo poprej vsled padca iz okna v šc>tem nadstropju Mayfair hotela. Ogledovala si je pri oknu šopek, katerega ji je poslala Mrs. Stimson. ker je Mrs. Demaret nameravala jutri vrniti se v Združene države. TARDIEU SE JE I LOTIL DELA' Tardieu se ne bo vrnil v j London, ampak bo ostal toliko časa v Parizu, da, bo prodrl s svojim predlogom glede proračuna. PARIZ, Francija. 6. marca. Zmaga ministrskega predsedmka Andre Tardieu-ja v poslanski zbornici z večino 53 glasrv po enem naj-č-olj obupnih političnih bojev zadnjih let so smatrali danes za zmago mednarodnega pomena Negotovost glede pogajanj, tika jouh se miru Evrop" in v>e~a sveta. je bila odpravljena, ko je poslanska zbornica izrekla zaupnico novemu ministrstvu. Konferenca, ki bo določila usodo svetovnih mornaric, se. b> lahko nadaljevala. Istotako se bodo nadaljevala p-"»gi-janja glede ratifikacije haaškega dogovora in Y^ungovega načrta. Zmagi Tardieujcvega kabineta, ki predstavlja republikansko kon-csntrarfjo. je bila dosežena p» dvojni bitki proti močni politični r--ezo ter napadom raznih večjih in n anjših skupin v poslanski zbornici. Parkrat je nastal v parlamentu t-'.ko velik kraval. da je bilo treba sejo prekiniti. Ministrski predsednik namerava začasno ostati v Parizru. da zavr. i ovoje političino delo. Predobro vt, da. čakajo radikalni socijaltsti prilike. da ga strmoglavijo. Francoska delcgacija v Londonu bo morala izhajati zaenkrat še brez Tardieu-ja, kajti kabinetni načelnik bo ostal toliko časa v Pariz i da bo izsilil sprejem svoj" predlo-ge glede prora^um To je najvažnejše zakonodajno delo, s katerim se mora zaenkrat pečati Francija. ADMIRAL VON TIRPITZ JE UMRL Možak, ki je bil tekom vojne minister nemške mornarice, je umrl v sta -rosti enoinosemdesetžh let. BERLIN, Nemčija. 6 marca Danes je umrl tukaj Alfred von Tir-p tz, prejšnji veliki nemški admiral. ki je bil tekom vojne minister cesarske nemške mornarice. Umrl je ob poltreh zjutraj. Bolniku je opešalo srce. Ležal Je v s»-natori>u Ebenhausen v bližini tukajšnjega mesta Zbolel je sr'xli zadnjega meseca Ob njegovi bolniški postelji je biLa njegova žena, ki je b:la zadnje tri tedne neprestano pri njem. Von Tirptiz bi bil dne 11. marca star en oin osem deset l^t. Njegova ime je postalo znano vsemu svetu, ker je uvedel vojeva-nje s submarini. Leta 1884 je postal kapitan n»*n-;kf mornarice ter pozneje opozoril admiralit'to na dejstvo, da potrebuje Nemčija najmanj 150 podmorskih čolnov. Dvanajst let nato je postal p admiral in poveljnik divizije kn-/ark. T«>claj je ponovno zahteval ojačenje nemške mornarice. Ker bil vphven prijatelj k. j-z^rja in ker je začela vlada posvečati mornarici vedno večjo važnost, je p^tal slednjič najvUji povelj-1 nik cesarske mornarice, j Leta 1897 Je postal von Tirpitz mornariški minister. Tirpitza se sme po vsej pravici ; imenovati očetom nemške mornarice. Vse svoje odredbe je moral 1 uveljaviti v sebi sovražnem parlamentu od leta 1901 do leta 1917. Naročite m na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik v Zdra-tenih drvavah. KOMPANUA BO PLAČALA POVODENJ V FRANCIJI Vodovje jc zahtevalo do-zdaj več kot tristo žrtev.— Megla ovira reševanje. — Prebivalstvo se boji nove katastrofe. MOI3SAC, Francija. 6. marca. — Dolina reke Tam je nudila danes •JI t ko '. pustoAenja in groee, kakor-nie ne pomni prebivalstvo izza vojne. 6bevik> mrtvih je naraslo na 300. Nad pet Uapč oseb je brez doma. Na »toUne prebivalcev se nahaja na U.raneh napotporuAcnih hiš. OoadaJ ao nafti več kot petdeset trupel. Prvotne cenitve glede izgube iirljenj bo bibe skrajno konservativne -te Najmanj dva Usoč prebivalcev lega mesta J« ixgubUo svoje domove Med njtml jih j« dosti ki šaman i&žejo otralse in droge sorodnike, teater« pogreigjo. odkar se je poru-"m v torek pooott nasip pri reki Reševalno delo tekom noči in zgodnjega jutra je zelo ovirala go-^ta megla Rcšcvalci so večkrat sli-šaii klice na pomoč, a vsled goste megle niso mogli ugotoviti žrtev. Tudi acroplani pomagajo pri reševanju. Prebivalstvo tega okraja se boji nadaljnih katastrof,- Reka Tarn jc namreč zopet narasla ter preplavila več nadaljtuh hiš v Moissacu. SEST MESECEV V ZAPOR. KER NI POZDRAVIL ZASTAVE SAN r RAICISCO, Cal.. 5. marca. Henry Keta&er bo moral presedeti iest mcsecev v ječi, ker ni hote) tekom neke parade na Washing-tonov rojstni dan paesdravKi ameriške zastave. Najprej so* ga aretiral: zastran pofcepuštva. Ker pa tudi pred sockxUuxn Stelgerjem ni hotel ixkaaati potrebne časti ameriški saotavl in « je pcttoSeval nad slabimi delavskimi razmeram*, ga je poslal sodnik n fteat mssecev v ječo. PODADMIRAL JONES DOSPEL SEM . Podadmiral Hilarij Jor.es jc d'>-«p^l semkaj s parni kom "Bercn-raria", a ostal je na krovu prek»> noči ter so ga zjutraj spravili na vlak za Washington, kjer je pripravi jem a zanj postelja v mornariški bobniči. TAFT JE NEKOLIKO BOLJŠI WASHINGTON. D C., fi marca. Zdravstveno stanje prejtnjega predsednika Tafta je bilo včeraj neizoremenjeno, razven maniv-c.; izboljšanja, katero je bilo opaziti včeraj zjutraj. Mr. Taft Je izprego-vonl par besed s svojo bolniška strežnico ter se nasmehnil zdravni- i kom, ko so stopili v sobo. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VR&UJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo I 9.35 .. $18.50 S 46 00 S 91.00 $181.00 v Italijo Lir 10« 20«. 300 , 50« . 1««« S 5.75 $ 11.3« $ 16-80 $ 27.40 l 54.25 Pristojbina snaia sedaj za izplačila do $30 — 60c; ra $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi »vezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino »a taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-iriHti priporočamo, da se poprej z nami 8 po razumete glede načina nakazila. tspačila po poŠt) so redno Izvršena v dveh do treh tednik, f NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE PRISTOJBINO 75c. LETTER ZA Ddavoan, U n postali žrtev straši ne katastrofe v Standard Oil laboratoriju pri Elisabeth, N. J., oziroma njih družinam, bo plačala dražba precejšnjo odškodnino. Dosti delavcev se Tt"jJ še vedno v hsiuHninl, in bati m je, 4» bodo oslepeli. Slika nam kaže razvaline poraženega laboratorija. SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street New York, K. Y. Telephone: Barclay 0380 ■•» — "GUI lAIODI' NEW YORK, FRIDAY. MARCH 7, 193« Ac LARGEST SLOVENE DAILY *» C. S. A- and Pubttahed by 8LOTCN1C rUBUSHINO COMTANT (A Corporation) Louie Besedlk. Dopisi. Durant City, Psu i Kastilna. katera je priporočljiva na- . - | šim rojakAm, in katera še ni mu- Skoro vsak dopisnik začenja z , , ' ' . _____________ . . . . . | fala v kuhinjo, je najstarejša go- of the corporation »d tddre.se. of above officers: delavskimi razmerami jaz pa ne Jo oom veh ko pisal o njih, ker so bolj .. , . . .. , . . . * , stccka. Pn njem se se nas včasih • slabe, nego dobre. Napisati hocea; . , ? , ,, nekaj zbere ter marjasamo po sta-malo o našem napredku. Bcronfh of Manhatan. New York CKy, N. Y -O L A S NARODA (Voice of ib« People) Ko sem jaz prišel v Durant City, Every Day Except SuncU/s and Holidays. rokrajsko. Jaz sem se odločil leta 1934 »a slo Mo velja Ust Kanado , ■ In Ba četrt lota Subscription Yearly $6X0___________ Advertisement on Agreement. -Ola* Naroda" izhaja vsaki dan lzvxomM acdolj In praznikov se je imenoval mesto James City, hotelsko obrt. Verjamem, da Slo-7 ifty ft rr»m lain o^ Mil Pa 111 Je blla samo ena slovenska j venci po Ameriki ne vedo, da .mam Za pol leta $3.50' družilia- Zjen na 13 let jecre in ! 10-Ietn.. izgubo meščanskih pravic. I ro.cs jc traiai več dm. Obtožnica je oblegala 65 tiskanih poi K:r s? je državni pravdnik rad. prenizko odmerjene kazni pritožil in ker je tudi zagovornik vložil pri-ziv, se je te dni pred vzkhcnim sodiščem v Novem Sadu vršila nova O Jo/rtu, prohibiciji rečeh. podobnih očeta treh otrok in sc nato irstre- j rarprava. Radulovič je krivdo pri-lil v glavo. Smrtna ranjen je prosil 1 znal iii dejal. da. mu j? žal. da. jc MPHVHVIHi^^^^^H vzkiic-1 no sodišče ga je obsodilo na 10 let ječe in na dosmrtno izgubo meš- seljake, ki £c prihitetL n~- pomoč.} posegel po tujem denarju naj mu prineso kozarec vode. Medtem, ko so odšli po vodo. se je še enkrat ustrelil v glavo. Vnukinja ustrelila babico. _____^ plesov nekam nerodno plesal. Tako pa ne bo šlo. S3m rekel sam pri Pr»-ru- sebi, grem v klet in parkrat dobro k« lil militarizmu". | rotegnem in se potem vrnem v dvo- , . , . , rano. Zdaj pa zdaj, vsak ples sem I\Ml t« ui izra^m s„ si prestavljali deželo, katera mal Tudi avtomobii noče vozit, rtreiui po iuijvi>ji izjiopohiitvi z vojaškem oziru, deželo,;akc mu ne da; p.ti. v kateri je vse do zob oboroženo iu koje prebivalstvo so i Kakcr se čuio, nj vom pa prav temeljito in doadmln«! vzgaja v vojaškem duhu. svetovna vojna j«* napravila konee pruskemu militarizmu, militarizma v .splošnem pa ni niti malo odpravila, Atnerikaiiei so m* ve«hn> zgražali pred strašnimi po-Udnami pru.-kega si>teina iu so obsojali pruske meto-1 Naroda de, po katerih mladina z«* v najuežuejši mlatkmti živi v nekakem vojatikem ozračju. Tt wlrratiMMt pr»»ti militarizmu j«' »lobro služila onim, so spravli^H in spravili dežel«» v vojno p<«l geslom, e-nemu ne škodi par ur zabave, saj smo tako vedno vpreženi v jarem. Pozdrav vsem čitateljem Glai> V felu Velike Mcsunje pri Travniku v Bosni se je petletna Katica Ramljak igrala s samokresom, k. , se je nenadoma sprožil. Krogla je zadela babico Maro v prsa. Težko Glej, Tone, da boš Glas Naroda ranjenc so prepeljali v bolnico, prebral. Pripciciam, da ga boš še j sosedu dal, da 20 tudi en ameriška Po 12 jctih razkrinkan »begli zlo- Naročnina mi je potekla, katero tudi obnovim in povrh naročim šc za mojega brata Anton Spolara v Mar-cor. Frank r-panova ul. 11. čanskih pravic. Očim ubil pastorka. V Krakjevcih pri Rumi ae je t? dni odigrala krvava tragedija. Poštni se! Milivoj Subotič se ž? dalj časa ni razamel z 22-letnim pa-str-rkem Nikšforom BaOjanovim. Te di sta se očim 111 postorek zopet j oprla. Med prepirom je očim potegnil iz žepa samekres in ustrelil pa- -1. Coiegrovc, Pa. novice bral, da bo znal. kaj se v Ameriki godi in kaj Peter Zgaga govori'. Njegovo kolono natančno in premišljeno preberi, in mu tudi kaj poročal od mariborskih ženic in krasnih dcklic. To b> nrs in Petru Zgaga zelo zanimalo. Zclini ti veliko uspeha v Glas Narodu. Končno pozdravim oba moja brata. Toneta v Mariboru, Franka pa. v Ameriki in mojega i-vaka na Long Islandu. Antona Posavec in njegovo družino ter vse čincc. ! storka. Čeprav teiico ranjen, jc Iz kaznilnice v Mitrcvici je leta | Bobjanov pograbil nož in sunil 021-1917 pobegnil Anten Gerovae. ki je J nia dvakrat v glavo. V borbi je očim bil radi številnih ropov in drugih I ^e enkrat ustrelil na pastorka in ga ki Kot večletni naročnik našega pri- j rojake šlrcmi Amerike! ljubljenega lista Glas Naroda, že- j , .. . ... i Um, da se priobčijo nasledil je vr- vojuje vojna za uved«nje res 111 r ne demokraeije 1M>- stice kot dopis cuj svetu. Iu kaj M' j«1 sgudilof hmh sedaj se vrše iw»sku>i, da bi uvedli **inilitarbBem nase šole. Andro Spolar. ! 1921 Blue Inland Ave., Chicago, 111. 1 Tukaj v U„ okolici smo zaposleni | po gozjdeh. V zadnjem času se je naše delodajalce prijela neka epidemija. ki se ji pravi "zmanjšanje plač". Povrh nam obliubljajo, to ^ ^ Kar .0 jmvj Aint i ikanri pri dm^ih narodih obsojali,! ^^^^^ ^ pote-pa neki rojak. 1 , j pravljeni pa runno na tako zaba- ; o Žareli zdaj smatiatl za sv«.jo i»ot r«'bo. j vo. Posebno ker nismo toliko za- i|»ar dnevi ><• je vršila v vzgojnem svetu štiriurna vedni, da bi si bili postavili kakšno debata, med onimi, ki zagovarjajo iu med onimi, ki naspro- j'si dol,g ča5 fdfa" J ** 51 njah v časa brezposelnosti, kakcr tuje JO "voja.-ki vzgoji'' naše mladine. naši rojaki v Gowanda, N. Y. Zagovorniki skušajo v ljulskili š<»lali uveljaviti tak Kcr mi znane razmere v • t - ., . . - . -i 1 - . Gowanda, N. Y. kakor tudi navade Mstvut ▼ojaski'ifa vezbauja kot je I..I uveljavljen tekom ^ nasdb;ne ^ slllC!ljno ^ volne po raznih višjih šolah, kolegijih in univerzah. ,&opis. v katerem dopisnik iz I)a SO Y.H t"lu predloginn skoro vsi takozvani Stoueo. Gcwande. N. Y. napada nekega eentiii Amerikanei. jt» umevno sanioposebi. Sfieboygaii. Wis. Cehjeno uredništvo Glas Naroda! Prosim Vas malo prostora v pri-Gias Naroda. Po ki je velik dekmrznež. Mer o jc pre-varil. da sem ga imel 4 dm in 4 noči na hrani in spal je pri meni. Prosil me ie. da naj mu drl~ do-b.m in dc»:U sem mu ga. da bi lahko delal in si požteno kruh služil, pa c-n m. jc rekei. da za 35c ne bo delal, da en je izvezban delavec in kot tak mera zaslužiti najmanj SI.50 na uro. Kmalu sc je izkazalo, da ne zna čisto nič drugega delati. kakcr bamati in ljudi slspari- zločinov obsojen na 15 let ječe. Odsedel jc samo 8 let in 9 mesecev. Po begu se jc nastanil v Šišliavic: pri Karlevcu pri im?ncm Ivan » Vervarškc. C'veri 1 je kr jačnicoin se oženil z neko služkinjo. Pridobil jc imetje v vre dne s ti 150.000 D.n in okoli 100.00 D.n v gotovini. Dvanajst let je m s\*( hoden, k nčno pa je prišel oblastim zope' v roke Ker je prinašal često denar v banko. so postali nanj pozorni. Orožniki so ga prijeli in zaslišali. Spoznali so. da imajo opraviti z zloglasnim zločincem. Ger^vac je moral zc7ct v 7ap.ir. Številni samumori. V Subotici je te dni vibudila ve-l'ko senzacijo vest, da >e je ustre- ubil. Morilca s aretiral* in izro I Pred kratkim je sporočil prija-1 telj J:ise Zelene iz Waukegana. da : mi je pripravil za Velikonor veliko presenečenje. — ej ž; prišel — pLše in pravi — 00 že prišel malo pred Vehkoncč-jo ne k Jo v New York in ti bo prinesel steklenico sedem let starega vina. Ker so taka naznanila v sedanjih časih redka, ne bo napa:no. če izgovorim o tem par besed Jožetu prisrčna hvala za obljubo. položaj je pa v splošnem naslednji: — Odkar nam je bilo brtz našega dovoljenja postavno vzeto in prepovedano vse. kar ima več kot polovico procenta alkohola v sebi. se je vse čudno izpreminjalo m iz-p.-emenilo. Nastale so izjremembe, o kakršnih ni prej nihče niti sanjal. Začelo se je vs~ b*>lj na debelo. Na debelo, na splošno in na veliko. Pred letom 1920 je oilo v Ameriki le malo ljudi, ki so imeli v kleti kako rezervo. Čemu? Saj ni bilo treba. Za deset centov si se nr o-kal piva. da je iz tebe vrele, vino je prišlo le ob gotovih prilikah do veljave, žganje, dobro uležano žganje. je bilo pa kvečjem pa petnajst centov dnnk. Na vsakem vogalu si je človek lehko za majhen denar duk> privc- čili državnemu pravdnistvu v Ru- I 1 in rv.. NADALJEVANJE DRAME V ŽIVLJENJU V Plourinu blizu Bresta je priredila mladina diletantsko prccsta-| vo. Zbralo sc je mnogo kmetov iz J okolice in predstava ie dosegla velik uspeh. Dejanje jasno priča o ' mentaliteti ondotnih kmetov, kajti j gre -samo za opisovanje umiranja , bogatege. Frtrica. ki zapusti na smrt-, ni posteji vse svoje premoženje dve- sictr pametno privezal, da bilo tre -a divjati 111 bez- tretje- lil znani bančni uradnik Stefan' pa enuha. pa razdedini. Predno stopro- I človeka pod imenom M. K. Moram povedati vsej slovenski t Toliko so ž«' napreiiovali. rot3 . . .: . , , ,, 20 }ft Dv^ SVA sk.moi ripinia I fcr.alu ckral. da ni meja zena bila a načrta - "komunisti m *>vrazniki Amerike . iel Uve sva 3j£UPai aeiaia. . „ . , dosti stvari sem od njega kupil in l ViMiba \ wzhanja v javne sole bi poinenja-!^ sem ki4>il od rojaka z začet- ma marljivima nečakoma, ga. enuha, pa Nagy. Težko ranjenega s: prepelja- j umre> ga šc pokliče k sebi. da mu 11 v bolnico, ker se bori s smrtjo. napraVi moralno pridigo. Potem u-Vzrok samomora ni znan. zdi se , mre in zastor pade. pa, da so bile krive družinske raz- i mere Vlogo lenega nečaka je igral ze- — Poroiano je bile. da se je v , 1° dobro Sebastijan Le-ostič. Čez Osijeku zastrupila služkinja Teres.* i nekaj dni se je fant spomnil, da i-Varga z lužno razstepino. Po pet- ia korak, ki ga ni mogoče dovolj obsoditi. To je v nasprot-&tvu z vst*nn pravimi amenškhui nazori. Ptavijo, oie v jietih do desetih letih popolnoma niiitarizirane. Amerika ji- izsilila Kelloggo\x> mirovno ]>ogodbo, Amerika se udeležuje razorožitvene konferenee v Londonu, Amerikanei pridigujejo vsem narodom mir; stopru-eeiitm Amerikanei pa skušajo veepiti v našo mladino vojni ČttFli iii vzgojiti v "ttiiiurizmu", proti kateremu ja bila boje na |x t jena svetovna vojna. Slepar z 10 imeni. Puatutovea. kijkLere«« iskala po- j coeki vojak ujet in v Nemčiji se jc hciia v Evropi in v Ameriki devet' pečal a vohunstvom. Po vojni se je tet 1* končno iswl«lila in aretiral* J lotil sleparij In udeležen je bil pri nemška poln ija v Bonu. Prepeljali! semsacijonalnlh sleparijah na Sera-» |i v Berlin, ker ima na vesti i meringu, v Italiji in Nemčiji. Leta mnofo drznih sleparij. Pri aretaci- 1922 je ustanovil na Semmeringu ji at i/iuaaiu, »re aa zloglasne- filmsko družbo, ki je zahtevala od gn Leona ar Bru^a, ki je uganjal svojih uslužbencev visoke kavcije, od leta 1921 v raznih evropskih i a | obenem je pa ukradel s svojim paj-axrerUkih državah raflnirane si?- dašem v Badnu mnogo draguljev, panje. Pri njem so na$M 10 potnih Naslednjega leta se je specijalisa-itstov na razna izmišljena imena, ral na tatvine čekov. V Berlinu je Aretirati ga je pomagal bančni de- prepogovoril mladega bančnega u-tefctlv, ki Je sieparja sodem let za- radnika, da Je poneveril v banki nisa zasledoval Brus je bil sum- 150,000 mark. Mo« vse lopovščine ta-l)|r poHeftji, ker Je oWeval s sum- | ji. i dobival pisma pod Is-} ___ resmcc. ko je poročal, aa mu je M. K. 30 srebrnikov vrinil. Kak^r ga jaz J mestu se Piše ^ace. Tuk^j poznam je M. K. jako varčen in I rekel da » ^ Ariton Taršič- Pr: t VfcUk P°žar v Sarajevu. podjeten člevek. Tudi za delavske | meni * rekel- da v Pi»sburghu PcncM je začelo goreti v sarajev- velik kufer in harmoniko. j skem predmestju. Ogenj se je na- navija tudi eno organizacijo m gla- ; mi r°jaki v Gkolici Pitts" ! šio razširil ^ vPcPelil Pe: *»njših som pra\il te organizacije bi bil! burgha, ga kateri pozna, pro- j hiš. Škoda znaša 200,000 Din. je sa-človek delavec član zavarovan sim- javite na mcj naslov- Tu_ mo deloma krita z zavarovalnino. proti brezposelnosti, v bolezni in j ž- naznanih policiji, ali j-- troti vsakovrstnemu izkoriščanju, j * spreten in ga ne morejo tako j Taka organizacija s takimi pravi- lahko dobiti. li bi se že morala vstanoviti preo j Toraj toliko v opomin drugim leti. Tudi sedaj še ni prepoz- naselbinam, da se čuvajo postopa- Anton Erman, West Allis. Wis. Q0c. Anton Križnik, Adamson. Okla., $1 50 Denar sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto. Uredništvo. 25 no. Moram končati moje pisanje, da se urednik ne vtri*di in vsega skupaj v koš ne porine! Joseph Cehovin, 1 Podrobnosti o organizaciji spa-' dajo v oglas. Zadeva glede M. K. je s tem z naše strani zaključena. Uredništvo. Chicago, IU. ča. M"j naslev: Frank Zallar, 1122 So. 9. St.. Sheboygan. Wis. j UAD BI IZVEDEL za naslov ANTO NA SAMSA. Pred 5. leti je bil tukaj v gozdu za Boardingbosa pri j C. R. R. & L. Co. Njegovo sedanje bivališče ml je neznano, zato prosim, da se mi oglasi. — Frank Obreza, Box 734, Richwood, W. Va. (2x 6&7> Po ve i letih se zopet oglasim £ f3r vrsticami. Vidim, da je iz Chi- ;___ cage le malo dopisov, menda ni za- : de ti novic. Vseeno pa bombe po- . kajo, kakor bi bilo žegnanje na Tr- I Cenjenim rojakom kateri pose-ški gori. Smo se jih že kar priva- | SLOVENIJO se najt^leje pri-dilf, ker to ni nič novega v Chi-1 P©10^ Med vojno Je bil Brus kot fran- cagi. Davka tudi več ne plačujemo, zato pa je Chicago najbolj suho izmed vseh mest v Ameriki. V drugem oziru pa je Chicago najbolj M. M A B G O N avtoii vošček (taxi) Ljubljana. — Aleševčeva 36. STA J ALLŠČE: pred Ljubljansko metkro. Pijane se zdaj več dobi kot > fcredrtno banko, pa pred desetimi leti? Slovenske gostilne so zdaj kar v kuhinje in pen tre mufiale, samo da ne treba ficenee plačati. Edino ena ESSEX Luxus auto. Cine sum rue. (2x 7&8) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čila samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici CERE ZA OGLASE SO ZMERNE mu nt Ijr/i. Izza uveljavljanja pr hibicije se je pa v ? preJru?ačil3. Ljudje, k; .ct> Dili prej s pivom po-po'nrma zadpvoljni, so na žpa-nj^ vrgli, in žganje jih znrifiuie, vkeljkcr jih že ni ixrpolnoma premagale. Ženske s»> se pr?j na vrsrlit ab in plesih s s -dr> zadovoljile, zial pa zvrn rajo drinke po dolarju, da jih spi o', fteti n r moreš. Kaj je prrd desetimi leti vcdrl.i mladina c pijači? Pivo se je zdelo otr;>k<-m g', n-ko. vino kislo, žganja bi pi ne p)-kusili. m agar i da b, v.<\ jim > p.ili-co vsiljiva i. Tudi dandanes ne da mladina dosti za pivo in vino O dobrem pivu pravzaprav niti pojma nima. dočim se ji z''i vino dosti preslabotno, da bi bilo mogoče i njim žejo potolažiti. Žganje je zapelo svojo zmaso-nesno in smrtonosno pesem. Zdaj niso nič več redki slu a ji da pride sedemletni sinček opezerit cčeta: — Kalno teče. oče. Ali naj ugasnem? In tudi močno ni več. Sem obliznil. pa ne vem. če ima sedemdeset prufev. Dandanes je glavni pogoj, da so zaloge polne, da so zaloge Oiilne, kakovost je stranska stvar, i Kdo bi pred desetimi leti pokusil žganje, ki je b.lo prejšnji dan kuhano? Za ves svet ne. Sicer pa takega tudi dobiti ni bilo mogoče. Po postavi je moralo biti najmanj tri le.ta staro. Dandanes pa pravi boarding-bcsica bordarjem: — Boste merali p-čakat., fantje. Ni še zavrelo, pa bo vsak hip. Te besede se ne tičejo kave in mleka, pač pa kotlička, ki je precej cfcUen. pa ni niti za sproti. V Ameriki se poraja nov rod, ki se odlikuje po izredno dobrem in trdnem želodcu. Bitja, ki se niso mogla prilagoditi novim razmeram, so že deloma izginila. Ostala je le še rasa, koje »želodec bo v doglednem času z lahkoto prenesel požirek stopljenega svinca. Arzenik, ciankali, mišica in hudičevo olje ibo za chaser. Danadanes jc kvantiteta j/ogla-vitna stvar, za kvaliteto sč le malokdo zmeni. Dosti mora biti, nihče pc vpraša. kaj in kakšno da je. No podlagi tega se prijatelju Zelencu prav lepo zahvalim za krasno obljubo. Obljuba je tukaj, toda post je dolg in do izpolnitve je še daleč. Zato bi Jožetu predlagal in ga prosil naslednje: — Če že misli kaj pošiljati, na pošlje sedem steklenic lanskega, steklenico sedemletnega naj pa zase ohrani. To je želja, kvantitativnega človeka Petra Zgage, ki se ja že precej vživel v razmere modernega časa. bcsbs&hcsopmsffil *QIAS K A K O D A* MEW YORK. FRIDAY, MUCI I, UN LARGEST SLOVENE DAILY (B 17. B. A. POTOPUENO MESTO V SREDOZEMSKEM MORJU Pogumni možje »o prodrli v le-jmemba Ogromni ledeniki so se zadene polarne kraje. v tropske f o- j čeli lajati. Neznanske gmote vode ičave ln fcgoče puščave. da razišče- | so drle v ocean; čigar gladina se je Jo še neznane kraje naše zemlje 1 čedalje bolj dvigala. Kmalu Je za-Drugl so *e tipali za «l«dovt mina- j čel Atlantik pt cplavi jati skalnato lih kultur t«- odkrili počasi pra- j pregrado v Gibraltarju, ki jo je modovino človeške civilizacije. —-: slednjič popolnoma porušil. V div-Zemija je dane« temeljito raziska- j jih hudournikih Je udrlo ledeno na. bele It>e so te domala izginile j mrzlo morje v lepo, obljudeno doli-T zemljevidov. I no To je bila nemara najstrašnej- In vendar sta še dve tretjini ze- j št katastrofa, kar jib pomni človc-melj&ke oble zagrnjeni a skrivnost-j škl rod. Kaj je pravljični vesoljni tiim psjčolanom Kaj ln kaj se go-| potop biblije? Vsa stara ljudstva, di na dnu oceanov, o tem ne vemo . ki so živela ob Sredozemskem mor-*k<»raj ničesar Res je. da so vse j ju. si pripovedujejo prastaro povest m irske globine precej natančno iz-; o velikanski, vse uničujoči povod-n erjene, tudi nekaj prav svojevrst j nji, ki je v predzgodo vinskih časih nih iivljev so te potebnill iz tem- preplaxila dežele. Reših so se samo nih morskih globin na površje, a tisti ljudje, ki Jim je uspelo pravo-to je bore malo. vemo samo, da jej časno umakniti se na celino, ali pa fivljenle tudi v največjih globinah, splezati na najvišje gore, katerin k»er vlada večna tema in kjer naj vrhovi so kot otoki ostali nad vo-vsem livim tišči silni vodni pri- do. Otok Malta skriva še nešteto tajnosti, med drugim globoko v skalnata tla izvožene kolesnice, ki pričajo, Ja so morali tod mnogo stoletja voziti težko naloženi vozovi s človeško vprego. Med raziskovanjem je dr. Hart-man spoznal, da mora svoj potap-ljalnl aparat v marsičem spopol niti, če se hoče približati vsem tem rečem. V prvi vrsti je bilo treba a-parat toliko povečati, da je dobil v njem prostora za dva človeka in U»k. Znanost trdi. da se Je vse življenj začelo v vodi V obrežnih plitvinah so se začela iz neskončno majhnih praži vali počasi razvijati vse večja in popolnejša bitja prav oo gigantskih zavrljev, ki so brž-k«.ne propadli ob začetku ledene dobe. ko so se druge umikale če-dilje globlje v ocean, kjer so na mo-»kem dnu živele še skozi ne *tete generacije. V morske globine namreč nI prodrl mraz ledenikov, ki se *a tisoče ta ttsoče let ra7-; izumiti boljšo podvodno razsetlja-& mu čer dobršen del T^melj.skeir. Vo Iz te potrebe je nastal nov po-površja Ali tam spodaj še žive po- tapljaski aparat, ki ga bo dr. Hart-trmet teh velikanov, ali so m*d man uporabljal na novi ekspediciji ten spremenili svojo vnanjost ln v globine Sredozemskega morja, n« in življenja'' Ničesar ne veno j predaleč hi nas privedlo, ako bi Kij ovira raziskovanje ocear j hoteli novi Hartmanov aparat opisih globin"* Samo vodni pritisk in j sati v vseh podrobnostih. Za var-t«*mAli bo modema tehnika mo- nost Je v vsakem pogledu 'da vest-r * kdaj premagati te ovire? Že no preskrbljeno. Aparat vezeta s pre i tristo leti so izumili potaplja- pomočjo ladjo telefonski in elek-fKi zven. pozneje pa potapljale j tricni kabel. Toda tudi v primeru, obleke in oklepe, ali oboje Človek i j da bi se po nesreči oba pretrgala, ne i&Ll zadosti pred vodnim pii-' t * kom Kaj znatno boljšega pa da-tai. šc nimamo Nekateri pogumni možje so se hoteli navzlic imnanjkljivi opremi .sp«sUti v vec V giobtnr, pa niso bili deledbii ne moralične ne denarne podpore: ljudi so »p jim smejali, kakor vsem diznim novotarjem in marsikateri Jc poplačal svoj idealizem z življe-«lem. lN /J na t|v»djctnej&ih pi'*nirj?» i.-tz^kovanja mankih qlobin >«* a-tnerlški elektrolntenjer dr. H lla't-;mn iz New Yorka. Ta mož Je po r>»" kateri h uspelih poskusih zgradil prweben potapljaški cilinder in o-premil malo ekspedlcijo. ki Je raziskala morsko dno v NapoLJcem zali"«, kjer Je napravila krasne" fotografske snetke potapljenih razvalin klasičnih rimskih palač, potopljenega mesta Paleepoiis in pod vodnih obokov. Id razsvetljujejo * i/umo Jamo" na otoku Capri. Za Američana se Je zavzel sam Mussolini, ki z vsemi sredstvi podpira nevarno, a mnogo obetajoče raziskovanje. Profesor Maluri. ki vodi Izkopavanja v Pompejih. je o-pomnil dr Hartmana. da so baje že nekoč poprej potapljači pri otoku Rodu. zagledali ko zlato se ble-ostanke "Kolosa z Roda"*, eno tamed sedmerih čudov starega veka Ostanki so pa baje tako globoko, da se jim ▼ navadni potapljaški opremi ni mogoče približati. Svetoval je dr. Hartmanu, naj bi se o {Mrvi priložnosti preveril, koliko resnice je na stvari. Sredoatem&ko morje, morte antičnega sveta, Je Jako vabljivo za taka raziskovanja Dr Hartman domneva. da Je na njegovem dnu tekla zibelka vse ctvihcacije. ko je bila tamkaj še rodovitna, napol tropska nižina, pravi raj v primeri z rdij«adenlmi stepami, ki so se raztezale preko vse osrednje Evrope Sredoaemsko morje izpariva c-gromn* mnodine vode, tako da jo reke. ki se stekajo vanje, komaj sproti nadomeščajo V davnih časih je to morje ločil od Atlantskega oceana skalnati greben, ki se je vlekel preko Gibraltarja iz Afrike proti Španiji. Del globoke, tople k<4lme sta bržkone zavzemali dve jezeri, ki Ju Je ločU ozek pas višavja. raztezajočoga se med Italijo in Tu nisom J meri pa sta bili zvezani z ozkim prekopom, kakor so dognali z merjenjem Rodovitna tropska doitna Je bila zelo ugodna za pa* •eijevanj* m bivanje človeka, zakaj me na ofcoti J« bilo ostro, ne-onjazno podnebje, a dobršen del poiute je bil po-pod več sto čevljev debelo je moralo biti aparat, ni izpubljen, ker ima pomožne baterije in sam zopet splava na površje. Za potapljanje ne potrebuje balasta. marveč ga vleče v globino majhen propeler na električni pogon. Kakor hitro se propeler u-stavi. se ves aprat zaradi lastnega vagona takoj dvigne na površje. Zrak v notranjščini se avtomatično nadomešča iz cilindrov, napolnjenih s stisnjenim kisikom; izprijeni zrak pa srka električni ventilator v absorbcljske aparate. Več izredno močnih žarkometov služi ra osvetljevanje predmetov, ki jih nameravajo fotografirati pod vodo. Svetlobni žarki se dado tako usmeriti. da se v vodi prav malo odbijajo. tako da so snete slike zelo jasne v obrisih. Poleg navadnega fotografiranja je urejeno tudi za snemanje s filmsko kamero, ki lahko obratuje na ročni ali pa električni pogon. Za opazovanje s prostim očesom je vdelano v aparatu široko razgledno okence, ki se neprodušno zapira z debelimi lečami iz kremenca. Kaj pa da Je opremljen aparat tudi z meh aničnimi prijemalkami, ki lahko grabijo precej velike in težke predmete tea* jih dvignejo na površje. Prav sedaj snuje dr. Hartman družbo za proučevanje morskih globin, ki bo vsako leto pošiljala znanstvene efcspedicije v Sredozemsko morje. Z vsemi modernimi pripomočki opremljenim ekspedicijam se t >d nedvomno obeta prav dober ; lov. Ako se uresničijo načrti podjetnega Američana, se smemo nadejati marsikakega presenetljivega odkritja z dna morja. Eden prvih obiskov efcspedicije bo veljal potopljenemu predzgodovinsk emu i mestu, ki ga je dr. Hartman od-| kril med otokom Sicilijo in Tuni-som v globini kakih 120 m. Lega tega neznanega mesta je bila :a veliko predzgodovinsko naselbino u-prav idealna, zakaj tod so se križale vse poti iz Afrike v Evropo in vsi prehodi med vzhodnim in za-padnim jezerom, preden je Atlantski ocean preplavil sredoeemsko kotlino Raziska vanja bodo pokazala, če to potopljeno mesto ne nemara izgubljena "Atlantida", o-krog katere sc plete toliko tajin-stvenih legend. Jaz sem bila tukaj PRVAl ALI se 1H> OBEDU VAŠA DRUŽINA gnek* okolu edinega stola, kjer je dobra luč? 0e imate družbo, se ena oseba kopije v luči, do-eim ostali sede v pol-tciuit Tako vodijo svoj doin tisti, ki skoparijo z luejo. Tega pa ni treba. Električna luč je tako poceni, da pomenja njena obilna uporaba resnično št eden je. Tok za svetilko 50 wattov stane samo 1 cent za 2V2 urno uporabo po najvišji ceni v naših seznamih. OBILNA LUČ Napravi dom bolj udoben in živahen. Vzbuja veselje. To je potreba, ne pa razkošje, kajti nezadostna luč povzroča prenapetost oči, kar lahko dovede do slabega vida in živčnih bolezni. Napravite delo lažje in delavca bolj uspešnega. Zakaj bi skoparili z lučjo? NAŠI INŽINIRJI ZA RAZSVETLJAVO vam lx>do z veseljem pomagali rešiti vse probleme razsvetljave v vašem domu ali trgovini. Ta služba je brezplačna. THE NEW YORK EDISON SYSTEM Pmidrml The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power .Company New York snd Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company C. PATRICK THOMPSON: KRALJEVSKI SAMCI 9 ZANIMIV PROCES BREZTLACNI POUK. BOARD Or EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Ofciasite m za pojasnila v ljudski Mi ttv. H, East 41. casta v petek sjatraj •d It. do 1 g.. Bob« it v. Mg, ali pa v pondeljek in srede 3. do lw. soka 412. ŽIVI KRISTALI ENERGIJA PRI PLESU V Taškentu v Rusiji se prične te dni zanimiva sodna obratvnava proti slušateljici medicine E. Mihajlov-ski. ki je obtožena umora svojega moža, profesorja medicine. Profesor Mlhajlovski se je že dolgo pečal s problemom čiščenja krvi. U-pal je odkiriti nov način lečenja nogih bolezni. Lani 30. julija je napravil odločilni poskus na psu. zastrupljenem z morfijem. Psu je hotel kri znova spustiti v organizem da bi pes oživel.Zanimivemu poskusu je prosostvovala tudi profesorjeva žena V hipu. ko je odšel profesor iz laboratorija, da bi podpisal študentom indekse, je pa njegova žena uspeh moževega eksperimentiranja preprečila. Očiščeno pasjo kri j katero je hotel profesor spustiti nazaj v telo mrtvega psa, je izlila v lijak vodovoda. Profesor se je zelo razjezil in odredil je ponovitev poskusa. Toda do ponovnega poskusa ni prišlo. Istega dne, ko bi se bil moral poskus ponoviti, so našli profesorja mrtvega. Bil je ustreljen Nastalo je vprašanje, ali je postal profesor žrtev umora ali se je pa ustrelil sam. Njegova žena je trdila, da je mož izvršil samomor. — Državno pravdništvo se je pa kmalu prepričalo, da je profesorja u-morila žena. Profesorjeva žena je namreč zelo pobožna in zato ni mogla mirno gledati, kako se mož pripravlja obujati mrtve. Obravnava proti nji bo tem bolj zanimiva, ker ima umor versko ozadje. Veliki švedski pesnik in mislec Strindberg se je mnogo bavil tudi s pri rodnimi vedami. Napisal je med drugim razpravo o "zdihova-nju kamnov". Seveda ne smemo tega "zdihovanja" vzeti dobesedno ampak pesniško, vendar pa toliko realno, da so tudi rude živa bitja kakor živali in rastline. Ta misjl ki se je poprej morda videla kot izrodek pesniške domišljije, je v zadnjih časih postala resen predmet raziskujočih učenjakov. Najzanimivejša v tej smeri so pa raziskovanja univ. prof. dr. Karla Przibrama, ki je nedavno v neki strokovni reviji objavil zanimiva Profesor finskega vseučilišča v Helsingforsu dr. Karel Tigerstedt je napravil več poskusov, da dože-ne koliko energije potrošijo Terp-sihorini verniki pri izvajanju raz-rtih plesov. Uspeh profesorjevega preiskavanja bo vsekakor močno iznenadil vsakogar, ki misli, da jc ples samo prijetna zabava. Ako se preračuna sila, potrošena pri enem plesu valčka, na toplotno energijo, bi ta zadostovala, da razgreje pol litra, vode do 100 stopinj Celzija. Uporaba sile za plesni večer pa je enaka, kakav pri drvarju, ki je posekal kakih deset dreves. Pri plesu je vrhu vsega še ta neugodnost, da trpi srce daleko boij, nego pri Itahjanski princ Umbcrto pn zadnjem atentatu gotovo ni prvič pomislil, da poklic prestolonaslednika ni nobena šala. Kakor znano, se je stvar zgodila v Brus«»lju. ko je prišel princ Umbcrto snubit belgijsko princeso. Iatlijanski prestolonaslednik je med izbere vrednimi mladenkami kraljevskega rodu izbral. kar je bilo na izbero na evropskem kontinentu. Ena najlepših in najljubkesjših princes Je postala njegova žena in izgledi za o-stale prestolonaslednike v Evropi 90 se zopet skrčili Evropske prestolonaslednike lahko seštejemo na prste ene roke. Neizogibno se bo ustavil pogled princes na Angleškem. v domovini waleskega pnn-ca. Star je pet in trideset let, a je na videz mnogo mlajši. Vsak dober opazovalec, ki ljubi živahnost smeh, šale, sport in in ples, ki je moderen, in inteligenten ter ima zmisel za obleko, bi se počutil v družbi waleskega princa kar naj udobnejše. Njegov obraz je očrnel od vetra in solne a. njegove oči so jasne in ostre. In zna uživati življenje. Rajše živi v lastnem domu nego v palači in je spremenil najmanjšo izmed kraljevih palač v Londonu v pravcati dom. Na deželi noče nobenega sijaja. Waieski princ je zelo naraven človek. Duhovit, živahen in biste*. Tudi njegovi prijatelji so očarljivi. Mladi, prijetne vnanjosti in o-ženjeni z ljubkimi mladimi ženami. V tem krogu ne najdeš nobene učene ženake, tudi nobenega iz ' rodu" bankirjev in finančnikov, ljudi, ki se Je z njimi rad obdajal kralj Edvard; nobenih domišljavih vojakov, ki drže na svojo "kasto". Princ ve. kao more negovati svoje zdravje in kako lahko napravi iz svojega poklica zabavo. To zimu ni šel na lov. morda se je temu odpovedal za vselej. Vedno se je zavedal, da bo moral to svojo največjo strast prej ali slej žrtvovati, toda ni se mogel odločiti, dokler ga ni bolezen njegovega očeta v posebno dramatični in ostri obliki spomnla, da je vse na zemlji minljivo ter da jc velikanska odgovornost, ki jo človeku nalaga vladarski poklic sklepni namen temelja, na katerem počiva kraljestvo. Ne glede na svoje nedavno potovanje v Južno Afrnko. sc je princ v zadnjih letih posvetil letalstvu Letel je več ur z letali letalske šole v Northoltu. Poučeval ga jc Scmp. eden najboljših pilotov vojnega zrač nega brodovja. Pridobil si je tudi letalsko spričevalo. Nedavno si je kupil novo lahko letalo. Državnih poslov ne opravlja, kakor paradira vojak pri svečanosti, zato, ker so mu všeč, ampak ker je to dolžnost njegovega poklica Pri vsem tem pa ima rad reči, ki so všeč vsem madim ljudem, — igre in golf, konje, pse, vesele gostije t nekaterimi prijatelji, filmske igre, operete, jajca in gnjat, ples, kaba ret, obed in večerjo v restavraciji. sporočilo. Prišel je namreč do spo-; ^ tako utrudljivem delu. Carlston znanja, da se najprej stisnjeni, po- zahteva že toliko sile. kolikor po- tem pa z radijem obsevani kristaii kamene soli pobarvajo, in sicer se navzamejo najprej temnozelenc-rumene, da črne barve, ki nato preide podnevi v sinji odtenek. Barvanje je posledica motnje, deloma tudi razpadanja notranje zgradbe kristalov. torej hkrati tudi znak bolezni. Prof. Przibram je nadalje ugoto rabita dva boksača v eni minuti. Dame so pri tem nekoliko na boljšem, ker jih pri plesu navadno sučejo gospodje. Profesor Tigerstedt šteje med zelo naporno delo v pr-voi vrsti delo perice, potem delo djrvarja, nakar takoj* pride delo plesalca. Dognanju učenjaka gre seveda vsa *era, zelo utemeljena jc zlasti trditev, da pri plesu močno trpi srce, tako kakor misli prozaič vil, da nastanejo tam, kjer so prejini P«>fesor ^ drugače, kar je mar- ! Ho 11A a tv i air nrwoMl Mo iiSwr» 1a Brezžični brzojav v šoli. Neko Število francoskih šol dobi v kratkem sprejemne priprave za brezžično brzojavstvo. Naj ob tej novici omenimo, da so nedavno u-redili stično postajo na New Utrecht Higb School v Brooklyn«. Ta šola, ki druži blizu 2500 dijakov, i-ma telefonsko omrežje, da se oda-ja po vseh razredih bodiži kakršnokoli predavanje, govorjeno na radio, ali pa kak tečaj, ki mt vrši v kaki poshrtalnicl, prirejeni nalašč ▼ to svrho. bili Stisnjeni in bolehno pobarvani kristali kamene soli, nekakšni svetlejši obroči, ki se razširjajo po celem kosu. Kristal je bolezen sam iztočil, svoje razpadanje ustavil ln se obnovil. Ta proces imenujemo s strokovnim izrazom rekristalizaci-jo. Poizkusi z rekristalizacijo s pokazali, da gre za resnično zdravljenje. Mesta, ki so postala svetlejša se dajo razklati kakor ugotavlja prof. Przibram po načinu kristalov. Po razkolu nastanejo velika gladka in zrcaleča se kristalna polja vlaknasta ln luskasta. ■ Zdravljenje se vrši zelo naglo, napreduje namreč za desetinko milimetra na dan. Tudi v prirodi najdemo sinje kristale kamene soli z brezbarvno okolico. Svetla mesta pričajo, da je - 4K t.. ., .. , r # > da učenjak že pozabil. Na>*3Tž je gospod profesor Že precej star, zalo vidi v plesu samo nepotrebno potrošijo energije, ki bi se dala ta- delo, da prestolonaslednik raste normalno. Vzgojitelji so ga vodili v tvornice. na doke. v muzeje, v uredništva listov. Vadil se je v streljanju in j aha ju. V le task! šoli Cua-tro Vientes blizu Madrida so ga španski piloti poučevali v letalski veščini. Leta 1920 se je zgodilo neko j. kar Je kazalo, da bo namah vdušilo vse zle govorice: princ je postal vojak v 300 let starem kra-ljervem polku, ki si ga je nekoč izbral kralj Filip IV. za svojo telesno stražo. Mladi princ Je korakal s polkom po ulicah, nosil Je puško kakor drugi vojaki in Jc prisostvoval svečanosti, na kateri so bili tudi člani dvora, parlamenta, diplomatskega zbora, odposlanci garni-zij in veteran; poilka. Princ Je prisegel polku zvestobo. Vse oči so bile uprte vanj. Prestal je skušnjo vendar niso hotele govorice utih-n'ti. Leta 1926 je Javnost izvedela, da je težko zbolel. Kaj mu je bilo? Haematorrhoe. pravijo. Dedna bolezen, ki je mož podeduje po ženi in ki često preskoči eden ah dva roda. Kdor trpi na tej bolezni, je podvržen napadom krvavitev, ki nastanejo lahko ob najmanjši praski. Približno pred dvema letoma se je govorilo, da Jc prestolonaslednik mladič z jako Irazvitim duhovnim in socijalnim čutom. Drugega sina Dona Jaima. so u-čili govoriti, a je ostal navzlic vsem operacijam nem Ker določa španska ustava, da naslednji otroci, princesi infantinja Beatrice in njena mlajša sestra ne prideta vpo-štev za prestolonasledstvo, smatrajo, da pripada krona tretjemu sinu, Donu Juanu. visokemu in zdravemu šestnajstlenemu mladeniču. Odpoved na prestol dveh prince v. ki sta oba želela poetati kralja in postavitev tretjega sna za. prestolanarJedmka se ždi precej lahka, toda niso izključene komplikacije in nevarnosti. Cc bi španski princ odprx/edal prestolu, .se pozneje oženil in dobil potomce, bi imeli njegovi otroci predpravico na krono. Takšne razmere pa vodijo lahko k zmešnjavam, ki sc jih kaj radi poslužijo politični nasprotniki, ki zasledujejo svoje namene. Medtem pa ostane princ v seznamu samcev. Danska jc maj lin a kraljevina, zato pa je njen prestol 7elo prijeten in siguren. Prestolonaslednik Kristijan, potomec kraljevega rodu. katerega poglavar izvora iz vladarske hiše Sc hlc swig- Holstein-Sondorburg-Slycksborg, je lep mladenič možate vnanjosti. Za mlado živahno dekle, ki ljubi družabnost in javne nastope, ki bil menda nekoliko preboječ. SEZNAM ARANŽIRANI!! CERTOV. KON- p red vse m pa — gibanje. j _ Kako pa je v Španiji? Tam via-j 16 marca: Chicago. III. da že stara rodovina. zadnja bour-1 23 marca; Spflgfield> m. bonska monarhija. Krasni gradovi, letna palača ob morju pri Santan- I 5 aPrila: Warren' ° di, najlepša lovišča v Evropi: ve-|12 aprila: Herminie, Pa. der, zabaven, zelo človeški, zabavo i 20. aprila: Cleveland. O.—Collin-ljubeči tast in tašča, ki ji je m no- j wood. go do elegance, in lepe obleke; lep, j is. maja: Chicago. 111. (Orchestra plavook prestolonaslednik (kralji-1 Hali). ca Viktorija Ema je bila angleška 25. maja: Milwaukee. Wis. princesa). Nič čudnega, da so smatrali princa že večkrat zaročenega z romunsko princeso Ileano, mlado, angleško vzgojeno prineceso, nato s hčerjo avstrijske princese Marijo Kristino Salm-Salm, s princeso Cecilijo in (ko je kralj Alfonz XIII. pred petimi leti obiskal svojega italijanskega svaka) z italijansko princeso Giovanno. Kljub temu pa je španski prestolonaslednik še vedno samec, ki živi strogo sam zase. Njegov oče poseča često Pariz in London, nakupuje, ogleduje raz- ko plpnodosno naložiti, ako bi se j stave, dinira in zahaja na Škotsko pol plesne dvorane lotilo pranja, [na lov. Doma na Španskem pa sc druga polovica pa bi vse do zore le redko pokaže javnosti. pridno cepila drva. vendar mora biti v plesu 6e kaj drugega, o čemur se učenjaku več ne sanja in česar on ne more izraziti v svojih suhoparnih računih. sinji, torej bolni kristal na potu okrevanja in sicer je to dosegel brez obsevanja z radijem. Tako odstrani brez tuje pomoči, sam iz sebe kal boksnl. Kristali torej niso tega gmota ter hranijo v sebi trajno ttver čeprav počasi odigravajoče se žlvljenske procese. Oče španskega kralja je trpel na nagli j etiki in je umrl pred sinovim rojstvom. Alfonz XIII je prišel na svet z ušesno boleznijo. Kot otrok je bil. tako rahlega zdravja da je bilo njegovo življenje vedno v nevarnosti. Zato Je ostal tuj o-fcroškemu športu in igram. Njegov prvorojenec je Ml star komaj par let, ko se je na evropskih dvorih razvedelo, da z njegovim zdravjem ni vse vredu. Razn&šali sa najvzne-mirtjivejša poročila, ki so dosegla višek ob vesti, da je prišel drugi kraljev in gluhonem na svet. Ti glasovi so utihnili, ko se je zvede- 2. junija: Calumet, Mich., (Opera House). 7. junija: Traunick, Mich. 15. junija: Ely, Minn. 22. junija: Duluth, Minn. Naslov: Banovec R. 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. ZASTONJ TRPEČIM OD NAVDUHE Brezplačna potkutnt metod«, ki tla posluiiti udobno, brez izgub« £a*a. Mi imamo metodo ea kontrolo naduh* ln ml herfemo. da Jo poskusne n«. naJe struek« Ne oziraje se. če Je v*š aluCa] iaJ»t«rel «11 nov. je kronična naduha «ii ien«na mrsltca. plitte po brtipUCno poskuAnjo na.4e metode Ne oztraj« «e, v kakfinem podnebju tivtte. koliko »t« stari In kje »te MLpoalenl, t« trpite v«l*d naduhe all senene mrzlice, nafta metoda vam bo takoj pomagala. Prav po*ebno jo telimo poslati onim, ki ao te obupaJl. kjer so se vea oblike vdihavanja, opijskih aparatov, dima "patentnega dima" Itd.. UjaJovile. Ml hočemo dokazati na nafte »troSke, da j« nafta metoda določena, da odpravi te£ko dihanje, davljenje ln strahovit« napad«. Ta brezplačna ponudba je preveč važna, da bi jo odlaiail u en dan. PiŠIt« sedaj in začnite danes takoj z metodo. Km pošljite denarja, pač pa uma spodnji kupon. Se danes. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER A8THMA CO.. 147&J Frontier Bid*, 462 Niagara St. Buf'ala. Jf. T. Poftljite brezplačno poakuftnjo «voje metod« na: .......................... ______I_____s ____ti_______ The LARGEST SLOVENE DAILY in 17. S. A. |=.______ MOLITVENIKi KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York s s IGRE i i RAZNE POVESTI IN ROMANI M0LITVEKIX1: Mmriim mi V lilttllbi ItCMM V f.n<» platno .............. «r u -ujfrz*r«> ............ T fln»» rrAiw ........ 8U«- «»IHJ ............ v fino u*titrtiw ....»..• NkrWt t« 4 a*«; v i»i»f*«* veann* ............ v firm pLttu«» vezano ........ V iMHtj«' tfUmi.............. v fttt>i umJc im»a ........ H«Hji I ra (« debelimi frkaati) : V p:ltliM> TeMfi ............ v fin o platno v» vjimj ...... v fluo u.-uje vezano ........ N^a \ m lirnm: v u-iiJ*4 »#»*ano ............ V fiiio n«!ij<* TPnano ........ KtUu vrra mU: v |4atno rfUBo ............ f (TkM VffcHUO ............ » fin«i u»Bje »n....... .... Hi 1.«*} 1.51» 1 70 1.— 1. tO I.Id I 1.7(J ■ SM l.CTi 1.80 3.30 um 1.5© i m .m 14» 1-5U S^tHUf \ kronski in dinarski ve- I ..........................75 Soinceuje ........................ jfr Mike i« livalMta. trdo vezana .. J6 siMratJa narodaa niladiaa oblega 45L' strani .............1J0 Npreliia kuharica. trdo rezana____1.15 Stri« Pismo stare in nove utric, i«'j*> trdo Teoca ..............3,— Kriiff pot p aim Kupljenika Kaj se je izmislil dr. Oka ... Kratji nr berač ............. Levstikovi zbrani ti psi ...... .70 Sredozimci, trd. ve«. .45' bruS. .......... ji;Strahote vojne 1. zv. Pesmi — Ode In elegije — Sonet Je — Romance, balade in Hrvatski molitveniki: ftjefca »tarnati, fina ves. ........L— najfinejša m ..............1,04 Mat a lUtgu r mir ljudem, fina ves 1.50 Ujfliwjl «.V«Z ..............1.50 KvenČe* nebet-ki, v platno.......M fina ven ....................L— 11» m*, uajf.tt. j*a »m ..........1.60 Angleški molitveniki: (ca mladim*) (IuM'm Pra> rrbmA: i barvaste planike vezano .. .750 » 1» !«• k<»*t vezano ..........tU hf) of Il**aie«i; v u »j«- veeaao ............. 70 * UljfiBfjV nsnje ve/anu ....1490 (/a odrasle) Kr> of Ilea*en: V ftlllm muko berilo ........ (Dr. Kernl Anfie4( Klov. in slov ud. »latar Amerika in Vmcrikanri (Trunk).. AncHjftka kiučiM ali nauk kako ae naj strele k ar. masi .......... IUj nalezljivim boleznim ...... Cerkniška jezera ................... Demari žikumdnittik, trii. vez. .. I)«raati ilviuuadravnik. broS. .... Domari zdravnik po Knaipu: trdo v^*z................... broširano .................... Doni.m-i vrt .................... Govedoreja ...................... 1 pwpodn jst v o................... Hitri račuuar .................. ivija. M« H k 1. zvezek .... i avezek, 1—2 saupič ...... .m 5.— .18 .75 1.20 1.60 1.25 1JO .1,25 1.20 ,1.50 1.2» .75 1.50 1J0 k sno .................... spolna neiart*o*i................25 Sadje v gospodinjstvu ........... .75 11 na knji-a in berilo laškega j* 5 "lfta ,jkrJ g-* kritike in polemike............ I vod v Filozofijo ( Veberr.......lJO j Ljubljanske slike, HiSnl lastnik, \VIiki v m i rdel ................ -80 Trgovec, Kupčijskl stražnik. U- VHiki slovenski spisovnik trsov- radnik, Jezlenl doktor, Gostilnl- akib in drugih pisem ..........2.25] far. Klei»etulje, Natakarca, Du- tsMiina knjižica ............... Jt Štiri smrti, 4. it ......... _____ Smrt pred hiio .......... legende — Tolmač (Levatlk) ..J****0**, »Afriki ........ Strop tz Judeje .......... 2. zv. Otročje Igre v peseneah — i Spomin znanega potovalen Kazti&Oe jx>ezije — Zabavijlee ln pušit-e — Jeza na Parna«. — Ljudski Ga!s — Kraljedvorskl ro- Slsto Šesto, povest la Abrucev .. kupi a — Tolmač (Levstik V .. .» _ Trdo rezano..........Potopisni ro- ■ Stritarjeva Anthologija broS, hovnik. Itd................. i I>cv na ženo < mutant ........ /dr^viina zrlišea .............. .40 Zel in pinri, blovar naravnega i . ..______. . .j-. Ijjrtfrr .......................L- zdravilstva ....................l.;»0 M .40 JS9 JS5 .65 M .75 lJ*t .SO .30 .50 JJ5 .35 Zbirka d<-marib zdravil ........ .60 "JJf1 _ . , . . .. -c. Mladi gozdar, bros. .. Zgodov ma I »Hnosu pri I Moje živi jen je ....... ........1I5 >Ia,i ljtrd .......... .... . '''V,' Miljonar brez denarja /dražje .„ indezen r doma,, fcliL^^ Majo življenje ...... Stric Tomova koia ........... študent naj bo, V. sv......... Sveta Notburga .............. Spisje, male povesti .......... Svitanje (Govekar) ............1.— Stezosledec ...........................................30 Šopek Samotarke ...............................25 *S0 ■ Sveta noi .................................^0 Svetlobe In seneo............................1.20 Slike (Moško) M rib. Hrvatih in Srbih Zdravje mladine ..... Z 7.V.............. Ziuinost in vera (Veber) RAZNE POVESTI ln ROHANI: .75 .80 .75 .65| HAKESPEAREVA DELA: Maehbet. trdo ves. ........ broširano............... 1.50 Maron, krščanski doček is Liba-nuua ...................... Othelo .......... .25 Sen Kresne noti Mladih zaniUeraeiov lastni iivo- topiš ........................ .75 SPLOŠNA KNJIŽICA: Amerika, povsod dobro, najbolje .................... Agitator (Kersnik) brus. ... Andrrj llofrr................ \i M-r,f I .upi 11 ............... ISeur*.ka vedeievalka Mlinarjev Janez ........... Musolino .................. .65 Mrtvi Gostai ............. Mali Klatež ............... Medija ........... — ....... .60 Malenkosti (Ivan Albrecht) 35 Mlada Ijulie/.en St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivzirua povest, 104 str^ broširano .................... . .40 . .35 . .70 . .25 . 35 j št. .'J. (Ivan Rozman) Testament, Bdrnjški War ~,,»!!!!! iŠs Mladim srcem. Zbirka povesti za j ljudska drama v 4 dej., bruš. slovenska mladino «............25 ' 105 strani „.................. Št. li. (Rado Murni k > Na Bledn, izvirna povest, 181 etr., bruš... .60 M .70 .70 .70 .35 ifeii I te le noči, mali junak ..... Raikaniikt^TiuSka vojska . 1'afkanska vojska« s Flikami ft4»j ln zmaga povest ..... Kla^ajua Velikega vojvode . It«), roman ............... Iturvka vojska ............. roman . Iteatin durvnik ............. Božični darovi ................. Buf ja pot na Šmarno goro ...... .20 Božja m«t na Blrdu ............ Na Indijskih otokih ,40 .60 ... . .. jj^ Mtslcnja Murski ra/lMijnk ........... 80 Na različnih potih ....... GO ^otarjv nos» humoreska Narod, ki izmira ......... Naša vas. II. del. O iiovesti Nova Erotika, trdo vez. ... Naša leta, trd. vez. ............ -80 hruSirano .................. -60 .......1.— št. 4. (Cvetko Golar) Poletne .......25 j klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ..................... .65 .40 .60 .40 .35 .40 .90 .70 M . .1.— I jetnik rare vine, veseloigra v 2. . .50 dejanjih .................... . Veronika Desrniška. trda vez ____1^0 Za križ in svobodo. IgrokaŽ v 5. dejanjih .................. ..1.20 . -i>0 54. V metežu.......... št. 55. Namišljen ibolnik . St. 56. To in onkraj Sotl? Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vez........... Štev. 58. Glad (Hamsun t Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Iz mrtvega doma, I. del ..........1 Tihotapec. 5. dejanj ... Po 12 letih, 4 dejanja . Zbirka ljudskih iger: Št. 6L (Golar) Bratje in sestre .75 Z naših gora ................ Št. G2. Idi jot, L del. (Dostojevski) .90 3. snopič. .Mlin pod zemljo, Sv Št. G3. Id i jot, II. del .......... .90 -.Neža, Sanje ...................60 Št. 61. Idijot, III. del...........90 13. snopič. Vcstalka, Smrt Marije Štev. (J5. Idijot, IV. del .......90 device, .Marijin otrok .........30 Vsi 4 deli ..............3.25; 14. snopič. Sv. Boštjan. JmiaSka Štev. G0. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ........1.- I Ljudski oder: [4. zv. [5. zv. .35 .60 .1.— Narodne pesmi za mladino (ŽU ruvnik) 3 zvezki skupaj ........ šla v ček, zbirka Makih pesmi — (Medved) .................... JS5 Vojaške narodne pesmi (Ko&lj .. .30 Narodne vojaške (Ferjaačlč) .. .30 (Pregelj > .....................L- IJjra, srednješolska. 2. zvfzka tkn- paj ...........................1.- froglasni mladinski zbori: tlešanl in moški zbori. (AljaS) — 3. zvezek: 1'salm 11 S; Ti veselo 1«J; Na dan; IHvna niič.........40 zvezek: Jt>t»: V mraku; Dneva naru pripelji žar; /, vencem tem oreniam slavo; Triglav .......40 'i zvezek: Oi-omin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gu- spvMin; <fl (mešan zt»urt ; I*rijate!jl in wn-<*.n (Hieš;iti zbur> ; .Stoji. Kuločiee stuj ; Kmet.skl hiši ............ .40 CERKVENE PESMI: Št. 66. Kamela, skozi uho šivan-ke, veseloigra ................ Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ..................... deklica. Materin blaaoslov .30 .45 15 snopič. Turki pred Dunajem, j Fabjola in Neža ............ ^0 120. snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Ma l rijinega otroka ............ .30 PESMI IN POEZIJE: Akropolis in Piramide ...... broširano ............ 2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2.50 Tik za fronto ...................70 ^azel, trdo vez................ Tatič, (Bevk), trd. vez..........75 Ralade romance, trda vez..... Tri indijanske povesti ...........30 ,?ob za m,adi zol>. vez .... Tunel, sue. ruman................1/cO Kraguljčki (Ctva) .. Trenutki oddiha .................50 trdo vezano ....... ....... Turki pred Dunajem .......... .30 . Tigrov! zobje ................................Moje obzorje, (Gan^l> ........... Tri legende o razpelu, trd. vez. .G5 ^^ pesmarica ............ I Naries (Grudeni, btx*š........... Primorske pesmi, (Gruden), vez. {Slutne (Albreht» brus........... Pohorske poti (Glaser) broš..... .....1.38 j .....1 i«> Oton Zupančič: .....1-51 Ciciban, trd. vez............. 1 Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zlmr ....................L— j 12. Tantnm Krgo. (Premrl) ____ M i Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattnen ................... j 12 Pance IJngua Tantum Krgo Ge- nitori. ....................... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (Gerhič) .............. Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) ................ 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr- eu Jezusovemu. Mirnim ...... Mišsa in lionorem St. Joseph! — ; (Pogaehnik) .................. Kyrie .......................... K uvelemu R4-šnjctnu telesu — (Foerster) ................... .80 .80 . 1.25 .40 Tisoč in ena noč Utape) vez. mala izdaja ... Tisoč in ena noč I. zvezek ......... 11................ lil................ KNJIGE SKUPAJ I ra z angeli ........... .80 1.25 .40 I ^ ... ..g Sv. Nikolaj .............. NOTE ZA CITRE: JSO M .35 .40 .60 ' : Buri pridejo, koračnica _____ .25 ____$;{.:."» .....1.20 .50 Sto ugank ....................50 V robstvu (Matičiči ..............1.25 \ «M-j« Vidove, trd. vez V gorskem zakotju .......... Cankar: Naši ljudje .................... Nekaj iz ruske zgodovir-s ...... Grešnik I^ena^u, broS... .70 Nihilist ........................ .50 .40 .35 .40 Mimo žhMenja _____ Mrtvo mesto ...... ItouuautiCuc duš« .... Cvetke ....................... t esar Jaief II................ (vrtina Borograjska .......... čarovnica ..................... Čebelica ...................... Črtice Iz življenja na kmetih .. JM .■35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih jiohodov blvSe-ga slovecokega polka ........1.50 ^5 M Novo življenje ..................60 r>(l Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka Onkraj pragozda ............... " Odkritje .Amerike, trdo vezano .. 'T* mehko vezana...... .35 št. 5. (I ran MilČinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova drnžina veselomiwlre črtiee I., 7'J strani. broširano .................25 j Št. <;. (Novaki Ljubosumnost .. .30 št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., bruš............35 i Štev. 8. Akt. štev. 113 ...........75 i Št. A (Dniv. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozo- fifo, uit strani, broS.......— .70 Št. 10 (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti. 55 str., broš. ........ JS5 Drobiž, in razne poves»ti Pi-i-al Milčtnskl ...............60 rinili—ki otok Haruvana. zguduvinska povest .. Dekle F.liza .................... Dalmatinske povesti ............ Dolga roka .................... Do Ohrida in Bitolja .......... l»oli z orožjem ................ Don Kišot iz la Manhe.......... Dve sliki. — Njiva, Starka — (MeSko) ....................• Devica Orleanska .............. Duhovni boj ................... Dedek j« pravil; Marinka in škra- teljekl ................... Elizabeta ...................... .35 Prst božji .25 .80 .60 j Št. 11. (Povel Golia) Peterčkove .50 j poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., broš....... in zanki ................ .251 (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str.. bruA.......... •J® j št. 12. (V. M. Garšin) Nadežda -~-> ■ Nikolajevna, ruman, jiosloveciil l". Žun, 112 tsr., bruš......... I Pasti 'Pater Kajetan ..................L—i Št. 12. .60 30 Povest o sedmih obešenih ...... .50 .40 Pravica kladiva ........... .35 patlrki iz Roža (Albrecht) - Pariški zlatar ............... Priliajač, uovest ............ •5* » - - . I j, I ozigalee ...... >............ Povesti (Kuhan ............. .60 .25 .60 .50 .58 Povesti, i nemi v prozi (Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— Plat zvona ..... Po strani klobuk Pri striru....... .40 .35 j60 ^0 »t. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, nsrodno-gcviKHlarski spis, poslovenil dr. Albin O^ris, 236 str., broš. ......................... .35 .30 .30 .80 V oklopnjaku okrog sveta. 1. del 2. del ...................... Večerna pisma, Marija Kmetova Vojska na Turškem .......... Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), broS. .........35 Višnjega repatiea, roman, 2 knjigi 1.30 .35 Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka i»esnij za slovensko mladino. Trdo vezano .... Zlatorog, pravljice, trda vez .... .75 Slovenska narodna lirika ...... .60 .90 .90 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk) ..1.38 Kotli šel na planince. Podpurl slov. nar. iK-stui. (Bajnk) ..........L— I N> Gorenjskem je fletno..........L— .50 .90 .60 .90 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR Vojni, mir ali poganstvo, L i.v... .35 V pustiv je šla, III. zv- ...... .35 Vrtnar, (Itabindranath Tagore), trdo vezano .................75 broftirano ...................00 Vojska na Bvikanu, s slikami .. .25 Volk spokoruik in druge povesti 1.— Trdo vezane* _..................1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodu .........25 Vodnikova pratika L 1927.......50 Vodnikova pratika 1. 1928 ...... .50 Vodniki ln preporoki ...........60 Album slov. narodnih pesmi Klavirski album ..... (Pavčiči. Slovenska koračni«-a .. (Adamič > Tri skladbe ........ (Premeri) Tri skladbe ........ (Parma) Bel« Ljubljana, valček (Parma» Pozdrav Gorenjskej. valček ................ RAZGLEDNICE: Nevvj orške. Različne, ducat.....48 Velikonočne, božične ln novoletne ducat ...........................40 .75 Iz raznih sloveusluh krajev, ducat .48 .20 Naroilna noša, ducat.............40 .50 posamezne po .................85 -5U .so PROROKOVALNE KARTE — 5L— ZEMLJEVIDI: Št. 15. Edn»ond in Jules de Gon-eourt, Renee Mauiierin..........48 Št. 16. (Janka Samec) Življenj«, pesmi, 112 str., bro«..........45 Fahijola ali cerkev v Katakombah .45' . . . . . . . _ , Fran Baron Trcnk ..............35 P°veSt 12 lrake ^^ ^ Filozofska zgodba .............. aS Fra Diavolo .................... -58 ta. »"»»k.............80 Kletarstva (Skaliekj) ..........2.00 Kratka arl*»ka gramatika ....... ^8 Knjiga o lepem vedenju: trdo vezano ................L— Kratka zgodovina Slovencev, Hrvata« L« Srbov .38 Kako m> postane državljan Z. D. .25 Kaka ar postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... J»0 Kat. Katekizem ................ j86 Liberalizma .................... 50 Materija In encržlja ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 B, I. ZV...................-»O 11. zv............. -50 . . (oba zvezka skupaj Jt8) Mlekarstva ......................L— Nemško-angletaki tolmač ........1.48 Najboljin slov. Kuharica, 868 str. lem» ve«. (KaliaAek 1 ........... Nnavetl za hiš« in dam. trd. vea. I.— Gozdoinik (2 zvezka) ...........1.28 Gospodarica sveta ..................40 tiodčevski katekizem ............ .25 GostUne v stari LjubManl ...... .68 Gr ka Mytoiogija .............. 1.— Naše gobe. a allkaml. Kavoilila n artznavanje užitnih In etinpenlb fc^ ..........................1.80 --***--Lsi ti^ilAlU - i vi« PT^i ur ii ri j/m - 1. det 2. del ...................... -30 Ncai Jto slovenska slovar.........2.25 Narečji sp'^vnik ljubavnih ln drugih pisem ..................75 slovar.........1— o o • # • • • o • • o • o o « on* J9 knjigovodstva ............2.50 Parotninarstv«, trd. vea. ........ lJM» S^ifTirtflwhHBiMrwlv^b •••••• •#•##*UP® iT'yVjB 4Hft.JlrftlML V^SB. •aaaaaaaaaaoa« I>r. M. Rus ........L— .............. j8S la po tivotnl a vsorri ..................L— (Gusarji ........................ Iladži Mu rat (Tolstoj) ........ Hektorjev meč .................. Rudi časi. Blage duše, veseloigra Helena (Kmetova > ............ Hudo Brezdno (II. zv.) ........ 3 te. Groteske In Satiro, vezano ................... broširano ................ Hči papeža................... Iz dežele potresov ........... Izlet g. Brončka.............. Izbrani spisi dr. H. Dolenca . .75 .68 .58 .75 .48 .35 M M .1— .75 lJiO , .60 Iz tajnosti prirode.............. .50 Iz modernega sveta, trdo vez. 1.60 Igračko bruAlrano ............. .88 Igrale« .........................75 Jagnie ........................ .30 Janka In Metka (za otroke) ____ Ji0 Jernač Zmagoval, Med plazovi.. ^8 Jotrl (Strugi trd. v..............75 broS. ....................... .60 Jarrifevi spini: Popolna Izdaja vseb tO zvezkov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, brožt .............. .40 6. zrezek: Dr. Zotor — Tog—ar broOirano ...............0.. .S Juan Miserija (Povesti Iz špnaskega življenja .................... .00 Kako sem se Jaz likal (Aleftovec) L zvezek ......... M Kako sem as jaz lini (Alefiovec) II. ar. ............ JO Kako sem so laz likal (Alefiovec) IIL zvezek.......* M Korejska brata« povest la mlaljo- nov v Koreji ......... .... JN Pol litra vipavca .............. .60 P as ledu ji Mehikanec .......... .38 Pravljice H. Majar ............ JtO St. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, jiovest, p revel Mir. ko Pretnar, 80 str............. Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, pesluvenil I ^ dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. ; Št. 19. (Gerhart Hauptman) Po-Predtržani, Prečen in dragi svet. i *»I>U«m dram. bajka v pe- ■iM T gramofonu ............ .25 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra, brofi. ...... Prigodbe čebelice Maje, trda ves... 1.— I št. 20. (JuL Zeyer) Gompači in Ptiee selivke, trda vez.......... -751 Komurasaki. japonski roman. Iz Pred net ihta .................. .55 Vladka in Metka ...............50 Zmisel smrti .................. .60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .00 Za kruhom, povest .............35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš........... .50 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne .................70 Zlatarjevo zlato ................ .90 Za miljoni .....................90 Za miljoni .....................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povesi ...............25 Zlstokopi ........................ .20 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM Zemljepisni Atlas Jugoslavija ....I.K0 KLAVIRJA Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregl-1,1 ............................7-50 (Prelovec) .................................SO Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 zfm,-*e¥id Jus°slarij« .......... JO Pesmarica moških zborov (Balatka) ................................ 1 i Pokrajni ročni zemljevidi: Zemljevid : Istra Slovenske dežele ln.... JtO .30 .25 .50 Pravljice In pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .................. .40 f OpOtDilii o»aa«a*aoaooonoooooooo *60 Poznava B#gJi .............. JI Pirhi .............................................JI P® V odC D j • • * # m m m m o o o o m • • • o o o • Prtbki JodM[ «25 Prisega Huronskega glavarja . ..JO Prvič med Indijanci ............ JS9 Preganjanje Indijanahlk miajonnr- jev .......................... J3» Potop, I. zv.....................3.— Potop, II. zv....................1— o o *i»4*ti*i<« * * a o o • • * 1»•■.* .05 I St. 37. Diazaf živali.......... J št. 38. Tarzan in svet ........1. Štev. 39. La B>kw .......... Ji St. 46. Magda .40 Št. 47. Rfistcrii dnfte............L— Štev. 48. Tarzanov« Hvali štev. 49. Tarfanor sin ........ JO št. 4i). Tarzanov sin. trd vez____L20 Al 50. Slika De Graje..........UM fit. 5L Slov. balade in umiuiii JO Zlata vas ................. Zbirka narodnih pripovedk: I. del .................... JO .40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 Znamenje štirih (Doyle) ....... JO Zgodovinske anekdote ...........38 Z ognjem jn mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. in n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Mozaika.......^0 Zvestoba do groba ..............1.50 Zlati pantar ................... J8 Železna cesta ...................1.25 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L rv. Vojnomir ali poganstvo____ J5 2. zv. Hodo brezdno .......... .35 3. zv. Voaeie povesti.............35 L v z. Povesti In slike.......... J5 5. zv. Študent naj bo. NaS vsakdanji kruh ....................................J5 SPISI ZA MLADINO: 'GANGL) 2. zv. trdo vezano, pripovedke in pesmi ........................ 3. rv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ 4. ar. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ J« 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. JO 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vesti ,..._.................... JO JO JO MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum> ....1.10 Slovenski akordi (Adamič) : ..I. zvezek .....................75 II. zvezek ...................7.1 Pomladanski odmevi, L in II. zv., vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Ilolmar) 1,— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških ii' mešanih zborov — (Adamič) ...................15 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčifij — Izdala Glasbena Matica ........ Narodna nagrobnica (Pavtič) .. Gorski odmevi (Laharnan 2. zv. SAMOSPEVI: Stir ji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................... Naši hmini ..................... MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. Trije mešani zbori, izdala Glasbe-na Matica ................... Gorenjska .................... JO Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopol je ......................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............. JO Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .................. .30 Prekmurje in Medamnrje.....38 Kamniške pianine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. JO Canada .........................40 Združenih držav, veliki .........40 llall ..........................15 .40 .35 .15 .45 JO Nova Evropa ............... Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing-..tun, Wyoming, vsaki po ...... .21 Zmljevidi: ..Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia Ohio, New York — vsaki IK) ........................ .40 Velika stenska mapa Evropa .45 i .45 IGRE: Beneiki trgovec. Igrokaz v 6. dejanj .60 Cyran do Bergerao. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- oeeeao»»ae*ea«a*o*oo*oe**«1.71 Edela, drama v 4. dej. .......... JO Marta. Semenj v ttcbmondu, 4 dejanja ...................... J8 Ob vojaki. J^rokaa v 6tirih slikah JO; Tončkove aajne na Miklavšev večer .Mladinska igra ■ petjem v 3. dejanjih .................. R. U JL drama v 3 dejanjih a predigro, (čapek). vez........... Revizor, 0. dejanj, trda vezana .. '-'•'<-. . i t,i RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foestcr) .............48 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom ln priredbo za dvospev ...................... J8 V pepelniČni noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor ln bariton solo............ Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— . Kranjske šege ln navade, Ne- zadovijstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kupleta Koza Mnca (Parma) .....40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hobad ...2J0 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarfiič) 1, 2., in 3. zv. skupaj..................._i MALE PESMARICE: i Št 1. Srbske narodne himne .. 1 i Št, la. Št* čutiš, Srtoine tužni .. .1 .08 Št. 2. Zrinjski Frankopan........1 Št. JO. Na planine „.............1 .45 Št .75 Št ^ ^ WW^W noeeaoonoooaoo al Naročilom je priloiiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 aH 2 centa, če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjtg, katerih ni 9 45 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" i 216 W. 18. St., New York PRAV VSAKDO kdor kaj išče; kdo i kaj ponuja; kdor ka) kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakd* priznava, da imajf 5udovit uspeh — MALI OGLASI dat Ntro9a •O LAS K i K O O A" NEW YORK, FRIDAY, MARCH 1. 19M Ike LARGEST SLOVENE DAHJ hi 17. S. A Osem je vzkliknila mlada raa-ciame Dubin zmagoslavno. Prehitro se J? veselila — Devet! — je zamrmral s»i volanu s o« pod na koncu mi«e m krup-jc mu Je primaknil sedem luidorov. Vstala je od mire in globoko vzdihnila Njen vzdih je našel odmev * ralilo^utnem 5>reu Leona Pla ntaillaca. Tudi cn je zapustil 1-pralmco. dohitel je madame Dubin v veži. je odvede! v plesno dvorano. Draga prijateljica, zakaj i- IIrate"11 — jo je vprašal očitajoče. Da bi kaj priigrala, — je< od-ifovcrtla madame Dubin odkrito. - Saj izgubljate .. In Izgubljali boite vedno, ker vas preveč ljubim — Res'' — j« vprašala lokavo in cso *e ji zaiskriie. Ne toliko ljubezen ji prav ra prav ni bila pa volji. Madame Du -b.n bika preveč praktična: ljubše ji je bilo. če Jc pri kartah dobivala Kupčije njenega moža niso posebno sijajno, njeno premo-ženiice j? bilo neznatno in dovo-hevalo ji je le skromne kaprice To Je bik» premalo za njene pretenzi-je M uiti a je. da ji mora dati usoda nadomestilo m iskala ga je t igri v baccara. Razočarana ie ca tekla k lepemu PUntaiUacu. '.i j ji je /p od svojega prihoda odkrtio i dvoril vpričo flegmatičnega gospo-j da Dubitu. previdnega in vca*i sre-rnau kvartoptrea Samo ce spada Plant« iliac med ljubčke. ki so pri- i ni nb'titi ljubljeno ženo / kat^nh se zdi možu škoda, j poravnal ta pa tam račun nozi'v prora- ' ir bila o t ?m, VELHNDUSTRIJALEC KOZINA UMRL 21. februarja ob 9. uri je preminul .sirom države znani slovenski vcleindustrijalec tovarnar Peter Koz.na. Smrt ga je dohitela v najlepši dobi 53 let. Pred 14 dnevi je o-bolel in zdravniki so ugof^vili pljučnico na podlagi zastrupljenja Pokojnik sam je izjavilf da se jc — Kako, vi bi radi. če bi mogli? dame Dub;n. — toliko stane moja najbrž zastrupil z ribami, ki jih je To pameni, da ne morete? Seveda, cbicka in klobuk. jedel v Beogradu. Po 14-dnevni človek ne more vedno, kar bi hotel. — Sto luidorov. Hotel sem dobiti niučni bolezni, med katero je pa ZA M02EV DENAR DUŠEVNO BOLNE ŽIVALI "Blaznost jc živalim tuja. ker se ne zavedajo samih sebe", je še pred 18 let. zapisal neki slavni priro-dcslovcc. Najnovejša raziskovanja ži vaške duševnosti pa so pokazala, da je to naziranje popolnoma kar so opaža tudi močno pri zmedenih liudeh. OBNOVITEV KAVČUKA Siryv kavčuk se polagoma r/pre-vr.V v smolasto .stanje po pojavu, Pomanjkljivo razviti možgani po-. bl rckU razpušc.inji- «franco- vzroče slaboumnost pri psih. "Take živali" prav j. Dexler, "so dobrodušni. okorni, apatični tovariš:, ki napačno. Dexler, ki velja za naj- svcjeniu gospodarju tiecr ne dela- Jaz bi na primer hotela imeti klo- nazaj prva izgubo, pa sem zno-buček, pa nimam denarja. Zato va izgubil. cm hotela priigrati, da bl si kupi-' — Vsak nima sreče. — je zašila klobuček. petala žena. Je drag? — je vprašal Plan- — Da, A vendar sem srečen, taiilac kar naravnost. —- Ne preveč Samo da sem kre- i malo ljubosumen, dit že izčrpala. In vrhu tega ne j — Na koga? pre-toja nobeni moji obleki. Razu- ■ — Na tega Plantaillaca, ki la/i kazal nenavadno odporno silo, je odšel za vedno. Peter Kozina se je povzpel iz skrenili h začetkov kot trgovski pomočnik do prvega sl./ert*kega veka jti priznati t: moram, da sem oil likcpoteznega inditstrijalca. Rojen je bil 19. junija 187G v Dolenji va- ri pr; Ri»:nici. Osamosvojil se je le- za teboj. Zdaj sem pa potolažen. Madame Dubin je nastavila u-iesce in oci so se ji za-skrile. — Dražestni ste Dau vam prijateljsko darilo. — Zakaj? — Ker sem Izgubil. — V kakšni zvezi je to ? — Takoj ti povem. Proti je dejal Plantaillac in ji polju- sem držal bank. On je dobil. Po ta in ustanovil ekspertno tr- govin za izdelke domače industrije. Med temi izdelki so bili seveda tudi čevlj.. Za izdelave teh ie odDrl _ ... . , _, . -tak rzv.rajo vselej cd naoak v mo.- I v Trzicu ve c j o celavmco. Kupjija t * J prišel tovar- beljšega poznavalca teh reči. na: je cpczcril na mnege živalske bolezni. ki sc neiparao duševnega enačaja. Ne pojavljajo sc sama p.-; domaiih živalih, čeprav med nj.ni. : rricda že sama pa srbi izlo-i vsa.: manj vredni živel j. Celo med nižjimi vretenčarji so živali, ki v vse!i kretnjah in v drži glave oiltujejo 2nake duševne obolelosti. Največ prilik za opazovanje možganskih motenj je pr; domačih živalih, ki cesto trpe na duševnih toleznih. Smiselne je bi bilo pri živalih govoriti o možganskih, ne o duševnih boleznih, ker predpostavljamo, de živali nimajo "duše" bolezni pa i njemu. niu jc šla debro in tako ie il Po- ; na misel ustanoviti v Tržiča bil ročico, katere mu ni bilo treba znaš pr«*govor? No torej, zdaj sem no za čevlj It. viti. | pomirjen. Človek ne more — Oh! Saj bi ga ne sprejela!— sreče v igri in v ljubezni. ganih. Najbolj znana živalska duševna . . , t bolezen je pasja steklina, ki jo pov- kaiero je zaeel res 1.1 ^ 1 * zms, neki mikroorganizem v možganih. Zaradi t? bolezni utrni ves pravi darili AH fc» Uvlljr. če prekorači čun"» Madame Dubir «e ugovarjala madame Dubin na videz. — Zakaj pa ne? — se je začudil kavaiir.—To bi pomenilo, da ne cenite mojega prijateljstva. — Ne govorite tako. Sicer pa raje sj- ejmem darilo, da ne bo zamere. Zdaj je moral pootati Plantaillac mehak. — Kako ste dražestni! — je. vzkliknil. Po tem je junaško vstal — kajti poljub hvaležnosti, katerega so mu obetal*1 njene ustnice, bi ga bil mo-ge zapeljati, da bi ostal, — No torej, ker sprejemate, izpolnim svojo obljubo, - je d"jal svečano. — To se pravi? To se pravi, da poskusim priigrati vam klobuk in obleko. In obrnil je malo presenečeni m — Misliš? — je vprašala madame Dubin nehote in vsa bleda. Zamislila se je: Ne. pregovor ne drži. Dokaz je tu. Bila sem v ban-ku. ne da bi rt.-ž kaj slutil. Po imeti i 1908 zidati. Njegov največji ped-' j pcrftik pri tem pc -ijetiu je bil rajn- | ' ki dr. Ev. Krek. ki mu je tudi pre- !organizem silne ^emembe. Z:val skrbel za tedaj veliko vsoto p;l m: * p;?stane muhasta- brez ,.. , .., c „ . i sta ekreg spbe. tek in okus se po- lijcna kron oesojila. S t~m aenar- K jem je začel zidati Peter Xoz.na pr- F°In0ma ^P^menita. Hrana jim gre vo tovarno čevljev v Sloveniji in je ! Cedalje ležjc In sledn|ič niti vo~ ' da ve? ne diši. 'Ljudje pravijo, d^1 jo neprilik, a tuui ne veselja", ! prirodnl razv vnanjc ti se poznajo pred vsem p spešujeta lut sko: sticlu?gc>. Razpalitev ali vul-katilzacija. ki obstoji glavno v trni da se dodaja v urim rnih količinah žvepla presni pi 'ževhii ravna ta ki znatno po-n toplovj. Vendar tem, da jim je život v dolžino slabo j vemo, da se vsa podelana >'rez;vi-razvit, pra\ tako tudi okončine, j n:i PrcJ ali s ej omehča, če n» z ido-Ena najooij razširjenih možgan- i sti vulkanizirana, ali -trdi ku--kih bolezni je vodeničnost v m z-' dar je vulkanizacija pretirana. Vojaški lekarnar Brucre ganski duplini in je najboilj pogosta med konji. Pozna se po It- \ davno pokazal, aa Je nem, brezbrižnem vedenju živali. \ prečiti to staranje ki najrajš ves dan nepremično jto- prerlmetov s tem. da je na jj-tem mestu, z zaprtimi oč-1 ml, povešeno glavo in ušesi. N j • j* ne-ožno preže vinastih lll'llO"' v vaz?linsk ni, o?\rrr:i parafinskem olju. Mrzlo ae.Mi r,.t:ii- ! ju klice ne reagirajo in se vobče ne ii.-^sjo erijentirat: priha- a glas. Med splošnimi možganskimi bo- olj-« n leznimi trpe živali, prav tako ka- pretvorb po mehčanju. kor ljučije, za vnetjem možganske preprostega načina za ohranite olja ohranja prozevint pretvarja. Vendar e z^olj otrdeli predmeti. vpliva, kdo Vi ti se že »renavljaj i parafinsho koli-co na mrene vnetjem možganov, ki pii konjih povzroča globoko zmedenost in trudnus:. lokalne krče -vratnih in čeljustnih mišicah ter hudo notorično razdraženost. zaradi katere se živali lahko nevarno poškodujejo. Bolezen se ponavadi kenča tako, da postanejo ž:vali I? pc!ncrna bedaste. Kot zadnjo možgansko bolezen pri ž;valih naj cmenimo še bož id štenn ^pm za.^užila klobuk in ob- ' tako tudi ustanovitelj industrije \ j Z, Toda r^nU^e^jT^. Pri unanav.j.nju t, t^r-l" ^ bo11 "V™«- ~ ^ Saj bi mi bil lahko povedal, od|ne je pa moral premagati velike kod je ta denar. začno živali sline cediti iz gobca, ir. ' živalih v popolnoma ene k nemirnost, ki je bila že poprej zelo očitna, se sprevrže v besnost ; Žival trez izbere napade vsakega MODA DOLGIH LAS Galileo Galilei bi bil za svoje od- preprtcana in oklenila ti mladega mota. čim k>žm»t Sprejela j? |.x>nuiani tango ln Ča-M> šampanjca T*ko nespametna sera, — ie priznala odkrito. Rada imam vse dobro in lepo **3w drago. Toda moj mož ... Vas ne razvaja^ - je vprašal Plantaillac K.ja neki! - - je priznala odkrilo Ne morem vam povedati, ka-► • a K» bil. če bl vam mogel vo^karto. to na domesUti Madame Dubin je presenečeno pogledala svojega kavaiir j a preizkusi- razočarani madame Dubin hrbet inese prt- j krenil v igralnico Plantaillac je sedel in zac:i pre-j vidno iprati. Imel je srečo in kmalu je ležal pred num kupček luidorov. katere ie porinil pred krupje- h« - Sto luKlorov! — Bank! Glas se je začul za Plantaiila-' com Zdelo se mu je. da ga pozna. Kljub tomu je premagal njavo. obrnil se je in potegnil pr dan j i nemški župan Mally mu j trikrat ustavil zidavo tovarne. Bil * m >e trn v peti, ker so po njegovi zaslugi dobili v tržr kcm obču ti tje kmalu zaslužil smrt. K sreči skem svetu večino Slovenci. Ne,.t-p^ jc b 1 tc .ko plamen, c i je v ci so celo dosegli, da mu je gospo-cdloMlii m trenutku preklical svoj: podarska zadruga odpovedala natrl:. Tc -c je zgodilo v času. ko1 sojilo. preden je bila tovarna cto-čioveštvo nI meglo doumeti, kak-v { grajena. naj bi se zemlja vrtela okoli soln-j Neumnaemu in energičnemu Pr ca. V spio: nem to b:M tcSij v..i pro- ] tru Kozini se je pa p srečiio do- težkoče. kajti tržiški Ntmci so na vse kriplje "skušali preprečiti zida- L° očitna' 50 sprevrže v besnost vo slovenske tovarne v Trž-ja. Te- ^ človeka ali žival, ki ji pride bliru Nato nastopi doba glo'x>ke potr- ti vsakemu gibanju. Ideala tedanjega časa sta bila mir m sedenje. ideal d^finitivnrga svetovnega rede. Kdor re je skušal upreti t'ltu idralu je b;l kmtko malo oro-glašen za krivoverca. revolucijo-naija in sovražnika človeškega rodu. In ec bi se danes pojavil kak Ga- j n' 'i' -i. ki bi omanjai nauk o ne^,ib-liivc.ni? Najbrž bi ga doletela enaka u - da k iker njegovega slavne- biti nevo po-^cj'lo, s katerim jc leta 1911 tovarno za čevlje dovršil. Tovarna je procvltala od k ta do leta in je bila ac jircd vojno aktivna. Med vojn se je obrat, v njej seveda zelo povečal, tako da .ie mogel Kozina pokupiti v >o deleže svojih kompanjonov ih ie postal edi-l-.is4.nik podjetja. V inflacijski do'ji je njegova tovarna preživela ' težke čase. P:d strokovnim vod-j stv .m Kozine je podjetje src no pre 1 brodile vse finančne težkoče. Pred Toda na obrazu se mu je pozna- j membah. Gorje 1 Hranil TQonvirio Vse koprni pa novostih in spre-onemu. ki bi se DRUŽINSKI PRORAČUN OHRANJEN " Baltimore. Md . Jan. 20 — Jaz čislam v asa čudovito odvajalno toniko TKtNCRJKVO GRENKO VINO Oba varovalo j« mejo družino pred večjimi strcSki zadnjih 12 let. Jaz ga bam rabila dokler bom živa Mrs. liosey Simond " To slavno zdravilo bl morali imeti pri rokah v vsaki družim ker je zanesljiva pomoč v slučajih slabega apetita. zaprtnice. glavobola, t ar drugih želodčnih neredno* ti Vzemite v malih količinah redno kot predpisano po zdravni- lo, da je razburjen ! drznil zagovarjati teorijo nepre- Dušica. poglejte, kakšno sre-! mičnesti! Prvi. ki bi planili po čo sem imel Madame Dubin je takoj pomeri- rala bom lagati, da pojasnim možu. odkod mi nova obleka jn klobuk. Porečem mu, da sem denar priigrala. — Da, smeje. ga italijanskega prednika. Danes j ,zkuš- Jc namreč stvar baš nasprotna. Svet I Icti i- Pcter Kozina sklenil z dr-. i ' rebujc gibanja in gibljivosti žsvo pogedb. za dobavo velike količine čevljev ter sprejel tako neugodne pogoje, da je pri tem trpel milijonsko škodo. Kljub temu je zaiel s prezidavo ra modernizacijo svoje tovarne. Preden je je lotil tega velikega dela. so ga pregovarjali. naj uživa sadove svojega 30. letnega dela v miru. podjetni Peter Kcr:_xa tega ni mogel sto-iti kot delaven človek in iz ljubezni do svojega delavstva, kateremu b: v tem primeru pretila brezposelnost. Leta 1-925 je končal z moderniza- njem. i:-i bili seveda kralji mode. ki danes obvladujejo svet. Moda la posledice Plantaillacove sreče, I i5 vesoljna vera našega časa in katere je bi- prinesel svoji lepi pri- j najzvstejše prisia- jateljici sinje. Njih vdanost mz-dni veri me- _ Ste zadovoljni? - je vprašal ] n fanatizem in se ne straši niti — Več kot zadovoljna. Toda mo- muk mučeništva Meda hoče neprestano spremem- bo^ Kaor bi se zavzemal za traj- , cij0 svojega podjetja, ki se lahko nost v modi, bi si nakopal sovra štvo vsega krojaškega in šiviljske-je pritrdil Plantaillac ga stanu In še par drugih pokU- k:sa danes z najmodernejšimi slič-nimi tovarnami v Evropi. Zadnje. leta se je popolnoma posvetil orga- cov. ki so prav tako za večn> spre- nizaciji tovarne in trgovine, ki je Tcda gospod Dubin menda še o- minjanje mede. Predvsem brivcev. pazil ni novega klobučka svoje žene. kaj še da bi se razburjal za- kih V vseh lekarnah. Vzorec dobite t stran njeya. Vrnil se je iz kazina od Jos. Triner Co IMS S Ashland Ave , Chicago. Ill ves žareč in žvižgal je poskočnico. — Ti si menda tudi dobil. — je KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC j te>na Dept. 72 Ime .................... Ulica ............... Mesto, država — Nasprotno! —- je izjavil mož svečano. — Pošteno sem izgubil Ne en mah je^šlo sto luidorov. — Glej no. — je pomislila ma- !!;-. ISkBSrl Naročite SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. pošljemo vam GA poštnine prosto za 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. 7. to se pravi frizerjev, čijih dogma se glasi: "Zažgite, kar ste včeraj cbo-ževali in obožujte, kar ste včeraj sežigali!'* Pariški damski frizerji se trudijo na vse pretege. da bi odpravili "dečjo glavico" in uvedlii zopet dolge lase. Potem ko so odrezali že zadnjo kito in ko že m skoro niti ene starke več. ki se ne bi bila spreobrnila k novi veri kratkih las. postavljajo sedaj damski frizerji novo zahtevo: prava eleganca mora imeti dolge lase. Kje pa naj jih vendar dobi?.... Stvar je tako eno- j stavna. Pri frizerju, ki je pred tre- j mi. ttirimi ali petimi leti odreza- ! no kito skrbno spravil, katalogi- j ziral. ji dal etiketo in jo natančno i registriral — sedaj ni trei^a drugega, kakor da se dama spomni, kdo ji je odrezal lase in njene nekdanje kite &? ji takoj na razpolago — za primerno ceno seveda. Pariški frizerji so napravili že posebno razstavo. kjer se je videla nova moda dolgih las. Nove frizure so vse lepe. poetične in očarljive pod pogojem: bujna rast las ali vlasulja! Sedaj, ko so naše dame že skoro brez las. pa naj pride nenadna nasprotna začela lepo uspevati. Usoda je pa hotela, da mu ni bilo dano uživati sad^v svojega dela. CEHA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berila (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo 52— naroene ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA Zlf West IS Street Ne« York City tr.ti. zvezanp s pojavi otrpnelosti. ki so že znanilci i.mrti. Najprvo o-trpne mišičevje na spodnji čelju-pot ^m po živ tu in < *:cn>nah dokler smrt slednjič ne konča o-kni»n-~ga rri'ir- . Na oteklini najv >kr:»t zbule p >i vendar pa ti ni izra it p^sja bolezen in včasi pojavi tudi j>v mačkah, volkovih, lisicah in drugih živalih, prav tako tudi pri človeku. ako ga jc ugriznil stekel pc:-Tudi pri oteklem človeku e pojavijo vsi karakteristični znaki te .tratne b 'erni. Neko dru^o aokaj iK»gosio obolenje mežgan je tako zvana vrte glavost pri ovcah. Sem pa tja s-opaža tudi govedu iu ie značiin i po tem. da se obolele živali na cuo-ne načine vrte, sučejo 1:1 v^ljai . pri čemer zavzema te.o prav svoje vrstne lrgb in drže. Tudi pri to bolezni se zvalim hrana upira i.i ponavadi par3inejo od izčrpno- ti. Pri kokeših jc dokaj pogosta možganska bolezen tako zvana spiro-hetz-za. ki je nalezljiva in jo naj češče prenašajo klopi. Ta bolezen zc kaže v neprestani globoki za-epanosti in močnem hujšanju Mnogokrat se temu pridruži s. irrtveud in slednjič nastopijo kr či. ki živa', r.aglo u^onocr Kakor pri človeku, tak. so tudi pri živalih otekline in tvori v možganih vzrok najtežjih duševnih -0o-lszni. Dexler opisuie nekega psa jazbrearja. ki ga je v visoki staro-eti napadla taka bolezen Pes je kazal globoko pot'tost m neodo-Ijiv na?:n po began ju. Posebno značilno se je videlo Dexleriu. do se je žival po večkrat na dan za-te!;la na določen konec vrta. kjer 3e je nekaj časa cvileč prestooalt sem ter tje. kak:r do išče orijen- o:liki. Pri hudih napadih bežjati . ? živa-i nezave-tne zgrudijo na tla. kje. ;e vijej:- v silnih krčih. Preči napadeni se :udi pri živalih vselej - javijo ene izrazite spremembe v vedenju, ki jih poznamo iz klasic-icga opisa Dostojevskega v "Idi- : otu". Kakor vidimo, kaž"iu na iii- 4. nih bolne živali V£C one p rta -ti kake - duševne bolni ljudje. <:■■ prav : inekaterc p- .ir.v» na n;:! tlmačimo nemara res malo T.eve-po človešiio. Temu c »k? i.i mo;. izogniti. k:r ne moremo popolno.n 1 - bjekt.ivn? pronikniti v živalsk« duševnost. V marierm po nam /ival !:n ffu-rvn< t lep * > f^vet i ju na .» <1 vo ; .ko. in spoznavar.i? bolne 'ivalske doc nam razkriva ma ni kako tajno bolne?.:, človcšk^ua duha. po-robno jasno pa nam kaž- študij du.evno bolnih živali, kak zmotno j" bilo nekdanje nabiranje o duševnih leznih. ki jih je neuko ljudstvo spravljalo v zvezo z grehom; blaznost na pr. se jo smatrala kratke m?lo kot kožen bo>!;t z. pregrešno živi ten je. proževinastih predmetov iia ; a m a o J L;ebi. PItILAGODiTEV. Okohna je jajčja od plemena. Zamorcem v Severni Ameriki koža cd roda do roda boli bledi. Evrop • cu pa v tre.pikih krajih polt oiem-neva. Podnebje prema*;u'C pj';o-!°nje. umsko kakor telesno. Lipre-minja mi.-el in barvilo k ie. Malajski dijaki na leyden*kem vseučilišču se v kratkem navadijo misliti po evropsk . doma pa zopet pohabijo naivn. Evro;>ci, ::vaj- 'i ns-k.ij let po malajskih otokih, postanejo babjevem:. u. >dk.irji. ne un.e-jo ve: metodično misliti. mit?" se ie aklimatiziral • k r ži J Angleži p> tropičnih de/-i večer v fraku večerjajo in i r',m uživajo anglcil o o i stiobiz'-m a.ni|y»k >bra t-J pokanučenj 1 »Kinak. \> ' Nove Kaledonije». Niz tem potiledu nebrižnejs kn opazne-.ti. V nize ;?ms ih \ A ko ne-ni r >t i j IC.T 1»! k« cl"t> ve«- Aak nov med b -1< n::u ?ni ler vo ■ pohit.-nov britanski Indiu. sove i k« P'.Mrtv. kr |ih \ nunii *v (m,- 'ie omike i ne'.- sv< ; 'i dni j o: rcdcev. 1 v ■ if» ■ do POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma ho v kratkem Kako se potuje v stari lira j in nazaj v Ameriko. pošla naročnina za list. so Kdoi je nair-nj-rn pul«i?atl v siarf kraj. Je potrebno. «la > poučen o potnih listih, prtljagi lr% naprošeni, da jO po m O drugih stvareh. V »led naš« Žnos^i rimprej obnove. — ,etne "kušnje Vam ml lamorcmo , dati najboljša poia*nili in pripo-Uprava lista ročamo vetln^ ie prvovisrne br»o-paraike. Tadi nedriaTljanl *am«»rrJo potovati v stari kr J «»a o^islt, toda preskrbeti si morajo dofuljenjc ta povrnitev (Return Pennitl U '.Vash-in^tona. ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teLu 6. mesecev VODNIKOVE KNJIGE leto 1930 za SO RAZPRODANE ©»»rasna; 'ifaiKifflfiiaiaiiBErii P jim morali na zahtevo ljubo-niso prav nič navdušene za to spre- I s umnih rimskih matron odrezali membo v modu So preveč "konser- j lase. In da bi dokazale svojo lju-vativne", da bi žrtvovale "dec j o i bežen do sester, ki so jih odpeljali glavico" . Lep argument aa "dečjo glavico" m proti frizerski diktaturi je podal docent zgodovine na Sorbonni, ki v Him kot sužnje, so si vse galske žene odstrigle lase. Tako je "dečia glavica", je končal zgodovinar, tako rekoč tradicija pri nas". T/ 1 -1 1 » J • in iii.I se ne pošiljajo #eč » stari Kdor jih hoče zda3 naro kraJ ampak mora prosl!a gospa, moja zlata vila iz devete dežele, kaj .cetr. storil cia vrt>ud:m vašo jezo"* — Je vprašal Anton z očarljivim glasom. Kaj t; lepota Vere ga Je zopet omamil?. Z*kaj ate plesali z roepodično Olfcrs? — je vprašala Vera. hri-pava cd raa^urjenja fakaJ? Ljubi Bog. ubuzica se mi je smilila. Ona je tudi še mlada n pk.alelma Ker se je ni nikdo drugi u. milil, sem moral stori L to jaz! In ts amega u miljrnja ste nato tako zaljubljeno Kledali "ubo-iiro~, da ti m človek lahko mislil marsikal! Da. zares. Človek bi si lahko mislil marsikaj, a moja sladka ran mira ne Ta ve. da ■ pazujem le njo. poln očaranja ter nežnosti Te acinie besede te terekel Anton, poln iskrene Jjubcznjivo^ti. 1'red nJim Je namreč stala najlepba ženska ter ga merila z vročimi poeleth Kateri moi naj bi octal pri tem ntrai? An trm Althoff gotovo ne Ali ste nedaj spravljena'1 — je moledoval v&iljivo. Moram pač Vam rve morem odreči nobene želje. Anton AlthofL Trti be*ed va» bom mogoče spomnil nekega dne, draea gospa! Bed«| pa se ne smeva še nadalje mucbti tukaj. Vrniti se morma k vsem brea'iriar&m ljudem. — je zaihtela Vera In vi mi obljubite, da fe ne b**>te srdili na ubogo gospjdično j Oltrm? BfU »e wa w ko te Jo grdo pogledali Niti valčka ni mo- (la dopleaati z menoj, tz strahu pred stro^go gospodinjo Vera »e je sramovala s-voje ljubosumnosti. Mislila je sedaj, da je pov>em neutemeljena Skušala b nn {spraviti to z dvojno dobroto. jp rekli hitro Nato je alt lir Ima. kako rta se oba odstranila , Ob rdela J« v f. vojem skrivališču ter pnUsntla roki na burno utri-psjo'f wte. v fivrti bv utUtraiu vso netjreto ud te hiše! je molila v ne-jaixwtn trail u Prešinila e je t*4i naglaaa «>h grla ov kot pa bead, katere sta i«b.i irgmt^rlia Ce )e mislila pri tem na plamteči pogled Antona, ji Je p<» talo naravnost trimo pri srcu Konečno se je dvignila počasi in ko te je prr| tičala da Je prazna, je puhtela ven. H cudn aat oOfuUa v rtca je po^kala Vetro. Ta Je stala, veselo smete |MjJeg dam ter klepetala povsem netcnlrano ž njimi. Helma jo e rprttai* Iti ritlo pcgfctial«. kot da se JI zdi. da Je sanjala le pri-; w v rtramki fcoti Čutila jc dokler ^e ni Vera obrnila cd dam ter sto-ptla k nji - Ah imate nvu«ue kake ukajre rame, milostna gospa? Vera t* je obrnila proti nji * dobrohotnim smehom. Ah. tukaj ste. dete! — Ne, — vse je v najlepšem redu' Bodite laku Mubrmiiva kot, mogoče c FdUwa Althotflpm Zelo vam bom hvaležna Upam da s* ne dolgočasite* No gcepa Izvrstno se z-abavam To ose veseli, draga Helma. Otrok, bodi previden, kajti Althof-Ii »o bo«eti ljudje! Feliks pa ne more staviti tako velikih zahtev, rad; svoje noge Ce bi se zaljubil v Vas. — bi biia to sijajna poroka! llelma je postala temnordeča! T? lahko lagovarjcne besede so jo zadele kot udarec. Vera ni slutila kako muko Je s tem povzročila Helmi Le dobro ji je hotela po-kaaato. da JI Je naklonjena, kc* vedno V tem rtrcmljcnju pa je šla predaleč Prodan vas. goepa. ne govorite mi nikdar več o tem! — je rekla Helma s tresočimi s ustnicami Naokrog »vigajoči pogled Vere se je vrnil k nji Videla je muko v njenJi oceh ter se takoj zavedla da je bila brertakna Z rrsnkno dobroto je potofela roko na njeno ramo. Ne, draga Helma, pocabite, kar sem vam ravnokar rekla. Bilo »e breg muli od mene. ter bi ne ameh kaj takega nikdar slišati. 8 treo im gr glaaocn Je stlznila njeno roko ter nadaljevala: Ne poročite se mkoar brez ljubezni, draga Helma, Kdor vam svetuje kaj takega, tega Mna-trajt« za svojega najhujšega sovražnika! Mlada deklica Je videla boictlno spačenl obraz svoje lepe goepo-i.nte Fn ikrat je upozila v njem tkrbipolni izraz, ln lahno sočutje jc vv ax*d duši Videla Je globoko žalost za to sijajno zunanjostjo. Vera pa ae je medtem ^opet po nirtla. Vzravnala se Je, s prisiljenim Na ljudi tisoče ljudi živi sirom sveta, z visoko duhovno naobrazbo. kušnja uči. da motr" ljudje v kinematografu z mnogo večjim zanimi-ki bi dali vs: svoje zem^ke dobrine, njem prizor, če sc ljudje spoprime-čc bi mogli vnaprej vedeti, kakina* io in če se igralcem vidi. da hočejo izgubiti to. kar je ta narod doprinesel za sporazum med ljudmi. Tudi tukaj — da se predstavo tvorno izrazimo — sega zob enega kolesa v zob drusega kolesa To pa zato. ker so pridobitve enega naroda pripomogle k pridobitvam vseh drugih narodov. In tako sc bo zgodilo, da bodo vsi narodi doživeli nov razcvit in njihovo delo ba rodi .o ^auo.e. bo usoda človeštva in kako se dj končala. Takšni ljudje, ki so preizkusili kaos ničnosti samotnih dni na lastnem ž. V" jen ju ali na življenju celih plemen, so prišli kakor Macbeth do spoznanja, da je življenje "od norca prijjovcdovana bajka, polna hrupa in iarosti, ki pa nič ne pomeni." Ljudje, ki so verjeti v to -so zavrgli življenje. Drugi, ki so na dnu drug drugega umoriti. Sadistični nagib se kaže tudi pri raznih napornih spojnih činih. i Nežne dušice bodo gotovo presenečene. če jim povemo, da počivajo tudi v njih nagoni, ki sc lahko zdramijo ped pritiskom razmer. Neka ze'o izobražena dama. ki jo lahko prištevamo k najbolj kultur-viranim. mehko«rčnim in finim ženskam, je šla neki večer k boksa- svojega srca prav tako črnogledi, nju. Menil sem. da bo gotovo pr,d'a i pa omamljajo svoje globolcumno prepričanje s trdim, neutrudnim delom, ali pa iščejo utehe v pijači, v maml.ih ali pa postanejo kar poklicni klovni. V literaturi pesimizma, katere ve lik del je nastal šele po vojni, jc "hudič" v drami skoro vedno znanost ali vsaj njen izrodek-strej! Njenemu kvarnemu vplivu pripisujejo izkoreninjenje vere. ubijanje individualnosti in uničenje i-dea'.izma z strani surovega materi-jalizma. Odkar so obtožili znanost, da tisto sredstvo, ki uniči stvaritelja, se zdi samo če se da znanosti prilika, da odgovori na to obtožbo. Kaj more. splošno rečeno, znanost proizvajati. da nas prepriča, da se človeštvo ne bliža poginu, ampak sc, bai nasprotno, še vedno dviga? Mislim, da nam znanost tukaj lahko marsikaj pojasni, razodene in kar nam more povedali, ne bo samo vzpodbudno, ampak tudi prepričevalno. Življenje na našem planetu sc razvija počasi in tež; leno k svojemu visokemu smotru. Milijo- • zidu. ne let jc trajalo, preden se jc raz- Čeprav POZOR, ROJAKI I* naslova na IfaUu. katere«* prejemate, i« rmsvidr.*. kdaj Vam j« naiočnina posla. Ne čakajte loraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem »led«-eih naših zastopnikov. v Kretanje Parnikov — Shipping Newt — v omedlevico, ali se se ji bc vsi j uprlo, ko bo stvar postala "krva- CALIFORNIA va" in brutalna. Toda kaj še! Ne Fontana, a. Hochevar to ne ono se ni zgodilo. Boksala sta : San Francisco, Jacob Lauahin se velik in močan ter majhen in šibak borec. Manjši, sl^botnejši borec je junaško prenašal svojo usodo. smatral je to. kar se je zgodilo, pač za samoumevno kazen. Ko je bil njegov obraz preklan. njegovo oko zaprto in zob izit teh uho presekano, se jc še vedno hrabro boril dalje. Tedajci ?e je mo'a znanka dvignila in mu je ploskala. B.la e popolnoma se jt pre-slabiča. ie čisto iz sebe lastneg-i drugači a. Vzpodbujala je pravično,' naj vstane in naj se še nadalje iz od postavlja ter sprejme od svojega nasprotnika še huj.:e udarce. Dama pač ni vedela, kaj dela. V notranjosti njenega bitja se ie pojavila bojazen pred njeno lastno fizično nemoč jo. Če je vzpodbujala slabiča in mu klicala, naj ne podlež?. jo je k temu priganjalo dejstvo. da sc jc v mislih postavila čisto na njegovo mesto. "Borila" re je tudi sama medtem ko se je s hrbtom naslanjala in pritiskala k v vsakem živi nagon, ki vila praprotopla^ma do bitja last- žene človeka k temu. da draži in ne volje in zavedne moči svojo najvišjo stopnjo človeka pa jc do- ( segla šele v zadnjih dvajset tisoč ( letih ali se manj. i Da naanačimo, koliko in kako malo je napredovalo človeštvo od roda do roda tekom tisočletij, smo se namenili pokazati tri velike zločine, s katerimi mora človek š? vedno računati To so: ljudožrstvo, i krvosramstvo in umor. Laik bo go- t tovo strmel, če mu povemo, da lju-dožrstvo še ni premagano. Čeprav je res, da smo v tem oziru bolj napredovali nego v obinočju ostalih dveh sločinstev. sc vc-ndar še vedno povzroča soljudem rane, ter sc v nekaterih avtavistično celo razvije do stopnje, da počenjajo to zgolj iz nekakšnega zadovoljstvo, jc po druci strani prav tako res. da ta nagon pod vplivom civilizacije. s'a-bi. in sicer baš ]>od tistimi vplivi, ki najmogočnejše podpirajo dviganj'1' in razvoj ciulizacije. Čeprav človeka pri stremljenju, da bi dosegel najvišji vrhunec gore. ki jo vidi pred sabo. zadržujejo razne ovira, udarci usode kot je n pr. vojna, kuga in lakota ter povzročajo, da se mu zaradi tega nn-jejo tlo pod nogami ter včasi potrr- pojavlja ta nagib tu in tam pri i buje celo stoletja, da izgubljeno zn- j a normalnih osebah, seveda pod po- | pet popravi — vendar je koncem sebnimi pogoji in v posebnih o- \ koncev le res, da se njegova not koiiščinah. Ljudje, ki žive na odlju- j polagoma obrača k solncu. COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Feter Culm, Jntui O^rtn, Fiank Janesh. A Saftlč. Sahda. Louis Cnstelio Walsenburg. M J Bajuk INDIANA Indianapolis. Loviš Banicti ILLINOIS Aurora, J Verbicn Chicago, Joseph Bitsh, J. Bevčlč, Mis. F Laurich. Andrew Splllar. Cicero. J. Fabian, j o!set. A Anzelc. Mary Bamblcl«. J Zaletel. Joseph Hrovat. La Sallc, J. Bpelicb. Mascoutah. Frank AukusUO North Chicago Anton KobaJ Springfield. Matija Barborlch. Summit. J. Horvatu. Waukegan. Frank Petkov te k Id Jože Zelene. KANSAS Olrard. Agnes MoCnlk Kansas City. Frank 2*tz»t MARYLAND Steyer. J. Č«»rne Kltzznlller. Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobo Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn. Frank Ooule, A. Pa-nian. Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Pethel. Fr Mul*. Eveleth, Louis Ooute. Oilbert, Louts Vessel Hlbblng. John PovSt Virginia. Fra.*k HrvaUrh Sheboygan, Johr Zormao West AH Is. Frank Skok MISSOURI 8t. Louls, A. NabrgoJ MONTANA Raxmoiilvam t vami ter trat m dragoceni čas Pojdite, moje Irte — ter ne raisttte te nad ilje o mojih neumnih govoricah. Le ih pocabiitr. da mkOim dobro s vami Prlk^naia je Heimi ter smeje odkorakala Zlati rok njen« vlecke se je d ' a k nli nog Helme. Ta je gledala oavmfcl nanje, tagi^tlje&a v misli Pn duši jI je bilo. kot ga vipe svta-čt n* uu?e na njenih nrgah. Nasprotujoči si občutki so napolnili nje-aa pr.sa Mtio Jt je. kLi da je na ta rtier neskončno dobti doživela Spo gaaU Je svojo ljubezen do Feliksa ter prvo, plašno spoznanje njegove ijusacrni Na ta iviscnt coCutck padle besede Veae kot siv plašč. Bala ao je riniti k Felikau. nusieč. da ji bo čitai z obraba, kar Je pUho j skrivala v svojem srcu Obljubila pa je m obljubo mora držati. Počasi ■t jt vrnU* v *obo Ko I« rstopUa. je zapazila kenrula poleg Feliksa. Ker sta bila -f:a v zabavo, se Je neopaženo odstranila. Skrirom je )anes se Ji je adel zelo bled ip njegovo če!> je bilo kot od boieim Ali pa se je motila? Ali je videla v svojem prikaani? Saj je vendar dobro pocnala lahki t.n ter je tpaaila številne ljubezenske spletke med mladimi mole? porojenimi tenami? To se ji ni nikdar zdelo lepo, a konečno da bi ae razrvUa la majhne tale resna tragedija. Proč torej z i (Dalje prihodnjič.) denih otokih ali v ledenih pokrajinah severnega tečaja in nimajo ka; jesti, pridejo čisto instinktivno na misel ljudžrstva. To pa še oddaleč ni nobena sramotna reakcija, saj ni v bistvu nič drugega kakor poseže k nazaj v prastanje č*oveka, ko je zmagovala samo fizična sila in ncusmilje-nje. Ljudožrstvo pa se ne javlja samo zgolj pod pritiskom sile. Prime*-ki ga bomo opisali, pač ne potrebuje opravičila glede sameobv a-daiyja. Mladim ljudem, ki so mu bili priče, je nud;l pretresljiv dokaz dejstva brez poznanja psihološkega vzgona. Fakultete ene najpomembnejših univerz Amerike so stvar razumele in jo tudi obravna vale. Neki dijak, ki je bil zaposlen f svojo skupino pri seciranju v anatomski dvorani, je nenadoma po-padel kos človeškega mesa z operacijske mize in ga — jedel! Dijasi so hoteli tovariša hipoma odstraniti iz svoje srede, toda docent se jim Je postavil po robu. Mladi moz jc b«. dobil epileptičen napad. V prvem štadiju tega napada jc popolnoma izgubil oblast nad sabo ter zapadel volji živalskega nagona. Ta primer služi kot dokaz, da živalski instinkt še ni docclo izkoreninjen iz človeka. Krvosramstvo jc pogosteje oc' ljudpžrstva. a tudi to sc vedno bo*> zatira. Celo divja plemena imajo zoper takšne primere sredstva, s katerimi odvračajo ta nagnjenja od ljudi in jih kazujejo čestokrat s smrtno kaznijo. V višjih krogih civilizacije pa se to ljudem naravnost studi. Na ta način je mogoče, da je naperjen človeški boj v naših dneh Neka skriti sila v svetu ki :e ne moremo natančno razčleniti, da je pobudo, da se nipred?k ne ustavi. Ta sila sc razodeva v- religiji. v zakonu, v vzgoji, v znanos'i. NEW YORK v družabnem življenju in v mno I Klein. John R. Rom Koundup, M M Panlan Washoe. L. Champa nkrraska Omaha. P. Brodertcfc Oowanda, Karl Stemisha. gih javnih ustanovah. Eno teh raz- j Little Falls. Frank Masla, odetij je fizična rast. Neverjetno OHIO je. kako se lahko razvije prirodni j Batberton. Jonn Balant, Joe HltL nagon, ki biva celo v najmanjših j Cleveland, Anton Bobek. Chaa bitjih. Nedvoumen dokaz za to tr-! iCarlinger. Louis Rudmao, Anton ditev leži. v nedavno objavljenem Simclch, Math. Slapnlk. poročilu profesorja Carro'a. ki se je celo vrsto let posvečal poizkusom. Njih namen in končna svrha je bila ohraniti staničje živali pri življenju. Učenjak omenja v svojem poročilu med drugimi, da bi se bila skupina celic, ki je po njegovem prizadevanju živela 16 let. obdržala. če bi se bila lahko brez ovir j razvijala in plodila dalje, lahko v > najkrajšem času razrasla v takšno j maso, ki bi bila to.ikšna. kako ej svetov je. Že ta primer nam nudi j predstavo, kako neskončna je ener- ; gija vsega živega. Toda razvoj človeštva sc nemoteno nadaljuje: dvigu sledi propait propasti zopet dvig. Ko je propadel Rim. se je začel dvigati zapadni svet ... Mi sami pa smo doživeli, po brež.primcr napredku Evrope Amerike, pekel svetovne vojne ... Naj si bo tako, kakor misli Speng-lcr: da ima vsak narod, vsaka civilizacija svojo mladost, svojo zrelo dobo, svojo starost in č-as propasti — prav tako kakor vsak in-dividij. in najsi se izpolni proro-čanstvo, da bo današnji civilizacija izginila, kakor se je zgodilo že z drugimi pred njo. To je prvič: splošna obrazba civ liziranih narodov, iz katere lahko izvajamo splošno izmenjavanje misli ter dejstvo, da ne more nobe.i civiliziran narod živeti v izolaciji. najbolj proti zločinu umora. Nag- Vsi, kar nas je. se držimo za roke in noben civiliziran narod ne more propasti, ne da bi o tem zvedeii drugi narodi. In tudi če bi tel "kateri narod naproti propasti, se vendar ne more njenje k umoru je zelo razširjeno, mnogo bolj kakor si to domišljajo dobro vagojeni in izobraženi ljudje. Vsak človek očituje v svojem bistvu kakšen sadističen nagib. Iz- Euclid. F. Bajt. Glrard. Anton Nagooe Lorain, Louis Balant in J KumAr Niles, Frank Kogoviek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ i OREGON Oregon City. J. Koblar. j PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakt« Bessemer. Louis Hribar. Braddock. J. A. Oerm. Broughton. Anton Ipavee Claridgc, A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro v an tek. Crafton. Fr. Machek Export, O. Previč. Louls Zupančič. A. SkerlJ Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math. Kamin Oreensbura. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe-renrhark Iraln, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Korosheta Krayn, Ant. Tautelj Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvftek Midway. John 2 us t. Moon Run. Fr. Podmlltek. Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arh in U. Jakobich. J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. Pead'rc. 8teelton. A. Hreu. Unity Sta. la okolico. J. SkerlJ. Fr. Sehlfrer. West Newton, Joseph J oran WlDock, I. FeterosL S mirti! M mri'h.flula Hrti"'*!:«' "-»T H»r St U'Ul*, t'lHTIniulf, IUll|l>Ul| • 12 marca: Art**rf Ch<»rl»Kii j, ISi-in*-i» 13. mircl: Mu*-r»h«>ii Houl<«n. »ur M»r. JU • r»i»n 1«. mart«: Mijnlic Oi^rlH.iirj Kr«ni»n, Our «!*••"«. KTfm»B 15 m»rc*: M inrif Mr.iskM. i'h»rtiiHi g Miitkaino-". I'h^rl-'int llittnbi. a C<.nl<- •liand«'. N'Uuli. • •<».« 16 marca: valurnia, 1 iim IS marca: Prmi<)i-nt Har«lu«». ♦ 'hTi»"ii a H»> MM) 2t> marca: saultinirt, C'ti»rtf »ii« Hi-nirn 21. marca: , 1'ari*, tlavTr l^pland. C'i**rt«JUi g Ali'*MU«lt 24. marca: ■^t^i t**ndMlii Bt»ul>im- »ur Mfl. li<-» in >iHin 25 marca: Lrvia(ii«a, Ch»-rl«iiii k 2S marca: HamtiurK, Cln>i Ij H*fif mr M»r. Bi#m^» 2A. marci: lif de Kr»n< »" Hi>vi» «»lyrri>t<-. <*li»-rh»«itri VN es«<.rn:Hrnl. Ch«rU»ui*. Ani*'! p« n K>irM|> >ii g Bi f-m**n Vf>l«n>larii. .Ii k>iti-l ». IU.ijI n t" Ciaii' '•. i.'li« » II'mii k Aiuthh. ChTlrouij?, in«n 10 apr,'a- M ur in It. n. Houtugur »uf Bfl1 IIW1I j, 11 aprila: »•..us«, lini' llninrl ii, I'llf I I'1'UI a !*• milai !. a*h*rl*»uiC Anlnriprii Itrnii«"!. t'lirrliOiirf iiivni^a IZ aorita; M in,» n.mltj, (.lirrliiiiiK i .-t to.ui.«. l*lirrl.'.ut g. 11.«iiil.ui k larvualluan. Ctifiiiouis 14. aprila: U.liaut« I "It*11«.c. II 4-ni 1,111 g 16 aprila: A>|uUaurii, <'hfilo,urc Cr^uldrul llrfiiliiR. Cliribouig, l l*-- n>*n 17. april« Stultjturt, Cli^rln.itru, Hr**in« n 18. apr la - I r iti- Krmni", Hnua < l>mi'i.- Imun 1 ai'i.i tt.iinri m Ti -t ' 21 apr.'a: I: K^rin, «"h.-rlK,ui* I i;imlini c I'lirrliiiuiir llnmlinrf • ir«^ ttrtohingUiB. i h. r!«.m*. Cif- lllrll 24 aprila: lU r in, IkiuNigue nur M,r. I.n ui' n 29 aprila ■ Majemit , i "ti^rl«i:M k ij i ii - ■ (•■! ■hrrliollrf. Hrfin»n Stalriiiiiiui, BnuiufiH' nur ,\l« r, lli.t-t. - d.i i rt \V*' n i »Trii ■ liti, CIitIm.uiit. AiiI *rri>»n 2i> aprila : •Mtinu f'.uka. ril. I IrfHiiK ap i;a: .Maui^tHliia. 1'lir i li.uifi All.. II l:.i!lii. ('ht-rl.i.urc II..ni' ni; -I. ii t |;m,M'n. i i , ■ »ura It! miril 6DNI PF,UQ 0CEANA ln n«|h<»l| ufn#n« t ca Dttavania na »j.imnlh •arnlhih: j PARIS 21. mar.; 11. apr.; 5. P M ! II.E 1>K 1K \.\( E ".H. mar.: IX. a p • 5 P Mi <7 P. M i j T j i N»jar«ja* pn! p., tfiaarnol V taid I« r tv.MoKnl kabini ■ i**ml m^iwol ml ii4«hnn»ii — Pijana io iiavna fraaooak* kubin)« tira-lon olik* r*oe Vt.rmSa.J1«> ka!*r»a*lun »notltPaPlft FRENCH LINE (» stari strstt Nt WW Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo in Italijo za leto 1930 Čas prihaja ra vse one, ki *>o namenjeni to leto v stari kraj, da se odločijo kdaj in po kateri progi žele potovali. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: po — FRANCOSKI progi s parnikom 'lie de France* preko Havre L SKUPNI - VELIKONOČNI IZLET 28. MARCA Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 18. Aprila spomladanski izlet 15. JUNIJA drugi polrtni izlM 15. maja naš GLAVNI izlet 11. JLLIJA tretji poletni islet 6. JUNIJA poletni izlet 1. AVGUSTa četrti poletni izlet S PARNIKOM "PARIS" TUDI 2 SKUPNA IZLETA, DNE 23. MAJA in 30. JUNIJA Po CUNARD progi s parnikom *Mauretanija' preko Cherbourga L SKUPNI POMLADANSKI IZLET dne 30. APRILA Po COSULICH progi z motorno ladjo "Vulcania" in "Saturnia" preko Trsta 1. SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET - "VULCANIA" dne 10. APRILA Nadaljni izleti po isti prosi: 30. maja "SATURM.V 3. sept. "VULCANIA" Z9. nov/ SATURMA" 2. av(f. "VULCANIA" 9. okt. "VULC ANIA" 11. dec. "VULCANIA" Pišite nam čimprej za cene, navodila glede potnih listov, vlze-jev, permitov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST, NEW YORK Tel. Barclay 0380 ! UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIR O INI A: Williams River. Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph ftatnlk in Job. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene. vrroMiNo Rock Springs, Louis 'iftudfter. Dlamondvllie, F. Lambert V«»k sastupnik Izda potrdilo r% .vuU>. katero je prejel. Zaatopmke rojakom toplo priporočamo. Naročnina ea "Olas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta 13.; za itirt mesece 12.; za četrt leta $1.50. New Tor z City »7 oelo leto. Naročnina u Evropo J« $7. sa 'loleto. i