GLAS LETO XXI. ŠT. 34 (998) / TRST, GORICA ČETRTEK, 1. SEPTEMBRA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Števerjan Ob 25-letnici smrti dr. Iva Komjanca sta bila v rodni vasi maša zadušnica in koncert Slovenskega okteta 6 In memoriam Umrl je msgr. Dionisio Mateucig, žabniški župnik in rektor svetišča na Svetih Višarjah 12 Foto Zvonko Vidau Intervju s Sergijem Pahorjem Tudi Draga je gojila idejo samostojne Slovenije DRAGA 2016 raga je lani dopolnila polstoletno zgo- dovino. Letošnja Draga pa uvaja Štu- dijske dni v nadaljnjo najmanj petde- setletno prihodnost. O tematikah letošnje Drage smo se pogovorili s predsednikom Društva slovenskih izobražencev Sergijem Pa- horjem; to je ustano- va, ki je zadolžena za pripravo debatnega foruma. Geslo letošnje Dra- ge ni izbrano po na- ključju. “Resnica ne more škoditi niko- mur razen tistemu, ki se je mora bati”, je nekoč zapisal Franc Jeza. Jeza je bil v našem prosto- ru eden izmed naj- bolj prepričanih za- govornikov sloven- ske državniške sa- mobitnosti. Kako bi našim bralcem predstavili Jezovo osebnost in njegove ideje glede ‘sloven- skega narodnega vprašanja’? Franca Jezo hranimo v hvaležnem spominu, ker je vztrajno širil in utemeljeval pravico slovenskega naroda do sa- mostojne države, kljub temu da so se mnogim (tudi v zamejstvu) njegove ideje zdele uto- D pične in prevratniške, ker so spodbijale celo-vitost Jugoslavije. Res je, da so mnogi naspro-tovali Titovi diktaturi, toda rušenje Jugoslavije je bilo smrtni greh. Prepričani so bili, da edi- nole Jugoslavija lahko brani ne samo manjšino, pač pa ves slovenski narod pred po- hlepnostjo sosedov. Zato Jeza tudi v de- mokratičnem taboru ni imel veliko prija- teljev, lahko bi rekli, da je bil za mnoge ce- lo moteča osebnost, njegove ideje pa so veljale za zapoznelo in preživeto romanti- ko. Marsikateremu je bil s svojim pogu- mom in dosledno de- mokratičnostjo pravi očitek vesti... Zato je bil osamljen, redki, ki so z njim soglašali ali spremljali njegove ak- cije s simpatijo, pa po večini plahi in neak- tivni. Prišlo je sicer do nekaj poskusov re- snejšega organiziran- ja, toda začetne sku- pine so se kaj kmalu zreducirale na posa- meznike. Soglašati in sodelovati z Jezo je po- menilo vsaj nekoliko tudi tvegati... / str. 3 Igor Gregori www.noviglas.eu Človeška duša išče petje in oddih Seminar Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst v Šmarjeških Toplicah na Dolenjskem Silovit potres z magnitudo 6, ki je v sredo, 24. avgusta, ponoči hudo prizadel del Srednje Italije, je pov- zročil nad 290 žrtev, 388 ranjenih in ogromno gmotno škodo. Reševalci so izpod ruševin potegnili skoraj 240 živih oseb, medtem ko so se tla v pokrajinah Rieti, Ascoli Piceno, Perugia in Fermo še naprej tresla. Najbolj prizadeta kraja sta Amatrice in Accumoli. Italijanska škofovska konferenca je napovedala, da bo 18. septembra potekala po vseh cerkvah v Italiji velika nabirka v ta namen. V Italiji je mogoče prispevati za popotresno pomoč 2 evra s sporočilom SMS na telefonsko številko 45500, v Sloveniji pa 5 evrov s SMS sporočilom KARITAS5 na telefonsko številko 1919. Več na www. noviglas. eu. Foto dpd Pomagajmo potresencem v Srednji Italiji! Svet okrog nas1. septembra 20162 Povejmo na glas To pot Draga globalno redsednica Furlanije Ju- lijske krajine Debora Ser- racchiani in deželni od- bornik za kulturo Gianni Tor- renti sta 23. avgusta na srečan- ju s predsedniki dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji in paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine poudarila, da deželna vlada ra- zume slovensko zaskrbljenost zaradi možnosti, da v prihod- nji mandatni dobi ne bo parla- mentarca slovenske narodno- sti v Rimu. Toda Dežela ne mo- ra spreminjati odločitev, ki jih je že izglasoval državni parla- ment, sta dodala Serracchiani- jeva in Torrenti. Oba vsekakor opozarjata, da nov volilni za- kon nikakor ne preprečuje iz- volitve slovenskega kandidata. P Predsednik Slovenske kulturnegospodarske zveze Rudi Pavšičin predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sta namreč opozorila, da 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji določa olajšano izvoli- tev slovenskih kandidatov za parlament. Temu je predsedni- ca paritetnega odbora Ksenija Dobrila pristavila, da so Slo- venci doslej vedno imeli svoje- ga zastopnika v senatu ali po- slanski zbornici. Če v prihod- nji mandatni dobi ne bi bil iz- voljen nihče, bi bilo to po mnenju Dobrilove v nasprotju z 28. členom zaščite, ki določa, da “nobenega določila zakona ni možno tolmačiti na način, ki bi slovenski manjšini zago- tavljal nižjo raven zaščite od ti- ste, ki jo že uživa na podlagi prejšnjih določil”. K tej interpretaciji je Debora Serracchiani pripomnila, da zajamčene izvolitve ni zagota- vljal noben dosedanji volilni zakon in da je v četrtem členu lani izglasovanega 'Italicuma' vsekakor jasno zapisano pravi- lo, po katerem je treba pri do- ločanju volilnih okrožij upoštevati navzočnost sloven- ske narodne skupnosti in ji omogočiti izvolitev slovenske- ga parlamentarca. Gianni Torrenti pa je dodal, da je izvolitev slovenskega parla- mentarca vselej zagotovila edi- nole pripravljenost posamez- nih strank, da v svoje liste vključi slovenskega kandidata. ARC/PV Ljubljana / Ob 103. rojstnem dnevu Borisa Pahorja “Pomembne so resnica, svoboda in narodna zavest!” isatelj in mislec Boris Pa- hor je bil ob 103. roj- stnem dnevu v petek, 26. avgusta, v Konzorciju v Ljubljani sprejet odprtih rok. Ponovno je izpostavil misel, da svet v današnjih hudih časih lahko reši zgolj dialog, usmerjen k razumu. Predsta- vitev knjige V imenu dialoga je postala platforma za prosto razmišljanje človeka, ki od svojih stališč ne odstopa. Borisu Pahorju so še pred začetkom pogovora pred- stavniki Založbe Mladinska knjiga čestitali za jubilej, vsi prisotni pa so mu naklonili aplavz. Predsednik uprave založbe Peter Tomšič je uvo- doma povedal, da je Pahor- jev dialog oster kontrapunk misli in vprašanj o člo- veštvu in prihodnosti ter zahteva take sogovornike, ki vztrajajo pri svojem, a se znajo pogovarjati. Pisatelj in mislec vztraja na svojih abso- lutnih točkah, ki so resnica, svoboda in nacionalna zavest. Boris Pahor upanje prepozna- va v svetu, ki bo v ospredje po- stavil človeka in partikular- nost na vseh področjih, se uprl vojnam, barbarizmom ter težnjam k prevladi in hkrati v ospredje postavil “zdravo na- cionalno zavest”, ki ne bo ško- dila drugemu. Med drugim Boris Pahor podpira idejo Ste- phana Hessla in Edgarja Mo- rina o ustanovitvi etičnega parlamenta in jo prenaša na svet. Če bi se na svetovni ravni v imenu dialoga srečali poli- tični gospodarji, gospodar- stveniki, predstavniki ra- zličnih veroizpovedi, pisatelji in drugi misleci, bi dialog po njegovih besedah lahko uspel. Urednik Zdravko Duša je po- vedal, da je zgradba dela V imenu dialoga podobna P načinu, kako Pahor v živo po-daja svoje misli - kot zmesdnevniških zapisov, navedb starejšega datuma, citatov iz knjig ter dopisovanj. V prvem delu je objavljen dnevnik, ki je leta 2005 mesec dni izhajal v Delovi Sobotni prilogi, v drugem pa so besedila, ki so nastala od leta 2013 do danes in se zdijo Pahorju zelo po- membna. Med njimi je dopi- sovanje z Igorjem Omerzo, ki po njegovih besedah priča o tem, da je Udba nadzorovala Edvarda Kocbeka. Prav tako je Boris Pahor izpo- stavil zapis ob govoru, ki ga je imel aprila letos v Evropskem parlamentu. V njem se je sprva posvetil vprašanju t. i. rdečih trikotnikov, ki jih je pi- satelj predstavil tudi v istoi- menski knjigi. Gre za poli- tične zapornike iz taborišč, kot so Dachau, Buchenwald, Dora, Mauthausen in Bergen Belsen, na katere, po njegovih besedah, od dnevu spomina na žrtve holokavsta pozablja- mo. Pahor je odgovoril tudi na ne- kaj vprašanj iz občinstva. Na vprašanje, ali tudi v današnji družbi prepoznava fašizem, je odgovoril, da je možnosti in- terpretacij tega, kdo je fašist, veliko in tudi zelo različnih. Po njegovih besedah se fašizem začne rojevati tam, kjer nekdo svojo nacijo hvali preko meja poštenega. Po dru- gi strani pa je v razmislek po- dal izjavo: “Že to, da imamo namesto prave demokracije na vladi parlament v rokah voditelja neke stranke in da ima ta vpliv na parlament na tak ali drugačen način, je lah- ko fašizem”. Srečanje je skle- nil z besedami: “Svoje misli bom ponavljal, dokler bom zmogel”! Ob nedavnem rojstnem dne- vu Borisa Pahorja je premier Miro Cerar povabil pisatelja na slavnostno kosilo in ga na- govoril z besedami, da je velik humanist, večni mladenič ter zagovornik ljubezni. Ob tem je navedel njegovo misel: “Ne pomaga nobena ekonomija, nobena stranka, ne leva ne de- sna, samo ljubezen še velja”! Cerar je izpostavil še Pahorjev trikratni ne fašizmu, nacizmu in komunizmu ter trikratni da življenju, svobodi in človeške- mu dostojanstvu. Poudaril je, da je ponosen, da imamo tako velikega človeka, kar upa, da lahko izreče v imenu vseh Slo- vencev. V voščilu mu je želel še veliko iskrivosti in se zah- valil za njegov prispevek k slo- venstvu in človečnosti. eč kot umestna je bila odločitev orga- nizatorjev 51. študijskih dnevov Draga 2016, da osvetlijo t. i. globalne dogod- ke. Umestna zato, ker je svet vedno bolj en sam in posledice vojn in vojaških posegov na Bližnjem vzhodu tudi s strani razvitega sveta segajo prav do nas, do Evrope. Težko, da je kdo predvideval pohod množice migrantov, a nji- hovo prihajanje je dejstvo in se je odveč slepi- ti, da se nas oddaljeni dogodki ne tičejo. V tem smislu meri prvo predavanje “Človek mi- grant”, ki ga bodo sooblikovali dr. Veronika Martelanc, dr. Aleksij Kalc in p. Robin Schwei- ger, v središčno problematiko današnjega časa, na katero še nismo našli dokončnega od- govora. Mešata se naklonjen odnos do ljudi v stiski, ki so morali zaradi vse bolj razplemtele vojne zapustiti svoje domove, in strah ter od- por pred njimi, zaradi česar smo priče držav- nim bodečim ograjam ter zavračanju možno- sti, da bi pribežnike res sprejeli. Tukaj se jasno kaže, da so vrednote naše civilizacije krhke in je migrantski val dodobra spodkopal Evropo, ki se lahko reši le z resnično etiko, gotovo ne z orožjem in zazidavanjem v svoje meje. V pri- meru ostre zavrnitve tujcev brez doma, torej poraza naše etike, Evropa ne bo mogla obstati, vsaj ne takšna, kot je želela biti. - “Družina in družba, jezik in identiteta”, predavanje, ki ga bodo uvedli mag. Martina Piko Rustja, Živa Gruden, Suzana Pertot, Martin Maver bo močno zarezalo v našo stvarnost, se pravi v življenje Slovencev v Italiji. Odveč je pripo- minjati, kako naslov vsebuje bistveno postav- ko našega bivanja, kjer, tako napoved posegov, prihaja do pešanja redne uporabe slovenščine v družbi in menda celo v družini. Trditev, da manjšina brez svojega jezika nima prihodno- sti, se zdi dovolj jasno in opozarjajoče geslo. - Izrazito dragocen je tretji naslov letošnje Dra- ge “Pravoslavni vzhod danes”, ki ga bo osvetlil nadškof Ivan Jurkovič, vatikanski opazovalec pri OZN v Ženevi. Kakšno je stanje duha v ru- skem in drugih pravoslavnih narodih, res “Hodimo skupaj, smo bratje”, kot poziva pa- pež Frančišek vse kristjane, ali pa temu ni ta- ko? Koliko je krščanstvo res že univerzalno ali pa so močnejši teritorialni pogoji in različno- sti, ki so razcep tudi povzročili? Kaj se zgodi, ko se splošne razmere sprevržejo v konflikte in nasilje, mar tedaj človek ne glede na to, kje se nahaja, verske vrednote preprosto odrine in jih več ne posluša in tedaj mir ni več temel- jna vrednota? - “Evropa, kam”? je še posebno pomenljiv naslov, o katerem bo govoril dr. Janko Prunk, velik izvedenec za to vprašanje. Evropa da je skozi zgodovino predvsem prise- gala na pridobitve razsvetljenstva (pamet, pra- vičnost, pogum, mera), opuščala pa izročilo krščanstva (vera, upanje, ljubezen), kar je med drugim pripeljalo do totalitarizmov vseh vrst. Izrazito premalo je torej zavzetosti za presežno vrednost, ki je edino rešilna in ji je ime etika. Bo znala Evropa spojeno rásti iz obeh svojih korenin, prinesti mir sebi in svetu? Janez Povše V Volilni zakon Serracchiani in Torrenti sprejela Dobrilovo, SKGZ in SSO Foto Jure Kufersin kademiku Borisu Pahorju je ob njegovem visokem jubileju, 103. rojstnem dnevu, čestital predsednik Republike Slovenije BORUT PAHOR. V čestitki je takole zapisal: “Spoštovani akademik Boris Pahor, sprejmite, prosim, moje najbolj prisrčne in iskre- ne čestitke ob Vašem osebnem jubileju. Želim vam obilo zdravja in iskrivosti, s katero nas navdihujete”. Stranka SLOVENSKA SKUPNOST izreka iskrena voščila svojemu častnemu predsedniku prof. Bo- risu Pahorju ob 103. rojstnem dnevu. Stranka SSk se mu zahvaljuje za neutrudno prizadevanje pri uveljavljanju človekovih pravic in demokracije ter skrbnega negovanja slovenske narodne zave- sti. V luči prihodnjih izzivov za slovensko narod- no skupnost v FJK je pomembno podčrtati tudi zvesto podporo, ki jo je prof. Boris Pahor stalno namenjal samostojnemu političnemu nastopan- ju Slovencev v Italiji. “Borisu Pahorju, tržaškemu pisatelju slovenskega jezika in mednarodne veljave”, je čestital tudi od- bornik za kulturo Dežele Furlanije Julijske krajine GIANNI TORRENTI. “103 leta, kolikor jih je do- polnil, niso zgolj zgled njegove neverjetne vital- nosti, ampak so tudi enkratno darilo za vso dežel- no skupnost. Pahor namreč še danes s svojimi spisi in javnimi nastopi, še zlasti v šolah, jasno, premočrtno in brez nikakršnega oportunistične- ga izbiranja besed priča o tragedijah prejšnjega stoletja. Vsaka Pahorjeva pripoved spodbuja raz- mišljanje, ki bi se drugače v sleherniku težko po- rodilo”. Torrenti je v sporočilu za javnost poudaril pokončno držo in “trmasto zavzemanje za svo- bodo”, ki ju je tržaški razumnik izkazoval v od- nosu do fašizma, nacizma in tiste oblike komu- nizma, ki je “teptala narodno identiteto”. Torrenti primerja Pahorja s Stephenom Hesse- lom, avtorjem znamenitega pamfleta Dvignite se!, in sicer zaradi zgledne moralne integritete, neomajne intelektualne poštenosti in vzornega etičnega dostojanstva. “Zato Pahor ni le prete- klost, Pahor je tudi sedanjost in prihodnost”, za- trjuje Torrenti. A Čestitke Borisu Pahorju ob 103. rojstnem dnevu Vztrajnost in javna uprava Bodimo bolj odločni in prepričani! rek družbenih om- režij smo izvedeli, da je naš kolega časnikar Julijan Čavdek nedavno do- segel zadoščenje v odnosu z javno upravo. Kaj se je sploh zgodilo? “Pred nekaj meseci sem prejel dopis, s katerim mi je Agencija za prihodke ugo- varjala, da nisem plačal davka za avtomobil za leto 2013”, nam je povedal. Na pismu je bilo med drugim pisano Čavdkovo ime takšno, kakršno je bilo, pre- den mu je pred približno desetimi leti vrnil izvirno obliko. “Najprej sem jih preko priporočenega pisma obvestil, da želim prejeti dokumentacijo v slo- venščini, sploh pa naslo- vljeno na pravilno pisano ime. Zraven sem seveda ci- tiral člen 8 zaščitnega zako- na 38/2001 o rabi sloven- skega jezika v odnosu z jav- no upravo. Imamo namreč to pravico”! Odgovorili so mu, da ne morejo odgovar- jati v slovenščini, ker nima- jo primerne službe. Čavdek jim je poslal ne le odrezke iz let 2012, 2013 in 2014 kot potrdilo, da davke redno plačuje, temveč tudi dekret o spremembi lastnega priimka in davčne kode. “Dodal sem, da je primer- no, da se moje ime zapiše v pravilni obliki, saj je občina uredila vse postopke in tudi na osebni izkaznici imam 'č'”. Končno je prejel še zadnje pismo agencije s pra- vilno zapisanim imenom in sporočilom, da so zaprli dosje o ugotavljanju davčne obveznosti. “Stoodstotno bi bil zadovoljen, ko bi ta do- pis prejel v slovenščini... Nekaj pa le je! Vsekakor se nameravam zahvaliti odgo- vornemu in mu na elegan- ten način dopovedati, da bi lahko storili še korak dlje”. “To je preprost dogodek, ki pa le dokazuje, da je z vztrajnostjo le možno kaj doseči. Žal pa smo morda premalo odločni in pre- pričani”, nam je še povedal Čavdek. / D P Sožalje SSO Odšel je msgr. Mateucig vet slovenskih organizacij izreka občuteno sožalje ožjim sorodnikom in sobratom ob smrti zlatomašnika msgr. Dionisia Mateuciga, župnika v Žab- nicah in rektorja Marijinega svetišča na Sv. Višarjih. Odhod msgr. Mateuciga predsta- vlja veliko izgubo z verskega in narodno- stnega vidika, saj je bil zvest in klen pričevalec evangelija ter skrben posrednik slovenskega narodnega in verskega izročila med Slovenci v videmski pokraji- ni, še posebej v Kanalski dolini. Skupaj z njegovimi sobrati duhovniki ga bomo ohranjali v zvestem spominu, hvaležni za njegovo življenje, ki ga je daroval za oz- nanjevanje Božje milosti slovenskim in drugim vernikom ter romarjem na Sv. Višarje. Z odhodom msgr. Mateuciga pa se odpira pomembno vprašanje prihodnje oskrbe žabniške župnije in romarskega svetišča na Sv. Višarjah, ki zadeva ohran- janje slovenskega jezika in narodnosti. Na to je pokojni tudi večkrat opozoril svoje predstojnike in podčrtal pomembnost na- rodnostnega vidika. Sv. Višarje so namreč živa priča slovenske prisotnosti in vernosti v Kanalski dolini, kljub temu da so se z leti uveljavile kot romarska referenčna točka za številne evropske narode. SSO meni, da se mora za prihodnost uveljaviti širši raz- mislek o takih izbirah, ki naj bi v celoti ostale zveste dediščini msgr. Mateuciga in njegovih predhodnikov. S Aktualno 1. septembra 2016 3 Intervju s Sergijem Pahorjem Tudi Draga ... S 1. STRANI Kako pa bi opredelili pojem ‘resnice’, o kateri je Jeza go- voril? Jeza je bil prepričan o razvoju in napredku, ni bil pesimist in ni dvomil, da bo slovenski narod dosegel osamosvojitev. Prav ta- ko je bil prepričan, da resnica pride vedno na dan ter da se je ne izplača skrivati. Z istim svo- bodoljubnim duhom in brez ideoloških predsodkov je bil tu- di dosleden in odkrit ter oster kritik prevladujočih razmer v slovenskem svetu, ne samo v poli- tiki, pač pa tudi v civil- ni družbi. Kritiziral je tudi organizatorje Dra- ge, češ da so preveč od- visni od Cerkve. Takrat se nismo spuščali v po- lemike, a danes bi od- govoril, da se je Draga pač naslanjala na Cer- kev, ker je to bila edina organizirana oblika družbenega življenja, ki se ni podredila tota- litarnemu režimu, o katerem je napovedal, da se bodo posledice diktature poznale še celo stoletje. Kakšen odnos pa je Draga v svoji polsto- letni zgodovini ime- la do te ‘resnice’? Draga je in je bila vedno izraz neke skupnosti, čeprav je res, da ne prav množične (nekoč je nekdo omalovažujoče dejal, da za Drago stojijo tri družine. Ne dolgo potem pa je berlinski zid potegnil za sabo vse, kar je bilo levega in mogočno levičarske- ga..., mi pa smo še živi in začen- jamo 51. Drago). Idejo samo- stojne Slovenije je gojila tudi Draga in večina tistih, ki so bili zraven. Seveda nismo tega pou- darjali na ves glas. Zavedali smo se odgovornosti, ki smo jo imeli do vseh, ki so se bolj ali manj aktivno udeleževali naših štu- dijskih dni, zato smo čutili dolžnost, da jih zavarujemo. Iz- kušnje Viktorja Blažiča in Fran- ca Miklavčiča so bile več kot zgovorne. Preko nevtralne ose- be smo po Blažičevi izpustitvi celo dobili namig, naj ga ne iz- postavljamo. Na tiskovnem srečanju, na katerem ste predstavili le- tošnje 51. Študijske dni, ste poudarili, da je Draga vseh petdeset let sejala upanje, da se bo kaj spremenilo. “In spremenilo se je - ste dejali -, saj je po obdobju totalitariz- ma vendarle zagledala luč naša samostojna Slovenija”. Dodali pa ste tudi, da je danes cilj Drage ta, “da bi se posta- vila proti vse večjemu nezau- panju do slovenske države in njenih inštitucij, kar posta- vlja v nevarnost samo narod- no zavest. To je kljub vsem problemom, ki jih Slovenija ima, nesprejemljivo”. Od kod in zakaj tako zaupanje do države Slovenije? O našem sejanju upanja bi lah- ko veliko govorili, morda bo prav kultura upanja eden izmed tistih elementov, zaradi katerih bo Draga zapisana v naši zgodo- vini. Upanje je namreč konsti- tutiven element ne samo krščanskega gledanja na svet, ampak tudi vsakega prizadevan- ja in pričakovanja tako za du- hovni kot materialni napredek. Pomanjkanje upanja pomeni obup in iz obupa ni izhoda, ni rešitve, ni perspektive. Tako v preteklosti kot današnji dan pa to ni bilo dobro in še manj po- trebno tako za manjšino kot za narod v matici. Levica se ni ni- koli ukvarjala z upanjem, poz- nala je le borbo in oblast, od tod tudi globoko nerazumevanje Drage. Prav zaradi te naše te- meljne drže zaupamo, da bodo država Slovenija in njene insti- tucije znale najti pravi korak na poti uravnoteženega razvoja in pravične družbe. Seveda ni pričakovati socialne države, ki bi na hokuspokus rešila vse pro- bleme z enim zamahom, kot v mitičnem socializmu. Kako se to nezaupanje kaže v matični domovini? Ali je taka negativna presoja Slovenije prisotna tudi v naši slovenski narodni skupnosti v Italiji? V krizi, ki je sicer globalna, se slovenska politika ni najbolje znašla in ni našla učinkovitih protiukrepov. Posledica je zastoj gospodarstva ter beg možganov. Toda država Slovenija je od ustanovitve naprej pod drobno- gledom izredno kritičnih pre- soj, ki ne popuščajo, ker so izraz nostalgije po jugoslovanskem socializmu, kakor da proble- mov v Titovi Jugoslaviji ni bilo. A vendar so tudi takrat mnogi Slovenci kakor tudi drugi državljani federativne republike iskali boljši zaslužek v tujini, če ne upoštevamo tistih, ki so bežali zaradi diktature. Toda za mnoge je v socializmu bilo le- po. Kakšen odnos je slovenska manjšina imela do Drage pred osamosvojitvijo Slove- nije in kako se je ta odnos spremenil po tem dogodku? V danem zgodovinskem trenut- ku je tudi Draga sama postala za marsikoga moteč element v naši družbi. Po Helsinški kon- ferenci se je zdelo, da so meje v Evropi postale dokončne in tudi politika se je nekako sprijaznila s takratno ideološko razdeljeno- stjo Evrope, v Trst pa je prihaja- lo na stotisoče kupcev in kon- trabantarjev (če to ni bila odkri- ta kritika socializma, ne vem, kaj bi lahko bil), z Drago pa smo se prav takrat odločili za podpo- ro radikalnejšim oblikam na- sprotovanja režimu v Jugoslavi- ji. Zaradi tega marsikdo ni so- glašal z nami, celo iz matice se je kdo oglasil in svetoval spra- vljivejše tone, mi pa smo odprli vrata zdomcem in še bolj vabili disidente (Križnik, Ošlak, Bučar, Perko, Cukjati, Blažič, Stojanovič, Sirc, Velikonja, Mi- klavčič, Matvejević, Ocvirk, Apih, Fink, Capuder, celo Čosić...), to je bilo 15 vročih let Drage, vse do padca berlinskega zidu... Osamosvojitev in de- mokratizacija Slovenije je Dragi prinesla samoza- doščenje, da so naša prizade- vanja obrodila sadove in le- pe, tudi laskave ocene z lan- skim viškom ob 50-letnici, ko nam je visoko priznanje države podelil sam predsed- nik republike Borut Pahor. Leta 2007, ob 60. obletnici priključitve Primorske, pa nam je predsednik takratne slovenske vlade Janez Janša prisodil zasluge kot še nihče dotlej. V manjšinskem pro- storu smo seveda deležni po- zornosti, zlasti kadar obrav- navamo manjšinsko proble- matiko, toda očitno je, da smo manjšina v manjšini, za- to glavnina naših obiskovalcev in simpatizerjev še vedno priha- ja iz Slovenije. Petkovo predavanje Drage je namenjeno migrantskemu vprašanju, ki je pred nekaj meseci zajelo tudi Slovenijo. Predavatelji bodo z različnih zornih kotov analizirali dina- mike, ki jih priseljeniška te- matika sproža, od tega, s ka- tero vrsto migrantov prihaja- mo v stik, kako poteka njiho- va integracija, ali smo s svo- jim odnosom do njih še ved- no civiliziran narod. Kako bi na podlagi vašega čutenja razčlenili te iztočnice? Preseljevanje narodov ni pojav sedanjosti, povezano je z začet- kom civilizacije, je del zgodovi- ne človeštva in se v raznih do- bah in okoljih ponavlja vse do danes. Človeštvo je nastalo v Afriki in človek se je od tam širil v Malo Azijo in naprej v Evropo, proti vzhodu in še naprej. Tudi vračal se je in tako koloniziral ves svet, ga osvojil in se mu pri- lagajal. Zadnji dve stoletji je več kot 100 milijonov Evropejcev dobesedno zasedlo Severno in Južno Ameriko in v sami Evropi smo bili priča preselje- vanju z juga na sever, tudi Slovenija v malem je sprejela nekaj stotisoč pri- seljencev iz drugih repu- blik. In zdaj je politična Evropa presenečena in nepripravljena na prišle- ke iz Afrike in Bližnjega vzhoda, potem ko je sa- ma tam povzročila pro- bleme. Evropa navadnih prebivalcev pa živi v stra- hu pred prišleki, ki je do- stikrat pretiran. Migran- tska gibanja se gotovo ne bodo še umirila, v bližnji prihodnosti gotovo ne, dokler se bo blagostanje kopičilo v enem delu sve- ta. Razviti svet bi moral v prvi vrsti blažiti razlike in po- magati drugim državam reševa- ti notranje politične in socialne probleme, sprejemati njihove demografske viške in s tem blažiti svoj demografski manko. Če bo šlo tako naprej, bodo vse evropske države kaj kmalu začele vabiti migrante, ki se jih zdaj bojijo, zlasti še Italija in Slo- venija, ki se v duhu napredka lahko ponašata z rekordno niz- kim številom rojstev... Fokus vsake Drage je tradicio- nalno usmerjen tudi v t. i. manjšinsko vprašanje. Tako bo letos na sobotnem preda- vanju govor na temo Družina in družba, jezik in identiteta. Med pre- davatelji bo tudi Martin Maver, organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Itali- ji. Naša športna krovna organizacija je lani izda- la poglobljeno študijo širše družboslovne nara- ve o odnosu naše mladi- ne do športa, do manjšinskega prostora in slovenskega jezika. Kako ocenjujete izsledke te raziskave? Študija je med drugim pokazala na dejstvo, da nesloven- skim govorečim otro- kom, ki se prvotno vpišejo na naše šole in se nato izpišejo pred koncem kompletnega ciklusa, ob samem vpisu v šolo ni jasna predstava o tem, kaj vpis v slovenske šole sploh pomeni... O materinščini v šoli smo govo- rili na Dragi pred tremi leti in se že takrat dotaknili proble- mov, ki nastajajo zaradi mešanih zakonov. Na Ko- roškem so šli še dlje. Ko so ugo- tovili, da slovenščina izginja ce- lo iz slovenskega družinskega okolja, so se lotili projektov, da bi pojav zajezili oziroma da bi z novimi prijemi obudili zani- manje za materinščino. Pri nas je situacija slična v videmski po- krajini, na Goriškem in Tržaškem še nismo tako daleč, a vendar utegne kmalu dozore- ti. Zato smo se odločili, da preučimo koroški projekt in analiziramo naše stanje. Študija ZSŠDI je zelo povedna in obe- nem nas opozarja, da moramo biti aktivni in ukrepati, drugače nas bo čas prehitel in ne bo več mogoče vplivati na potek poja- va. Problem neslovenskih otrok na slovenski šoli je problem za- se, s katerim se morajo ukvarjati šolniki in šolske obla- sti, slovenska javnost pa mora zadevo bud- no spremljati. O teh vprašanjih moramo seveda razmišljati, za- to je tema prišla na naš letošnji program. Nedeljsko predavanje ima ekumenski pri- dih. Vatikanski diplo- mat, slovenski nadškof Ivan Jurko- vič, bo namreč spre- govoril o odnosih znotraj pravoslavne- ga sveta in o dialogu med katoličani in pravoslavci. Kot nek- danji predsednik ško- fijskega sveta laičnih združenj tržaške škofije kako gledate na te ekumenske di- namike? Ekumensko gibanje je v sloven- ski zavesti že od nekdaj močno prisotno, vendar je komaj pre- seglo zgolj raven želje po zbližanju z ločenimi vzhodnimi brati. Stvar je, da je med katoli- cizmom in pravoslavjem tako malo razlik na teološki ravni, da bi dialog med obema Cerkvama lahko v kratkem času privedel do soglasja in celo do poeno- tenja. To bo seveda mogoče, če ne bomo preveč poudarjali ra- zlik, ki jih je v praksi še precej, niso pa bistvene, predvsem pa so premostljive. Z zgledom pa- peža Frančiška, ki zna zelo do- bro ločevati bistvo od plevela, bo mogoče odstraniti ovire, ki sta jih postavili zgodovinska po- gojenost in človeška trma. Od nadškofa Jurko- viča pričakujemo spoz- nanja, ki jih je pridobil s svojim več kot dvajsetlet- nim delom v tesnem sti- ku s pravoslavjem. Dr. Janko Prunk bo na sklepnem predavanju le- tošnje Drage poglobil te- mo o slovenski vraščeno- sti v evropsko kulturno omiko. Kaj pričakujete od razpleta tega raz- mišljanja? Kako gledate na besede, ki so v zvezi s tem predavanjem uvrščene v bilten le- tošnjih Študijskih dni: “Stara celina se iz krize lahko dvigne z novim duhovnim gibanjem, ki bi moralo sloneti na dveh te- meljih, na teološkem (vera, upanje, ljubezen) in razsve- tljenskem (pamet, pra- vičnost, pogum, mera) ”? Janko Prunk je avtor temeljnega dela o razsvetljenstvu v Evropi. Njegovo razmišljanje o stari ce- lini, ki je, v dobrem in slabem, bila gonilna sila tako v duhov- nem kot materialnem smislu v razvitem in razvijajočem se sve- tu, je zelo dragoceno, ker priha- ja v trenutku, ko se je Evropa skupaj s svojo politično zvezo, ki je nastala prav zato, da bi ji dala novega zagona, znašla v hudi krizi. Proces ustanavljanja Unije je slonel na iskanju popol- nega soglasja, ki je možno le na podlagi neštetih kompromisov, kar močno omejuje skupno za- konodajo in sposobnost upra- vljanja skupnih koristi. Tudi te- meljna listina Unije je sad kom- promisa, saj je zaradi ljubega miru zmagalo laicistično gle- danje, ki zanika krščanske osno- ve evropske civilizacije in se na- slanja le na vrednote, pridoblje- ne z razsvetljenstvom, kar pa v prejšnjem stoletju ni preprečilo absolutnega zla treh totalitariz- mov, ki so prizadeli Evropo. Evropske duhovne smernice ni- so prepričale Janka Prunka, ki meni, da brez transcendence ni izhoda. Prav zaradi teh idej smo zaprosili zgodovinarja in poli- tologa Prunka, da pride ponov- no na Drago (kjer je že bil leta 1991 in 1992), da še enkrat ute- melji svoje misli in stališča. 2., 3. in 4. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah (TS) 2. septembra 2016 ob 16.30, okrogla miza: dr. Veronika Martelanc, dr. Aleksej Kalc, p. Robin Schweiger ČLOVEK MIGRANT 3. septembra 2016, ob 16. uri Mag. Martina Piko Rustja, Živa Gruden, Suzana Pertot, Martin Maver DRUŽINA IN DRUŽBA, JEZIK IN IDENTITETA Ob 19. uri: Slovesna izročitev pete Peterlinove nagrade. Nazdravimo Sloveniji – proslava 25-letnice samostojnosti. 4. septembra 2016, ob 10.30 Nadškof Ivan Jurkovič PRAVOSLAVNI VZHOD DANES Ob 16. uri Dr. Janko Prunk EVROPA, KAM? Ob 9. uri bo za udeležence Drage sveta maša, ki jo bo daroval nadškof Ivan Jurkovič, vatikanski opazovalec pri OZN v Ženevi. 51. ŠTUDIJSKI DNEVI - DRAGA 2016 Nadškof Ivan Jurkovič Prejemnik Peterlinove nagrade Giorgio Banchig Peterlinovo nagrado prejme tudi zbor MoPZ Fantje izpod Grmade (foto JMP) Dr. Janko Prunk Kristjani in družba1. septembra 20164 Na domačiji družine Vidmar na Sinjem vrhu Obisk pri “Umetnikih za karitas” a Sinjem vrhu nad Aj- dovščino je od 15. do19. avgusta potekala 22. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas pod naslo- vom: “Pogum vse ljudstvo v deželi, govori Gospod” (Ag 2,4). Izkupiček nastalih del bo namen- jen ljudem v stiski. Na Sinji vrh smo šli organizatorje in umetnike obiskat v sredo, 17. avgusta, dan pred t. i. dnevom odprtih vrat, in to zato, da smo se lahko v miru pogovorili s so- delujočimi umetniki, predvsem pa z organizatorji. Gostitelj vsakoletne likovne kolo- nije je družina Vidmar in Hiero- nim nas je pričakal nasmejan, vedno vesel naše prisotnosti, medtem ko sta njegova žena Irma in sin Kristijan skrbela za hrano in pijačo za vse sodelujoče. Kra- sen dan je bil in krasni ljudje so bili na Sinjem vrhu. Prav imata voditeljica likovne ko- lonije Umetniki za karitas Jožica Ličen in likovna kritičarka Ana- marija Stibilj Šajn, ko trdita, da ne gre več samo za likovno kolonijo, ampak za pravo gibanje, ki združuje umetnike, ljubitelje umetnosti in predvsem pa vse ti- ste, ki kupijo nastala likovna dela in tako pripomorejo, da se lajša bolečina tako ali drugače priza- detih. “Ves zbrani denar gre neposred- no najbolj potrebnim, ljudem v stiski, ki jih je danes več, kot si sa- mi mislimo”! pravi Jožica Ličen, ki je upravičeno ponosna na vse sodelujoče, sami dodajamo, da je slovenska Karitas tista dobrodel- na organizacija, ki najmanj pora- bi za lastno režijo. “Seveda vseh težav ne moremo rešiti, a že to, da skušamo, je veli- ko”, še dodaja gospa Jožica, ki se že veseli gostovanja z razstavo v Gorici in Trstu. N In prav dejstvo, da Umetniki zakaritas vsako leto na Sinjem vrhugostijo tudi likovnike iz naše sre- dine, je velikega pomena, organi- zatorji se zavedajo enotnega slo- venskega kulturne- ga prostora in zato sta letos na Sinjem vrhu ustvarjala go- riški slikar Andrej Kosič in tržaška ustvarjalka Jasna Merku’'. Oba smo obiskali v njunem priložnostnem atel- jeju in oba sta bila vesela našega obi- ska. Andrej Kosič so- deluje s Karitasom že od samega začet- ka kolonije Umetni- ki za karitas, med- tem ko je Jasna Mer- ku’ bila letos prvič, a prav vidno zado- voljna in vesela. Oba sta na Sinjem vrhu naredila umet- niška dela, ki so zdaj razstavljena na Vidmarjevi domačiji, a bodo že jeseni začela pot v svet. Jasna Merku’ je ustvarjala svoja prele- stno lepa likovna dela na papirju, krhka, a izjemno pretanjena, medtem ko je Andrej Kosič pri- pravil večji akvarel z upodobitvi- jo križa na Sinjem vrhu in nekaj del v čisto novem slogu. V letošnji koloniji so za pet dni sodelovali umetniki: Zdravko Do- linšek, Andrej Kosič, Jurij Krav- cov, Petar Laza- revič, Miloš Marc, Jasna Merku', Alina Asberga Naber- goj, Patricija Si- monič in Suza- na Švent ter častni gost Zma- go Modic. Sami smo obi- skali tudi dva ustvarjalca, ki ju poznamo že od samih začetkov, to sta akadem- ska slikarja in prijatelja giban- ja Lucijan Bra- tuš ter Mira Ličen Krmpotič, brez njunih del si skoraj ne mo- remo predsta- vljati več razstav Umetniki za ka- ritas. Izbranim udeležencem so se pri- družili tudi strokovni sodelavci in udeleženci lanske kolonije, ob dnevu odprtih vrat pa še drugi ustvarjalci, ki so za namen kolo- nije želeli pokloniti likovno delo. Deset udeležencev in sedem stro- kovnih sodelavcev je ustvarilo 40 likovnih del, pridružilo se je se- demnajst udeležencev preteklih kolonij in ustvarilo 24 likovnih del. Dan odprtih vrat je tudi letos privabil kar 53 slikarjev, ki so po- klonili 73 slik in skulptur. Bilanca letošnjega srečanja je 87 avtorjev s 147 likovnimi deli. “Tudi letos lahko rečemo, da si je na Sinjem vrhu lepo in dobro po- dalo roko. Naklonjeno je bilo tu- di vreme, saj so lahko umetniki ustvarjali v ateljeju in tudi na pro- stem, od koder je pogled segal tja do beneških lagun. Zanimiva družba se je zbrala, vse pa je družila različnost v starosti, ra- zličnost okolja, od koder so pri- hajali, različnost umetniškega izražanja, vsem pa je bilo skupno preko barv in čopičev in sporočil- nih slik nagovoriti gledalca, da bo začutil lepoto Božjega stvar- stva, ki ga izraža vsak umetnik na svoj način, predvsem pa prispe- vati svoj talent za ljudi v stiski”, je zapisala vodja projekta Jožica Ličen ob koncu. Tako umetnikov kot obiskovalcev se je dotaknilo letošnje geslo in marsikdo je prikimal, da je v naši družbi premalo poguma, marsik- do je Gospodove besede prvič slišal. Morda se na zunaj zdi, da postaja vse skupaj rutina, toda ne, vsako leto so novi umetniki, vsa- ko leto nastanejo nova dela in vsako leto kolonijo spremlja do- bra misel, ki se ubesedi v geslu. Veliko je bilo komentarjev, filo- zofskih in čisto preprostih. V 'Pogovoru o... ', ki ga vsako leto pripravlja v imenu Radia Ognjišče Jože Bartolj, strokovni sodelavec kolonije, smo podelili misli, ki so bile vsakemu svoje, zato o vsakem le nekaj stavkov: Zdravko Dolinšek se je po upoko- jitvi preselil iz Trbovelj v Raden- ce. Sam pravi, da je bilo med službo zlatarja in oblikovalca na- kita slikarstvo hobi, danes pa je obratno … Andrej Kosič prihaja iz Gorice, Slovenec po srcu in duši. 83-letni gospod je bil vsa leta med daro- valci v Umetnikih za karitas, letos pa je bil ves teden z nami. Sam pravi, da nam je prav v takih druženjih dano spoznati člo- veško bogastvo … Jurij Kravcov je bil rojen v Rusiji, v času razpada SZ se je za eno leto preselil v Bolgarijo in nato v Slo- venijo, kjer je tudi ostal in ima družino. Še največkrat je med ko- lonijo omenil svojo triletno hčer- kico … Petar Lazarević živi v Ljubljani, odločitev, da pride na Sinji vrh je bila težka, saj je pred kratkim imela žena nesrečo, zato se je ce- lotna družina dala skupaj, da je lahko držal obljubo. Miloš Marc je domačin, iz Vipa- ve, zaposlen v Mlinotestu. V ko- loniji Umetniki za karitas je bil pred 20 leti in skupaj smo ugoto- vili, da je to zgodbo pametno po- noviti, njegove slike so sporočil- ne, ko pa se je bilo treba predsta- viti, ga je zmanjkalo. Jasna Merku’ prihaja iz Trsta, hči poznanega glasbenika Pavla Mer- kuja. Slikarka, grafičarka, ilustra- torka je v koloniji Umetniki za ka- ritas prvič. Ko smo jo vprašali, kaj ob tej koloniji čuti, je odgovorila: “Srečna sem, da z ustvarjalnostjo osrečujem ljudi …” Zmago Modic, poznan slikar iz Ljubljane, je bil v koloniji kar dva- krat zapored leta 1996 in1997, zato se mu je zdelo sa- moumevno, da je povabljen kot častni gost, vendar bolezen je nepred- vidljiva. Kljub te- mu da je bil name- sto na Sinjem vrhu v Kli- ničnem centru, je po- skrbel, da bo slika pra- vočasno pripravljena za katalog. Pri dobrih name- nih ni izgovorov. Alina Asberga Nabergoj se je v Vipavo preselila, zaradi ljubezni, kot je sa- ma rekla, iz 1800 km od- daljene Latvije. Tako je bi- la leta 2005 prvič ude- leženka Umetnikov za ka- ritas in med tem tudi zve- sta darovalka. Ko je bila V pomislek Islam v nekdanji Bosni in Hercegovini uslimanski fundamen- talizem se je danes že razširil po vsem svetu. Tam okoli leta 1980 se je Evropa prav tega zelo bala. Med drugimi je nanj velikokrat opozarjal fran- coski predsednik Mitterrand. Pred časom je dr. Jože Pirjevec iz- dal knjigo z naslovom Jugoslo- vanske vojne 1991-1999. Tudi iz te knjige izvemo, da fundamen- talizma Islam v Bosni ni poznal. O Islamu v Bosni se danes piše različno. Tisti, ki ga skušajo poveličevati, poudarjajo, kako se je v nekdanji Jugoslaviji bo- ril proti ateizmu, zopet drugi pa zatrjujejo, da ni bilo tako. Fundamentalizem v Bosni je ves čas obstajal, tudi v času nekdanje Jugoslavije. Dobro se spominjam, kako so bili vojaki muslimani v tedanji jugoslo- vanski armadi pod zelo močnim nadzorom in vpli- vom, da ne rečem terorjem po- sameznikov, ki so bili tudi vojaki muslimani; tudi v vojski pa so bi- li nekakšni tajni muslimanski verski voditelji. Vse to se ni javno odražalo, vidno pa je bilo vsaj ti- stim, ki so to hoteli videti. (Vse to je bilo vodstvu jugoslovanske armade dobro poznano. S tem je vodstvo vojske imelo večji vpliv, pa tudi nadzor nad temi vojaki.) V akademskem letu 1965/66 sem imel sorazmerno veliko stikov s sarajevskimi muslimanskimi profesorji na tamkajšnji Metresi, nekoliko manj s študenti. V Slo- M veniji so bili v tistem času, kot tu-di prej, redki izbranci, ki so imelištipendije za študij v tujini; med- tem ko je bilo v tedanji Bosni kar lepo število študentov, ki so imeli muslimanske štipendije za študij medicine v Bagdadu, na arhitek- turi v Kairu, na ekonomiji v Istambulu, pa še kje drugje v mu- slimanskih državah. Vsi ti štu- dentje niso bili “povprečni” ver- niki, še manj neverniki-ateisti. Med študijem, še zlasti pa med počitnicami, ko so se vrnili do- mov, so imeli svoje verske obvez- nosti, ki jih drugi študentje mu- slimani, ki so študirali doma ali po Evropi, niso poznali. Prav ta- ko so jim določene obveznosti ostale tudi po diplomi, z razliko od drugih študentov muslima- nov, ki so diplomirali kje drugje in jih te obveznosti niso vezale. Te so bile predvsem v različnih sodelovanjih, pa tudi vodenjih v posameznih muslimanskih ver- skih skupnostih. Samo po sebi umevno je bilo za bosanskega študenta, ki je imel islamsko šti- pendijo, da je po diplomi del svo- jega znanja nudil tudi verski skupnosti, in to, se razume, za- stonj. Nekaj takšnega vsaj pri nas, v katoliški Cerkvi, ni. Zanimivo pa je vprašanje: “Ali je v Bosni v času Titove Jugoslavije obstajala muslimanska država”? Evropska diplomacija je bila ve- likokrat slepa ali pa se je delala nevedno o stanju, ki je tedaj tam obstajalo. Na zunaj, v politični ureditvi Bosne in Hercegovine v nekdanji Jugoslaviji, ni bilo vide- ti posebnosti, bile pa so poseb- nosti znotraj, v republiki sami. Vsi smo poznali politično neo- predeljene muslimane v držav- nih funkcijah, ki so tedaj pripa- dale določenemu sloju politično usmerjene garniture. Prav tako so bile musli- manske policijske pa- trulje. Poznali smo mu- slimanske ambulante in celo rdeči polmesec je velikokrat bil prekrit z rdečim križem na tem ali onem reševalnem vo- zilu, ali pa niti to ne. Ob- stajali so muslimanski servisi za financiranje, za stike s poslovneži... Vsega tega je bilo znatno več, kot si danes mislimo. Ob tem poja- snilo: Jugoslovanski komunizem je pojem neopredeljeni musli- man uradno rabil samo v Bosni in Hercegovini, ne pa za Sanđak, Kosovo, Metohijo in Makedoni- jo. Tam so jih imenovali Albanci ali pa Šiptarji. Vse to potrjuje, da je bila Bosna že v času nekdanje Jugoslavije neka oblika države v državi, na osnovi Islama, kar danes marsik- do tudi prizna. Ambrož Kodelja vprašana, kaj je po poklicu, je re- kla, da je najprej mama, saj ima kar štiri otroke. O umetnosti pa: “Umetnost je kot topel čaj, oboje vsi rabimo... ” Patricija Simonič, štajerska slikar- ka in kiparka, je v našem prostoru poznana po kipu Dečka miru, ki po zaslugi njenega fanta Giannija postaja simbol miru. V koloniji Umetniki za karitas je prvič in pravi, da je vsakršna umetnost od človeka za človeka … Suzana Švent je mlada slikarka. Nekoč slovenska mladinska prva- kinja v šahu je danes na začetku poti profesionalne slikarke. Pravi, da med šahom in slikarstvom ne vidi razlike, v obeh primerih člo- vek vstopa v igro med umetni- kom in gledalcem. “Še veliko je bilo povedanega tu- di v kulturnem programu, ki so ga zadnji dan obogatili pevci iz Šturij in Mladi z Gore. Veseli smo bili številnih obiskovalcev; Slavko Rebec, Anamarija Stibilj Šajn in sama smo jim kolonijo osvetlili vsak s svojega zornega kota”, je še povedala Jožica Ličen. Začenja se drugi del Umetnikov za karitas, to je potovanje razstav. Do konca septembra so umet- niška dela razstavljena na Sinjem vrhu, potem pa gredo v slovensko Istro, v Gorico, Trst, v prestolnico, na Štajersko in v Prekmurje, pa še kam … In ob koncu: Vse je zaman, če so dela še tako lepa, če jih ne kupimo in ne po- magamo tako lju- dem v stiski! Privoščite si požirek lepote, ki traja in traja in vas s svojo tiho prisotnostjo na steni nenehno na- govarja, in hkrati pomagajte ljudem, ki niso tako srečni, kot ste vi! Jurij Paljk Relikvije priljubljene svetnice, male Terezije Deteta Jezusa iz Lisieuxa, redovnice, cerkvene učiteljice, zavetnice misijonov in avtorice Povesti duše, bodo 1. in 2. septembra v Inštitutu Bearzi v Vidmu (ul. Don Giovanni Bosco 2). V četrtek bodo prinesli relikviarij v omenjeno salezijansko središče ob 9. uri, sledila bo tiha molitev z možnostjo spovedi. Ob 11.30 bo rožni venec za misijone, ob 17.30 rožni venec za družine, ob 18.30 maša, ki jo bo daroval videmski nadškof Andrea Bruno Mazzoccato, sledi tiha molitev. Ob 20.45 bo karmeličan p. Antonio Sangalli, postulator za kanonizacijo staršev svete Terezije, govoril na temo: “Svetniki se rodijo v naročju staršev”. Sledita bdenje in nočna molitev (od 22.30 do 7.30). V petek, 2. septembra, bo jutranjo mašo ob 7.30 vodil p. Sangallo, ob 8.30 bo govoril o tem, kako lahko s sv. Terezijo vzgajamo v svetosti. Od 9. ure dalje bo tiha molitev, ob 11.30 rožni venec za redovno življenje, ob 12.30 molitev, ob 13.30 odhod. Relikvije sv. Terezije iz Lisieuxa v Vidmu Andrej Kosič (foto JMP) Jasna Merku’ (foto JMP) Mira Ličen Krmpotič (foto JMP) Jožica Ličen, Hieronim Vidmar in Anamarija Stibilj Šajn (foto JMP) Kristjani in družba 1. septembra 2016 5 abori veje roverjev in popotnic so potovalni tabori. Ta - za neskavte tako nedolžni - izraz za sabo po navadi skriva večdnevno naporno hojo in težak nahrbtnik na ramenih... A za VKB klan Kraškega stega Slovenske za- mejske skavtske organizacije je letošnji potovalni tabor poleg hoje pomenil še potovanje z letalom, vlakom, busom, metrojem, predvsem pa srečevanje in spoznavanje roverjev in popotnic z vsega sveta. Udeležili so se mednarodnega ta- bora Roverway, namenjenega skavtom od 16. do 21. leta starosti, ki je potekal od 3. do 14. avgusta v Jambvillu v severni Franciji. Udeleženci te velike dogo- divščine so: Gregor Tavčar - Hrabri jelen, iz Repna Mojca Petaros - Zasanjana panda, z Opčin Petra Pahor - Presenetljivo odločni galeb, iz Devina Ivana Pahor - Iskreni galeb, iz Devina Danijel Fabi Pahor - Razgledani kondor, iz Devina Neža Petaros - Zanesljiva panda, iz Za- brežca Elia Riccobon - Navihani jelen, iz Trsta Daniele Riccobon - Kompetitivni jelen, iz Trsta. Najbolje, da dogajan- je spoznamo tudi preko njihovih mnenj! Zgodba se je začela v ponedeljek, 3. avgu- sta, ko je bilo na vrsti uradno odprtje do- godka v Parizu. Tu se je skupina naših mo- drosrajčnikov prvič pomešala v barvani množici skavtov z najrazličnejših kon- cev sveta. Skavte je na odprtju obiskal predsednik franco- ske republike Fran- çois Hollande, ki je v svojem nagovoru skavte povabil k an- gažirani skavtski drži, h kateri naj pova- bijo tudi vse mlade, ki sicer niso skavti, ampak z njimi delijo iste vrednote. Ko so prisotni še prvič odpeli himno letošnjega Roverwayja, pa je bil že čas, da spet sto- pijo na pot. Vsaka potovalna skupnost je dni od 4. do 10. avgusta preživela na enem izmed 100 “routov”, ki so potekali po celotnem ob- močju Francije. VKB klan je ta čas preživel v Moursu, vasici severno od Pa- riza, skupaj s približno petdesetimi skavti iz Portugalske, Španije, Francije, Italije in skupino slovenskih tabornikov. Kam pa spada SZSO? Roverwayja se je udeležila s slovensko odpravo, ki je štela 26 skavtov, prišlo pa je tudi 89 slovenskih taborni- kov. Vsebinske smernice routov so bile mir, solidarnost, ekologija in kultura. Na ta- boru v Moursu so se ukvarjali z ekologijo in z zelenimi območji v mestih. Poleg medsebojnega spoznavanja, skupnega kuhanja različnih specialitet, olimpijskih iger, razgibanih tabornih ognjev in izle- tov po bližnji okolici pa so skavti opravili tudi služenje v begunskem centru v Pari- zu. Kako je bilo to pariško služenje? Navihani jelen: V sodelovanju z združen- jem Emmaus smo imeli možnost preživeti nekaj časa z begunci iz srednje Afrike. Po skupinah smo izdelali lesene zaboje za rastline. Uporabili smo odvržen material. Begunci so sprva samo od daleč opazovali, potem pa so se nam pridružili in aktivno sodelovali. Zaboje smo na koncu še poslikali in vanje usadili ra- zlične rastline. Cilj projekta ni bil samo izvedba teh zabojev, ampak vzpostaviti stik s to skupnostjo, jim pomagati, da bi se čutili sprejeti, in jim popestriti dan. Kako sta jo doživljala vidva? Navihani jelen: Imeli smo težave zaradi različnih jezikov, a smo se vseeno kar do- bro razumeli. Naučil sem se biti bolj po- trpežljiv, ker sem sam videl ljudi, ki kljub temu da jim je uspelo opraviti dolgo pot, jim manjka še dosti do cilja, do boljšega in mirnejšega življenja. Hrabri jelen: Izkušnjo bi opisal kot zelo potrebno za marsikoga, saj sem opazil oz. smo opazili resnično stanje beguncev. Vse, kar imajo, je stavba z vrtom, kjer se lahko igrajo. Mi smo jim polepšali vrt z vazami in zgradbami. Ne smemo poza- biti, da so tu brez družin, prijatelje so spoznali v bitki za preživetje, na poti do sem. Resnično ti da ogromno iztočnic za razmišljanje. Kot bi mignil, že je bil 10. avgust in 5000- glava množica roverjev in popotnic je po daljšem ali krajšem francoskem potovan- ju prestopila prag grajskega posestva Jam- bville. Tu so se utaborili na petih narodnostno mešanih podta- borih. Res ogro- men tabor je po- leg tega premogel še dva izredno dolga travnika, “Evropski trg”, kjer je lahko vsaka država v svojem šotoru predsta- vljala svojo kultu- ro in skavtsko or- ganizacijo, skup- no prizorišče z ve- likim odrom in zastavami vseh za- stopanih držav, pa celo tri skavtske bare in Silent disco, kjer so skav- tom stregli nealkoholno pijačo in dobro glasbo. Kar dva dneva stalnega skupnega dela sta bila namenjena delavni- cam, na katerih je bilo možno raz- glabljati o štirih glavnih temah: Širimo obzorja, Bodi svoj heroj, Boljši svet in Sprejemam odločitve. Katera od delavnic, ki sta jo obiskali, vama je dala najbolj misliti? Zasanjana panda: Vse delavnice, ki sem se jih udeležila, so mi bile všeč, saj so bile po mojem mnenju zelo lepo organizira- ne. Nikjer nismo le poslušali predavanj, ampak smo morali vedno aktivno sode- lovati, tudi z drugimi skavti, ki jih prej še nikoli nismo videli. V spominu mi je ostala delavnica o Evropski uniji na temo Boljši svet. Po kratki predstavitvi EU so nas razdelili v manjše skupine, vsaka je predstavljala eno stranko parlamenta. Nato smo dobili osnutek novega zakona, ki smo ga morali dopolniti v skladu s pre- pričanji svoje stranke. Najtežji del naloge pa je bil trenutek, ko smo morali zakon odobriti. V evropskem parlamentu ni do- volj, da te podpre večina, strinjati se mo- rajo prav vsi člani. Na koncu nam je po zanimivih in dolgih debatah uspelo spre- jeti nekatere spremembe zakona, obe- nem pa smo v malem okusili, s čim se tolikokrat srečujejo parlamentarci. Zelo učinkovita je bila po mojem mnenju tudi delavnica na temo Širimo obzorja, ki je simulirala hudo situacijo, v kateri se znaj- dejo begunci, ko bežijo od doma. Ker so to delavnico organizirali slovenski in ita- lijanski skavti, sem imela prednost, ker sem poznala jezik. A kljub temu me je su- rovo ravnanje s pribežniki pretreslo, zato si lahko predstavljam, da je bilo za tiste, ki ne znajo slovenščine ali italijanščine, še toliko huje, ko so se znašli v popolno- ma tujem in neprijaznem okolju. Presenetljivo odločni galeb: Najbolj mi je dala misliti delavnica, na kateri sem morala eno uro živeti kot invalid. Najprej sem bila slepa, nato gluhonema, na kon- cu pa sem sedela na vozičku. Vsakič sem srečevala nove ovire in težave; da sem jih lahko premostila, sem morala uporablja- ti vsa čutila, ki bi jih navadno ne upora- bljala. Ljudje okoli mene sploh niso po- magali, ampak so me le zaničevali in se norčevali iz mene. Čeprav delavnica ni bila najbolje organizirana, je vseeno pu- stila svoj pečat v meni. Sobotni program je uvedel t. i. Spiritual time, čas, po- svečen razmišljanju, duhov- ni sferi človeka, primeren vsem veroizpovedim. Kako si doživljala to dobro uro klepeta v skupini petih nepoznanih roverjev z ra- zličnih koncev sveta o te- mah, kot so tvoja vera, mir, solidarnost in narava? Zasanjana panda: Program spiritualnosti se mi je zdel sproščujoč in bila sem ga vesela že zato, ker drugače med tednom nismo imeli veliko časa, posvečenega duhovnosti. Za- me osebno pa je bila to posebna izkušnja predvsem zato, ker sem se znašla v zelo zanimivi skupini: poleg mene so jo se- stavljali še trije Italijani in en Francoz. Dva Italijana sta bila člana CNGEI, ki v svoji metodologiji nima poudarka na ve- ri, tretji pa je bil član AGESCI, ki je - po- dobno kot SZSO - katoliška organiza- cija. Rover iz Franci- je pa je pripadal po- sebni organizaciji, ki združuje franco- ske budiste. Zato smo na obravnava- ne teme gledali z ze- lo različnih zornih kotov, kljub vsemu pa smo našli nekaj skupnih točk, kar se mi je zdelo zelo za- nimivo. Vsi smo svoje poglede na naravo in solidar- nost oblikovali pri skavtih in, čeprav vsak od nas doživlja skavtizem na svoj način, je prav to tisto, kar nas združuje. Po popoldanski veliki igri, naslovljeni 5000 kultur, ko so roverji in popotnice v večjih skupinah, osnovanih na podlagi podobnih interesov udeležencev, ustvar- jali nove civilizacije, se je jamboree začel nagibati h koncu - a skavte je čakal še zad- nji zabavni večer pod velikim odrom, ko so na vrsto spet prišli glasba, ples, skeči in zabava. Kakšni so bili skupni večeri v Jambvil- lu? Kompetitivni jelen: Zabavni večeri na ve- likem odru so bili kar pestri. S spremljavo rover-banda (o. p. glasbeno skupino so prav tako sestavljali skavti, stari med 16. in 21. letom, iz vse Evrope, med njimi tu- di slovenska pevka), vici in heci so pri- pravili zabaven program za kar 4.500 mladih skavtov iz vse Evrope. Med zaba- vo in glasbo so vsak dan bili na odru tudi različni govorci. Nastopila sta načelnika svetovnih skavtskih organizacij WAGGGS in WOSM in poslanka v evrop- ski komisiji. Pismo nam je poslal celo ge- neralni tajnik Združenih narodov Ban Ki-moon. Glavna sporočila so slonela na bratstvu med skavti, solidarnosti in po- membnosti vloge mladih. Kateri govor ti je najbolj ostal v spo- minu? Kompetitivni jelen: Po mojem je bil naj- boljši govor načelnikov skupaj z obnovo skavtskih obljub, ker me je spomnil na dan, ko sem obljubil. Po dolgem času mi je bilo lepo ponoviti obljubo in mislim, da bi jo morali večkrat ponavljati. Za vse klanovce Slovenske zamejske skavtske organizacije je bil Roverway prva mednarodna skavtska izkušnja, kjer so lahko okusili svetovno razsežnost skavtskega gibanja. Ustanovitelj skavtske- ga gibanja Lord Baden Powell je nam- reč, komaj je gibanje začelo rasti, skavte pozval, naj z rednimi med- narodnimi ta- bori poglablja- jo skavtsko bratstvo in ta- ko gradijo mir. Kako misliš, da lahko tak tabor pripo- more k skavt- skemu poslan- stvu grajenja miru? Razgledani kondor: Spoz- navali smo ra- zlike, navade, običaje razli - čnih narodov, kar je prvi korak za boljše sožitje med ljudmi. Iz- kušnja, kot je Roverway, pri- pomore k temu, da človek razvi- ja svojo strp - nost. Prav zato je tako doživetje odličen način za dejansko iz- popolnjevanje tega skavtskega poslanstva gra- jenja miru. Katere so po tvojem tri najbolj opazne skupne lastnosti množice skavtov? Hrabri jelen: Bratstvo, prijaznost, razu- mevanje. Presenetljivo odločni galeb: Vsi verujejo v enake ideale, so socialni in radi pojejo! Kaj pa tri najbolj opazne razlike? Hrabri jelen: Različno pojmovanje zasta- ve, glavnega zbora, ognja. Presenetljivo odločni galeb: Odnos do kroja, navade pri tabornem ognju, disci- plina. Kaj vama pomeni pojem svetovni skavtizem? Iskreni galeb: Na Roverwayju sem v živo lahko končno občutila, čeprav še vedno v malem, veličino, ki jo je uspel ustvariti Baden Powell. Še posebno v svetu, ki ga imamo danes, je res presenetljivo in pove veliko dejstvo, da svetovni skavtizem za- objema 10.000.000 ljudi! Zato, ko pomi- slim na svetovni skavtizem, pomislim na skupino ljudi, ki smo logistično, narod- no in kulturno oddaljeni med sabo, a vseeno delimo podobna mišljenja, veru- jemo v iste vrednote in smo pripravljeni graditi boljši, miroljuben svet. Zanesljiva panda: Zame je svetovni skav- tizem oblika skavtizma, ki se nam mo- goče na prvi pogled zdi nekoliko čudna, tuja. Skavti po svetu imamo seveda dru- gačne navade, ki se nam lahko zdijo premalo ali preveč skavtske. Nekaj, kar se drugim zdi normalno, je za nas čud- no in obratno. Zavedati se moramo, da je v tako veliki množici nemogoče najti rešitev, s katero bi se strinjali vsi, in da se je zato treba prilagajati. Kljub vsem tem razlikam pa sem na Roverwayju lahko občutila, da se je vsak posamez- nik udeležil tega dogodka iz istega ra- zloga: da bi lahko dokazal, kako je močen skavtski duh, ki že več kot sto let združuje skavte z različnimi mnenji, idejami in navadami, predvsem pa zato, da bi po Baden-Powellovem načelu skušal pustiti ta svet boljši od tistega, ki ga je prejel. 4.500 roverjev in popotnic in približno 400 članov mednarodnega vodstva se je 14. avgusta še zadnjič zbralo ob veli- kem odru na grajskem posestvu Jam- bvilla. Slovesno so obnovili svoje skavt- ske obljube, vsak v svojem jeziku, nato je prišel čas slovesa od novih prijateljev, s katerimi si je vsak dva tedna delil delo, hrano, izkušnje, mnenja in prepričanja, čas ponavljajočih se objemov in solz, z obljubo, da se “bomo videli še kdaj”, do takrat pa bo vsak po svoje puščal svet boljši, kot ga je prejel. Lucija Tavčar Energični galeb T Mednarodna skavtska izkušnja za bratstvo, solidarnost in mir Roverway 2016 Goriška1. septembra 20166 Maša zadušnica za dr. Iva Komjanca in koncert Izjemen zdravnik, izjemna osebnost! ŠTEVERJAN r. Ivo Komjanc, po rodu iz Števerjana, je bil odličen in priljubljen zdravnik, sploh pa izreden človek. Petindvajset let po njegovi smrti so si nekdanji pacienti iz hva- ležnosti do tega, kar je naredil zan- je, zamislili spominsko srečanje: v soboto, 27. avgusta, je bila v farni cerkvi v Števerjanu maša zadušni- ca, nato pa koncert Slovenskega okteta. Po pesmi, ki jo je ob začetku maše na koru odpel vaški cerkveni pev- ski zbor, je stopil pred mikrofon Livio Rožič. Pozdrav navzočim je prepletel z osebnim pričevanjem. Pred več kot 40 leti je bil tudi sam pacient dr. Komjanca v Malcesi- nah pri Gardskem jezeru. Ko otrok je imel nesrečo, v goriški bolnišni- ci pa niso bili dovolj specializirani za zdravljenje takega primera. K sreči je njegov oče Saverij dobro poznal dr. Komjanca. Čeprav je bi- la nedelja, so ga v Malcesinah ta- koj sprejeli in za pregled ga je čaka- la celotna ekipa z dr. Komjancem na čelu. Tam je 12-letni Livio spoz- nal veliko mladih, ki so prihajali iz vse Italije, saj je bila bolnišnica specializirana za poliomelitike. Skoraj pri vsakem pregledu se je dr. Komjanc usedel nekaj minut na posteljo mladih pacientov in se z njimi pogovarjal kot oče s sinom, D je dejal Rožič. On se je z njim se-veda pogovarjal v slovenščini,zdravniki in medicinske sestre, ki so ga spremljali, pa so začudeno gledali in se spraševali, za kakšen jezik gre... “Pri svojem delu je bil zelo strog tako do sebe kot do so- delavcev”, saj je dobro vedel, kaj je potrebno za dobro počutje in zdravljenje bolnikov. Dr. Komjanc je bil “izjemna osebnost kot člo- vek in kot zdravnik. Prepričan sem, da se je vsem, ki so kakorkoli imeli možnost ga spoznati ali so- delovati z njim, za vedno vtisnil v spomin”. Župnik Marijan Markežič je dodal, da je maša zadušnica priložnost, da se vsi skupaj zahvalimo Bogu za to, kar je naredil preko srca in rok dr. Iva Komjanca, hkrati se zahvalimo dr. Ivu, ki je dal na raz- polago darove, ki jih je prejel. Po- membno je namreč, kako živimo, kako uporabljamo prejete talente, je poudaril v homiliji. Dr. Ivo je uporabil svojo glavo, srce in zlate roke za lajšanje trpljenja na tem svetu. Boga zanima, ali smo po- zorni do drugega, ali ga vidimo v lačnem, žejnem, ubogem, zapo- stavljenem človeku, pa imamo zanj košček kruha in lepo bese- do... Ivo je besede iz evangelija živel, zato “se zahvaljujemo Bogu, da je prenesel v življenje besede apostola Jakoba: vera brez del je mrtva... Njegova vera je očitno bi- la močna in živa”. Ob koncu maše, pri kateri so z branjem beril in prošenj ter streženjem sodelovali povečini pokojnikovi pranečaki in drugi sorodniki (drugo berilo je bral zdravnikov sin Matteo, v prvi vrsti pa je sedela njegova vdova Mirjam Brumat), se je Si- mon Komjanc pri mikro- fonu prisrčno zahvalil prisotnim za spoštovanje spomina na dr. Iva, zlasti skupini pacientov iz Mal- cesin, ki so z navzočno- stjo v Števerjanu potrdili svojo “neizmerno hva- ležnost človeku, ki jim je s svojo strokovnostjo in človekoljubnostjo omo- gočil človeka dostojno življenje”. Življenje dr. Komjanca je temeljilo na predanosti zdravniški po- klicanosti, globoki veri in trdni na- rodni zavesti, je še povedal njegov nečak. Te temelje je prevevala “lju- bezen do sočloveka, kateremu je posvetil vse svoje moči, da bi lajšal njegovo trpljenje”. Pri spolnjevan- ju poklicnih dolžnosti mu je bilo v veliko oporo tudi zaupanje v Božjo pomoč. Oddaljenost od rod- nega Števerjana ni pretrgala nje- gove navezanosti na ljudi in na- rod. Zaljubljen je bil v deželo pod Alpami in trenutke oddiha je na- jraje preživljal na slovenskih tleh. S ponosom je spremljal osamo- svojitveni proces Slovenije in raz- glasitev njene samostojnosti; žal pa je bolezen izčrpala njegove fi- zične moči prav leta 1991 in srčna želja, da bi obiskal samostojno Slo- venijo, se ni uresničila. Kljub uspe- hom in odgovornim funkcijam je “ostal skromna osebnost”, ni za- sledoval slave. To svojo značajsko potezo je izrazil tudi ob upokojitvi, Dramski odsek PD Štandrež ne počiva! Več nastopov štandreških igralcev tudi v poletnem času ramski odsek Prosvet- nega društva Štandrež ima v svojem reperto- arju tudi več krajših vedrih iger, ki so zelo primerne za po- letne prireditve na prostem. Tako lahko tudi manjši kraji, ki ne razpolagajo z dvorano, pripravijo gledališke predstave na prostem. Nekatera vaška središča so čudoviti naravni prostori za take priložnosti. Nastopajoči zagotavljajo, da je na takih prizoriščih stik s publiko bolj neposreden, in to čutijo tudi gledalci. V mesecu juliju so se štandreški igralci predstavili z dvema enodejankama na treh zelo uspešnih dogodkih, ki so po- polnoma zadovolji- li številne poslušal- ce, ki so izrazili z glasnim smehom in burnim ploskan- jem svoje nav- dušenje ob ko- mičnih situacijah in prizorih. V začet- ku julija sta Marko Brajnik in Božidar Tabaj zaigrala vedro igro Jane- za Povšeta Na trimu v Lokov- cu. Sredi meseca julija pa sta Majda Zavadlav in Božidar Ta- baj v Oseku v Vipavski dolini privabila na prostor pred cer- kvijo veliko hvaležnih gledal- cev. Njim sta ponudila v po- gled veseloigro Karla Valenti- na Gremo v teater. Sami orga- nizatorji so bili presenečeni, da se je v tej mali vasi zbralo D toliko ljubiteljev gledališča.Zadnja predstava v juliju je bila26. v Kopru. Tu prireja Zveza kulturnih društev mestne občine Koper, pod pokrovitel- jstvom občine in Luke Koper, že devet let na Martinčevem trgu Poletne gledališke večere vse torke v juliju in avgustu. Na teh večerih nastopajo razne gledališke skupine iz Slovenije. Letos so povabili tudi štan- dreško dramsko skupino z ve- seloigro Gremo v teater. Ker je bilo vreme nestanovitno, so prireditev prenesli v bližnjo dvorano, ki je nekoč bila cer- kev sv. Frančiška. Tudi z evrop- skimi sredstvi so to prostorno stavbo lepo uredili v večna- mensko reprezentančno pro- tokolarno dvorano z 250 se- deži. Lepo so restavrirali freske na stropu in nekaj tudi v nek- danjem prezbiteriju. Že pol ure pred začetkom predstave je bi- la dvorana polna. Pred igro je prikolesaril na oder “poštin” (Ivan Jederlinič), ki je publiko zabaval s pismonošnimi vici in dogodivščinami. Gledalci so se nato prijetno zabavali skozi celoten potek komedije. Obe deli je režiral Janez Stari- na, v štandreško narečno obli- ko pa ju je prestavil Božidar Ta- baj. Pri predstavah na prostem imata veliko dela scenska izve- denca Franko in Joško Kogoj, saj morata sceno vsakič prilagaja- ti drugačnemu prostoru. In to vedno moj- strsko opravita. Kulturno društvo Kontra- da iz Kanala pri- reja že vrsto let poletna srečan- ja gledaliških skupin. Več predstav se zvrsti v drugi polovici avgu- sta. Oder je na prostem, na čudovitem trgu Kontrada. Letos so povabili k sodelovanju tudi dramski od- sek Prosvetnega društva Štan- drež, ki je nastopil 18. avgusta s komedijo Pokojna gospejina mama v režiji Jožeta Hrovata. Čeprav je med predstavo padlo nekaj dežnih kapelj, so gledal- ci uživali ob dogajanju na odru in nagradili nastopajoče z navdušenim ploskanjem. DP v pismu vodstvu bolnišnice, ki jo je z zavezetostjo izoblikoval v elit- no zdravstveno središče, v kraj upanja za tisoče poliomelitičnih bolnikov iz vse Italije. Zapisal je: “Prišel sem neopažen in odhajam v tišini”. Največje zadoščenje je bi- lo zanj ponoven nasmeh na ustni- cah trpečih bolnikov, je še povedal Simon Komjanc. Hvaležnost na stotine pacientov je “največje priz- nanje njegovi nesebični poklica- nosti”. Sorodniki so se ga želeli spomniti s pesmijo Ljubke Šorli Drevo ob Soči, ki jo je občuteno zrecitiral pranečak Nikolaj Pintar (med obredom je kot solist tudi za- pel dve pesmi). Poklon spominu dr. Iva Komjanca se je v števerjanski cerkvi končal z odličnim koncertom Slovenskega okteta, najbolj reprezentativnega slovenskega moškega vokalnega komornega ansambla, ki letos sla- vi vrhunskih 65 let neprekinjene- ga delovanja. Program, ki ga je po- vezoval umetniški vodja Jože Vi- dic, prvak SNG Opera in balet Lju- bljana, so začeli z Marijino O De- vica, zvezd Kraljica Leopolda Be- larja in z De Marzijevo Signore del- le cime. Nadaljevali so z nekaj skladbami iz tradicije Slovenskega okteta in narodne zakladnice: Rož, Podjuna, Zila, Čej so tiste stezice in Bodi zdrava domovina. Sledile so Tam, kjer pisana so polja Danila Bučarja, Avsenikovi Zvezde na ne- bu žare in Čez zelene trate, bučno ploskanje pa so nagradili z zimze- leno Po jezeru bliz Triglava. Oktet je že spet dokazal, da ne le s svojo profesionalnostjo, temveč tudi z veliko energijo in srčnim nabojem ostaja najsvetlejši ambasador slo- venske glasbene kulture v svetu. Vrhunski glasbeni dogodek, ki je kronal spomin na izredno oseb- nost! / DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Slovenski oktet v števerjanski cerkvi (foto dpd) Livio Rožič Simon Komjanc Božo Tabaj in Majda Zavadlav v enodejanki Gremo v teater (foto DP) Goriška 1. septembra 2016 7 Goriške in tržaške romarje je nagovoril msgr. Franc Šuštar Svetoletno romanje na Barbano oriško- tržaško ro- manje na Barbano se je v sve- tem letu usmiljenja začelo pri svetih vra- tih priljubljenega Marijinega svetišča na otoku v gradeški laguni. Glavni mašnik, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, se je v ponedeljek, 29. av- gusta, najprej ustavil v molitvi pred vrati v spremstvu duhovni- kov iz goriške nadškofije in tržaške škofije ter blagoslovil vodo. Potem ko je msgr. Franc Vončina prebral evangeljski odlomek, v katerem Jezus pravi “jaz sem vrata”, so mašniki - in za z njimi številni verniki (bilo jih je krepko nad 300!) - ob molitvi litanij stopili “skozi vra- ta usmiljenja v Gospodov dom”. Msgr. Šuštar je v homiliji pou- daril, da so se goriški in tržaški romarji zbrali z željo, da bi Go- spod potrdil njihovo vero, pa tudi v pripadnosti lastnemu narodu in jeziku, “ki je velik G Gospodov dar”. Marija nas kot mati želi povezati med seboj. Vsak od nas je prišel na otok s prošnjo, povezano z življen- jem. Te prošnje je pomembno v osebni molitvi jasno izraziti Gospodu, “da ne bodo ostale neizrečene ali samo nejasno občutene”. Jezus je pogosto vprašal ljudstvo: “Kaj hočeš, da ti storim?... Na konkretno vprašanje Gospod daje tudi konkreten odgovor”. V svetem letu usmiljenja se spomnimo na skupno molitev še drugih namenov, je dejal pridigar. Pozval je k molitvi za vse, ki so ostali pri- zadeti v potre- su v Srednji Italiji, za mir na svetu, za dokončanje vojne v Siriji, Iraku in dru- gih deželah, za vse izgnance, begunce in migrante, da bi se lahko vrnili v svoje domo- ve in mirno živeli, za dobre in urejene družine. Božja beseda govori o Božji zavzetosti za člo- veka, to je beseda luči in upan- ja. Kot pri svatbi v Kani Galilej- ski, dogodku, polnem velikih naukov, tudi mi povabimo z molitvijo v dogodke našega vsakdanjega življenja Jezusa in Marijo, je dejal msgr. Šuštar. Je- zus dela čudeže, a čaka, da tudi mi sodelujemo, naredimo, kar zmoremo. “On bo stvari pom- nožil in požlahtnil”. Ne sme- mo reči, da se ne da nič nare- diti, “storimo vse, kar nam Je- zus naroča”! Vsakdo od nas ima “prazne vrče”: to so lahko “vrč vere, vrč upanja, vrč ljubezni, vrč usmiljenja, vrč molitve, vrč veselja”... Ti vrči so včasih prazni, smo sla- botni in črnogledi, sti- skajo nas težave... Pro- simo Gospoda, naj na- polni naše vrče s svojo močjo! “V naše prazne vrče prispevajmo svoj delež, tisto malo, kar imamo, in Gospod bo naredil čudež”. Sveto- letno romanje je “mo- litev in povabilo Jezusu in Mariji, naj bosta z nami v vsa- kem trenut- ku”. Škofov vikar za slovenske vernike v go- riški nadško- fiji Karel Bolčina se je ob koncu maše v ime- nu duhovni- kov zahvalil msgr. Šuštar- ju za obisk, lepe, mlado- stne in opo- gumljajoče besede. “Lan- sko leto nas je bilo veliko, letos pa nas je še več”. Potrebujemo novih duhovnikov in mladih škofov, da bo na takih roman- jih še več ljudi, je dejal. Zato je tudi povabil res številne prisot- ne, da bi se v zgodnjih popol- danskih urah ustavili pri mo- litvi za duhovne poklice. / DD Obvestila SCGV Emil Komel sprejema vpise za šolsko leto 2016/17 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Informacije na tajništvu, tel. 0481 532163, e-mail: info@emilkomel. eu. MLADINSKI DOM vabi osnovnošolce in srednješolce na drugi del poletnih dejavnosti, in sicer na: - ŠOLA ZA ŠALO - igriva priprava na začetek pouka; - 1, 2, 3: SREDNJA! – priprava prvošolcev na vstop v srednjo šolo. Obenem obvešča, da poteka vpisovanje k POŠOLSKEMU POUKU 2016/17 za osnovno in srednjo šolo. Informacije in vpisi: tel. 366- 6861441 ali 331-6936603, e- pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Občina Sovodnje ob Soči sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do petka, 16. 9. 2016 (ukrep župana št. 3 z dne 31. 5. 2016). V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci- je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390 244. Gospa s triindvajsetletno izkušnjo nudi dnevno varstvo otrok ali oskrbo starejših oseb, potrebnih pomoči. Tel. 00386 41 548537. Profesorica slovenščine išče delo (tudi inštrukcije, učna pomoč in varstvo otrok). Tel. št. 00386 41 256240. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Čestitke V sončnem avgustovskem dnevu se je Vidu in Janu pridružil bratec Maj Timotej. Z družinico Laure in Uroša Zorna se veselijo nonoti, vsi ostali domači, pa še sorodniki in prijatelji iz Goriške, ki novorojenčku želijo čim bolj srečno življenjsko pot. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 2.9.2016 do 8.9.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 2. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 4. septembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 5. septembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 6. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 7. septembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Morske alge, enocelični velikani - Izbor melodij. Četrtek, 8. septembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. Nagrada Mirko Špacapan - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in ASSOCIAZIONE ONLUS CURE PALLIATIVE “Mirko Špacapan” AMORE PER SEMPRE, razpisujeta glasbeno nagrado Mirko Špacapan. - Nagrado financira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan, predsednica ustanove Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Nagrada je dodeljena posameznikom, ustanovam in organizacijam iz goriškega prostora za umetniške dosežke na glasbenem področju. - Nagrajence lahko predlagajo ustanove, organizacije ali posamezniki. - Predlog in utemeljitev morata biti zaprta v kuverti, označeni z napisom “NE-ODPIRAJ – Predlog za Nagrado Mirko Špacapan”. - Predlog mora biti oddan lastnoročno ali po pošti na sedež Kulturnega centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, 34170 GORICA, do 30. septembra vsakega leta. - Kuverte bodo na sestanku odprli člani komisije. - Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre ter stranka Slovenske skupnosti. - Nagrado podeli predsednica društva Associazione Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre na zborovski reviji Cecilijanka. - Odločitev komisije je dokončna. Priznanje Bogomir Špacapan - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, ASSOCIAZIONE ONLUS CURE PALLIATIVE “Mirko Špacapan” AMORE PER SEMPRE in ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV razpisujejo priznanje za oblikovanje koncerta nabožne glasbe Bogomir Špacapan. - Priznanje financira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan, predsednica Ustanove Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Priznanje je dodeljeno slovenskim društvom, ustanovam ali organizacijam iz goriškega prostora. - Na priznanje se lahko prijavijo zbori, društva, ustanove ali organizacije z glasbenim sporedom za mašni obred in koncert, ki bo potekal vsako leto v cerkvi sv. Justa v Podgori. Prvi spominski večer bo v petek, 7. aprila 2017. Celoten spored mora biti podrobno pripravljen z vrstnim redom izvajanja skladb, z navedbo vseh izvajalcev, tudi eventualnih instrumentalistov, in lahko traja največ 60 minut. - Predlog mora biti zaprt v kuverti, označeni z napisom “NE-ODPIRAJ – Predlog za Priznanje Bogomir Špacapan”. - Predlog mora biti oddan lastnoročno ali po pošti na sedež Kulturnega centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, 34170 GORICA, do 30. septembra vsakega leta. - Kuverte bodo na sestanku odprli člani komisije. - Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre ter Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. - Priznanje podeli na koncertu predsednica društva Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Odločitev komisije je dokončna. Razpisa za dva glasbena dogodka Dne 22. julija 2016 je v Gospodu zaspala s. FELICITA (MATILDA) PRINČIČ, redovnica pri sestrah uršulinkah v Gorici. Med ljudmi je bila v glavnem poznana kot “suora Felice”. Poslednje slovo je bilo v ponedeljek, 25. julija 2016, v Milanu. SESTRA VIDA PRINČIČ IN OSTALI SORODNIKI In memoriam S. Felicita (Matilda) Prinčič prvih urah petka, 22. ju- lija 2016, je v 89. letu sta- rosti v Gospodu zaspala s. Felicita (Matilda) Prinčič, zad- nja slovenska redovnica pri se- strah uršulinkah v Gorici. Med ljudmi je bila v glavnem pozna- na kot “suora Felice”. Rojena je bila 27. februarja 1928 v župniji Kozana v Goriških Brdih. Sprva je imela namen go- spodinjiti pri bratu duhovniku Antonu, pa je začutila, da jo Bog kliče k uršulinkam. Triletni no- viciat je opravila v Brescii v Ita- liji. Večne zaobljube je položila 9. maja 1953 v uršulinskem sa- mostanu v Gorici. Kot piše v Ka- toliškem glasu z dne 14.5.1953, so bili pri obredu “navzoči tudi njeni domači, ki so nalašč zato prišli iz jugoslovanskih Brd, iz Kozane v Gorico. Prevzvišeni g. nadškof, ki je vodil ves obred, je imel ob tej priliki za vse navzoče priložnostni nagovor. Čestita- V mo novi slovenski redovnici in ji želimo obilo milosti in uspeha na njeni vzvišeni poti”. Ta pot je bila kar dolga in s. Felicita jo je vse do leta 2014 preživela v sa- mostanu v Gorici. V glavnem je skrbela za starejše in bolne se- stre, po koncilu pa tudi za druge pomoči potrebne zunaj samo- stana. Zaradi pešanja zdravja je bila v začetku leta 2014 pre- meščena v Milan. Tam je tudi bilo poslednje slovo, in sicer v ponedeljek, 25. julija letos. Gospodar življenja naj ji povrne za vse dobro, ki ga je storila! Svojcem pa naj gre izraz našega iskrenega sožalja. Že tretje leto na Okusih ob meji Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice bo, po dveh uspešnih letih, tudi letos sodelovala na mednarodni manifestaciji Okusi ob meji, ki bo po goriških ulicah od 22. do 25. septembra. Zveza bo tudi letos postavila svoj veliki šotor v ulici Crispi, ob Trgovinski zbornici. Skupaj s stojnicami društev KD Sabotin iz Štmavra, SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, PD Štandrež, MePZ Lojze Bratuž iz Gorice in PD Vrh Sv. Mihaela, katerim se bo pridružila še stojnica Vinoteke Števerjanski griči, bodo sestavili skupen prostor, t. i. slovensko vas. Ponudba enogastronomskih dobrot bo raznolika. Vsako društvo bo ponudilo svoje specialitete: od predjedi, mesa do palačink. Tudi briških vin ne bo manjkalo. Poleg kulinarike bo poskrbljeno tudi za glasbeno razvedrilo. V živo bodo namreč nastopili razni slovenski ansambli, med katerimi Briški kvintet. Pri ZSKP so zadovoljni in ponosni, da so tudi letos zmogli uresničiti ta skupni projekt. Zahvala gre seveda društvom, ki so pristopila k temu projektu, g. Albanu Marusiču družbe Spea Service, ki skrbi za tehnični del, občini Gorica, ki podpira tovrstne zamisli in je tudi letos dodelila ta lepi prostor, in Walterju Bandlju, ki je supervizor projekta. Predsednica ZSKP Franca Padovan vabi že zdaj, da se udeležite v četrtek, 22. septembra, ob 20.30, odprtja skupne stojnice slovenskih društev, ki bo, kot rečeno, v ulici Crispi, pred Trgovinsko zbornico. Zveza slovenske katoliške prosvete Blagoslov pred svetimi vrati; desno škof Franc Šuštar Kultura1. septembra 20168 godovinar akademik Jan- ko Pleterski je v zbornik razprav pod naslovom Pra- vica in moč za samoodločbo (2008) uvrstil tudi ponatis svoje poglobljene recenzije knjige uglednega ameriškega jezuita in zgodovinarja Cerkve Ro- berta A. Grahama The Vatican and Commu- nism in World War II: What Really Happened? (Vatikan in komunizem med 2. svetovno vojno: kaj se je v resnici dogo- dilo? 1996) . V pred- sklepnem odstavku je zapisal: “Zadnje poglavje je dru- gačnega, bolj osebno spominskega značaja. Zanimivo je posebno za Slovence. Govori o poja- vu 'katoliških komuni- stov' v Italiji med vojno in po njej, o 'primeru Franco Rodano', o člo- veku, ki bi se leta 1973 skoraj vtisnil v evropsko zgodovino kot avtor ide- je o 'zgodovinskem kompromisu' levice in demokrščanov v Italiji. V svojih začetkih je bil pojav za slovenskega bralca podoben krščan- skemu socializmu na Slovenskem”. Vsiljuje se človeku mi- sel, da čistokrvnega zgo- dovinarja – in dr. Pleter- ski to nedvomno je – ne odlikujeta le znanje in široka razgledanost, pač pa tudi na izkušnjah slo- neča dobršna mera in- tuicija. Ta mu je ob stra- ni tudi tedaj, ko mu oprijemljivo zgodovin- sko dejstvo še ni na vol- jo. A ko ga kdo pozneje izkoplje iz arhivov ali odkrije v publikacijah, ostrmi nad prodor- nostjo ocene, ki je tako odkritje tako rekoč... napovedalo. Razkriva ga, v danem primeru, manj znano pismo, ki ga je prav Edvard Kocbek, prvak krščanskih socialistov na Slovenskem, poslal svojemu nekdanjemu somišljeni- ku v samem vrhu Osvobodilne fronte Tonetu Fajfarju 21. marca 1975, le tri dni po znameniti tržaški objavi prelomnega inter- vjuja, ki ga je pesnik dal Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli za jubi- lejno Zalivovo brošuro z naslo- vom Edvard Kocbek – pričevalec našega časa. Nanj je opozoril pu- blicist Igor Omerza v prizadevni dokumentarni razgrnitvi Kocbe- kovih križev in težav s slovenski- mi povojnimi oblastmi v knjigi Edvard Kocbek – osebni dosje št. 584 (str. 278-281). Potem ko je pesnik v pismu bo- leče in pikro, skorajda zadirčno zavrnil sobesednikove vztrajne poskuse, da bi ga odvrnil od ob- jave intervjuja, ki je za tedanjo oblast bil nadvse kočljiv, je po presledku poromal s spominom v vojni čas, ko si je poleti 1944 prizadeval med misijo v Rimu v imenu Titovega narodnoosvobo- dilnega gibanja, pa čeprav brez formalnega pooblastila, pridobiti pri vrhovih Sv. sedeža več uvidev- nosti in razumevanja za partizan- sko stran. Ob tem je v pismu ubral bolj umirjeno, a nič manj v globino čustev segajočo struno: “To pismo pišem v presledkih, ker me daje srce, ki je te dneve posebno zavzeto. V zvezi s prav- kar povedanim bi rad povedal nekaj intimnega: žal mi je, da za- radi zadev zunaj mene in deloma Z v meni, ne morem postati komu-nist, hotel bi namreč biti vzorenkomunist. Nikoli ne bom pozabil trenutkov, ki sem jih doživel leta 1944 v Rimu. Nekega dne me je obiskal Franco P. [sic, op. RK], vodja takrat povsem nove forma- cije katoliških komunistov, in mi odpiral perspektive. In prav tako ne bom pozabil grozljivo nepri- jaznih besed tovariša na Visu, ko sem mu po vrnitvi iz Vatikana poročal tudi o tem srečanju. Te- daj sem vedel, da se mora v sve- tovnem komunizmu zgoditi ne- kaj velikega in odrešilnega. Tega spoznanja se nehote spominjam te dneve, ko poslušam poročila o nenavadnem preokretu v Itali- janski komunistični stranki”. Kocbek nam tu ne raz- kriva, ali je vedel ali pa vsaj sumil, kolikšno vlo- go je ravno njegov nek- danji skrivnostni rimski obiskovalec “Franco P. ” odigral pri dozorevanju tega “nenavadnega preokreta” - pač v smeri tako imenovanega zgo- dovinskega kompromi- sa med delavskim gi- banjem in katoliškim svetom ter “evrokomu- nizma” - v vodstvu ita- lijanskih komunistov po Pinochetovem krva- vem obračunu z Allen- dejevim Čilom leta 1973. Ni nam tudi dano vedeti, ali je obisko- valčev priimek v pismu namenoma okrajšal (pravzaprav v začetnici celo predrugačil) ali pa ga je mor- da le hipoma izdal spomin. Ven- dar danes ne more biti dvoma, da je dejansko šlo za mlajšega ita- lijanskega katoliškega razumnika in komunista Franca Rodana (1920-1983). Po eni strani priča o tem le Roda- nu ustrezajoča označitev sobe- sednika kot “vodje... katoliških komunistov”. A v resnici je že lep čas na voljo, pa čeprav doslej spregledana, tudi zrcalna potrdi- tev omenjenega srečanja. Brati jo je mogoče v spominih Rodanove vdove ter nekdanje poslanke KPI Marie Lise Cinciari z naslovom Del mutare dei tempi (O časov- nih premenah, Rim, 2008). Dne 7. decembra 1945 se je nam- reč v Rimu odvijal kongres stran- ke Krščanske levice. Ker si je tedaj Krščanska demokracija z uradno zaslombo Vatikana lastila mono- pol nad političnim zastopstvom katoličanov, se je več vodilnih članov Krščanske levice s Fran- com Rodanom na čelu na kon- gresu zavzelo za njeno razpusti- tev in vstop v Italijansko komu- nistično stranko. Iz Rodanovega govora je vdova posebej navedla tale odlomek: “Kaj so pravzaprav te narodne fronte, ki so na oblasti v Jugosla- viji, Bolgariji, na Češkoslo- vaškem, na Poljskem, v Romuni- ji, nad katerimi nemočno znašajo svoj bes anglosaški reak- cionarni in imperialistični krogi? To so, tovariši, nove stranke, ki so vzklile iz vstajniških, demokra- tičnih, protifašističnih gibanj, ki so zmogle dovršeno in dosledno dopolnitev lastne izkušnje ter se postavile na federalistično podla- go”. Avtorica in pričevalka pa ob tem avtokritično pripominja: “Temu ori- su, ki dokazuje, do ko- likšne mere smo bili, pa ne vem, če prej naivni ali prej prepolni upov, je bil tedaj v oporo bla- goslov, ki ga je kardinal Hlond podelil poljski politični izkušnji; poleg tega sta Franco [Roda- no] in [Filippo] Sacconi odnesla ugoden vtis od pogovorov, ki sta jih imela z vodjo gibanja krščanskih delavcev v Sloveniji Edwardom Kokbekom [sic], tedan- jim prvim slovenskim ministrom [sic] v vladi maršala Tita”. Omemba kardinala Hlonda si za slovenske- ga bralca zasluži krajši odskok: bodisi zato, ker je poljski primas v pri- merjavi z vrhom lju- bljanske škofije zavzel med nemško zasedbo Poljske kljubovalno protikolaborantsko držo in bil sploh edini član kardinalskega zbo- ra, ki si ga je gestapo kdaj drznil aretirati in vse do zadnjega tiščati v ujetništvu, kot tudi za- to, ker je sam pred tem bil papežev odposlanec v Ljubljani na 2. evhari- stičnem kongresu za Ju- goslavijo leta 1935 in na 6. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja leta 1939. Slovenijo in škofa Rožma- na je moral potemtakem kar do- bro poznati. A vrnimo se k Francu Rodanu, osebnosti, ki je slovenskemu, tu- di strokovno podkovanemu bral- cu bolj malo znana. Poglejmo najprej, kaj je Kocbek sam dognal o gibanju, ki ga je vodil Franco Rodano. O tem nas pouči odlo- mek iz pesnikovega poročila predsedniku NKOJ-a Josipu Bro- zu Titu po vrnitvi iz Rima 2. ok- tobra 1944: “Kot katoličan sem iz tega rim- skega bivanja lahko potegnil zelo pozitivno ugotovitev, da se je v vrstah zavednih katoličanov po vsej Evropi začelo razslojevanje [...], da se je proces, ki smo ga začeli slovenski katoličani s po- močjo kompartije v osvobodil- nem boju, zdaj pojavil tudi pri drugih narodih in to z zanosom, ki ga nisem nikdar pričakoval. [...] Vsi ti katoličani (z delavskimi množicami, mlado inteligenco in mladimi duhovniki) ostajajo iskreno zvesti katoliškemu nazo- ru, vendar hkrati sprejemajo marksizem-leninizem za svojo podlago na družbenopolitičnem področju, ne da bi kjerkoli nasto- pali kot kakšna sekta, pač pa ak- cijsko povezani s kompartijo. To so bile zame popolnoma nove vesti; slovesno so potrdile usme- ritev slovenskih krščanskih socia- listov, ki smo prvi med njimi sto- pili na to pot, obenem pa so po- kazale, da je v katoliškem svetu zares dozorel trenutek za veliko razslojevanje družbenega in mo- ralnega značaja. [...] S tem je po- trjeno moje osebno mnenje, da je katolicizem sposoben velikih zgodovinskih preobratov, ne da bi pri tem karkoli spremenil v ob- močju dogme. [...] Vse to pa ni bilo odvisno samo od nastopa katoliške levice same, ampak tudi od razumevanja kompartije [pač italijanske, op. RK], katere naloga je v Evropi [Kocbek tu z ne- kakšnim miselnim preskokom že prigovarja komunistom v kato- liških sredinah sploh, op RK] med drugim ta, da z vsemi sred- stvi omogoča to razslojevanje in nastop katoliške levice [...]. Spet sem globoko sam v sebi doživel dejstvo, da je evropski katolici- zem tako močan duhovni in zgo- dovinski pojav, da ga v bodočih evropskih procesih ni mogoče niti zanikati niti rušiti bodisi z družbeno revolucijo ali kultur- nim bojem, ampak samo očiščevati in vključevati v novi svet, ki terja obvezno družbeno napredno stališče, hkrati pa do- pušča svobodo nazorov. To je ne- mara moje najbolj pozitivno spoznanje, do katerega sem prišel med bivanjem v Rimu [...] ”. Danes se zdi odveč poudarjati, da Tita tovrstna spoznanja pač niso mogla kdovekaj ganiti... Kaj šele Kardelja! Saj bi njemu in ozko ka- drovsko zasnovani KPS bilo poli- tično katolištvo na Slovenskem v levi, s kolaboracijo neoma- deževani podobi na srednji rok celo nevarnejši tekmec od na- sprotnikov v okupatorjevem ta- boru. Dr. Bojan Godeša v svoji razpravi o Kocbekovi misiji poleti 1944 (Zgodovinski časopis 1998) zato upravičeno ugotavlja, da po- meni zavrnitev, ki jo je Kocbek (z “grozljivo neprijaznimi beseda- mi tovariša na Visu”...) doživel ob vrnitvi iz Rima, “tisti usoden preobrat, ko se je partijsko vod- stvo začelo dokončno razhajati s Kocbekom, najpomembnejšo osebo med nekomunisti – člani izvršnega od- bora OF”. A ta politična zavrnitev v ničemer ne zmanjšuje na- tančnosti, glo- bine in dal- jnosežnosti pesnikovega “rimskega” uvida. Kdo je torej Franco Roda- no (1920 - 1983)? V pod- talno proti- fašistično de- javnost v Ri- mu se je mladi maturant kla- sične gimnazi- je vključil leta 1938. Leta 1942 je bil s komunistoma Alicato in In- graom že član mestnega vodilnega triumvirata. Istega leta mu je glasilo Sv. sedeža “l'Osservatore Romano” pod lažnim podpisom objavilo nekaj člankov. Že sama piscu izkazana gostoljubnost priča, kako prožno, okretno in večplastno se je vati- kanska diplomacija znala sukati in odzivati na domače in medna- rodne politične trzljaje, ki jih je sprožalo opotekanje vojne sreče zlasti na vzhodnem bojišču. Maja 1943 je fašistična policija Rodana aretirala in ovadila Posebnemu sodišču za zaščito države. Padec Mussolinija ga je rešil ječe. Ob kapitulaciji Italije je v Rimu pod nemško okupacijo s somišljeniki zasnoval in vodil podtalno Gi- banje katoliških komunistov vse do zavezniške osvoboditve pre- stolnice 4. junija 1944. Tedaj se je spoprijateljil s povratnikom z vrha nedavno razpuščene Ko- minterne v Moskvi, generalnim tajnikom italijanske KP in pod- predsednikom italijanske vlade Palmirom Togliattijem. Kmalu po Kocbekovi vrnitvi iz Rima se je Gibanje katoliških ko- munistov preimenovalo v stran- ko Krščanske levice in dočakalo pod tem imenom kapitulacijo Nemčije. Po že omenjenem raz- pustitvenem kongresu konec 1945 in vstopu v Italijansko KP je dosegel, da se je le-ta na svojem 5. kongresu januarja 1946 odre- kla ideološkim pogojem za član- stvo in delovanje v njej. Preobli- kovala se je iz strogo kadrovske v množično, za tekmovanje na splošnih demokratičnih volitvah zrelo stranko. Svoj vpliv je Rodano sicer izžare- val najraje iz kulturniškega ozad- ja, pač pa se je več njegovih so- borcev in somišljenikov uveljavi- lo bodisi v partijskih vrstah kot zunaj njih: tako, denimo, njego- va žena Maria Lisa Cinciari v ustavodajni skupščini in parla- mentu ter v vrhu Zveze italijan- skih žena (UDI), ekonomist in član parlamenta Luciano Barca, jurist, muzikolog in glasbeni kri- tik Fedele D'Amico, dolgoletna senatorka in v zgodnjih 90. letih predsednica Demokratske Stran- ke Levice, naslednice KPI, Giglia Tedesco, dolgoletni osebni tajnik Enrica Berlinguerja Tonino Tato' in vrsta drugih. Leta 1961 je Rodano ob 80. roj- stnem dnevu papeža Janeza XXIII. s pomočjo Togliattija izpo- sloval, da je svetemu očetu sov- jetsko vodstvo uradno izreklo čestitke in voščila. Za tedanji čas presenetljiva diplomatska poteza je sprožila nekajletno otoplitev odnosov med Moskvo in Vatika- nom tako rekoč na predvečer prelomnega 2. vatikanskega kon- cila. Po Pinochetovem vojaškem državnem udaru v Čilu leta 1973 je Rodano s svojimi teoretskimi spisi navdihnil Berlinguerju in strankinemu vrhu politično smer “zgodovinskega kompro- misa” med političnimi gibanji katoliško in socialistično usmer- jenih množic v Italiji in v blokov- sko razklani Evropi, par let za tem pa še politično usmeritev evroko- munizma v Italiji, Franciji in Špa- niji, ki je Kocbeku ravno ob vi- harju, ki se je v Sloveniji zgrnil nadenj ob tržaškem intervjuju Pahorju in Rebuli, priklical iz spomina bogat pogovor s “Fran- com P. ” A tudi tisto obetajoče obdobje je kaj kmalu zatonilo ob še danes ne docela pojasnjeni ugrabitvi in usmrtitvi Berlinguerjevega sobe- sednika v samem vrhu Krščanske demokracije Alda Mora spomladi 1978. Ravel Kodrič Laura Garroni in Franco Rodano Franco Rodano Težave prvaka krščanskih socialistov na Slovenskem s slovenskimi oblastmi Kocbek v Rimu 1944 Edvard Kocbek Kultura 1. septembra 2016 9 epa zamisel članov Dram- ske družine SKPD F. B. Se- dej iz Števerjana, da bi v poletnih avgustovskih in sep- tembrskih dneh, ko se začenja sonce s svojimi toplimi žarki bolj zgodaj poslavljati od nas, podarili gledalcem nekaj polnih gledaliških užitkov in ob njih še čašo žlahtne briške kapljice, pa tudi ocvrto, hrustljavo poslasti- co, se je uresničila v petek, 19. avgusta 2016. Takrat je bila na sporedu prva predstava iz niza Gledališče na ocvrtem, ki ga je letos prvič organizirala Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Šte- verjana v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, pod pokroviteljstvom JSKD, SSO in Vinoteko Štever- janski griči. Na večeru je dobro- došlico zbrani publiki, med ka- tero sta bila tudi števerjanska županja Franka Padovan in do- mači župnik Marijan Markežič, ki ima velike zasluge pri obnovi dvorane, izrekla članica Dram- ske družine Stefania Beretta. Uvodni akordi te nove gledališke ponudbe so se oglasili v jasnem poletnem večeru v prenovlje- nem župnijskem domu F. B. Se- dej v Števerjanu, na Trgu svobo- de, ki se poleg dvorane z odrom, ki pridobi globino s podaljškom in se z njega pogled ustavi na koncu dvorane ob funkcional- nem odprtem prostoru za režijo – kar je izredno dobrodošlo in uporabno! -, lahko ponaša z manjšo dvorano, opremljeno z odrom, ki bo lahko služila za marsikaj. Obnovljena zunanj - ščina stavbe, ki je pridobila nek- danji videz, se sklada s smotrno tlakovanim trgom in prebarva- nim pročeljem cerkve sv. Florja- L na. V tem kulturnem hramu,kjer ima tudi modrica Talijaudobno namestitev, je nastopila mlada igralka Patrizia Jurinčič. Ljubitelji gledališke umetnosti jo poznajo še iz časov, ko je v di- jaških letih nastopala na ljubi- teljskih odrih. Jurinčičeva se je predstavila z avtorskim projektom (Moj) De- vetsto. Za svojo magi- strsko nalogo na Aka- demiji za gledališče, ra- dio, film in televizijo je izbrala svojevrstno delo italijanskega avtorja Alessandra Baricca De- vetsto. Protagonist tega znanega literarnega de- la je izredno nadarjen jazzovski pianist, ki so ga kot zapuščenega do- jenčka našli na ladji Virginian in je v glasbi našel smisel svojega življenja. Zgodbo tega človeka, ki se ni nikdar izkrcal z ladje, čeprav je to mislil nekoč narediti le zato, da bi “s kopne- ga pogledal na morje”, je Jurinčičeva osvetlila z drugačnega, svojega, ženskega zornega kota. V izvirni pripovedi ne- navadno življenjsko pot Dannyja Boodmana T. D. Le- mona pripoveduje trobentač Tim Tooney. V tej različici, pre- pojeni z razkošno paleto čustev, pa je pripovedovalka pevka ben- da, v katerem igra trobentač Tooney in seveda pianist Devet- sto. Pripoved tu ne “poganjajo” prijateljske vezi, ampak ljube- zenske. Jurinčičeva je tudi avto- rica priredbe, po prevodu Maje Novak, in režiserka, kostumo- grafka in scenografka te pri- vlačne odrske postavitve. Delo je nastalo ob mentorstvu prof. Žar- ka Prinčiča (gledališko petje), dr. Katarine Podbevšek (jezik in go- vor), mag. Jasne Vastl (scenogra- fija) in dr. Blaža Lukana (drama- turgija), pa tudi režiserja Igorja Pisona. Uprizoritev je Jurin či - čeva odigrala tudi na lanskem Tednu slovenske drame, še prej pa je bila ovenčana s Študentsko Prešernovo nagrado. Na elegan- tnem, v črnino odetem odru, ob zvečine zastrti luči, ki učinkovi- to ponazarja ozračje v plesni dvorani ladje, pa tudi intimno ču stveno razpoloženje pripove- dovalke - oboževalke T. D. Le- mona, je Jurinčičeva razpredala zgodbo zelo podoživeto. Ljubezenske klice, ki se pnejo od naj- bolj preproste- ga pa do najbolj zapletenega, nikdar povsem razvozlanega čustva, je enkratno znala izpo- vedovati, upoštevajoč razna igralska izrazna sredstva. Pri tem pa je gotovo imel levji delež njen topli, lepo izoblikovani glas. Z njim je s pomočjo tehnične na- prave – looperja v živo ustvarjala razve- jeno glasbeno kuliso. Pri tem se je njen glas pretakal v neštetih odtenkih, ki magično poustvarjajo notranji čustveni naboj pripo- vedi. Le-ta se ves čas izrisuje v čisti, sveži, jasni preprostosti, kljub vsem komplek- snostim, sicer brez odvečnih primesi. Ker se igralka pojavi med gledalci in zgod- bo začne razpredati med njimi in jo med njimi tudi konča, pa tudi ker se spusti z odra, da bi pokazala sliko ljubljenega T. D. Lemona, ki jo nosi v medaljončku na ve- rižici, se z občinstvom ustvari še tesnejša ma- gična vez, ki se preki- ne šele, ko zažarijo odrski reflektorji in se prižge luč v dvorani ter se igralka prikaže na odru za poklon. Pri tem je bi- la tudi na ponovitvi v Števerjanu – števerjanski oder s svojo teh- nično opremo, dobro založeno tudi z lučmi, je prestal nelahek izpit poklicne predstave! - igral- ka deležna toplega, odobrava- jočega ploskanja. / str. 16 Iva Koršič Življenje in delo Iz biografskega leksikona Primor- ci. si in življenjepisa European curriculum vitae zvemo, da je bil Tino Mamić rojen 28. 5. 1972 “v družini Stomažanke Neže Bratina in Dalmatinca Ivana Mamića, po- litika. Odraščal je v Šturjah pri Aj- dovščini. Obiskoval je klasično gimnazijo v Vipavi, kjer je leta 1991 maturiral kot prva genera- cija maturantov Škofijske gim- nazije, ki ji je država priznala spričevalo. V Zavodu za inva- lidne otroke v Vipavi je leta 1996 opravil tudi civilno služenje vojaškega roka. Na lju- bljanski univerzi je diplomiral l. 1998 in postal profesor zgo- dovine in diplomirani novi- nar. Njegova prva redna služba je bila v Kopru, kjer je bil ured- nik na reviji Ognji šče, odgo- vorni urednik mladinskega li- sta Sončna pesem in odgovor- ni urednik koprskega studia Radia Ognjišče. Za založbo Ognjišče je uredil več zgodo- vinskih knjig. Bil je vodja ti- skovnega središča Slovenske škofovske konference in ti- skovnega središča ob obisku pa- peža v Postojni. Leta 2002 ga je urad za uradne objave EU povabil v Luksemburg, kjer je kot uslužbenec Evropske komisije opravljal delo korektorja za slo- venščino na oddelku za sekun- darno zakonodajo, poleti 2004 pa je dobil službo v Bruslju, kjer je delal kot novinar na general- nem direktoratu za pravosodje. Bil je tudi politični analitik pri podjetju EOS Gallup, kjer je pri- pravljal nacionalna poročila Evrobarometra za Evropsko ko- misijo. Leta 2005 se je vrnil in prevzel novinarsko in redaktor- sko delo na Primorskih novicah. Dobro plačana služba v tujini ga ni zadovoljevala. Želel je biti med svojimi ljudmi in soustvarjati slo- vensko, predvsem medijsko stvar- nost. Pokrival je zunanjo in no- tranjo politiko ter kulturo. Leta 2006 je postal odgovorni urednik tega takrat četrtega slovenskega dnevnika in mu povečal branost in naklado. Po sedmih letih dela na Primorskih novicah se je odločil za samostojno pot. Kot sa- mostojni novinar dopisuje v ra- zlične medije. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v Sloveniji in bil član upravnega odbora Slo- venskega rodoslovnega društva. Leta 2006 je postal zapriseženi sodni izvedenec za področje ro- doslovja. Leta 2012 je bil nagra- jen s častnim priznanjem Boruta Meška za medijsko osveščanje slovenske družbe. Je eden od ustanoviteljev in zdajšnji pred- sednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki je v nekaj le- tih obstoja objavilo na desetine protestnih in drugih javnih pi- sem v obrambo demokracije in medijske svobode. Bil je član pro- gramskega sveta RTVS, član Sveta muzeja novejše zgodovine v Lju- bljani in poslanec študentskega parlamenta ŠOU v Ljubljani. Je član zgodovinske komisije ko- prske škofije za beatifikacijo Fili- pa Terčelja. Ustanovil je rodoslov- ni časopis in portal Slovenski rod. Obvlada aktivno angleški, hrvaški, srbski in italijanski jezik ter pasivno tudi francoskega. Ima za seboj večmesečna potovanja po svetu (okrog 50 držav) ter šte- vilne znance in prijatelje v tujini. Obvlada številna znanja, poveza- na z računalništvom. Ob član- stvu in vodenju ZNP je član TD Ognjišče, Združenja katoliških časnikarjev, Slovenskega rodo- slovnega društva in Civilne ini- ciative Čaven Wajdušna. Redno Tino Mamić, zgodovinar in novinar Svetovljan in neuklonljiv borec za resnico in demokracijo objavlja sestavke v različnih slo- venskih medijih, sodeluje s pri- spevki na raznih simpozijih. Leta 2014 je pri družinski založbi Adam izdal svoje prvo knjižno delo Protestantino. Z ženo Moj- co Strmšek, s katero imata pet otrok, živi na Manžanu pri Ko- pru. Nekaj zadnjih odmevnih Mamićevih izjav Ob predstavitvi knjige Protestan- tino v Hrpeljah (2014) je na vprašanje obiskovalke, zakaj je duhovnik Filip Terčelj pomem- ben tudi danes, odgovoril (Novi glas, 17. 7. 2014), “da je Terčelj tu- di za današnji čas zgled po- končnosti in vztrajnosti, pa če je treba zaradi tega tudi v zapor. Važno je vztrajati za resnico, tudi ko to boli. Če je Terčelj kljuboval fašistom, nacistom in komuni- stom, lahko tudi mi danes klju- bujemo veliko manjšim proble- mom”. V zvezi z Mamićevim sodelovan- jem pri pobudi za beatifikacijo Terčelja, o katerem je nekaj vedel že pred desetletji, je prav tako v Hrpeljah dejal, da mu je večjo po- zornost nanj zbudil roman pisa- telja Alojza Rebule Nokturno za Primorsko, v katerem je literarno obdelana tragična usoda tega du- hovnika mučenika. Zato ga je po- buda za beatifikacijo prijetno pre- senetila in jo je sprejel z velikim odobravanjem. “Kajti s to pobu- do in neštetimi drugimi se piše zamolčani del naše zgodovine in se postavljajo na oltar ljudje, ki so kljubovali črnemu in rdečemu nasilju, tudi za ceno lastnega življenja. Na take ljudi narod ne sme pozabiti”. / str. 16 Milan Gregorič Dramska družina SKPD F. B. Sedej Števerjan / Gledališče na ocvrtem Na valovih glasbe in čustev Patrizia Jurinčič Nabrežina / Retrospektivna razstava Umetniško sporočilo Bogomile Doljak abrežinskemu Kulturne- mu društvu Igo Gruden in društvu za umetnost KONS gre priznanje, da sta pol leta po smrti domače umetnice Bogo- mile Doljak (14.11.1935 – 11.2.2016) v vseh prostorih kul- turnega doma Igo Gruden v dneh okrog praznovanja vaškega zavet- nika sv. Roka, pripravili njeno re- trospektivno razstavo, ki prva pri- kazuje umetničin razvoj od samih začetkov do konca njenega ustvar- janja. Zasluge za razstavo, ki je zabeležila izreden obisk, nosijo prof. Jasna Merku', pa tudi družina, in v prvi vrsti hčerka Nadja, ki je imela kar nekaj dela, da je pripravila to umetniško gradivo, ki ga je na do- mu hranila rajna umetnica. Rezul- tat je bil nedvomno vreden truda, saj razstava Iz zakladnice Bogomi- le Doljak je ponudila obiskovalcu celosten in prostorsko smiselno zasnovan vpogled v lik in delo te umetnice Krasa in lesa, ki so jo po- leg umetnin dopolnjevale še foto- grafije Miloša Zidariča in skrbno pripravljena dokumen- tarna knjižica-katalog. Bogomila Doljak je bila samouk, ki je z umet- nostjo prišla v stik naj- prej v moževi mizarski delavnici, kjer sta se uk- varjala z restavracijo starih lesenih kraških skrinj. Umetnica se je pravzaprav posvečala okraševanju le teh, pri čemer je ostajala zvesta arhaični barvni triadi (bela, črna, rdeča) in simboliki domačih kra- jev. Kmalu pa je začela motive ljudske umetnosti predelovati v druge umetniške stvaritve, izpo- polnjevala in učila se je in umet- niško izdelani uporabni pedmeti niso več zadostno izpolnjevali nje- ne želje po ustvarjanju in spo- ročanju. Začela je izdelovati kipe in druge umetnine. Bila je prva slovenska kiparka in ženska umet- nica našega prostora, protagoni- stka velikih sprememb, ki jih je prineslo 20. stoletje, je ob odprtju razstave povedala Jasna Merku'. Razstavljene stvaritve so presežki v estetskem in vsebinskem smislu. Razstava je obiskovalce od kraških skrinj, ki pomenijo začetek njene- ga ustvarjanja, peljala do poslika- nih vezenin in umetniško izdela- nih prtov, ki ustvarjajo celoto s skrinjo, na kateri so, saj je Bogo- mila razmišljala in ustvarjala ce- lostno. Pozornost so vzbujali in obiskovalca neposredno nagovar- jali njeni stilizirani krušni loparji, leseni kipi in sohe, jadrnice, pom- ladne kraške rastline, a tudi žen- ska tematika. Peškadorka, bazo- viške matere, ženska z brento, s plenirjem ali s culo na glavi, ma- terinstvo, vse govori o izredni občutljivosti in spoštovanju Dol- jakove do pokončne in delavne Kraševke. Kipi, kot poudarja Mer- N kujeva, v katerih umetnica zasle-duje bistvene, sintetične oblike,“slonijo na podstavkih iz kraškega kamna, ki jih čvrsto zasidrajo v tla, medtem ko so oblike lahkotne in vpete v nebo”. Iz sklopa v sklop nas vseskozi spremljajo kraški mo- tivi, ob tem pa še veliko del, ki iz- pričujejo njeno globoko in pri- stno versko čutenje: mistično klečeče molilke, Svete Družine, podobe svetnikov na trdih hrasto- vih 'dilah' itd. Občudujemo lah- ko njen izredni smisel za les in izrazne možnosti tega materiala, kako je v lesu in njegovih oblikah znala videti abstraktne podobe in simbole, kako spretno in sporočil- no je znala kraške grče, naravne žile in barvne odtenke različnih plasti obdelati in izbrusiti, da je dosegla zaželjen učinek in spo- ročilo umetnine. Blagodejno in pomirjujoče učinkuje pogled na tista dela na lesu, v katerih prepoz- namo stilizirani list jesenskega ru- ja ali značilno možino, ki s svojo sinjino in bodečimi trni lepo po- nazarja lepoto in istočasno ostri- no Krasa, ki je bil rajni umetnici vseskozi vir navdiha in predmet obdelave. Svoj umetniški dar je preizkusila tudi v slikarstvu, v zad- njem obdobju pa se je posvečala tudi ustvarjanju reliefnih podob na platnu, ko je znala svojemu priljubljenemu lesu spet vliti novo sporočilnost v mogoče bolj ab- straktnem, a nič manj povednem smislu kot v svojih prejšnjih de- lih. Kras (ta kamniti svet, trpeči les, ki na njem rase, kraški človek, v prvi vrsti Kraševka, ki nosi tri vogale pri hiši) je bil skupni imenovalec ustvarjanja Bogomile Doljak. To je svet, ki nam je blizu in nas močno nagovarja, in kdor si je razstavo v prostorih nabrežinske- ga Kulturnega doma ogledal ter še prisluhnil krajšemu dokumetarcu o umetnici z izseki intervjujev z njo, ki ga je pripravila Loredana Gec, je te prostore zapustil ne le z zelo lepim vtisom, ampak tudi močno duhovno obogaten in po- mirjen s svetom in bližnjim. Razstava je bila v prostorih Kultur- nega društva Igo Gruden na ogled do nedelje, 21. avgusta, v prosto- rih društvene kavarne pa ostajajo razstavljene umetničine poslikave kraških noš na lesu. L M T Foto Marilka K. Foto Marilka K. Tržaška1. septembra 201610 Iz življenja župnije V nedeljo, 4. septembra, bo vsakoletna maša na prostem pri Spetiču na Katinari ob 9.15. Kapelico Kraljice miru je dal postaviti domačin Marčelo Nadlišek leta 1939, ko so se nabirali oblaki druge svetovne vojne; med vojno je bila kraj molitve za svojce po frontah, zaporih in taboriščih. V primeru slabega vremena bo maša v cerkvi Svete Trojice. Slovenska župnijska skupnost se poslavlja od patra Rafka Ropreta, ki odhaja v Ljubljano. Skrbel je za slovensko službo božjo zadnjih pet let tudi v težkih pogojih, ko je župnijo vodil njegov italijanski sobrat In predstojnik reda zakramentincev ali evharestincev. Ti zapuščajo Trst. Slovenski župljani so mu hvaležni za veliko prizadevanje in vztrajnost pri opravljanju službe božje v slovenskem jeziku in zavzetost za druženje med verniki in skrb za ohranjanje slovenske besede v nelahkih pogojih. Pred petimi leti nas je zapusti Anton Žužek, ki je četrt stoletja vodil katinarsko župnijo in se častno vpisal v zlati niz svojih prednikov na tem mestu. Zdi se, da bo ostal v spominu tudi kot zadnji slovenski župnik na Katinari. Svojo vero, zavednost in delavnost je izkazal tudi z obnovo Kraljevih poslikav, cerkvene zunanjosti s streho vred, obnovo Tarcizijevega doma... Bil je častni naslednik Alberta Miklavca, Antona Piščanca, ki je svojo zavednost plačal z dachavskim trpljenjem. Hubert Leiler, ki je povabil Kralja za poslikave in bil “po napaki” umorjen od VDV, je bil prvi duhovnik žrtev revolucije na slovenskih tleh. Katinarski župljani bodo počastili spomin svojega morda žal poslednjega slovenskega župnika na pokopališču v rodnih Jurščah pod Kršičevcem in Snežnikom v soboto, 24. septembra. Ob 11.00 bo maševal domači zagorski župnik gospod Niko Štrancar. Odhod avtobusa izpred Gelmota na Katinari ob 8.00. Vabljeni vsi, ki želijo izraziti hvaležnost duhovniku iz zlatega venca notranjskih slovenskih mašnikov, ki so se razdajali po Primorskem, od patra Gabrijela Česnika, patra Bogomirja Srebota pa do dr. Antona Požarja in drugih. / MO Katinara Vsakoletni seminar Zveze cerkvenih pevskih zborov Petje, duhovna razsežnost ter oddih za dušo in telo e v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta prirejala poletne seminar- je za vse pevce, ki jih je zanimalo pevsko izobraževanje. Tradicija se nadaljuje in tudi letos so odbor- niki tržaške Zveze pripravili semi- nar, tokrat v Šmarjeških Toplicah na Dolenjskem. Vsako leto pač spreminjajo lokacijo, kjer poteka pevsko izpopolnjevanje, tako da udeleženci ob prijetnem bivanju v lepih hotelih, ob izobraževanju s kvalitetnimi vaditelji, lahko tu- di spoznajo delček naše prekra- sne matične domovine. Letos je bil intenzivni pevski teden od 7. do 13. avgusta, ko so se cerkveni pevci, njihovi sorodniki in prija- telji učili in sprostili na Dolen- jskem. Vsako leto organizatorji poskrbi- jo, da bi bile pevske vaje čim kva- litetnejše, zato povabijo take zbo- rovodje, ki so izredno kakovostni in spadajo v sam vrh slovenskih dirigentov. Letos sta to bila prof. Damijana Božič Močnik, ki so ji poverili učenje nabožnih pesmi, in prof. Hilarij Lavrenčič, ki je s pevci vadil posvetne melodije. Ž Ob pevskem izobraževanju nudiZveza tudi tečaj za organiste, kiga je tudi letos vodil priznani prof. Gregor Klančič, dirigent in profesor na Orglarski šoli v Lju- bljani. Vsako jutro so pevci inten- zivno vadili z omenjenimi diri- genti, tako da so izpopolnjevali svoje pevsko znanje: vedno se kaj novega naučijo glede pevske teh- nike, pravilnega dihanja in pra- vilne izgovarjave besedila, pravih poudarkov v različnih melodijah, osredotočenja na dirigentove na- svete in ukaze. S prof. Močniko- vo, ki je zelo potrpežljivo, a učin- kovito spodbujala in učila pevce, ki so se zbrali iz najrazličnejših zborov vse od Brega do Devina, so preučili mašo, ki jo je napisal Jože Trošt, in še kar nekaj cerkve- nih pesmi, ki jih bodo lahko pre- pevali tudi v lastnih župnijah. Hilarij Lavrenčič, ki je v preteklo- sti že imel opravka s pevci, ki se udeležujejo seminarja ZCPZ iz Trsta, je za posvetni progam iz- bral nekaj slovenskih ljudskih pe- smi na tematiko prve svetovne vojne, saj v teh letih obeležujemo stoletnico svetovne morije. Izrec- no za to priložnost je priredil (in v tednu dni so ju pevci z izred- nim zadoščenjem naštudirali) kar dve pesmi: Regiment po cesti gre in Oblaki so rudeči, tako da so imeli na zaključnem koncertu kar dve praizvedbi. Ob pevskih vajah in strokovnem izpopolnjevanju, bodisi pevcev kot organistov, nudijo na semi- narju tudi možnost za oddih (ko se lahko izkoriščajo ponudbe ho- tela in pripadajočih termalnih storitev) in izlete v bližnjo okoli- co. Tako so imeli udeleženci pri- ložnost, da so se v torek popol- dne udeležili vodenega izleta po Novem mestu, kjer jih je zelo pri- jazna vodička pospremila po skri- tih kotičkih mesta, ki jih tudi ta- ki, ki so že večkrat bili tam, niso poznali. V četrtek pa je bilo mo- goče (za kogar si je to zaželel) po nekoliko daljšem izletu po Do- lenjski, kjer so si najprej ogledali mogočni grad Rajhenburg, ki stoji nad sotočjem potoka Bresta- nica in reke Save (zgradili so ga v dvanajstem stoletju, po najra- zličnejših zgodovinskih pripetlja- jih ga je leta 2004 odkupila občina Krško in so ga popolno- ma prenovili, tako da so zdaj v gradu najrazličnejše muzejske zbirke in razne stalne razstave). Ker je na gradu res ogromno za- nimivih razstav, so se morali Tržačani osredotočiti le na neka- tere: spoznali so zgodbo sloven- skih izgnancev, ki so jih v letih 1941-1945 nemški okupatorji s silo pošiljali daleč od lastnih do- mov, da bi pokrajino naselili z nemškim prebivalstvom, nato so si ogledali razstavo o menihih trapistih, ki so živeli na gradu in so do izgnanstva (po drugi sve- tovni vojni, ko jih je nova oblast imela za nezaželjene) izredno vplivali na vso deželo in na raz- voj kmetijstva in izobraževanja krajanov. / str. 12 MAP PEVSKI SEMINAR 2016 ŠMARJEŠKE TOPLICE V Dolenjskih Toplicah je prvo poglavje te pesmi nastalo, ko tam smo za zdravje in petje skrbeli, se vneto učili in vsi skupaj peli. Ljudje, se zavedate, da čas beži? Že šest let poslušate, kaj se godi na teh seminarjih. Kak dolgčas, kajne? Kaj tu se dogaja, vsak sam dobro ve! Petje, učenje. Kar časa ostane, nekaj bazena in kar preveč hrane. Nobene neznanke! Ah, ne, zdaj se lažem! Vaditelji vedno so uganka. Dokažem? Že lani kot muhe v močnik smo pali, ker Močnika z Močnikom smo zamenjali. Da pravega Močnika so nam izbrali, na vajah smo pevskih dodobra spoznali. Naj zdaj nam ponudijo Močnikov sto, Damijana poznamo, vemo', kdo je kdo! A komaj preberemo letos vabilo, se vse je – kot lani – že spet ponovilo: če piše “Damijana” in Močnik še zraven, zaključek – po moje – je več kot naraven: spet nas vodila bo ista oseba. (le tistega -a- v imenu ni treba!) Kako, da je Damijan Damijana postal? Napaka? Norčija? Ali je prav? Po Googlu jo iščemo. Dvom malo traja: Močnik Damijana resnično obstaja! Ona je tista, ki zbor Foerster vodi. Častijo jo vsi cerkveni gospodi. Smo ji dovolj dobri? Navadno uči mlade... Ko stopi pred nas, pa koj vsak strah odpade. Kar po domače nam hitro povej, da bo govorila vipavsko naprej. Kup novih nam pesmi kmalu pokaže. Da smo strašno pridni,... se malo nam zlaže... Ko prvič zapoje, nam že dovoli, da z njo melodijo mrmramo še mi. To, kar je doslej se za smrtni greh štelo, pri njej brez problemov takoj se je smelo. “To bo res super”! zdaj pravijo eni, “celo telovadbe smo oproščeni”! Potem se začnejo “popravni izpiti” in kmalu smo kakor kužki politi. Pesem zapeta je v redu zvenela, Damijana pa pol ni besed razumela! Če pojemo “sve', sve'... ” namesto “svet, svet... ” se sliši kot Srb, ki bi hotel “sve” imet'. Slovenski izgovor ni lahek za vse, mi ga obvladamo, drugi pa ne. “S-t” naj se sliši! (Saj “radost” ni “rado”!) pa če v hrbet popljuvamo vse pevce pred sabo! Pri tem pa je važna tudi vsebina: ne moreš drdrati kakor mašina! Poj, kot da bi celo telo govorilo. Še gluhec naj čuti, kaj je sporočilo! Nad notami piše, kako se kaj poje: če pp in ff upoštevaš oboje, dirigent je odveč, a... poglej včasih tudi, s čim se slučajno zdaj “polemudi”! Damijana ti maha, da malo miruj, pp ne pomeni “Perutnina Ptuj”! Sklenili smo torej Damijani slediti, izboljšati petje, se čim več naučiti. In res! Kar še sami nismo verjeli, cel kup smo novih pesmi prepeli. Vse je šlo zlahka, od re pa do sol, le pesem “Daritev” ni šla gor ne dol. “Tu vaša je kust”, je Damijana svarila, “tu moraste hlodat”! In ni popustila. Tako nas je vztrajna in nasmejana do cilja privedla. Hvala, Damijana! Hilarij Lavrenčič vsem nam je znan. Prijazen, simpatičen in nasmejan. Njega po Googlu nismo iskali, saj smo ga že osebno poznali. V Bistrici nas je že davno učil, v Dolenjskih Toplicah spet z nami je bil. Zato sem ga že pod lupo imela. (tam sem to dolgo klobaso začela). Lahko bi zdaj brez skrbi goljufala, takratno pesmico kar prepisąla. Pa v šestih se letih smo vsi spremenili, -seveda- se izboljšali in pomladili. Hilarij še bolj kot takrat je iskriv, če je sploh možno, se še kaj je naučil. In vse svoje znanje igrivo razdaja. Zdaj bolj nas razume in bolj nas razvaja. Ko se ogrevamo, včasih sedimo, ni treba, da skačemo in da rjovimo. Naše trebuščke na miru pusti, ni treba, da zvijamo pas, ki ga ni. Dovolj je, da ploskamo čim bolj vneto, včasih bolj nežno, včasih napeto. Ko kakšen zamudnik vrata odpre, zasliši aplavz in v zadregi ne ve, če naj se prikloni; revež se zmede in ves poklapan na svoj prostor se usede. Hilarij, nič hud, zdaj vokalizira, v mislih pa že z regimentom maršira. Doberdob, njegov dom, je še vedno krvav, zato vojni motiv je za rdečo nit izbral. Njegova priredba prav hiter marš terja - ne moremo stati kot žakelj krompirja! Kot bersaljerji, alpinci še-še, razen če kje je v ozadju srce... Takrat naj bo piano, a vendar ubrano, razločno in točno, čeprav šepetano. Če vodica teče, le rahlo šumi. “To ni reka Krka, se vam ne zdi”? Za pesem, ki eno minutko le traja, potrebna je več kot deseturna vaja. V njej koncentrat je vseh možnih zahtev; popravit' ne more, kdor bo slabo pel. Perfektne izvedbe – Hilarij nam pravi, ne more zahtevat' po pameti zdravi. A noče je niti tako malomarne, da bi zazvenela “né pesce né carne”. Če nismo prav dobro zapeli poprej, bo drugič šlo bolje, le naj pride še kdej! Prej kritične točke smo se dotaknili, ko ribe, meso smo na hitro omenili. Ni bil moj namen, da se pesem končuje, tako kakor vedno, ko se obupuje, da spet se skušnjavi nismo izognili, spet preveč jedli in spet se zredili. Šmarješke Toplice so krive za vse. Zakaj nam pripravljajo najprej bife? Razstava dobrot je tam, novi okusi! Olika nam pravi, da vse se pokusi! Ko z zvrhanim krožnikom končno smo sedli, ko še polovice nismo pojedli in ko se čut krivde že rahlo prebuja, je treba še izbrati številko menuja! Da ne bi pred vsemi očitno izdali, da nam ni jasno, kaj smo prebrali, na slepo izberemo - saj bo okej... če je dobro kot drugo, bomo jedli naprej! Za konec, priznajmo, malo brez reda si naložimo sladic, sladoleda. Kot pravim: skušnjava je spet prevelika! Vdali smo se ji z veseljem. In pika. Lučka Susič Foto B. Vidau Foto B. Vidau Foto B. Vidau Tržaška 1. septembra 2016 11 Obvestila V nedeljo, 4. septembra, bo vsakoletna maša na prostem pri Spetiču na Katinari ob 9.15. V primeru slabega vremena bo maša v cerkvi Svete Trojice. Darovi Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: N. N. 50, N. N. 20, Marija Ruesch 20, Lizeta Janežič 10, Jožica Pleskovic 5 evrov; za lačne otroke v Etiopiji ob izredno hudi suši: N. N. 50, M. M. 150 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst o praznovanju Velikega šmarna na Repentabru smo na pogovor povabili g. Toneta Bendenčiča, škofovega vi- karja za Slovence, ki že dolgo let ‘v prvi osebi’ doživlja ta praznik na poseben način, saj ga zaradi njegovega dušnopastirskega dela v tem kraju nedvomno lahko imamo za osrednjega nosilca du- hovnih-evharističnih trenutkov, obenem pa 'režiserja' ostalih kul- turnih dogodkov, ki spremljajo med našimi verniki priljubljen praznik Marijinega Vnebovzetja v svetišču na Tabru. Letos je bila duhovna razsežnost praznovanja še bolj izrazita … Veliki šmaren je največji Mari- jin praznik v letu. Vendar je to letos obeležil še poseben dogo- dek. Letošnje praznovanje praznika Marijinega Vnebovzetja bo ostal za dolgo zapisan v zgodovino. Smo v letu Božjega usmiljenja. Kakor je papež želel, da se vrata usmiljenja odprejo po vseh stol- nicah, tako so škofje odredili, da imajo lahko vrata usmiljenja tudi razna romarska svetišča. Poleg Vejne in Starih Milj je do- bilo tudi svetišče na Repentabru dovoljenje za 9-dnevno odprtje vrat usmiljenja. Tako se je dejan- sko praznovanje začelo že v ne- deljo 7. avgusta. Po škofovem de- kretu je popoldne ob 17. uri ta obred izvedel škofov vikar za Slo- vence. Zbralo se je lepo število vernikov od Mačkolj do Devina. Slovesen obred se je začel s pro- cesijo pod obzidjem, nadal- jevali smo s petjem in mo- litvijo in stopili na repenta- brsko dvorišče skozi mala vrat v obzidju. Pred cerkve- nimi vrati je sledil obred od- prtja, nato smo nadaljevali evharistično bogoslužje. Ali je bilo med tednom še kaj drugih srečanj? Med tednom smo imeli še štiri srečanja. V ponedeljek so poromali k svetišču ver- niki iz župnij, ki mejijo na repentabrsko župnijo. Pro- cesijo smo začeli na Poklonu in z molitvijo križevega pota vstopili v cerkev. Sklenili smo s sv. mašo, pri kateri so somaševali duhovniki iz Zgonika, Dutovelj in Sežane skupaj z domačim župnikom in dekanom. V sredo so ob 17. uri imeli srečan- je ostareli in bolniki. Organizaci- jo je sprejela Vincencijeva konfe- renca. Bogoslužje je vodil Klemen Zalar, njihov duhovni asistent. Za vse prisotne je bil zelo občuten sprejem zakramenta bolniškega maziljenja. Kljub zelo slabemu vremenu - povrhu vsega se je še ohladilo - je bila cerkev polna. Po maši so se bolniki zadržali še na zakuski, prijateljskem srečanju. V petek je bil dan določen za ver- nike tržaške škofije s sporedom, enakim kot v ponedeljek. Maševal je openski župnik g. Franc Pohajač. Še posebej občuteno je bilo ro- manje skavtov, ki so se v soboto po letošnjem taboru napotili iz Poklona med molitvijo rožnega venca in petjem proti svetišču. Pridružili so se jim tudi ostali skavti in starši. Lepo je bilo videti cerkev, polno mladih, ki so s pet- P jem in branjem aktivno sodelo-vali pri bogoslužju.V soboto se je uradno začelo 4- dnevno praznovanje samega praznika. Kaj vse vključujete v to praznovanje? Že vrsto let v to praznično slavje vključujemo poleg verskih obre- dov tudi kulturne dogodke. Tako imamo vsako leto razstavo v sren- jski hiši. Letos je razstavljal svoje slike umetnik Edi Žerjal. S tehni- ko lepljenja je predstavil razne kraje iz tržaške in širše okolice z izrazitimi barvnimi prelivi. V nedeljo, na predpraznični dan, je bilo redno bogoslužje ob 10. uri. Na ta dan je v sklop prazno- vanja vključen tudi večerni kon- cert. Z veseljem se je na povabilo odzval moški zbor Fantje izpod Grmade. Prav letos obhaja 50. obletnico delovanja. In njegov drugi nastop, pred toliko leti, je bil prav na Repentabru. Zato je bilo to še toliko bolj praznično. S svojim nastopom so pevci nav- dušili polno cerkev poslušalcev, ki so jih nagradili za bučnim aplavzom. Pozdrav sta izrekla do- mači župnik in repentabrski župan Marko Pisani. Tudi letos je bilo na sam praz- nik Marijinega Vnebovzetja na Repentabru posebno slovesno. Kako je potekal letošnji praz- nik? Praznik Marijinega Vnebovzetja je bil ves dan posvečen verskemu dogajanju. Sveta vrata, vrata usmiljenja, so ves dan vabila k za- kramentu sprave. Spovedoval je dr. Jože Bajzek. Praznovanje se je začelo s prvo ro- marsko mašo ob 8. uri. Pred leti je veliko romarjev prihajalo peš iz bližnjih vasi. Zdaj se to ne do- gaja več. A letos je bilo prisotnih res lepo število romarjev. Vsakoletna osrednja slovesnost je ob 10. uri. Že več kot 30 let vodi to bogoslužje tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi. Ta- ko je bilo tudi letos. Sveta maša je bila kot vedno, seveda če vreme dopušča, pod lipami. Zbralo se je veliko ljudi. Če bi bila maša v cer- kvi, bi bilo v njej lahko prisotnih le okoli 25% vseh navzočih. Posebnost praznovanja na Repen- tabru je ta, da ima dva velika sho- da. Tako se na popoldanskem shodu zopet zbere skoraj enako število romarjev kot zjutraj. Po- sebnost tega drugega shoda je bi- la ta, da smo po petju litanij v cer- kvi slovesno zaprli vrata usmil- jenja. Bogoslužje je skupaj z do- mačimi duhovniki vodil salezi- janski predstojnik iz Ljubljane mag. Janez Potočnik. Pel je Združeni pevski zbor ZCPZ. Katere iztočnice so prišle na dan v pridigah duhovnikov, ki so maševali na Tabru? V tednu pred samim praznovan- jem je bil poudarek na pomenu Svetega leta in kaj naj pomeni Božje usmiljenje v življenju kri- stjana. Na praznični dan je prišla v ospredje podoba Marije. V nje- nem vnebovzetju se zrcali naša prihodnost. V njej se uresničuje polnost božje slave, ki se izraža v Božji ljubezni in Božjem usmil- jenju. Kaj pa je izpostavil tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi? V svoji homiliji je tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi poudaril, da je praznik Marijinega Vnebovzetja lepa priložnost, da se poglobimo v smisel človeškega bivanja s pogledom na večnost. Ljudje smo na zemlji razpeti med dobrim in zlom; zmaga luči in milosti je sad težkega boja, tako v vsakomer izmed nas kakor v zgo- dovini narodov. Marija je žena. In prav v zvezi s tem je nakazal, kako žensko telo vse bolj postaja pred- met reklame in prodaje raznih iz- delkov, še več celo za trgovino in prodajo otrok. Svojo homilijo je končal s temi besedami: Predragi bratje in sestre, praznik Marijinega Vnebovzetja, ki nam kaže nebo kot končni cilj, vzbuja v nas občutek tolažbe in upanja. Nič od nas se ne bo izgubilo. Mi nismo namenjeni niču in prazni- ni. Mi smo namenjeni nebesom. Ta tolažba mora biti naša moč v spopadu z vsakodnevnimi življenjskimi težavami. Marija, ena izmed nas, je že pred nami prišla tja, kamor smo vsi namen- jeni priti z milostjo Jezusa Kristu- sa. Imejmo vedno, v vsakem tre- nutku v mislih, da Bog ne pozabi ničesar od tega, kar mu daruje- mo, da pobere vsako našo solzo, da ohrani v svojem srcu vsako našo težavo in obžari vsako de- janje ljubezni. Nato, ob do- ločenem času, bo zbral vse to in s tem dragocenim materialom bo sestavil krono, ki nam jo bo podal pred svojim prestolom. Tako je storil z Marijo in tako bo tudi z nami. Amen! Kako se sporočilnost tega praz- nika zrcali v duhovnosti verni- kov, ki so se udeležili teh do- godkov na Tabru, še posebej v luči jubilejnega leta Božjega usmiljenja? V tednu odprtih vrat je večina ti- stih, ki so prestopili vrata usmil- jenja, to storila z globoko vero in mnogi tudi z življenjskimi spo- vedmi. Za mnoge je bil to dar božji, prava osvoboditev. Mnogih pa se ta dar ni dotaknil, ni jim prišel v globine osebnega doživetja. Težko je stopiti iz neke- ga podoživljanja tradicije v oseb- ni stik z Bogom. Ta stik te kot ogenj prečiščuje, da postaneš svo- boden in se naužiješ duha večno- sti. Isto velja tudi za sam praznik. Tudi sem so mnogi prišli z globo- ko vero in s prošnjo Bogu in Ma- riji. Lahko rečem kar večina. Čuti pa se pomanjkanje mladih in družin od 30. do 50. leta starosti. Ostaja pa tudi krog, ki se zadovol- ji s pasivno prisotnostjo. Kaj pa Marijino svetišče pome- ni našim ljudem iz zamejstva in iz sosednjih vasi na sloven- ski strani meje? Za ljudi s Krasa, tostran in onkraj meje, ter iz mesta Trst in Brega je REPENTABOR njihovo svetišče. To velja predvsem za starejše. Mlajši rodovi tega ne občutijo ta- ko močno. Na splošno je Repen- tabor sprejet kot Marijino sve- tišče, vendar le ob praznikih in bolj na splošno, manj pa je občuten kot kraj milosti, kakor druga večja in bolj znana Mariji- na svetišča. Po legendi imamo vidno znamenje Marijine prisot- nosti: njeno v kamen vtisnjeno stopinjo. Kako pa se vi kot dolgoletni dušni pastir na Tržaškem in na Repentabru soočate s to tradi- cijo in s samim Marijinim sve- tiščem, ki tako nazorno prika- zuje versko navezanost naših ljudi na Božjo Mater? Marijina cerkev na Repentabru je kraj, kamor so romali naši pred- niki že stoletja. V devetnajstem stoletju in začetku dvajsetega se je kot romarski kraj še posebej razcvetel. Bilo je velikih shodov, po nekaj tisoč ljudi. Seveda je bilo osrednje srečanje vedno za praz- nik Marije Vnebovzete. Takrat so hodili od vsepovsod peš. Ko so zgradili železnico, so mnogi pri- Ob Velikem šmarnu na Repentabru Razstava del popotnika in romarja Edija Žerjala a Repentabru ima že vrsto let, ob duhovno in liturgično bogatem praznovanju Velikega šmarna, posebno mesto spremljevalni kulturni program. Ob letoš - njem odprtju svetih vrat v ted- nu pred praznikom Marije Vne- bovzete se je sicer zvrstilo več sporo - čilno zelo poved- nih verskih do- godkov. Prazno- vanje Velikega šmarna in farnega zavetnika sv. Roka se je začelo z odpr - tjem likovne raz- stave In itinere (Na poti) novih stvaritev tržaškega slikarja Edija Žer- jala. Obisk razsta- ve v srenjski hiši na skali ob cerkvi je bil posebno duhovno doživetje. Najprej naj bo jasno, da gre za dela, narejena v nekoliko prila- gojeni tehniki kolaža. Žerjal namreč pri ustvarjanju nanaša različne plasti barvanega revial- nega papirja, da z njimi ustvari podobo, nato nastalo premaže s posebno zmesjo lepila in gipsa ter s tehniko izpraskanja in bru - šenja ustvari novo ploskev. Sliko dodela z barvami in dokonča s slikarskim lakom. Prvi vtis ob ogledu je bil seveda čuten, saj oči na steni pred vrati so najprej uzrle kamnolom, ki je v svoji abstraktni zasnovi vendar jasno prepoznaven in obiskovalca po- stavi v kraški prostor. Sugestije in odmevi z Žerjalove 'poti' so namreč najprej vtisi njegovega bližnjega okolja. Nagovarjajo nas zima na Krasu, zaton nad kraškimi skalami, Repentabor, Devinske stene in Devinski grad (v kar nekaj variantah), pogled na tržaško Lanterno, marino in staro pristanišče, a tudi sveže nastali Čedad s Hudičevim mo- stom, pa srbsko-pravoslava cer- kev sv. Spiridiona pri Rusem N mostu v Trstu. Na dveh slikah zdveh zornih kotov zažarijo mi-stične Benetke, pa tudi Provansa s svojimi gradovi in srednje- veškimi skrivnostmi (Les Baux de Provence) ter Masada, znana utrdba na visokem kamnitem griču v Judeji, kjer se je skupina upornih Judov šti- ri leta borila proti Rimljanom, ki so leta 73 po Kr. po dolgem obleganju in z gradnjo po- sebnega nasipa vdrli v utrbo, a tam našli le mrtve upornike in njiho- ve družine, saj so se odločili za sku- pinsko smrt, raje kot da bi padli v rimsko suženjstvo. Nizki relief teh po- sebnih kolažev omogoča Žerja- lu abstraktno, a obenem figura- tivno podajanje izbranih tema- tik, saj tehnika ustvarja posebne globine, da lahko barve še po- sebej izstopajo. In itinere – na poti, torej. Po- srečen naslov razstave, ki je pri- vabila romarje, ki so se sredi av- gusta povzpeli do cerkvice na Tabru, da bi počastili Marijo Vnebovzeto, spokorno prestopi- li sveta vrata, a tudi povzdignili svojega duha ob ogledu teh naj- novejših Žerjalovih del. Veliko izzivov je v teh slikah, saj ne gre le za vtise, ki so se v slikarjevo srce in dušo vtisnili ob spreho- du po Krasu ali ob pogledu sko- zi domače okno oziroma ob obisku tujih krajev. Sporočilo teh del, ki jim je znal Žerjal dati posebno likovno obliko, je tudi to, da moramo ljudje gojiti spo- sobnost opazovanja in zazna- vanja okolja, v katerem živimo ali ga obiskujemo, ker narava in človekovi posegi vanjo nam po- sredno nudijo še veliko več ključev za razumevanje prostora in časa, v katerem živimo. M. T. hajali z vlakom in nato iz Dola peš k svetišču. Utrujenim, lačnim in žejnim ro- manjem so mnogi kmetje ponujali svo- je kraške dobrote in pijačo. Seveda ni manjkalo niti stoj- nic. Ko je bilo ro- marjev manj, so se začele te na- vade opuščati. Ko sem prišel na Repentabor, se je porodila želja, da bi to spet oživelo. Začelo se je skromno le pri vhodnih vratih na Tabor. Nato se je širilo. Oskrbo so prevzeli člani župnijske skupno- sti. Ves dobiček gre za vzdrževan- je cerkve in pastoralo. Tako se romarji po obredih use- dejo za mize in nato v prijatel- jskem vzdušju in pogovorih osta- nejo še dolgo pod taborskimi li- pami. Tudi praznik sv. Roka spada v tra- dicijo. Zjutraj in zvečer je praz- nična maša. Sv. Rok je zavetnik župnije in občine. Ta praznik do- mačini zelo občutijo kot svojega in se na sam praznik radi dolgo v noč zadržijo na Tabru, že več kot 30 let ob zvokih godbe na pihala iz Nabrežine, seveda ob vseh do- brotah Krasa. Sama tradicija je sicer za vero pre- malo. Če pa verski vidik nosi osebni pečat, povezan s tradicijo, potem to bogati tako versko kot narodno pripadnost. IG Edi Žerjal (foto IG) Po Velikem šmarnu na Repentabru / Intervju z g. Tonetom Bedenčičem Praznik kot poglobitev v smisel človeškega bivanja s pogledom na večnost Videmska / Aktualno1. septembra 201612 bnoviti spomin. Tako se je glasil posvet, ki sta ga priredili ravnateljstvo za umetniško in krajinsko varstvo FJK ter deželno podjetje Villa Manin letos maja v Vidmu, ko je vzporedno bila v Vili Manin raz- stava o obnovi zgodovinskou- metniških spomenikov, ki so jih razdejali potresni sunki maja in septembra leta 1976. Naslov po- sveta je še bil Kulturna dediščina Furlanije štirideset let od potresa. Posveta se nisem udeležil, videl pa sem razstavo, zelo lepo, v Vili Manin, naslovljeno MEMORIE - SPOMINI, umetnost, podobe in besede potresa v Furlaniji, ki se je že končala. Zakaj ta zapozneli zapis? Tu mi ne gre toliko, da bi predstavil raz- stavo, ki je ubrala poseben pri- stop, med dokumentacijo in zgo- dovinsko-umetniško ter urbani- stično predstavitvijo. Kuratorja Corrado Azzolini in Antonio Giusa sta ovrednotila najzanimi- vejše obnovitvene izkušnje, od opravljenih restavracij, cerkva, gradov, zgodovinskih jeder in stavb, posamičnih umetnin, do O urbanističnih posegov, na Humi-nu, v Pušji vasi, v Spilimbergu,pri Osoppu, pri Monte Albanu... Predstavljeni so bili rešeni in re- stavrirani kipi, mozaiki, slike, ar- hivi, fotografije, načrti obnovit- venih del, a tudi razne solidar- nostne umetniške akcije, akade- mije Brera in drugih ter podarje- na dela znanih umetnikov iz ZDA (Lichtenstein, Stella, De Koonig, Steinberg) iz zbirke FRIAM (Friuli Arts and Monu- ments), ki je sedaj v videmskem muzeju sodobne umetnosti Casa Cavazzini. Dragocen je bil vpo- gled v tedanje časopisne članke in fragmente črno-belih posnet- kov RAI-evih tv dnevnikov in re- portaž, ki so jih realizirali še z okorno tehniko: težke premične tv kamere, tipkalni stroji, telefo- ni, s katerimi so dopisniki nare- kovali reportaže iz porušenih krajev. Z lučkami prvih televizij- skih ekip so celo rešili ljudi iz oklepa ruševin; večmesečno po- ročanje iz krajev potresa je pred- stavljalo prvi zgodovinski primer oddajanja v živo v Italiji. O vsem tem priča lep katalog razstave, ki ga še dobimo v prodajalni Vile Manin; prava škoda je, da ni na razpolago še v dru- gih mestih FJK. Pogrešal pa sem pričujočnost našega, slo- venskega elementa. Že res, da je potres najstrašneje prizadel furlanski del in sloven- ske občine v Benečiji manj, a vseeno bi človek pričakoval obe- ležitev tudi “našega” potresa. Naši mediji (Primorski dnevnik, Novi Matajur, v Dom nimam vpogleda) so se seveda spomnili dogodkov izpred 40 let, kako so to doživljali naši ljudje. Kako so se angažirali mladi in starejši s Tržaškega in Goriškega pri prvi pomoči v najbolj prizadetih kra- jih in seveda tudi pozneje, ko je v Benečiji, vzpored- no z obnovo poslo- pij, na novo zrasel čut pripadnosti in so se začeli vračati emi- granti. Moji goriški prijatelji skavti so šli tisto poletje v Tipano in tudi moj oče je šel pomagat s kolegi tržiške ladjedelnice na potresna ob- močja. Na razstavi je naslov- nica dnevnika Mes- saggero Veneto do- kumentirala solidar- nost in gmotno pomoč ame- riškega podpredsednika Rockfel- lerja, nisem pa zasledil nobene- ga članka ali omembe o pomoči takratne Jugoslavije in Slovenije, ki je ob sočasnem potresu v Bre- ginju in na Tolminskem name- nila izdatno pomoč in skrb za so- sednja furlanska in benečanska območja. Da ne govorimo o poz- nejših investicijah v proizvodna industrijska podjetja v Benečiji, kar je predstavljalo enega od vzvodov vsestranskega, ne zgolj gospodarskega, preporoda teh krajev v naslednjih desetletjih. / str. 15 Davorin Devetak riimek Slavec je nastal okoli leta 1300 v zaledju Kopra in Trsta. Ker gre za prii- mek po ptiču, ni nujno, da so si vsi da- našnji Slavci tudi v sorodu. Slavec je tudi sta- ro slovensko osebno ime, ki ga poznamo tu- di v obliki Slavko, Slavoj ali Slavuj. Priimek je nastal z metaforo, saj so nekomu pripisali lastnost ptiča slavca. Še dandanes uporabljamo frazo, da nekdo poje kot slavec. Ali prepeva kot slavček. Pesnika Gregorčiča imenujemo goriški slavček. Gorenjski slavček pa je največkrat izvedena in najbolj priljubljena slovenska opereta Antona Foer- sterja in Luize Pesjak (1872). Pusti peti moj'- ga slavca pa poje tudi Prešeren. Kateri prednik današnjih Slavcev je dobil prvi ta priimek, ni jasno, ker za tisto obdobje nimamo ohranjenih pisnih virov. Vsekakor je ta kraj treba iskati v zaledju Trsta: Dolini, Boljuncu, Mačkoljah, Ospu in okolici. Priimek so duhovniki v 17. stoletju zapisovali različno. Največkrat kot Slavez, a tudi Slaues, Slaves, Slavet, Slauch, Slevaz, Slaviz, Slavaz in Slavoz. Nedvomno pa gre za zapis priimka, ki so ga izgovarjali Slav'c in ga danes pišemo (pa tudi izgovar- jamo) Slavec. Slavce najdemo v Ospu prvič že le- ta 1611. Takrat je tam živela vsaj ena družina, kjer je bil oče družine Mihael, mati pa Ka- tarina. Zadnjega oktobra tega leta se jima je rodil sin Martin. Verjetno so vsi Slavci z Ospa njuni potomci. Prvi pisni podatek o Slavcih, katerim rodbinsko sledimo dokumentirano vse do današnjih dni, najdemo 4. ma- ja 1690. Takrat sta Matija Slavec in Ma- rija v Ospu krstila sina Mihaela. Imena so zapisana zelo površno: Michiel Slavaz, Mattio in Marina. Krstnik je bil župnik An- tonio Cerneca (Anton Černec). Krstna bo- tra novorojenega Mihaela sta bila Valentin Kraševec in Marija, soproga Blaža Tula iz Mačkolj (“Marina mog. Blasio Tugl di Ca- risana”). To kaže na možnost, da je Mihae- lova mati iz Mačkolj in da se je pisala Tul. Njun sin Mihael Slavec je doživel zavidlji- vo starost. Umrl je 16. septembra 1783 in kot piše v knjigi, je bil ob smrti star na- tančno 93 let, 4 mesece in 9 dni. Pokopan je bil torej dva dni kasneje. Če navedeno starost primerjamo s krstnim vpisom, ugo- tovimo, da bi moral biti rojen 7. maja 1690, kar je tri dni po vpisu krsta. Kaj to pomeni? Prvi ali drugi datum je verjetno napačen, še več pa je možnosti, da je napačen izračun. Toliko o natančnosti. Zanimiv podatek je, da so že takrat v cerkvi uporabljali slovenski jezik. Za leto 1716 je ohranjen zapis, da se na cvetno nedeljo pred Veliko nočjo vsako leto poje pasijon v narod- nem jeziku, ne pa v latinščini. Prevode so na- redili kar župniki sami. Danes v Sloveniji živi 278 Slavcev, največ v Istri in na Krasu. Na svetu jih je največ v Slo- veniji, saj gre za slovenski priimek. Najdemo pa jih tudi v ZDA (88), Italiji (67), Avstraliji (30) in Kanadi (12). (Rubrika istrski priimki je nastala ob pod- pori Luke Koper in projekta Živeti s prista- niščem.) P ISTRSKI PRIIMKI (6) Tino M a m ić V rubriki družinske knjige iz Ospa, ki jo danes hrani Škofijski arhiv Koper, je na prvem mestu napisan oče družine Janez Slavec, sin pokojnega Antona (Ioannes Slavez qm Ant.) SLAVEC Krstni vpis Jakoba, zakonitega sina Andreja Slavca iz Ospa z dne 17. julija 1756. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Porušena stolnica v Pušji vasi mestecu Brestanica so si pevci ogledali tudi cerkev Marije Lurške, ene izmed sedmih slovenskih bazilik, ki sodi tudi med največje cerkve v Sloveniji. Prijazni župnik jim je na kratko spregovoril o zgodovini cerkve in njenih kulturnih bogastvih, pevci pa so seveda navdušeno prepevali Mariji v čast, kar je govornik zelo cenil. Pred vrnitvijo v hotel so se odpravili še na posestvo Kunej, kjer stoji Hiša trt, vina in čokolade. Tu so bili ob ogledu kleti in degustaciji vin deležni tudi izjemne izkušnje, pokušnje vina s čokolado, saj od leta 2013 uspešno stekleničijo vino s čokolado (ki nosi slovito ime Chocolat Imperial, po imenu, ki ga je dodelil avstro-ogrski cesar V Franc Jožef čokoladi, ki so joproizvajali menihi nabližnjem gradu Rajhenburg). Pevski teden je tudi letos potekal kot po navadi: zjutraj pevsko izobraževanje in vaje novih pesmi, popoldne pa čas za telesno in duhovno sprostitev. Petek pa je namenjen končnemu piljenju vsega, kar so se udeleženci naučili, in zaključnim nastopom, saj se v župnijski cerkvi najprej izkažejo tečajniki organisti, nato mešani zbor zapoje naučene pesmi za priložnostno sveto mašo, pri kateri domačini lahko prisluhnejo, kako sveto pobožnost sooblikujejo zamejski Slovenci. Sledi nastop – koncert (programa posvetnih pesmi) za hotelske goste in vse, ki z zanimanjem poizvedujejo, kaj so cel teden vadili pevci. Pevski program sta (kot je že postala prava navada na sklepnem večeru) tudi letos popestrila Lučka Susič s svojo obnovo pevskih doživetij v verzih in Aleksander Furlan s svojimi barkovljanskimi narečnimi utrinki. Vsakoletni pevski seminar, ki ga prireja ZCPZ iz Trsta, je vselej zelo pester in zanimiv, saj se vsi udeleženci pevsko izobražujejo in imajo tudi možnost, da se med sabo spoznavajo. Nikoli ne zmanjka priložnosti za iskrene pogovore, pevske improvizacije ob najrazličnejših trenutkih, prijateljskih stikov in izmenjav najrazličnejših izkušenj. Tak seminar je odlična priložnost za vse, ki bi radi ob intenzivnih kakovostnih pevskih vajah tudi izkoristili prijeten oddih zase. Pogreb bo v četrtek, 1. septembra, ob 15. uri v Žabnicah Umrl je msgr. Dionisio Mateucig torek, 30. avgusta, je v 79. letu starosti v duhov- niškem domu v Vidmu umrl žabniški župnik in rektor Marijinega svetišča na Svetih Višarjah msgr. Dionisio Mateu- cig. Še je živ spomin na slovesno zlato mašo, ki so jo 27. ju- nija lani v Špetru praznično slavili štirje slovenski zla- tomašniki iz videm- ske pokrajine, msgr. Marino Qualizza, g. Mario Gariup, g. Božo Zuanella in msgr. Mateucig. Rodil se je 4. de- cembra 1937 v Pačuhu v občini Dreka. Osnovno šolo je opravil v Dreki, malo seme- nišče v Castelleriu pri Vidmu, klasično maturo na videmskem semenišču in bogo- slovje v Vidmu. Posvečen je bil 29. junija 1965. Kot kaplan je na- to do leta 1973 služboval v Cus- signaccu pri Vidmu, nato je bil pet let župnik v letoviščarskem kraju Forni di Sotto, nakar je bil premeščen za nadžupnika v Sap- pado. Tam je ostal do oktobra 1991, ki so ga premestili v Špeter V kot župnika in dekana za fareNadiških dolin. Uvedel je me-sečno mašo v slovenskem jeziku in bil deležen nasprotovanja. Ob 800-letnici špetrske župnije ga je 29. junija 1993 videmski nadškof Alfredo Battisti imeno- val za častnega kanonika čedaj- skega kapitlja. Bil je tudi ve- roučitelj na dvojezični šoli v Špe- tru. Od leta 1998 dalje je bil žup- nik v Žabnicah v Kanalski dolini in rektor svetišča na Sv. Višarjah, kjer skrbi za vernike in romarje, ki prihajajo iz štirih jezikovnih in kulturnih svetov. V župnijah, kjer je opravljal svoje dušnopa- stirsko poslanstvo, je še zlasti skrbel za pastoralno delo za mla- dino. Veliko pozornosti je po- svečal ohranitvi sakralnih zgradb in njihovi obnovi kakor tudi obnovi župnišč. V bogo- služju je uporabljal tudi slovensko be- nečansko narečje, občasno tudi v žup- nijskih listih. V ho- milijah je pozival k strpnosti in sožitju med različnimi na- rodnimi skupnostmi v Furlaniji Julijski krajini, o enotnosti Cerkve in prijatel- jstvu med ljudmi. Lani je za Koledar Goriške Mohorjeve družbe povedal: “Zadnji smo, zadnji slovenski duhovniki, imamo še sobrata v Mužnici, potem ni nobenega več. Ne vem, kako bo z Benečijo, kako bo s Svetimi Višarjamo, kjer nobeden duhovnik ne zna slo- vensko. Nadškofu sem že večkrat rekel, naj poskrbi za duhovnika, ki bi obvladal vse jezike, tudi slo- venskega, a ne čuje na tisto uho”. Pogreb bo v četrtek, 1. septem- bra, v Žabnicah. Naj počiva v mi- ru! Ko se je zemlja tresla tu pri nas Deljeni spomini o potresu v Furlaniji izpred 40 let Z 10. strani Petje, duhovna razsežnost ... Slovenija 1. septembra 2016 13 Življenje je prekratko, da bi sovražili Na prireditvi, 20. avgusta 2016, ki jo je ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov na Sveti Gori pripravila pobuda Vseposvojitev, je spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da je življenje prekratko, da bi sovražili. Prepričan je, da je zdajšnji generaciji dana priložnost, da opravi spravo. “Slovenska družba je v zadnjih sto letih prešla tri vojne in vse to je pustilo nekatere rane, ki jih lahko samo z negovanjem nekega sožitja in strpnosti pozdravimo, da napak, ki smo jih počeli v preteklosti, ne bi ponovili in da ne bi odpustili, tako kot smo Nemcem, Italijanom in Madžarom, ampak da bi odpustili tudi sami sebi”, je dejal Pahor. Slovenski predsednik je prepričan, da je sedanji generaciji dana priložnost, da opravi spravo med Slovenci in na mlajšo generacijo ne prenaša več ran iz preteklosti. Do sprave med Slovenci je po prepričanju Pahorja mogoče priti na več načinov, tudi preko projekta, ki so ga predstavili na srečanju varuhov spomina na Sveti Gori. Predstavili so e- pokopališče, ki je kot del pobude Vseposvojitev Slovencem na voljo že dve leti. “Bistvo Vseposvojitve je v tem, da vsak, ki se vključi v to pobudo, postane varuh spomina na eno izmed žrtev druge svetovne vojne. Skrb za spravo slovenskega naroda je tukaj naravnana zelo osebno”, je o projektu povedala pobudnica Romana Bider. E-pokopališče je prvi prostor, sicer virtualen, kjer imajo vse žrtve druge svetovne vojne pri nas svoj prostor, svoj pomnik. “Pred njim se lahko ustavimo, lahko prižgemo svečko, lahko tudi kaj napišemo. To obstaja na spletu in to je nekaj novega”, je še povedala Biderjeva. Na seznam so doslej vpisali 99.706 imen žrtev, kar je delo Inštituta za novejšo zgodovino. Seznam je na omenjeni prireditvi predstavila zgodovinarka Vida Deželak Barič. Na njem so zbrani podatki vseh smrtnih žrtev med prebivalstvom Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Deželak Baričeva je povedala, da so žrtve druge svetovne vojne vpisovali na seznam od leta 1997. Največ smrti so med drugo svetovno vojno nad Slovenci zakrivili nemški okupatorji, vpisanih je več kot 31.000 njihovih žrtev, skupaj s povojnimi poboji pa je komunistična stran povzročila okrog 24.000 žrtev. Po statusu pa je bilo največ žrtev med partizanskimi borci, skupno okrog 30.000, prav toliko pa tudi med civilnim prebivalstvom. Borut Pahor na Sveti Gori Izbiranje kandidatov za nove volitve, čeprav naj bi bile te še daleč! V Sloveniji je revščina prizadela že vsakega tretjega državljana es počitniški čas je bil v Sloveniji poln raznoli- kih dogodkov, kar kaže na aktualnost razmer in tudi na zapletenost sedanjega ob- dobja v državi. Jesen zato pri- haja z vsemi negotovostmi in tudi bojaznijo t. i. navadnih ljudi, da bi se razmere v Slove- niji utegnile še poslabšati. Ni namreč res, da je vlada s svojo politiko in ukrepi zagotovila politično trdnost (stabilnost), saj ni izvedla reform na nobe- nem področju, nadaljevanje krize pa je razvidno tudi iz po- datka statističnega urada, da se v gmotnih težavah in nepri- jetnostih nahaja že skoraj 700.000 Slovencev oziroma državljanov, pri čemer vsaki peti osebi grozi socialna iz- ključenost. Novinarka Polona Malovrh je v časniku Delo na- pisala uvodnik in v njem opo- zorila, “da je statistika neiz- prosna. Otroci, starejši ljudje, samske ženske, samohranilci, nizko kvalificirani delavci, brezposelni, nedejavni posa- mezniki, invalidi, podeželski ljudje in tudi prišleki iz be- gunskih tokov se spopadajo z najvišjim tveganjem revščine in izključenosti. Najbolj zgo- voren dokaz omenjenega stanja je Zasavje s Trbovljem, Hrastnikom in Zagorjem, kjer že vsakemu četrtemu državlja- nu grozi revščina s socialno iz- ključenostjo. V obdobju počitnic in dopu- stov, pa do zadnjih dni, ko je okolje že začelo pridobivati zlato-rumene jesenske barve, je bil zagotovo najbolj tra- gičen in boleč incident z žrtvami v izolski bolnišnici. Ubijanje ljudi v nobenem pri- meru ni utemeljeno in upra- V vičeno dejanje, vendar mini-strica za zdravje ob obisku vizolski bolnišnici po inciden- tu, pa po zatrjevanju, da bo sprejela ukrepe za večjo varnost v bolnišnicah in za varovanje zaposlenih v njih, ni odgovorila na očitke o državni politiki glede zdravstva. Brez od- govora je ostala kritika predsednika Zdravniške zbornice Slovenije dr. Andreja Možine, “da Zbornica že leta opozarja na razmere v zdravstvu in na vse slabšo dostop- nost pacientov do zdrav- stvenih storitev, hkrati se čudi neodgovornosti no- silcev zdravstvene politi- ke, da že dolga leta prav ničesar ne spremenijo v slovenskem zdravstvu. Čakalne dobe so vse daljše, državljanom poli- tiki obljubljajo vse mo- goče pravice, zdravniki pa jim moramo spo- ročati slabe administrativne pravice, namesto da bi skrbeli le za naše strokovno delo”. Predsednik sindikata zdravni- kov in zobozdravnikov, Fides, dr. Konrad Kuštrin, pa je po dogodkih v izolski bolnišnici sporočil: “Skoraj vsa leta po osamosvojitvi države politiki državljanom obljubljajo pravi- ce iz zdravstvenega zavarovan- ja, ki jih žal ni mogoče ure- sničiti. Nezadovoljstvo upo- rabnikov je posledično usmer- jeno v zdravnike in druge zdravstvene delavce, ki dnev- no prihajamo v stik s pacienti. Po drugi strani nekateri mediji v službi politike ali kapitala prikazujejo zdravnike kot dvoživke, dobičkarje in ljudi, ki jim je misel na dobro bol- nikov zadnja stvar”. Razmere v slovenskem zdrav- stvu so tako slabe, da bi po mnenju mnogih morala naj- prej odstopiti ministrica za zdravje Milojka Kolar Cerarc. Toda ona svoj odstop odločno zavrača, češ da njeno delovan- je v zdravstvu podpira tudi premier Miro Cerar. Ministri- ca zatrjuje, da v njenem mini- strstvu pripravljajo celovito re- formo v zdravstvu, ki jo bodo kmalu predstavili politiki in javnosti. Svoj predlog reforme pa pripravlja tudi skupina zna- nih slovenskih izvedencev s področja zdravstva. Slednjič pa sta že skoraj izdelana pre- dloga reform oz. sprememb v zdravstvu, ki so ju pripravili v strankah SDS in Nova Sloveni- ja, krščanski demokrati. Razveseljiv dogodek v Slove- niji pa je začetek novega šol- skega leta, 1. septembra. V šol- ske klopi naj bi sedlo skupaj nad 160.000 učencev in dija- kov. Med počitnicami so orga- nizacije Karitas in Rdečega križa zbrale znatna sredstva za pomoč revnim učencem in di- jakom, ki sami ali njihovi starši niso imeli denarja za na- bavo šolskih potrebščin. Zanimiva in pričakovana so nekatera gibanja v politiki in strankarskem življenju. Neka- teri poslanci, ki ne uživajo več podpore in zaupanja svojih volivcev, da bi lahko pričako- vali svoje kandidiranje tudi na naslednjih državnozborskih volitvah, bodo, tako najbolj kažejo primeri v SDS, zapustili svojo stranko ter poskušali poiskati drugačno politično območje za svoje morebitno ponovno kandidiranje na si- Koncert v areni ob gradu Kromberk James Carter Organ Trio & Big Band RTV Slovenija b dvajseti obletnici mednarodnega srečan- ja saksofonistov v Novi Gorici je dogodek sklenil kon- cert v amfiteatru gradu Krom- berk v začetku julija letos. Zvezda izjemnega kulturnega dogodka je bil James Carter s skupino Organ Triom, v kate- rem sta tudi Gerard Gibbs na orglah in Alex White na bob- nih. Izvajali so program, ki je segal od bebopa do funka, free jazza in swinga, toda koncert je v celoti temeljil na koreninah ameriškega jazza in dediščini legendarnih jazzistov. James Carter je zadnjič nastopal v Lju- bljani leta 2000 s svojim Elec- tric bandom, medtem ko je bil koncert v Kromberku edini koncert v Sloveniji v sklopu njegove sredozemske turneje. Nastopali so tudi tuji in domači žiranti ter organizatorji 8. Med- narodnega tekmovanja sakso- fonistov, to pa so bili Matjaž Drevenšek, Steven Mauk (ZDA), Guillaume Orti (F), Claude Delangle (F), Dejan Prešiček, Lev Pupis, Gordan Tu- dor (HR), z njimi pa je igral Big Band RTV Slovenija pod taktir- ko Lojzeta Krajnčana. Skupaj z O Big Bandom sta Francoza Clau-de Delangle in Guillame Ortizaigrala nekaj skladb, prvi z melodijami mojstra slovenske glasbe Janeza Gregorca, drugi pa z lastnim jazz programom. Posebno se je izkazala tudi sak- sofonistična sekcija Big Banda, ki je igrala nekaj avtorskih pe- smi. James Carter in Claude Delangle pa sta se ponovno iz- kazala s pesmimi hrvaškega Gordana Tudora, z njima pa so igrali še ostali saksofonisti in Big Band RTV Slovenija, izjem- no lepo pa so skupaj zaigrali - solist je bil seveda Carter - zna- no Privškovo Rožnik. Slišati, kako vrhunski saksofonist sve- tovnega slovesa igra krasno pe- sem Rožnik nepozabnega slo- venskega glasbenika Jožeta Privška, je bilo doživetje brez primere. Veliko število zbranih nas je bilo navdušenih nad vir- tuoznostjo Jamesa Carterja in vrhunsko glasbo Jožeta Privška. James Carter se je rodil v De- troitu (ZDA) leta 1969 in je pri 23 letih, po izdaji prve plošče JC On The Set, vzbudil pozor- nost jazzistov in doživel ta- kojšen uspeh. S to ploščo je naznanil začetek nove jazzov- ske smeri, bolj divje, a še vedno povezane s koreninami jazza. Začel se je ukvarjati s saksofo- nom pri 11 letih in je kasneje postal mojster vseh tipov sak- sofona in tudi flavte ter klari- neta. Vodi številne sestave, s ka- terimi izvaja stilsko zelo razno- liko glasbo, in je tudi sodeloval v raznih projektih z vsako- vrstnimi jazzisti svetovne- ga kova in različnih stilov. Koncert v areni v Krom- berku je bil posebno doživetje tudi zato, ker so nanj iz vse Slovenije, Ita- lije in od drugod - slišali smo govoriti hrvaško, madžarsko in nemško - prišli predvsem sladoku- sci, saj je James Carter igral s kolegi prav na večer, ko je bila finalna tekma evropskega nogo- metnega prvenstva. Vse- kakor je šlo za vrhunski koncert, ki ga je novogo- riški Kulturni dom lahko priredil samo ob finančni pomoči mestne občine Nova Gorica, zato sta pred kon- certom številne prisotne poz- dravila direktorica Kulturnega doma Pavla Jarc in novogoriški župan Matej Arčon. Luka Paljk cer časovno še precej oddalje- nih naslednjih parlamentar- nih volitvah. Pravo kampanjo za novo izvolitev je že pričel državni poglavar Borut Pahor, ki po morebitni izvolitvi ko- nec leta 2017 želi nadaljevati mandat predsednika Sloveni- je. Predstavlja se vsem, ki so ga voljni gledati, poslušati in ne- mara predvsem občudovati njegove govorniške spretnosti. Marjana Podobnika poskušajo izključiti iz stranke SLS, dom- nevno tudi zato, ker v politiki podpira Janeza Janšo. Dr. Ja- nez Pogorelec, član vodstva stranke No- va Slovenija, krščanski demokra- ti, pa je v nekem in- tervjuju menil, “da se politična levica danes desnice ne boji in se ob Janezu Janši zelo udobno počuti”. Je pa hkra- ti prepričan, “da bi morala desnica zmagati na večini volitev, saj je pov- prečni Slovenec, to- rej tudi volivec, do- kaj konservativen. To je razvidno tudi iz rezultatov refe- rendumov o vprašanjih, ki zade- vajo tradicionalne vrednote v Sloveniji. Vendar pa naša de- snica politike in javnosti ne prepriča, da lahko prav ona prinese blaginjo, tudi v obliki služb in zaposlitev, pa ljudem prijaznega zdravstva in zdrave politične kulture”. V tem prvem popočitniškem razglabljanju o tem, kaj se do- gaja v Sloveniji, navajam še nekaj podrobnosti o preme- stitvah duhovnikov in redov- nikov v Cerkvi na Sloven- skem, ki jih je objavil sloven- ski katoliški tednik Družina. Pater Niko Žvokelj prihaja za novega župnika župnije Nova Gorica-Kapela. V frančiškan- skem samostanu na Kostanje- vici je nekoč že služboval in tedaj vzbudil splošno prilju- bljenost med verniki in obi- skovalci samostana. Znana je bila tudi njegova odprtost do časnikarjev pri obravnavi po- drobnosti samostana v prete- klosti. Pater Niko Žvokelj je, kar zadeva njegovo civilno- družbeno delovanje, tudi znan slovenski motorist. Ma- gister, duhovnik Božo (Božidar) Rustja je bil imeno- van za novega duhovnega po- močnika v župnijah Sežana, Povir, Štjak in Vrabče. Božo Rustja pa predvsem slovi kot predavatelj, pisatelj, urednik in časnikar. Je odgovorni urednik revije Ognjišče, katere nova številka je izšla v nakladi kar 40.000 izvodov. Marijan Drobež Aktualno1. septembra 201614 NATUROPATSKI NASVETI (121)Erika Brajnik 100 DNI TEKA Od 20. maja dalje sem se obvezala, da bom vsak dan pretekla vsaj 20 minut, in tako sem tudi sto- rila. Tečem že veliko let, vendar ne vsakodnevno; do sedaj sem tekla 3- ali 4-krat na teden, zdaj pa sem se obvezala, da bom tekla 100 dni zaporedo- ma. To sem uresničila do 28. avgusta. Tekla sem od 20 ali 30 minut ali celo eno uro, in to v do- mačem kraju, po drugih mestih, medtem ko sem potovala, na morju, v hribih, povsod; s se- boj v kovčku sem teh 100 dni vedno nosila te- kaške superge in kom- plet za tek. Tekla sem tudi med menstruacijo, ko se počutim napihnjena kot sod in se mi res nič ne da, med blažjim prehla- dom, v mrazu in dežju, ki me je premočil do ko- sti. Prvič v življenju sem te- kla 100 dni zaporedo- ma. Vsak dan sem svojemu telesu dajala točno do- ločene signale, in sicer: počutim se dobro, ker se gibam (samo bolno telo se ne premika). Spod- bujala sem presnovo, saj imam 41 let, po 40. letu pa se dejansko presnova upočasni, saj počasi pre- hajamo v fazo “parasimpatikotonije”. Skratka, svojo presnovo sem nenehno spodbujala, da de- luje, kot je v mladosti. Razbremenila sem srce in ožilje, celotno telo pa sem aktivirala, da je delovalo in pokurilo vse re- zerve maščob in sladkorjev, ki sem jih imela. Kako se počutim? Fantastično! Ugotovila sem, da telo potrebuje vsakodnevno navodilo, da je zdravo (samozavedanje), zato bom vsakodnevni tek nadaljevala. Nisem se želela preveč naprezati, ker tudi eno- stavno zlato pravilo pravi – počasi se daleč pride! Zato bom vsakodnevni 20-minutni tek nadalje- vala, saj je po mojem mnenju pomemben si- gnal, ki ga damo telesu – vsak dan in ne samo od časa do časa. Bolje je, da tečem vsak dan 20 minut kot pa 2-krat na teden po uro in pol, ker je signal, ki ga dajemo našemu telesu in presno- vi, stalen, vsakodneven. Kot potrebujemo vsak dan hrano, tako vsak dan potrebujemo gibanje. Z gibanjem vplivam na vse hormonsko delovan- je, saj so žleze, ki proizvajajo hormone, tesno povezane s presnovo. Celostno bo moje telo bolj za- dovoljno, zdravo in lepo, sa- mo potruditi se moram, vsak dan zbrati 20 minut časa, da grem in naredim nekaj male- ga zase. Prvo dejanje ljubezni je ljubezen do samega sebe. “Mens sana in corpore sano”. Vsak, še tako zaseden človek si lahko dnevno vzame 20 mi- nut časa za tek. Z 20-minutno vadbo ne potrebuješ veliko ogrevanja, malo raztezanja na koncu, do 3 minute, in to je vse. Sama vse to zagotavljam, saj sem vse to doživela na lastni koži in zato vem, da deluje in da se splača. Poleg tega je tek brezplačna panoga – po- trebuješ samo dobre superge, se obuješ, stopiš skozi vrata in že lahko tečeš, zase in za svoje zdravje. Lahko rečem, da bom še naprej vsak dan tekla vsaj 20 minut vse svoje dni življenja in da so moji domači ponosni name. Ni lepšega zgleda, ki ga lahko damo svojemu otroku, kot ta, da vidi, da se starši trudijo za svo- je zdravje. Če bi tudi vi želeli začeti tekati in potrebujete nasvete glede tega, mi pišite na info@saeka. si. Iščimo zdravje! www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marco Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 30. avgusta, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (29) Mariza Perat FATIMA Kot Lurd, je tudi Fatima svetovno znana Marijina božja pot. Kraj leži v osrčju Portugalske, v predgorju Serre d'Aire, 400 m nad morjem, približno 180 km se- verno od glavnega mesta Lizbone ter 50 km od Atlantskega oceana. V času prikazovanj je Fatima štela približno 3.000 prebivalcev in je spadala pod občino Ourem. Kot piše p. Ludovik Ceglar, je takrat v cerkvenem oziru Fatima spadala pod nadškofijo v Lizboni. To je vodil patriarh in kardinal Antonio Mendes Belo (1842-1929), ki se pa za dogodke v Fatimi ni zanimal, in sicer tudi zato, ker je po ukazu vlade moral nadškofijo zapustiti. Po njegovem odhodu je nadškofijo upravljal generalni vikar Ivan Li- ma Vidal (1849-1958), ki je že ob koncu av- gusta 1917, ko so si prikazovanja v Fatimi še sledila, tamkajšnjim duhovnikom prepovedal, da bi tem dogodkom kakorkoli sledili. Ko je pozneje bila obnovljena leirijska škofija s se- dežem v Leiriji, mestu severozahodno od Fatime, je tudi Fatima prešla pod to škofijo. To je leta 1920 prevzel škof Jose Carreira de Silva. Danes se škofija imenuje leirijsko-fatimska šola. Ime Fatima je arabskega izvora. Pripovedujejo, da je leta 1158, ko je Portugalska južno od reke Tajo bila še pod musliman- sko oblastjo, skupina krščanskih vitezov nena- doma napadla arabske viteze z njihovimi dvor- nimi damami. Preživele so vitezi odpeljali k svo- jemu kralju, Alfonzu Henriquesu, začetniku portugalske kraljevske rodbine, ki se je boril proti muslimanom. Med ujetniki je bila tudi Fatima, hči mavrskega vezirja. Poveljnik krščanskih vitezov je kralja Alfonza za- prosil za njeno roko, kar mu je kralj dovolil, ven- dar pod pogojem, da Fatima sprejme krščansko vero. Deklica je pristala in pri krstu dobila ime Oureama. To je postalo tudi ime mesta Abdegas, ki ga je kralj kot poročno darilo po- klonil novoporočencema. Kraj, pri- bližno 12 km oddaljen od Fatime, se danes imenuje Ourem in je sedež občine. Oureana je še zelo mlada umrla, njen mož pa je stopil v cistercijanski samostan, nedaleč od kraja Ourem. Čez nekaj let je samostanski opat blizu Ourema dal postaviti majhno cerkev v čast Materi Božji ter samo- stan. V ta kraj je dal prenesti po- smrtne ostanke Oureame, nekdanje Fatime. Tako je kraj dobil ime Fati- ma. V stoletjih se je Portugalska večkrat morala boriti proti polmesecu, ki je divjal preko teh krajev. Toda krščanstvo je tudi bilo globoko zakoreninje- no in je zato ostalo trdno tudi v tej preiz- kušnji. Sploh, je Portugalska vedno bila znana po globoki vernosti svo- jih prebivalcev in še zlasti po češčenju, ki so ga ti gojili do Božje Matere. Zelo je bila razširjena roženvenska pobožnost, kateri so Portugalci stoletja ostali zvesti, kot so jih k temu navajali očetje dominikanci. Leta 1385, na vigilijo Marijinega vnebov- zetja, sta namreč portugalski kralj Ivan I. in blaženi Don Nuno Alva- rez Pereira, portugalski narodni ju- nak, pod Ma- rijinim var- stvom s peščico voja- kov pognala v beg mnogo močnejšo vojsko kastiljskega kralja, ki je hotel zasesti Por- tugalsko. Po zmagi je kralj Ivan v zahvalo dal postaviti ve- ličastno cerkev “Naše Gospe Zmagovalke”, zraven pa še samostan za očete dominikance, s prošnjo, da bi med ljudstvom širili molitev sv. rožnega venca. / dalje Fatima Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije Slaba prehranjenost postaja nova normalnost b naraščanju števila pre- debelih in istočasni po- dhranjenosti prebival- stva v revnejših državah slaba prehranjenost postaja “nova nor- malnost”, kaže globalno poročilo o prehranjenosti. Danes je že vsak tretji prebivalec na svetu neu- strezno prehranjen, ob izdaji poročila opozarja Svetovna zdravstvena or- ganizacija (WHO). “Živimo v svetu, kjer je slaba prehranjenost no- va normalnost”, je ob predstavitvi poročila de- jal Lawrence Haddad, ra- ziskovalec pri Mednarod- nem in štitutu za raziska- ve prehranskih politik ter eden od soavtorjev poročila. “Tak svet je po- polnoma nesprejemljiv, in to moramo vsi glasno povedati”, je dodal. Število prebivalcev, ki so pretežki ali predebeli, narašča skoraj pov- sod po svetu, se povečuje pojav- nost sladkorne bolezni in drugih bolezni. V kar 57 od skupno 129 držav, vključenih v poročilo, beležijo velik obseg tako podhranjenosti kot tudi debelosti odraslih. To predstavlja velik pritisk za zdrav- stveni sistem, navaja poročilo. Slaba prehranjenost s sabo pri- naša številne zdravstvene težave - pri podhranjenih pomanjkanje nekaterih vitaminov in minera- lov, pri predebelih pa previsoko raven sladkorja, soli, maščob ali holesterola v krvi. Na svetu ima že vsak dvanajsti Zemljan sladkorno bolezen, oko- O li dve milijardi odraslih je pre-težkih ali predebelih. Na svetu jepo podatkih WHO 667 milijo- nov otrok, mlajših od pet let. Med njimi jih je 159 milijonov prenizkih za svojo starost, 50 mi- lijonov jih je prelahkih glede na njihovo telesno višino, po drugi strani pa jih je 41 milijonov pre- težkih. Poročilo sicer ugotavlja, da so bi- li v zadnjem letu storjeni neka- teri koraki naprej in se število otrok, mlajših od pet let, ki zaradi podhranjenosti zaostajajo v rasti, zmanjšuje. Izjema sta Afrika in Oceanija, dodaja poročilo. Otroci, ki so zaradi podhranjeno- sti zaostajali v rasti, so v odrasli dobi bolj šibki od svojih ustrezno prehranjenih vrstnikov. Podhran- jenost prizadene tudi možgane in imunski sistem. Ob tem avtorji poročila opozar- jajo, da so doslej države storile premalo v boju proti vsem obli- kam slabe prehranjenosti. Kot primer navajajo, da večina držav, vključenih v poročilo, ni bila uspešna pri zmanjševanju pojav- nosti sladkorne bolezni ali slabo- krvnosti pri ženskah. Avtorji poročila pozivajo države k vlaganju več sredstev v progra- me na področju prehranjenosti. Po njihovih ocenah namreč za uspešne programe na podro čju skrbi za prehrano ljudi pri- manjkuje vsaj 70 milijard dolarjev, če bi želeli u resničiti cilje, ki jih je WHO postavil za leto 2025 na podro čju prepre - če va nja s podhranje- nostjo povezanega zaostajanja v rasti, hude pod hra - njenosti in slabo- krvnosti. “Kljub vsem izzi- vom slaba prehran- jenost ni neizogibna, tu gre za odločitev politike”, je poudaril Haddad. Globalno poročilo o prehranjenosti izide vsako leto, njegov namen pa je spremljanje napredka držav pri uresničevan- ju globalnih ciljev na področju prehranjenosti, ki jih je leta 2013 sprejela skupščina WHO. Ti cilji vključujejo 40-odstotno znižanje števila otrok, mlajših od pet let, ki zaradi podhranjenosti zaostajajo v rasti, in 50-odstotno zmanjšanje pojavnosti slabokrv - nosti pri ženskah v reproduktiv- ni dobi. Skupščina WHO si je za cilj postavila tudi zaustavitev na- raščanja števila pretežkih od ra - slih, predebelih in obolelih za sladkorno boleznijo tipa 2. Patriarh in kardinal Antonio Mendes Belo Ourem, grad Cerkev “Naše Gospe Zmagovalke” Don Nuno Alvares Pereira Ivan I., portugalski kralj Aktualno 1. septembra 2016 15 oletje se že nagiba h koncu in ne- delja, v katero sva se z možem utru- jena zbudila, naj bi bila po napo- vedih siva, deževna in vetrovna. A že zju- traj sva spoznala, da so vse napovedi in vsa pričakovanja nezanesljiva. Idrijska dolina in Korada nas pozdravita v soncu, ki ima že barve jeseni. Razveseliva se ju- tra, pa čeprav naju bolijo vse kosti in še hrbet povrhu, saj se je včeraj na našem vrtu zbrala praktično vsa vas, ki je s kar- tonskimi in plastičnimi zaboji v rokah prišla po naše slive. No, praktično vsa vas, dejansko pomeni nekaj ljudi, saj nas je vsega skupaj, ko so vsi doma, okoli dvajset. Ker je večina naših sosedov že precej v letih, jaz pa zaradi vrtoglavice ne maram višine, je slive nabiral samo moj mož. Namesto da bi mu pomagali, smo mu ostali delali družbo z živahnim kle- petom. Tudi to je nekaj. Zdaj se s slivami odpravljava še v Kostanjevico, nekje po- poldne, ker sva še utrujena in lena zaradi prijetnih, rumeno obarvanih sončnih žarkov. Jutro se začne s pospravljanjem doma, potem pa še skrb za vrt, rastline in živali. Skoraj je že vse pri koncu in z možem se že sprašujeva, ali naj se vendarle spraviva v avto in odpeljeva proti Kostanjevici, ko opazim, da na našem dvorišču pravkar parkira modra citroenka s slovensko re- gistracijo. Avgust se je letos začel in na- daljeval z gosti in obiski, zato takoj po- mislim, da se je tudi tokrat, v poznem ne- deljskem jutru, kak znanec ali prijatelj pripeljal k nama na klepet. Zgoraj, na par- kirišču, že izstopa vesela druščina, obrazi, ki mi zvenijo neznano, mi pogumno in nasmejano prihajajo naproti. Prišli smo na obisk, rečejo veselo, jaz pa nič ne pri- pomnim, ker jim ne vem imena. Pozdra- vim in se smejem, ne upam si postavljati vprašanj, ker vem, da nisem fizionomi- stka in včasih na ulici še dolgoletnih pri- jateljev ne poznam. Čakam na to, kaj bo- do rekli, in računam na možnost, da se bodo sami predstavili. Visok, nasmejan moški mi nekje zadaj, pri avtu, maha s tiskano številko Novega glasa. Pojasni mi, da jih jaz sicer ne poznam, so pa moji zvesti bralci in so zato prišli na obisk. Po- kaže mi časopis s člankom o votivnih cer- kvicah v Idrijski dolini, spomnim se, da sem ga napisala lani spomladi v upanju, da bo privabil nekaj ljudi med te prelepe vinograde na meji med Brdi in Benečijo. In res so tu, me razveseli, leto potem, v času, ko sem že pozabila na pisanje, na članek in trud. Povabim jih naprej, na vrt, in šele tedaj pa opazim, da se je pripeljal še en avto in jih je kar lepa skupina. A prostor se vedno najde. Prijatelji so najlepše, kar imamo. Izvem, da so iz Solkana in okolice, večina je članov cerkvenega pevskega zbora, eni mi sledijo celo na Fbju, drugi samo bere- jo Novi glas. Presenečena se samo sme- jim, dan, ki naj bi bil samo navaden dan, morda celo dolgočasna, brezbarvna ne- delja, dobiva barvo in vsebino. Prelepo darilo, ki ga ne dobiš vsak dan. Žal mi je le, da kot navadno doma nimava ničesar, kar bi lahko ponudila. Čeprav nerada, moram vendarle priznati, da so po nava- di najine omare vedno prazne. V kleti se sicer najde kaka butiljka vina, ki so jo po- darili sosedi ali prijatelji, a v hladilniku ni nikoli nobene. Temu botrujeta dva ra- zloga. Prvi razlog je moj odpor do trgovin in nakupovanja, zaradi česar gremo v Merkator v Interspar ali v Billo, samo te- daj, ko so omare in lonci popolnoma prazni. Drugi, še bolj tehten razlog, pa je moja požrešnost, ki je vzrok tudi moji ne posebno vitki postavi. Ko se že kaj oku- snega znajde na naših kuhinjskih poli- cah, gostov in prijateljev nikoli ne dočaka. In to navzlic vsem zaprisegam in obljubam o hujšanju. Nekoliko v zadregi povem, da doma ni ničesar užitnega, razen tistih nekaj sliv, ki so še ostale na drevesih. Slive so pa ved- no prava rešitev, tudi tokrat mi večina prizna, da jih ima rada, in nekateri že lo- vijo veje in sadeže. Ženske smeje povedo, da hrana in pijača nista problem, saj niso prišli, da bi pri nas jedli, ampak da bi naju z možem pogostili in nama nazdravili. Možu, ki je obupan in me skuša pre- pričati, da nimava niti časa, niti potreb- nih surovin za pripravo sladoleda za de- set ljudi, se odvali kamen s srca in se že smeje, nosi kozarce na vrtno mizo, ka- mor jaz že polagam prt. Gostje pa vlačijo iz avta vreče in nahrbtnike. Nasmehnem se, ko pomislim, kako lepo so vse pripra- vili in kako prijazni so do naju. Za vse so poskrbeli, da le ne bi povzročali pregla- vic. S seboj so prinesli plastične kozarce, krožnike, kuhinjski papir z rdečimi srčki, pa odlične kuhane štruklje in vino. Vino je res vredno prve nagrade na vsakem tekmovanju. O njem nam povedo, da gre za vino, iztisnjeno iz tistih grozdov, baštardi jim pravimo Primorci, ki dozo- rijo najkasneje, čisto mali, na vršičkih. Nabirajo jih decembra, vino pa so poi- menovali Martinc-balzamique, ker je sladko in kiselkasto obenem. Prava po- slastica, praviva z možem, ko dvigujeva kozarce skupaj z ostalimi. Ko že srkava nektar, nama še zapojejo našo lepo Zdra- vljico. Vinu je ime Uou. Po naše, po pri- morsko, v spomin na delovno žival, brez katere ni bilo prave kmetije. Narejeno s srcem in strastjo, piše ročno na lepo iz- delani steklenici. To je ravno tisto, kar ljudje v teh časih potrebujemo in česar je vse manj. Srčnosti namreč... in strasti. In odkritosti in ljubezni. Neškropljeno je, nama še povedo. Kot moje slive. Pristni, odkriti ljudje verjamemo v naravo in nje- no moč. Škropiv in vsega tega ne mara- mo, ne uporabljamo. To je za tiste, ki jim gre za denar in zaslužek. Ne pa za člove- ka. Vino je sladko in polno, okus daje srečan- ju in dnevu. Pogovarjamo se, načrtuje- mo, žal mi je, da samo sprejemam, kajti moja želja je, da bi tem prijaznim ljudem, ki sem jih šele spoznala, ponudila naj- boljše. Sicer je vse tako hitro in ne- pričakovano, da se z možem sploh ne spomniva, da imava v hladilniku čemažev namaz pa prepečenec. Preveč sva se vživela v trenutek, v prijazne obra- ze in v presenečenje, ki ga ne doživiš vsak dan. In žal nama je za našega ilustratorja Morena, iz sosednje vasi Tjeje, ki ga ni doma, čeprav bi ga navdušeni bralci radi spoznali in pozdravili. Sonce se prikaže izza oblakov in prežene goste, kajti na našem dvorišču je poleti kar vroče. Povedo, da morajo naprej, da si morajo ogledati vse tisto v Benečiji, o čemer pišem v svojih člankih. Celo slaščičarno Paradiso dei golosi, kjer, tako sem napisala v intervjuju z njim, se je ne- kako začelo najino sodelovanje z More- nom. Tam bodo spili kavo, zato nama ne dovolijo, da bi jima jo ponudila. Še zad- njič se slikamo, izmenjamo maile in načrte, pri naši cerkvici, pod ložo, še en- krat zapojejo. Da se slovenska pesem ra- zlega po Idrijski dolini do Korade. Tako malokrat jo je slišati v teh krajih. In tako lepa je, da mi ogreje srce. Meni, ki ni- mam posluha, a brez pesmi ne znam živeti. Ko se odpeljejo, je naš travnik tako pra- zen, mi pa polni vsega. Zdaj ko to pišem, je že večer, temperatura je padla za več kot deset stopinj, travnik je poplavila obilna deževnica, toplina prijetnega srečanja pa ostaja, kot utrinek poletja, ki se poslavlja. Kako preprosto je biti prija- zen! Kako enostavno je ustvariti nekaj le- pega, trajnega! Nekaj s srcem in strastjo. Nekaj, na kar smo ljudje v času po- trošništva in osamljenosti pozabili. Hvala prijatelji in predvsem... na svidenje kma- lu. Suzi Pertot P Uspehi primorskih športnikov Naša olimpijada jubitelji športa smo dva tedna sredi avgusta preždeli pred televizijskim zaslo- nom in spremljali dogajanje na 31. poletnih olimpijskih igrah moderne dobe v Riu de Janeiru. Ocen in ugotovitev na račun vi- denega v Braziliji smo slišali kar nekaj, vseeno pa bi povlekli še naš obračun olimpijade. Če potegnemo črto, je bilo nav- dušujočih poudarkov kar nekaj. Kdor je bil na prizo- rišču, je imel pri- pombe na račun za- mud in nedo- rečenosti pri orga- nizaciji, kar je bilo navsezadnje pričakovano. Pro- dukt, ki so ga prire- ditelji ponudili sve- tu, pa je bil konec koncev zelo všečen. V času globalne te- roristične grožnje pa je tudi razmero- ma miren potek olimpijskih iger no- vica. Na področju tek- movalnih dosežkov sta nedvomno izstopala planetar- na šampiona, ki sta se v Riu po- slovila, in to v najlepši luči. Ame- riški plavalec Michael Phelps (let- nik 1985) ima na olimpijskih igrah že 23 odličij, za primerjavo natanko toliko kot Slovenija, od- kar je samostojna. Kariero je po- daljšal, da bi se športno upokojil na tem tekmovanju s petimi kro- gi skupaj z jamajškim sprinterjem Usainom Boltom. Ta je prav med olimpijado dopolnil 30 let in do- segel svojevrsten rekord, na zad- njih treh izvedbah olimpijskih iger je osvojil zlato v teku na 100 in 200 metrov ter v štafeti 4 x 100 L metrov. Oba sta zdaj šla za-služeno v galerijo nesmrtnihšportnikov. Smo pri Sloveniji, ki v bistvu ved- no znova ugodno preseneča. Prvič brez Debevca in dvojca Čop – Špik medalje sploh niso bile sa- me po sebi umevne. Pa sta bila brezhibna kajakaš na deročih vo- dah Peter Kauzer, ki je pri 33 letih vendarle premagal olimpijski sin- drom in iztržil srebro, in zimze- leni jadralec Vasilij Žbogar, ki je zgodba zase in je ravno tako osvojil srebrno kolajno, svoje tretje olimpijsko odličje. Maksimalno pa je svoj trud še en- krat unovčil tabor celjskega juda z napovedano zlato medaljo Tine Trstenjak in epskim dosežkom Anamari Velenšek, ki se je doko- pala do bronastega odličja kljub pretrganim križnim vezem kole- na! Obe sta učenki brezkompro- misnega generala Marijana Fab- jana, ki ima na Lopati v klubu Sankaku tovarno olimpijskih ko- lajn (Žolnir, Polavder …). Roko- metaši so igrali v predtekmovan- ju dobro, imeli so pa smolo, da so, ko je šlo na izpadanje, naleteli na izjemno Dansko, ki je nato osvojila naslov. Primorski šport bi skoraj prispe- val še kako odličje. Žbogar je skle- nil kariero zmagoslavno in je v domači Izoli ganjen upravičeno vzel slovo kot narodni heroj. Bore malo pa je zmanjkalo koprskima jadralkama Tini Mrak in Veroniki Macarol, ki sta v razredu 470 pri- stali na šestem mestu zlasti po sporni diskvalifikaciji v zadnjem plovu pred regato za medalje. Ko bi naposled stali na stopničkah, bi prav nič ne ukradli. Izkušena kajakašica na mirnih vodah Špela Ponoma- renko Janič iz Žuster- ne je zasedla nehva- ležno, a sijajno četrto mesto, kanuista na mirnih vodah iz Soških elektrarn Luka Božič in Sašo Taljat sta bila sedma, gorska kolesarka iz Idrije Tanja Žakelj trinajsta. Skratka, Primorska je relevanten dejavnik na slovenskem špor- tnem zemljevidu. In res škoda, da smo že tretjo olimpijado za- pored ostali brez za- mejskega olimpijca, za Teo Ugrin in dvojec Jaš Farneti – Simon Sivitz Košuta je tokrat zmanjkalo zelo malo … Pa še obračun Italije, ki je ize- načila 28 medalj iz Londona, a so bile v Riu iz žlahtnejše kovine. Ogromno so azzurri spet iztržili v ekipnih športih (moška odboj- ka, oboji v vaterpolu) in nekate- rih specifičnih panogah (strelstvo z edino deželno medaljo Chiaro Cainero iz Vidma, sabljanje itd.), nič v atletiki, obraz odprave pa je menda plavalec Gregorio Paltri- nieri, zlat na 1500 metrov. Pa na- svidenje v Tokiu čez štiri leta. HC Toplina prijetnega srečanja Darilo Vasilij Žbogar Z 12. strani Deljeni spomini ... e res, da je imela razstava poseben izrazni namen, ki se je nekoliko izognil boleči temi smrtnih izgub in osvetlil drugo, bolj estetsko plat našega sočustvovanja. A tudi priloga videmskega škofijskega tednika La Vita Cattolica, ki je izšla maja z naslovom La vera storia del terre- moto (Prava zgodovi- na o potresu) , ob uredništvu dolgolet- nega urednika tednika msgr. Duilia Corgnali- ja, in je bila na razpo- lago v Vili Manin, je šla mimo. Ob lepem in globo- kem pričevanju o prizadevan- jih furlanskega naroda za popo- tresno obnovo - don Corgnali je spomnil na načelo “Fassin di besoi” (Naredimo sami) in da so najprej obnovili tovarne, po- tem hiše (po fur- lansko “cjase”) in na koncu cerkve - ni bilo nobene omembe o naših ljudeh in prispev- ku. Pravzaprav tudi oddaja Wikiradio, na tretjem radij- skem kanalu RAI, ki jo je zgodovi- nar Massimiliano Griner 6. maja le- tos posvetil 40- letnici potresa v Furlaniji, ni nika- kor omenila ne Benečanov ne po- moči iz Jugoslavi- je. Vprašal sem prijatelja iz Be- nečije, kako to, da je italijanska Ž večinska stran tako neodzivnaali nezgovorna glede tega, de-nimo tudi Messaggero Veneto, ki ga je do pred kratkim celo urejal napredni časnikar Tom- maso Cerno. Njegov odgovor je bil, da je še februarja lani, ob smrti Alda Klodiča (Clodiga), videmski dnevnik sicer lepo izrisal lik pevca Dolin, ki si je prizadeval za ponovno odkritje in ovrednotenje krajevne kul- ture in tradicij, a v isti sapi časniku ni uspelo jasno pove- dati, da je šlo za Slovenca. Na razstavi v Vili Manin in po- tem na goriškem festivalu Ami- dei so kazali film Mattea Ole- otta, v proizvodnji goriške Transmedie in deželnega pod- jetja Villa Manin, Sopra le ma- cerie (Nad ruševinami) . Avtor filma Zoran, moj nečak idiot je zbral in zmontiral galerijo pričevanj tedan- jih prostovoljcev štirideset let po potresu. Žal, fil- ma mi ni uspelo videti v celoti in upam, da ga bo naša slovenska TV RAI predvaja- la. Ujel sem utrinke o tempe- ramentnih in ne- pozabnih alpincih, o mladih, ki so kot veverice plezali po po- rušenih strehah in jih za silo popravljali. Goričanka Fulvia Cantarut je povedala, da je bila tam “enostavno, ker je hotela pomagati”. Med pričevalci, ki jih je posnel direktor fotografi- je Luca Chinaglia, je tudi Slo- venec Savo Ožbot, ki pa ga ni- sem slišal. Morda sem sam, kot človek, ki se je rodil in živi ob meji, pre- občutljiv za to. Morda je moj zorni kot, ne le tržaški, ne le go- riški, ne le slovenski, ne le ita- lijanski in celo ne samo evrop- ski, ampak nekoliko poseben, “nešto izmedžu”, kot smo pra- vili v času ranje Jugoslavije, morda celo nekoliko čudaški, na tem našem obzorju nepre- klicnih gotovosti. Če pa je bilo to kje v italijanskih medijih že zabeleženo in nisem s tem sez- nanjen, bom vesel zanikanja gornjih misli in ugotovitev. (članek je bil napisan pred po- tresom 24. avgusta v srednji Ita- liji; op. ur.) Časnikar Paolo Frajese Aktualno1. septembra 201616 MAJ 1991 Zaostritve z Jugoslovansko vojsko so do- segle vrhunec na demonstracijah 6. ma- ja v Splitu. Nad 50.000 civilistov je pro- testiralo proti razkosanju hrvaškega ozemlja. V Kninu so namreč pripravljali referendum, ki je bil napovedan za 14. maj in ki naj bi odločil, da se tako ime- novana avtonomna kninska pokrajina pridruži Srbiji. Demonstranti so vzkli- kali proti JLA, ki je obkolila vas Kijevo, predvsem pa policiste, ki jih je tja napo- tila nova hrvaška vlada. Demonstracija, ki jo je oklicala sindikalna zveza, se je spremenila v protest proti vojski, ki je očitno podpirala srbske separatiste, po- veljnik oddelka, ki je obkolil Kijevo, je bil tedaj še malo poznani Ratko Mladić. Padla je tudi prva žrtev, še ne 20-letni makedonski nabornik Sašo Gešovski. Srbska televizija je pokazala posnetek, na katerem naj bi demonstranti napadli oklopni transporter vojske in dušili vo- jaka, kako okrutni so Hrvati, je komen- tiral beograjski reporter, obdukcija pa je pokazala, da smrti ni povzročilo davljen- je, pač pa krogla hrvaškega policista. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo ar- madni general Veljko Kadijević je ostro reagiral, napovedal je spremembo dote- danje taktike vojske, ki naj bi odslej od- govarjala na provokacije z ognjem. Zau- kazal je povečanje bojne pripravljenosti po vsej državi in zahteval od zveznih or- ganov, da zagotovijo mir. Le tri dni ka- sneje je zvezna vlada sprejela 11 točk, ki jih je bilo treba spoštovati do dokončne- ga dogovora o Jugoslaviji. Osrednja točka je bila poveritev JLA varovanje ne- dotakljivosti in nespremenljivosti meja in pošiljanje nabornikov na služenje vo- jaškega roka. Stanje se je spreminjalo iz dneva v dan. Tik preden je zvezna vlada odobrila omenjenih 11 točk, je Skupščina repu- blike Slovenije 8. maja sprejela pismo o razdružitvi in ustavni zakon s področja obrambe. Dne 15. maja je bilo vroče tako v Lju- bljani kot Beogradu. Slovenska skupščina je izglasovala zakon o državljanstvu, potnih listih in o varo- vanju državnih meja. Celo rimsko radij- sko uredništvo je spoznalo, da se zao- struje in da velja poslati dopisnike v Beo- grad. Iz Mednarodnega press centra smo sledili razpravi v kolektivnem predsed- stvu države. Morala bi biti le formalnost zamenjava predsednika predsedstva Drnovška s predstavnikom Hrvaške Me- sićem. Toda Srbija z Miloševićem je lah- ko računala na glasove avtonomnih po- krajin Vojvodine in Kosova, Črne gore, torej skupno 4 glasovi. Slovenija, Hrvaška, Makedonija ter Bosna in Her- cegovina so tudi zbrale 4 glasove. Pat po- zicija, odločali naj bi vojaki, ki nikakor niso mogli pristati, da bi bil njihov vrhovni poveljnik separatist Hrvat Me- sić. Pogajanja so se nadaljevala, nihče ni vedel, na kakšen način so z ustavo iz leta 1974 določili vrstni red za enoletno iz- menjavo na vrhu zveznega predsedstva. Je bil vrstni red določen po abecedi z la- tinskimi črkami ali z azbuko po cirilici. Tri, štiri dni so tekla pogajanja brez uspe- hov. Mesič je poskušal prevzeti predsed- niško mesto z ustavnim odlokom, a ni pomagalo, ker ni imel nobene moči. In že je prišlo pova- bilo z Iga pri Ljublja- ni, kjer se je pričelo usposabljanje slo- venskih nabornikov in posebnih oddel- kov vojske. Pokazali so nam tudi avto- matske ročne mitral- jeze, izdelane iz po- sebne kovine in pla- stike. Orožje no, če so orožje res izdelo- vali v Sloveniji, ali pa je bila to običajna Kacinova prevara v narekovajih. Na to- likšnega mojstra v stikih z javnostjo na vseh svetovnih špor- tnih pa tudi političnih prireditvah ni- sem naletel. Še zdaj mi ni jasno, naj bi izdelovalo neko slovensko podjetje. Kako pa je bilo istočasno na diplomatski ravni. Takratni zunanji minister Dimitrij Rupel v svoji knjigi Skrivnosti države piše, da so bile z Italijani težave. S po- močjo rimskega predstavnika Ljubljan- ske banke Joška Štruklja je lahko navezal stike s senatorjem Fanfanijem in ga obi- skal na njegovem domu. Pogovor, ki je trajal kake tri ure, je po- tekal v italijanščini, kar je bilo za Rupla, kot sam piše, naporno, vendar sem se kolikor toliko znašel. Fanfaniju je razložil slovensko sta- lišče in položaj v Jugo- slaviji. Fanfani je dejal, da je “lepilo” povojne sovjetske zveze in vzhodne Evrope, ki je imperij držalo skupaj desetletja, to je komu- nizem, danes popustilo in se porabilo. Novo evropsko lepilo je par- tecipacija, sodelovanje. Ob koncu je Ruplu obljubil srečanje s tajni- kom Krščanske demokracije Forlanijem. Ta je bolj malo vedel o Sloveniji, še manj pa o Srbih. V Bologni se je sestala pentagonala. Avstrij- ski zunanji minister Mock je predlagal preobrat v evropski politiki do Jugoslavi- je. Toda preglasil ga je jugoslovanski zunanji minister Lončar. Slo- vensko ministrstvo je tedaj objavilo izjavo, v kateri je ponovno protestiralo proti beo- grajski politiki, ki na- stopa tudi v imenu Slovenije, čeprav se slednja hoče predsta- vljati sama. Slovenija se je pospešeno pri- pravljala na osmosvo- jitev. Predsednik skupščine France Bučar je predlagal, naj bi predsednik predsed- stva Milan Kučan prevzel koordinacijo aktivnosti za osamosvojitev. Poveljnik 5. armadnega območja Kolšek je Kučana uradno pozval, naj Slovenija ne prične z usposabljanjem svojih rekrutov. Do in- cidenta je prišlo v Pekrah, ki je bil poleg Iga učni center. Teritorialci so aretirali dva vojaka, ki sta oprezala okrog centra, armada je center obkrožila, med poga- janji v prostorih ma- riborske občine pa je ugrabila poveljnika Teritorialne obram- be za Štajersko Vladi- mirja Miloševiča. Vojska je popustila na pritisk okoliških prebivalcev, ki so onemogočili dosto- pe vojaškim oklepni- kom. Dogodek v Pe- krah je odmeval tudi v politiki. Tedanja opozicija z Liberalno demokracijo Slove- nije na čelu in pred- sednikom Školčem je zahtevala, naj se podobno kot JLA oba centra zapreta, da tanki ne bodo prinesli suverenosti, da je treba zmanjšati uspo- sabljanje vojakov in opremo policije. Proti nastajajoči slovenski vojski so bili tudi Zeleni, čeprav so bili v vladni koa- liciji Demos. Spomnimo naj, da so Školjčevi liberalni demokrati in Plutovi zeleni predstavili Deklaracijo za mir. Manjkal je le mesec do osamosvojitve, v vladni koaliciji pa se je spor med Krščanskimi demokrati in Slovensko de- mokratično zvezo poglobil. Pri nas smo imeli Slovensko demokratsko zvezo, in če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, smo imeli prav mi v Trstu, kajti pridevnik demokratski se na- naša na demokrate, zato demokratska stranka, v Ljubljani so izbrali demokra- tična, ki se lahko nanaša na sistem, vla- do na demokratični socializem, ne pa na stranko. V sporu s koalicijo je SDZ napovedala da bodo njeni ministri Bavčar, Rupel, Janša, Pirnat in Kacin po 26. juniju odstopili. To se k sreči ni zgo- dilo. Napetost pa je ostala, saj je bil Ru- pel bliže Kučanu kot pa Peterletu. Zelo verjetno sta pri tem imela svoje prste vmes zakonca Hribar. / dalje Saša Rudolf Z 9. strani Na valovih ... i lahko za debelo uro tako močno prikleniti nase gledalce in ohranjati ves čas napetost in njihovo pozornost z umetniško poda- nim monologom. V tem primeru pa je še težje, saj je igralka tudi edini akter glasbene kulise in ostalih zvokov, pa tudi primernega ozračja odrske iluzije. Jurinčičeva je namreč zelo prepričljivo razvijala nit predstave, tudi uporabljajoč grafoskop, s preprosto igro senčnih lutk, ki ob črnini klavirja odslikava tisto nežno, z občudovanjem pretkano čustveno vez, ki je povezovala dve glasbi zapisani srci. Pianist Devetsto se ni mogel ločiti od svoje ladje niti, ko so jo, odsluženo, razstrelili. Svoje dni je ho- tel končati na njej, z njo je bil namreč nerazdružlji- vo povezan. Ves njegov svet je bila ladja, na kateri je s klavirja izvabljal neslutene melodije. Ob koncu predstave ostanejo gledalcu v zavesti globoka čustva, ki jih zna igralka tako nevsiljivo izpovedovati in jih prelivati v srca gledalcev. V spo- minu jim ostane tudi njeno zelo spretno “izra- bljanje” vokalnih zmožnosti pri petju pesmi, prežetih s čustvenimi odtenki. Jurinčičeva je na lahkih krilih iluzije ponesla gledalce v drug svet, na krov ladje, na kateri je vse svoje življenje preživel svojevrstni pianist, in znala poustvariti ozračje, ki je zavelo, ko je le-ta sedel pred črno-be- limi tipkami. Avtorski projekt (Moj) Devetsto zelo perspektivne mlade igralke Patrizie Jurinčič, ki bo letos okusila tudi slast Borštnikovega srečanja, saj je bila pred- stava Dogodek v mestu Gogi v režiji Igorja Pisona in produkciji SSG, v kateri Jurinčičeva nastopa z Danielom Danom Malalanom, sprejeta v tekmo- valni del srečanja, se prav dobro postavlja ob bok tisti odlični monodrami Devetsto, v kateri je Janko Petrovec, pod pronicljivo režijsko roko Marka So- siča, mojstrsko poosebil trobentača Tima Tooney- ja, pripovedovalca te nenavadne zgodbe. Gledalce so po uprizoritvi iz čarobnega sveta iluzije vodili in jih spet prizemljili organizatorji, ko so jim na razgledni točki ob dvorani ponudili ocvrte li- gnje in briško kapljico, ki se je zalesketela ob luni- nem svitu vsestransko krasne avgustovske noči. N medijih pa je na istem srečanju Mamićdejal, “da je pluralnosti danes manj kotleta 1994, da pa je treba razumeti tudi no- vinarje, ki ne napišejo vedno vsega po resnici za- radi pritiskov in strahu, da bodo izgubili službo”. Pred nedavnim je kot predsednik Združenja novi- narjev in publicistov, ki ga je pred leti tudi sam soustvarjal ob že desetletja obstoječem Društvu slovenskih novinarjev, prejel pismo študentov FDV z vprašanjem (www. casnik. si), “zakaj imamo dve novinarski društvi ter kaj to pomeni za slo- vensko družbo, novinarstvo in medijski prostor in kakšni etični vidiki to spremljajo”. Mamić je na temo, ki so mu jo odprli študenti, najprej pri sebi razmišljal, “da je tema (t) ista, ki jo nekateri novi- narski krogi že leta in leta ponavljajo kot mantro. Za odpiranje teh tem niso krivi študenti, ampak profesorji. Posebej tisti na FDV, kjer moraš zelo ki- mati, če nočeš slabih ocen. Vem iz prve roke. In profesorji na FDV natančno vedo, kako blatiti de- mokracijo in zatirati svobodo mišljenja. Zato taka vprašanja”. Na to je brez oklevanja odgovoril štu- dentom: “Živimo v svobodni državi, kjer so ra- zlična mnenja ne le dovoljena, ampak gibalo raz- voja. To je temelj demokracije. Imamo pa v slo- venskem novinarstvu ogromno problemov z eti- ko. Kršenje novinarskega kodeksa je naš vsakdan- jik. O tem bi bilo smiselno razpravljati”. Na to ni od študentov prejel nobenega odgovora več. Ocene Mamićevega dela, njegove demokratične drže in njegovega človeškega lika O Mamićevi knjigi Protestantino smo lahko pre- brali na spletu (casnik. si), “da se avtor ne spušča v neko plehko kritizerstvo, pač pa je v njegovih prispevkih mogoče opaziti duhovitost in humor, kar je dodana vrednost njegovega pisanja. Lahko bi rekli, da vzpostavlja do družbenih pojavov od- nos, kot pisatelj Drago Jančar, le da na drugem, publicističnem nivoju, ki morda bolj ustreza širši publiki”. Reporter pa je še zapisal, “da je obravna- vana problematika jasna in razumljiva, jezik lep in berljiv ter knjiga hitro zdrsne pod prsti bralca do kraja”. O avtorjevem liku in njegovem novinarskem delu je Jana Barba v PN zapisala, “da Mamić jasno izraža svoja stališča, je brez dlake na jeziku, zavezan re- snici, tudi glede dogajanja v Cerkvi. Kot demokrat je kritičen do oblasti in dogajanja v družbi”. Jože Možina, zgodovinar, sociolog in novinar, je v spremni besedi h knjigi med drugim dejal, “da se v Istri Mamić, pogosto sam in skoraj prezrt, uspešno zoperstavlja medijskemu enoumju … Nje- gova značilnost je neuklonljiva drža, ki ga je obli- kovala v nepreračunljivega intelektualca, v člove- ka, ki ob krivicah in laži ni tiho … Kot novinar PN je bil v anketah hitro ocenjen kot eden naj- bolj prepoznavnih … Rdeči direktorji mu pi- sanja komentarjev niso več zaupali”, čeprav je kot urednik povečal obseg PN, dvignil na- klado in prodaja je ra- sla. V uvodu v knjigo je urednik zamejskega tednika Novi glas Jurij Paljk, Mamićev vipav- ski rojak, zapisal, “da je Mamič kristjan, ki skuša kot grešnik živeti evangelij z dejanji … Tudi zato večkrat piše kritično o stvareh, ki v Cerkvi, družbi in med nami ne gredo v pravo smer … S prstom po- kaže na pobeljene gro- bove in na gnojnico, ki se skriva znotraj njih, a je obenem toliko pošten, da ne moralizira za pra- zen nič, ampak vedno tudi nakaže pot do boljšega, lepega, bolj pravičnega sveta … Pozna svoje meje in zato svojega mnenja ne vsiljuje drugim. Lepo pove, kaj misli in kaj bi bilo po njegovem treba storiti. Je do zadnje kaplje krvi pravi demokrat in kot tak za mnoge na Slovenskem moteč element … Ponuja trdna in varna sidrišča, oprijemljive od- nose in jasne misli. Se nikdar ne spreneveda in ne laže … Njegovo pisanje ima svežino in jasnino bur- je, širino jutranjega pogleda na odprto morje, vse- bino, ki je svetovljansko lepa, kot je lepa najina Vipavska, od koder sva oba odšla v svet, a vedno z njenim svetovljanskim nadihom v srcu. Ima tudi slikovit slog in torej vse, da lahko postane odličen časnikar in opinion maker na Slovenskem”. V kratkem nagovoru ob predstavitvi Mamićeve knjige v Hrpeljah sem o avtorju, med ostalim, po- vedal tudi te misli: “S Tinom Mamićem prijatelju- jem in sodelujem že dolga leta ter spremljam nje- gove novinarske in druge javne nastope. Kot člo- vek in novinar je oster opazovalec družbene stvar- nosti, velik borec za demokratične vrednote in neusmiljen kritik slovenske pohabljene tranzicijske de- mokracije. Je razgledan, ustvarjalen, pokončen, resni- coljuben in samozavesten ter se ne da pokoriti nikomur. Pri tem je sposoben tudi velikih tveganj. Ko so mu npr. zadrti levaki na PN zaradi te njegove drže prepovedali pisati poli- tične komentarje in ga nato še pregnali z mesta odgovor- nega urednika, se ni cmeril ali potuhnil, ampak je pobral svoje stvari, odprl izhodna vrata časopisne hiše, jih zalo- putnil za seboj od zunaj in se podal v negotovost. Ni se ustrašil niti tega, da ga doma čaka pet lačnih otroških ust. Pogumno se je podal na trg dela, da si tam utre svoj življenjski prostor, raje lačen kot hlapec. Pri tem pa se ni omejil samo na iskanje kosa kruha za veliko družino, ampak je prevzel tudi vo- denje novoustanovljenega Združenja novinarjev in publicistov ter je tako našel čas tudi za služenje narodu, družbi in državi, ki jih ogroža tranzicijska levica v svojem neskončnem pohlepu po kapitalu, družbeni moči, oblasti in podrejanju drugih. Za vse to se moramo Mamiću odkriti in pokloniti. Dokler bodo taki borci med nami, se slovenska demokracija, čeprav šibka in ogrožena, ne bo dala kar tako obuzdati. Zato, če Mamića ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti”. O Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (6) Samostojni Z 9. strani Svetovljan in ... 6. maj 1991 v Splitu Dimitrij Rupel France Bučar