NEKROLOGI Dr. Fran Šijanec Dne 17. ja n u a rja 1964 je po dolgi bolezni zapustil vrste um etnostnih zgo­ dovinarjev dr. F ran Šijanec, ravnatelj zavoda za spom eniško varstvo v M ari­ boru. Z njim se je poslovil od nas prizadeven um etnostni zgodovinar, kritik, publicist in k u ltu rn i delavec. Sijančeva življenjska pot se je pričela v Poljčanah, k jer se je rodil 31. de­ cem bra 1901. Po končani gim naziji v M ariboru se je odločil za študij um etnostne zgodovine. N ajprej je obiskoval sem inar Jožefa Strzygow skega n a D unaju, n ad a­ ljeval in dokončal pa je univerzitetno šolanje v L jubljani pri Izidorju C ankarju. V letih 1928/29 se je strokovno izpopolnjeval v Parizu, po vrnitv i v L jubljano pa je doktoriral z razpravo o slovenjegraških baročnih slikarjih Straussih. K ot um etnostnega zgodovinarja srečujem o Šijanca na različnih delovnih m estih v m uzejski in spom eniškovarstveni stroki. K m alu po diplom i je bil k ratk o pomožni kustos v N arodni galeriji v Ljubljani, v letih 1931/32 pomožni kustos N arodnega m uzeja in nato med drugo vojno zopet kustos N arodne gale­ rije. M uzejsko službovanje je zaključil kot ravnatelj M estnega m uzeja v L jub­ ljani (1948/50). V spom eniški stroki je zavzem al v letih 1945/48 m esto rav n atelja zavoda za spom eniško varstvo v L jubljani, m ed leti 1954/59 je deloval ko t konservator na Reki, od aprila 1959 do sm rti pa je vodil zavod za spom eniško varstvo v M ariboru. Razen z m uzejsko in spom eniško službo se je Šijanec daljši čas u k v arjal s prosvetno službo, k ar je bilo za njegovo strokovno delo tudi usodno. Tako je bil v letih 1933/41 profesor na gim naziji v Celju, po vojni pa zopet 1950/54 v Ljubljani. K ot predavatelja um etnostne zgodovine ga srečam o v letih 1949/54 n a akadem iji za likovno um etnost in akadem ijo za glasbo v Ljubljani. Č e p ra v Š ijan e c ni n e p re trg o m a služboval v stro k a h , ki so bolj ali m an j u m etn o stn o zg o d o v in sk e n a ra v e, je n jeg o v a b ib lio g ra fija dovolj p e s tra in obsežna. Ze ob bežnem p reg le d u je m oč iz n je zla h k a izluščiti tr i področja, ki so b ila Š ijan c u n ajb o lj p ri srcu : šta je rsk i b aro k , so d o b n a slo v en sk a u m e tn o st in spom e­ n išk o v arstv o . Z doktorsko tem o o S traussih se je Šijanec javnosti takorekoč šele pred­ stavil. Ze tedaj pa si je tudi u trd il ime, saj je zaoral ledino v znanstvenem proučevanju štajerske baročne um etnosti. Č etudi so p retekla že več ko t tri deset­ letja in so izsledke njegovih raziskovanj dopolnila že številna nova, nam je v en d ar Šijanec tedaj predstavil bistvo slikarjev Straussov, značilnosti njihove um etnosti, ki so še danes veljavne. O bširno in pestro področje štajerskega baroka ga je m ikalo tu d i še pozneje, ko se je po dolgih letih vrnil na Štajersko. Posebej ga je zanim al krog slikarjev okoli rodbine A ttem s. O tem je tudi nekaj m alega napisal. P rip rav ljal se je na tem eljit študij av strijsk ih virov v zvezi s tem i slikarji, vendar so m u službene dolžnosti in slednjič bolezen spodrezale vse m ožnosti za raziskovalno delo te vrste. Skozi vsa leta delovanja je veljalo Šijančevo zanim anje m odem i slovenski um etnosti. K ot sodobnik in osebni znanec m nogih slovenskih likovnih um etnikov je Šijanec zvesto sprem ljal njihovo delo in razvoj. U veljavil se je kot k ritik in ocenjevalec številnih razstav, m ed napisanim i deli pa velja om eniti knjigo o sli­ k a rju A lbertu S irk u (1952). S posebno pozornostjo se je zanim al za napredek m ariborskih likovnikov. O dlikoval ga je tak ten ton pisanja, ki je tudi pričal o Sijančevi razgledanosti, čeprav je ko t k ritik odbiral pogosto preveč sprav­ ljiva m erila. K ot sad dolgoletnih študij in zbiran ja drobnih biografskih podatkov je 1961 izšlo Šijančevo najobsežnejše delo Sodobna slovenska likovna um etnost. P ri tem delu se je avtor lotil sam težavne naloge obdelati izredno obsežno in razvejano gradivo, ki ga je skušal predstaviti k ar najbolj popolno in v katerega je vključil tudi aktu aln e in zato včasih še sporne likovne problem e. K njiga govori o njegovi vnem i in pionirskem pogum u, njena šibka plat pa je v nesm o­ trn i razčlenitvi in neuravnoteženosti sicer bogate in z m uko n ab ran e snovi, ki je za stroko nedvom no dragocena. Nevšečnosti okoli n astajan ja in tudi odm evi po izidu te knjige so tedaj že bolnega Sijanca hudo prizadeli. Sijanec je nadalje napisal tudi več pregledov slovenske um etnosti, tak o npr. za M aleševo um etnost, Batušičevo U m jetnost u slici, za Enciklopedijo likovnih um etnosti itd. T retje področje njegovega strokovnega zanim anja je bilo spom eniško v a r­ stvo. Tu si je zelo prizadeval predvsem pri praktičnem delu okoli zaščite in obnove spom enikov, m anj je o tem napisal, za ugled in veljavo te službe pa se je posebno tru d il v zadnjih letih v M ariboru. P rav gotovo m u gre zasluga za nek atere obnovljene spom enike, a tud i n a strokovnih srečanjih dom a in n a tu jem se je uveljavljal pri obravnavanju spom eniškovarstvenih vprašanj. Res je, k a r pravi dr. Stele, da je bil Sijanec k ljub delovanju v Sloveniji vse življenje nekoliko odm aknjen od slovenske um etnostnozgodovinske šole. V zrok tem u je bilo delom a službovanje izven stroke, delom a pa tudi zanim anje za tem e, k aterih bistvo je bilo bolj v splošni in m anj v specifično slovenski um etnostni problem atiki. Za vse, k a r je ustvaril, in tu d i za vse, k ar si je samo zam islil, a ni mogel več uresničiti, pa je bil F ran Sijanec zavzet s srcem in slovenska um etnostna zgodovina je u trpela z njegovim odhodom bolečo izgubo. Sergej V rišer Dr. Janez Veider Dne 15. m aja 1964 je um rl v lju b ljan sk i bolnišnici dr. Janez V eider, um et­ nostni zgodovinar in sotrudnik ZUZ. Rojen je bil dne 28. m aja 1896 v M engšu, gim nazijo je končal z m aturo 1 . 1917 v K ranju. N ato je študiral do 1 . 1921 n a teološki fakulteti v L jubljani in služboval do 1941 na raznih k rajih v ljubljan sk i škofiji, dokler ga niso iz Št. V ida pri Lukovici izgnali Nemci. Se isto leto se je naselil v Ljubljani, k je r se je poleg stanovske službe posvetil štu d iju um etnostne zgodovine na univerzi. Študij je dovršil 1 . 1946 z doktoratom na podlagi disertacije o stari