Vsak Raj kupi vsaj en bond; tretjega Posojila Svobode GLAS NARODA List slovenski delavcev v Ameriki The largest Slovenian daily 3 in the United States- Issued every day except Sanaa** and Legal Holidays. SO,OOO Readers ^ TELEFON: «876 CORTLANDT Entered as 8econd Class Matter, September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y„ wider the Act of Congress of March S, 187V. TELEFON: 4687 OOKTLAXDT, NO. 94 — ŠTEV. 84 NEW YORK. WEDNESDAY. APRIJL 10 1918. — SREDA. 10. APRILA, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVI i Lloyd Georgev govor -ooo-- LLOYD GEORGEV GOVOR V POSLANSKI ZBOR I NICI. - MINISTRSKI PREDSEDNIK JE PREDLO j ŽIL PREDLOGO ZA VOJAŠKO OBVEZNOST OD 18.! DO 50. LETA. PREDLOGA JE BILA SPREJETA Z 299. GLASOVI PROTI 80. — IRS^I POSLANCI SO PROTESTIRALI. — ANGLIJA HVALEŽNO PRIZNA j VA POMOČ ZDRUŽENIH DRŽAV, -ooo- Trne Lra Dilation fit«*! with t L- pust uia-rter at Xe» York. N V 1U18, a« require! by t be Ad j* October 6. 19*7. on April 10 London, 9. aprila. — Danes popoldne je bila Anglija naprosena, da stavi vladi na razpolago vsakega sposobnega moža do 50. leta in v gotovih slučajih celo do 55. leta. Naznanilo se je tudi, da se prisilna vojaška služba v-pelje tudi x& Irsko. Okoli poslanske zbornice s** je zbrala velika množica in poslanski sedeži so bili polni poslancev, ki so kazali veliko zanimanje za to vprašanje in način, kako bo ministrski predsednik predložil to važno zadevo. V svojem govoru ni rabil ognjevitih izrazu?, temveč je z veliko resnostjo vedno povdarjal nevarni trenutek in potrebo, da m mora porabiti vsako sredstvo, da se 12 *ARlZ* k^e kako znajo zavarovati Francozi svoje spomenike s peščenimi vrečami , j . ' pred napadom nemških zrakoplovcev. Drosfa slika nam prikazu ie rcslouie, porušeno od nem. bomb. odstrani nevarnost. ' r J 1 J V zbornici se je opazrki velika živahnost. Z velikim navdušenjem pa so poslanci pozdravili stotnika Redmoii-da, ki je bil zaprisežen, ko je bil izvoljen na mesto starega sedeža svojega očeta. Ko je Lloyd George pričel govoriti, je vse molčalo m tudi pacifisti niso z medklici prekinjevali govora. Zdelo se je, kot da je'ministrski predsednik prevzet od resnega trenutka. Nastopili smo najbolj kritično dobo te strašne vojne, — je pričel in govoril je počasi in povdarkom. — Skum eno uro je razpravljal o vojaškem položaju ter je izrazil popolno zaupanje v armado; proslavljal je junaštvo ' »»trajnost in hrabrost vojaštva in generalov. Videlo se ,|e, da je bil pri*vzet nad veliko aimadno silo, ki stoje nasproti zaveznikom, ki se nahajajo a* resni nevarnosti. Nikakega navdušenja ni jiovzroeil v zbornici, dokler ni govoril o generalu < arevti in njegovih junaških rinili, ko je vstMvil nemško prodiranje z majhnim korom pijo-n i rje v in delavcev. Ko je premjer pričel govoriti • ► imenovanju genera-la Foeha za generalisimusa, se je videlo, da je eutil tudi «>n sam. da je prišel na kočljivo točko. Govoril je na način, ki je bil podoben njegovi stari živahnosti, vdarjal je I ki mizi in je gledal zbomiei naravnost v obraz. Pripravljen je bil na kritiko, toda dobil je aplavz, ki pa ni bil prisrčen. Se enkrat je odgovoril Llovd George na kritiziranje ekspedieije v Solun. Palestino in Mezopotamijo in govoril je glasno, toda zbornica se ni mnogo zanimala za to stvar, kajti nestrpna je bila zaradi vladne predloge o vojaški obveznosti. Slednjič je Llovd George prišel tudi do te točke in v glavnem ni bilo opaziti nikakega presenečenja. Skoro natančno je bilo to že pojasnjeno v listih in zbornica je mirno sprejela naznanilo, da bodo vpoklicani možje do 50. lota. da bodo nekatere industrije zopet morale vstaviti delo in da duhovniki ne bodo podvrženi vojaškemu službovanju. Pravo presenečenje je prišlo še-le. ko je premjer kratko, pa odločno izjavil: Kar se tiče Irske, ni vec mogoče opravičevati njene ujeme od te postave. Kakor če veter potegne po žitnem polju, so se oglašali medklici. Lloyd a je Ii*ee razburilo, ker ji* Llovd George stanovitno zatrjeval, da je ta vojna v interesu malih narodov. Hoteli so ga «»>tro zavrniti in ostala zbornica je bila pripravljena n; resni odgovor, toda premjer je samo z enim protestom zahteval, tla se mu dovoli, da govori dalje in je potem mirno zopet nadaljeval svoj govor. % ^fc liri >v ^ Jii. 'ul^tftV -i .'^jLj1 - -Jl. r 4L "^L ^ jv, meglo, ki je ovirala naše opazovanj", i so sovražniki uspeli ter si priborili pot v zavezniške vnzi-|cije v bližini Neue Cappelle, Fatiquissarta in < 'arodonnie-rie farme. Po vročeni obstreljevanju, ki je trajalo ves dan. -o je sovražniku posrečilo pognati nazaj portugalske čete v centimmu in angleški krili na črti ob Lvs med Est aires in Bae St. Ma nr. Mi držimo svoje pozicije na obeh bregovih pri Given-chy in Pleurbaix. A' okolici obeli teh mest so se vršili vroči boji, toda sovražnik je bil pognan v beg. Sovražnik je zavzel Riehcbourg-St. Vaast in Laventie. — Na celi fronti se nadaljujejo vroči boji. Južno od Arrasa so se vršili samo manjši spopadi na angleški fronti, ki so nam zasigurali par jetnikov. Današnje pariško pororilo se glasi: — Veliko artilerijsko aktivnost je bilo opažati n.< beh straneh in sicer na raznih točkah fronte severno cul Alontididiera in Novona, dočim se ni vršila nobena ii fan-terijska akcija. Na levem bregu reke Oise so se vršila posamezna • >»-' streljevanja. Francoske čete so soglasno s svojimi povelji napredovale ter vprizorile napad na pripravljene pozicije jugo-zapadno od gozda pri Chouey in južno od Chouev-le-Cha-teau. — Francoska artilerija je neprestano obstreljevala nemške čete ter jim prizadela tekom teh operacij velike izgube. Dva nemška napada severozapadno od Rheimsa smo odbili. Nek nemški napad proti malim francoskim postojankam v Mižini Esparges v sektorju pri Keillonu in severno od Bonliomme se je izjalovil. Nocojšnje poročilo francoskega vojnega urada e glasi: — Severno od Montidiera. kjer smo vroče napadali. je sovražna artilerija obstreljevala na raznih mestih naše pozicije. V okolici Hangard-en-Santerre ( vzhodno od Araien-sa j je naš ogenj preprečil, du niso Nemci vdrli iz svojih j pozicij. Zapadno od Novona, v sektorju pri Piermontu. mo j odbili nek sovražniški napad. Na levem bregu reke Oise so se sempatam vršili arti-lerijski spopadi. Naše baterije so začele obstreljevati ter so razpršile |sovražniško koncentracijo v okolici Coucy-leChatcau. Poročilo nemškega vojnega urada, ki je dospelo nocoj iz Berlina, se glasi: — Severno od Le Bassee prekopa smo vdrli v angle-; ške in portugalske pozicije. Na obeh straneh reke Sonune se vrše vroči artilerij-i ski spopadi. Na južnem bregu reke Oise* smo pognali sovražnika preko prekopa Oise-Aisne med Couey-leCliateau in Bran-court om. % _Nemško dnevno poročilo se glasi: — Živahni artilerijski boji so se razvili na vsej bojni fronti. Na južnem bregu Oise so čete generalov von Schoel- ;iera in Wichisera ponovno napadale sovražnika, j Med Oise in Folembray so Nemci napredovali do )Oise-Aisne prekopa; ^___^ Iru^ trausldti"u filtri with the poptmast^r at »vr York. N Y uo April 10 191Š, it - required by th^ Art of October 6 1917. nikujejo, veada zatrjuje utky pu ročilo iz Harbina preko Tokio, da v Toiiisku v Sibiriji nahaja 60 tiM>o oboroženih Nemcev, ki na menjeni na Daljni Iztok. Washington, D. C., 9. aprila. — Diplomatiena poročila, ki so prislu v "Washington, pravijo, da boljše ; viška moč v Rusiji ?ine. Maksima listieni voditelji poživljajo »tai« civilne in vojaške oblasti, da na' vladi nudijo tehnično vežbanje in znanje. V aimadi m industriji boljše vik i, uvidevajo, da volilni princip. ka-| terena so hoteli vpeljali v v^eli -tro4cah narodnega življenja, ne i deluje, in zdaj »p prepričujejo, da! j se bo zrušila njih lastna stavba , ! k»T ce njihovi principi ne morej*■■ izvesti, dokler jim ne priskočijo j | na pomoč kon-truktivni elementi dežele. i V zelo vpiivnt-ni zavezniškem; kropu je bila podana izjava, da b: ; dogovor tned Japonsko in zavez-j ai.škimi narodi mo«rel preprečiti I japonsko intervencijo v vzhodni | Sibiriji, toda do dogovora & ni, ! prišlo. Rii*ke in zavezniške obla ,-ti izjavile, da je izkreanije japonskega in angleškega vojaštva v Vladivostoku le krajeven in osam i II jen nastop, ki ]ia laiiko dovede d< večjih dogo^lkov. toda za sedaj ni i to nikakt* velike politične važno-j stL — " . .. ) Moskva, Rudija. 9. aprila —ji Ass. Pi*ess. — Boljseviski mini-jr "trski )>reHisednik Nikolaj Lenin js j^ danes v svojem govern r^-kel. t da bo moraia Rusija napovedati i »Japonski vojno, ker je v Vladivostoku izkrcala svoje vojaštvu. f Rekel je: -v * Z juga prihajajo Nemci Giba- i nje generala Dutova je sicer ne-.l koliko pojenjalo, toda se zopet o-; c 1 življa. Japonci lzkreujejo vojaštvo' \ in pri tem jim pomagajo Angleži i in Francozi in prihajajo z mur j ,manskega obrežja. Nahajamo se v \ ,t»*<]iem obroču. V kratkem ea>u. t ! morda v m*ka i dneh bomo moro- -j biti morali napovedati Japonski^ I vojno." Peking, Kitajska, 9. aprila. — V Sibirijo in Mandžurijo •><» bili i odposlani posebni odposlanci, ki'i zdaj ;>oivajo, da Neniei nabirajo , kitajske. japon>k<* in korejske te-j jlejrrafiste v llurbinti in ('ang-ČSi- j j mu za službo na vzhodni kitajski i, železnici. ! Domneva *»e. da v Mongoliji; j iji Madžuriji skritih več brezi it' j i. ,nih postaj. Delavci imajo tako o-|, jnvtijf. da s<* lahko spravi v njihov] t prtljagi. i j Kitaj-ki telegrafisti v različnih i uradih tudi opravljajo slnžbonem-!. jških agentov. Uvedla bo stroga! I preiskava. j London, Anglija. 9. aprila. — * l Dasiravuo bolj še viške oblasti za- g GcrniJiiiia ieta 1918 še ve-j dno svoj Maruvki. tesno stisnjcui. | militarists"ni kor>or ;di prisilni jo-lpi'\ soglasno z različnimi naziranji .v Nemčiji, l^d'ini je cela telesna (politika e ; Nemci iz p<>*>U lic vojne naučili j kakih v- likih naukov. Vojaška kcnitrola je dane> št vedno absolutna. Od "0. junija 1914 naprej je živela Nemčija \ .;K>stavneui ''obležnem stanju", v i katerem preidejo vv pohiomoči '■"ivilnih oblasti avtomatično v ro ke vojaških avtoritet obenem s pro glašenjera prekega soda. *'ela Nemčija je razdeljena ^ I štiriindvajset armadno-zborskih , distriktov in. v vrhovno povelj.stvo ■v kneževini Brandenburg. Vrhov-, ni poveljnik v Brandenbursru in podrejeni mu poveljujoči generali i v armadno-zborskih distriktih so i za vse praktične namene majhni J absolutni monarhi v svojem lastnem pravu. Razven pri -treh bavar-! skih armadno-zborskih distriktih jemljejo ti poveljniki povelje le1 od pruskega vojnega ministra, ki je vrhovni poveljuik domačih sii ter teoretično odgovoren nemške-j . niu državnemu zboru in kroni. Ba j var>ka, ki si je ohranila vsaj -na| 'zunaj nHte vrste neodvisnosti spre j jjema potom bavarskega voj. mi-j I ni??tra ter izvaja vsa povelja, izrda-[ na po pruskem vojnam ministru ^oglasno s postavo 'obležnejra >ta-nja' Lcuajo poveljujoči general-, i navidez neomejeno polnomoe lie-. | odvisnega postopanja, ki je podre Jjeno le splošnim votitlnim princi-1 j pijem, izdanim «»d vojnega rnini- I^okler s<» prekega soda ne raz veljavi, je absolutna vojaška koti-, trola prostosti govora in javnega! mnenja ne le teoretično mogoča ' temveč tndi pogosto izvedena v I praksi. i Ta kontrola je oniojro Vna vslelj treh oblik pojjolnoma postavnih! j vojaških delavnosti; — te so: \'<>-i « 'jaška eattrora, kontrola javnibl najostrejš.- pu celi Alzaeiji in L< tu * inški. Obiežno stanje >e je tu
  • -ostrilo za Veliki Berlin. V.a Veliki Berlin razveljavili člen pruske ustave, ki določa, d;, so ne sme nikogar odtegniti juris dikeiji sodili* raz ven kot je ■lol< '•eno po postavi. 1 vedli takozvana "izvaniv dna vojna sodišča", sestoječa i/ dveh civilnih sodnikov ter treh častnikov. Vsakege eloveka -e lahko o.i-regiie jurisdike'jj navadnih sodišč ter spravi pred te mešane vojaške tr-bunale, kojih odločitev je končna. Nadaljevanje 2. strani.) i zborovanj ter preventivne ali pre . prečevalne aretacije. V izvajanju teh pravie, omejenih po splošnih navodilih pm-!< ikcLM vojnega ministrstva, je vsak poveljujoči general pi-avi a vt okra i t v svojem lastnem distriktu, in vsbvl tega j. prav toliko stopinj, militarizma v Nemčiji kot je zastopnikov in predsta viteljev nje-1 ga. — Vsi poveljujoči jjenerali ne izvr- j ,šiijejo v polni meri svojih pravic Sempatam povzroča kan bolj libe f ;raino poveljujoči general nti> in I mnenje, da je pričelo obiežno sta , nje dremati. Obiežno stanje pa je; zelo poostreno v vseh obmejnih armadno-zborskih distriktih ter jf NEMŠKI GENERALI IMAJO OBLAST NAD ŽIVLENJEM INSMRTJO. — MILITARIZEM SE ŠE VEDNO NAHAJA NA SVOJEM VIŠKU V DEŽELAH NEMŠKEGA KAJZERJA. — NOBE- I NE PROSTOSTI GOVORA. — VRHOVNO POVELJSTVO VKNEŽEVINI BRANDENBURG. — BAVARSKA JE POKORNA SLUŽABNICA. — PIŠE CIRIL BROWN. Tru.- tran.sl&tlou filed with the pobtuiu-U-r at New York X. Y. uu Aj.ri! 1U. a< required by the Act of October C. 1917. UQLAS NARODA" 1 mmme sad potMstosd by C*« ILOVIIIC PUBLISHING G O M P A H T <« Mritrid« i 'turn rn^t«>< LOC1B BBNBPHL Trtmm "'•w w laitii •» H* Mfporttl« ua ilrtr—ri« at tbov« offiosr*; ■P « krtina* Vnqff .f MaaliattrB New Tort City. N T « **«, «*<)• *•• M liat^j t«u> a me«Ui New York 9*00 » «aa*« , ,. n il Za pot leta m mmto New York., k00 «• »a( tati _ 9 ' /> N»trt u>ta m memU New Tor* IJ» i on 'f* inneenmtT" m <*elo leto. <00 •II.A- nakuiu •iha)i >tti qu tmntD nedelj In prasaik™. H L A 0 MIO Di" • -Voice at tbe People" > Mery day except £ondajs an« H*».w»*»r _tgteerrtpttoB yearly »8 80 Dec** brae pod plea ta osebnosti a» ne prloWujejo Mar aaj m bl—at all poilljad po llooey Order it'WMWT feimja HuraWkM prosimo, da * nam tudi prejaaj* _da hitreje sajd«no naslovnika_ ' w^kaaai la poBjatrta naredite ta niaio* <«l«l NftIO Dl" o-tuuadi at____Itow Iart Oty. komu je to največ v korist! Pra\ | gotovo kompaiiiji. Zato je kompa-nija vpeljala ta sistem dela. Št. več bi napisal, toda za danes nag zadostuje. So boni že o pvi!iki zo-' pet oglasil. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljieaiu < J lasa Naroda. Nt-kdanji pečlar iz F. Slovenske vesti. Cleveland, Ohio. 1"stivli! se je rojak Anton Koleni-. star 4"J k-1, neoženjen. član društva št. 5 SNPJ. Našel «ra je Valentin Habjan v sredo aprila' -/.ju t raj ob jezeru v Gordon parku, ko je šel ribarit. Ležal je tan s prevrtano »lavo. Imel je pri sobi pismo, v katerem naznanja, da se jeu strelil radi bolezni, ki gu je mučila že štiri leta. Zapušča en»> ga brata, ki se nahaja v Detroitu. Mieh Truplo so pripeljali na dom pogrebnika Crdine. Pogreb je bil j G. aprila. Smrt je iztegnila svojo koščeno roko zopet po enem j vašem rojaku-pijonirju. po enem izmed prvih slovenskih naseljenec}' v Clcve-landu, Jožefu Bizjaku. Star je bil let, doma iz Podgore pri Vrhniki. V Ameriki je bival 2o let. Pokojni je bil splošno znan in vsa-komu priljubljen. Bil je gostilničar 10 let in je delal tudi v klobu-čami eelili 12 let. Nazadnje ga je mučila bolezen cele dve leti. Tukaj zapušča soprogo, enega sina. tri hčere (dve že omoženi: Mi's, liri eel j in Mrs. Tomaži«*) ter dve sestri (Mrs. J. (.1 ril i na in Mrs. Vi-htelič), v starem kraju pa enega brata. Pokojni je bil mož značaja in družabnosti. Bil je pri šestih društvih, ki so: sv. Vida štev. KSKJ., Trubar SNPJ, Ribidea SDZ., Carniolu Tent št. 238, slov. lovsko društvo sv. Evstahija tei društvo Sokol. Pogreb se je vrši' G. aprila. aCGvJSPATOTf _^^k — pijača polna okusa, zdrava, Čista, popolnoma neopojna, nepodob-na vsaki katero ste kdaj pokusili. Poskusite BEVO, kadar si poželi-te neopojne pijače, ki je tako kre-pilna kot jo more napraviti žatski hmelj in dobro žito; videli boste, kako se BEVO dobro prileze pri jedi. Dobi se na vseh prvovrstnih prostorih, kjer prodajajo pijače. Pre-p. pričaj se, da dobiš pravo; pusti steni klenico pred seboj odpreti; najprej 1 poglej, da pečat ni pretrgan, in da 1 se nahaja na zamašku lisica. Gro-1 cer ti lahko da tudi cel zaboj. BE-1 VO je najboljša neopojna pijača tekom celega leta. Samo v stekle-4 J nicah in se polni samo pri H ANHEUSER-BUSCH £pp| ST. LOUIS. ' m bolj oddaljenih krajih, posebno pa v goratih deželah se bo]k še prav posebno pozdravljalo z .veseljem take prevozne " možnosti. 11 Tekom vojne je umetnost letanja po zraku napredo- ) vala. da bo kmalu prav tako naravno stopiti v aeroplan v kot sesti v avtomobil. Aeroplane pa se bo tudi uporabljalo za prevažanje pošte ter lahkih, a dragoeenih predmetov, t kajti že sedaj se je rabilo v vojni stroje, ki morejo nositi po dve toni. Ob velikih rekah v Indiji ler ob morski obali se bo našlo dela tndi za hidroplane. Z ozirom na narod, na izvanredno raznolikost plemen, od primitivnega prvotnega divjaka pa do izobraženega Bengalea. nadalje z ozirom na raznolikost navad, šeg, postav, institucij, jezikov in verskega prepričanja se nudi 1 antropologu polje, ki ga ni mogoče premeriti glede obse- \ ga. Le preveč očividno uboštvo velike mase tako poljedelskega kot mestnega prebivalstva mora naravnost vzbujati j simpatije socijalnega ekonoma in reformatorja, ki skuša ] dvigniti standard življenja, izboljšati kakovost dela, povi- ] sati plaee ter končno izboljšati stanovanjske razmere, ob- • leko, hrano in celo socijalno ozračje večine indijskega na- 1 roda. — Nepismenost velike večine naroda, ki je po naravi in-teligenen ter napredek izobražnega razreda, ki do pred! kratkim ni bil vajen stopati v stik s tujimi idejami, bosta | vzbudila pozornost učitelja in vzgojitelja. Izboljšanji usode žensk bo vzbudilo simpatije žensk. Napraviti red.ter počasi civilizirati divja obmejna plemena ter prebivalce v džunglah, bo delo, katerega se bodo radi lotili častniki bolj nemirnega razpoloženja. V razvoju obstoječih ter uvedbi novih industrij pa bo našel virov pol-. ni industrijalec neomejenega prostora za svojo eneržijo. ( Športnik *bo našel v Indiji resnični lov najbolj različne vrste, od streljanja na tigre, nabadanja divjih prašičev pa do lova na divje race in druge manjše živali. Naravoslovec pa bo našel končno v bogastvu in raznoličnosti rastlin, živalskega življenja, katero proizvaja podnebje, obsegajoče tropično vročino na planjavah ter tudi arktični mraz v Himalaji, neizčrpljivo polje za vsakovrstna raziskovanja. Od Hamburga do Himalaje Trn truuft tit<>u filed with the postmaster at NYw York. X V. ou April 10, 1»IK rt-uuirvd by the Act of Oetober li. 1917. l*re vodi. Ta nova črta ne daje nič manj varnega in nič manj direktnega dostopa do trj:ov južne Azije ter ne predstavlja tudi nič manjšega ogrožanja angleške nadvlade v Indiji. ve«"- ali manj neopazen lutein je Nemčija že dolgo časa pripravljala obširen sistem notranjih v«*lnili ]>oti, — določenih, popolnoma nemški progi naravnost «lo iztočnih obali Črnega morja ter izla-gale svoj.- tovore na ozemlju, iztrganem iz rok Rusije in stavljenem nominalno pod turško kontrolo. To ozemlje, ki oblega province Batiun, Kars in Karabagb, se razteza nuravii«»st proti severozapadnem koncu Perzije. Bat um — l>ogato, moderno pristanišče — predstavlja vrata v obširno pokrajino. Pi-oti iztoku, ob obronkih kavkaških gora, teče železniška črta k važnemu pristanišču Baku ob Kaspijskem morju. Od iztočne obali Kas-' pijškega morja te«V železniea, ki meji na severoiztočno mejo Perzije ter teče nedaleč od meje Afganistana. Ta črta je bila glavno vojaško orodje Rusije, da vz-drži svoj opri jem na Turkestan. V sedanji zmešnjavi je status Turkestana dvomljiv, vendar pa je več kot vrjet-no, da se hoče tudi to ozemlje odločiti od nedovršene in-ktupora*;ije v Hu^ijo ter da bo tudi ono plen nemških in turških ambicij. Sorazmerno majhno železniško podjetje bi bilo po-ttvbno, da s«1 razširi to že pripravljeno progo v srce Perzije in Afganistana. Proga naj bi se nato končala na robu bogatega cesarstva, ležečega ob vznožju Himalaje. Od Bakti vr»di direkna železniška proga v južno Rusijo. ki se nahaja sedaj v nemških rokah. L»e majhen del proge, ntej^e na južni del Kaspijskega morja, bi bil potreben, da se iveže Hamburg železnici s Ssunarkan-doin. Svero-iztočno oadnu Kitajska iu južno-iztočno leži — Indija. Ta položaj predstavlja največje lx>drilo za najbolj vroče ambicije Nemčije, obrnjen je proti Iztoku. — Med sorazmerno manjšimi trgovskimi prednostmi za Nemčijo bi se nahajala tudi kontrola velikih petro-lejskih polja, kojih proizvod najde tržišča potom pristanišč Baku in Batoma. __nnn D o pi s i Gozdar je omenjenega dne pti-poldiie hotelo jiiirediti plesno veselico. Avtomobil "za avtomobilom 1 je d real na Davis, toda kmalu so se vrnili z novico, da m veselice, i Ker je pa bii 1. april, ni nikdo J vrjel in \*sakdo se je hotel sam 1 prepriča*i, kaj ji- na stvari, iied temi sem bil tudi jaz. Najinem si avtomobil in sem dreal proti Da-visu. Ta-n so mi povedali, da je mestni župan o pol dveh prepovedal veselico, ker so v nedeljo in pondeljek mladeni.'-i odhajali ki vojakom. Obrnil sem se in se odpeljal nazaj proti Thoma.su. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki. Naročnik. (Našim društvom in sploh rojakom bi svetovali, da v slučaju,i da* bi nameravali prirediti kak-J šno veselico ali drugo zabavo,1 prej vprašali oblasti, županstva, policijo, ako je to mogoče, ker na tak način bi se lahko izocrnili raz-j liiin neprilikam in morebitne škode. Živimo v zelo resnih časih, za-' to prirejanje raznih zabav ni bas priporočljivo. — Op. uredn.) Elba, Minn. Prosim, priobčite par vrstic iz 'jiiaše severne naselbine, ker prav poredkoma vidim kak dopis v listu Glas Naroda, katerega vsak ' dan prebiram; posebno dopisi me ' Zimimajo. ' Že d<»ltro časa pa vidim večino-; n:a dopise peC-larjev. Tudi jaz 1 spoštujem peelarje, ker bil sem sam dve Jeti j>eelar; pa ne želim si več V ta " biznes". ker pečlar-ski stan ima tudi svoje slabe striuii. }Ioje žuljave roke niso prav pripravne, da. bi delalo po-' tieo; ]>o mojein mnenju je to u-1 metnost. ki pristoja samo našim kuharicam. Zato svetujem vsem 1 peelarjem in pečlarskim klubom: • delajmo vsi na to, da se iznebimo I nadležnih peelarskUi skrbi ter prepustimo to umetnost našim kuharicam, ker njim najbolj pri- • stoja to delo; ako jim še to delo jemljemo, potem res nimajo nobenega dela vee. Kar se dela ti<"e, ga je dovolj. - I>elo jc večinoma v železnih rud-j nikih. ker tu okoli so sau.i železni rudniki. Delo je prav težko - «"*e ni človek telesno popolnoma zdrav, mu jc nemogoče v»rdpžati to težji--o delo. posebno še. ker se vse - dela na koutrakt. Naši l.:utlje s iiitajo žal i bog vedno tisto slabost. < da zavidajo svojemu ku. če ■ kaj bolje zasluži ali če ima bolji prostor. Kavno to je vzrok, da se • delavci zaganjajo v trdo železno t rudo kakor brez uma. Zaradi več- ■ rifira zaganja »j ji dt-lavee ne more tako varovati, kar prina-ša mnogo nesreč, katerih ne bi bilo. Jako bi delavci pa meno in premi- j ršljcno delali. Ako se ne potfkodu-; j je, prav gotovo si pn nmeuje in* New York, N. Y. V nedeljo 14. aprila bo "Domovina" priredila v cerkveni dvorani, 62 St. Mark's Place, veselico , s petjem in gledališko predstavo • Kevčck Andrej ček". Med pred-i stavo se b»» ik-1i> več k u plotov, ka-j tere je društveni pevovodja zložil nalašč za to i«rix>. Začetek bo «rb .">. uri popoldne. Kdor se želi dobro zabavati, naj ne zamudi prilike m naj pride. N. Brooklyn, N. Y. Slovenska publika naj ne poaa-bi, da priredi slovensko pevsko društvo "Slovan" v soboto zvečer 13. aprila v dvorani Balkan, 19^? Knickerbocker Ave., koncert z igro. Pri tej prireditvi sodelujeta bratski društvi "Slavec"' in •Jugoslovanski tamburaški zbor. Tpamo, da bo cenjeno občinstvo v tem slučaju pokazalu "Slovanu" svojo naklonjenost. Vljudno vabi "Slovan". Farrell, Pa. Delničarjem in tistim, ki mislijo pristopiti k nam, se s tem naznanja, da se vrši delničarska seja 14. aprila ob 7. uri zvečer, ne pa ob 2. uri popoldne, kakor je bilo naznanjeno v št. SO Gl. Nar. j Vzrok, da se je sejo preložilo, je ta, ker se bo 14. aprila popoldne vršila velika patriotična parada, katere se bomo tudi mi vdele/ali. Zato je nam nemogoče imeti sojo ob '2. uri popoldne. Torej vpošte-vajte. da se obdrži soja ob 7. uri zvečer iu pridite v .s i. Obenem pa tudi vabim vse tukajšnje Slovence, da se te palade [joluoštevilno vdeležrte t»r da sc skažemo, da tudi mi živimo v Far-rellu oz. v Ameriki ter da ne bo-' ni«» med zadnjimi. Želeti je, da bi -e dništvo SNP.J. št. 262 in društvo *v. p.arbar«*, sedaj pod novim imenom Vodnik štev. 102 SDPZ., skupno vdeležiU parade, ako je le mogoče pod zastavo društva Vodnik št. 102. Vzemite seboj društveno opravo, knkoršno imamo. . da v skažemo* kot napreduj Slovenci. Še enkrat opozarjam, da se vde-ležite parade ob 2. uri popoldne in delničarske seje ob 7. '.vever. Z bratskim pozdravom -Vnton Valentinčič. Thomas, W. Va. | t v ravno je naša naselbina pre-j , eej velika, se vendar \idi le malo dopisov. Zato sem se namenil, da nekoliko popišem tukajšnje razmere. Delamo s polno paro, da se ne bodo ljudje mogli pritoževati, da jim primanjkuje premoga. Vendar pa nikomur ne svetujem sem oh d rti za delom. Povedati moram tudi, kako smo se dne 1. rpriba vozili v MižnjOr ' nasHbirm Davis. Društvo SJorcn-j Razvoj Iztočne Indije rrat txaa»lart*« m®d Witt tb« poitma^-r at NVw York. N. Y. «»u Ai.ril 10, 181«, m required by the Art of October «. 1011. J'ri «»pi><»vanju angleških eiljev v Indiji pravi Youug-hu^mnd v *'The Nineteenth Cent ur v* o deželi naslednje: _lV» im s«' Indija razvija, l>o treba izlx>ljšati tudi komunikacijo. J^hUj je najti v Indiji 30,000 milj železnice, a to še ne predstavlja 100,000 milj, katerih bo treba v bodoči Indiji s štiri ali petsto miljoni prebivalcev. Železniški inžinir bo imel vsled tejra veliko posla. Na »ličen način bo zaposlen tudi avijatrk. Celo kjer teče železnica, bn hitrejše in lažje za administratorje, nad-35orn]oče častnike, inžinirske nadzornike ter voditelje plantaž, da obiščejo svoja mesta 5 popttKtjrv aemplann iu v' Dr. B. F. MULUN Zdravnik-Apecljalfst za Slovene«. 411-4th Ave., PitUburgh, Pa. _(Dasproti poŠte, 4. poslopje od 5>mithfleld St.) Si T^l Najstarejši Specijaliat v Pitts- ^LtaA bargbo, ki delaje 2e 38 let kot jgfc . MK^^i^ rdravnik. Ozdravil je dosedaj na AQm ^ /fev more tudi vas. Rabi Mjbolje ^^Bn flrX_wfl -fP.rli idrarila iz Errope, Amerike ia ^Ett IjrHP Sgfrjjl ostalih delov sveta. Zdravi vse MlIBrtfc^lj bolezni moških in ienskita uape- l^jp M^jlBPSr tao 111 hitro. Električni pregled lIS^I nI flB IIff * X-Sarki, s katerimi vidi vafie V S^KjU-jgn telo kot na dlanti. Pridite k to- ^Ls^E^ShT Ifcj mo^rtaremo IzfraSenenra zdrav- L vi L MZKE CENE, ^^NSTV^ ^ NA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutraj do 3. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne. Prt meni se sdravi veliko število Slovencev in Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti, im^m veliko tekostvo v zdravljenju molkih tajnih bolezni. Položaj v Rusiji, (Nadaljevanje z L strani.) Xa po'llaj.'! }>rekeya stxla morejo izvali reci na vojna sodi.šea proglasiti smrtno kazen ne le v vseh .slučajih. določenili po postavah mirnih easov, temveč tndi v številnih tiru cfih slueajih ^ot naprimer v sluea-i ju nasilnega napada ali upora proti civilnim in vojaškim oblastim. Na polieij^ko sabljo in mrzli bajonet se še vednp »maša kot ua ohranjevalea miru v skrajnih slu čajih. J »o i za večjo prostost govora, posebno pi» ."t ve«"jo prostost časopisja >e je k (*n centriral a v o*tre in ponovne napade o«i strani večine v državnem zboru na zlorabo vojaške cenzure. j Danes ni v Nemčiji nikake politične cenzirre več. { Vprašanje vojnih ciljev iu mirovnih ]>«HEfojev se je odprla na široko /.a i azpravljauj»- v časopisju. V kolikor je prizadeto cdLiole politično vodstvo v Nemčiji, uživata časoj>isje in javnost f>opolno pro-jStoKt govora in misli. Ta reforma pa je uničena za vse praktične namene po vojaški cenzuri. kev, da bi bila dostojno olepšana za Vstajenje. Ravnat ako lepo so obhajali velikonočne praznike i'u-| rani nevvburške slov. cerkve. I Zbolel je Jožef Zaletel v Xew-burgliu za pljučnico in bil je pri-I m oran ostati v postelji več kakor teden dni. Zdaj se iui je obrnilo na bolje in bo kmalu na proste-ni. j Zbolela je tudi Helena Škufea v Newburgliu iii je morala veliko-, nočne jtraznike prebiti večino v postelji. T'patjio, da okreva kmalu in pride pod milo nebo. Josip Kastelie v Xewbnrghu je bii na velikonočni ponedeljek, ko je bil na delu, padel raz k:ire ter se pri tem močno udaiil. Prepeljan je bil v bolnišnico sv. Aleša, kjer se-mu počasi obrača k zdrav-1 ju. Kastelie je že precej v letih, zato pa je bil padce tem hujši za njega. Josip Novak, kateremu je pred kakim mesecem zmečkalo ih>1 ro-' ke, je toliko okreval, da zamoxe zapustiti hišo, vendar delati še Tie more. Ta poškodba je težak udarec za njega m družino, vendar pa upamo, da bo vlada poskrbela, •da dobi saj nekaj odškodnine. V Newburgh je r/lullicothe, O.. prišlo pisnio, v katerem se poroča, da je Karol Hočevar tam zaprt ■ radi nepremišljenega pisanja, to-1 da ne Ijo iLSturten, pač pa bo za-':pi*t ah nekaj časa. Hočevar je bii drugače vedno pošten in pameten 1 fant in to ga ho izvleklo in rešilo r|kaj hujšega, kot pa za po ni. Kar ■ je p kal, je bilo res izda.iaLsko. '(Sal je najbržt." več sto riše m v 1o- lažbo, kakor pa radi kakega so-1 vraštva proti tukajšnji \ ladi. 1 Lorain. Ohio. ^ Praznovanje velikonočnih dnij nam je preki-asu«> s*]> i I lep dan na Veliko noč. kakor lepa. sluvt-sua j>csem. Pev«ri so kapeli novo latinsko mašo. rav, da se jili Mponuiimo ter izrazimo pohvalo. Moški zl>or: je pel ob osmih, mešani pa pri pr-! vi in zadnji sv. maši. .Mladina' šohska jc tudi lepo .pela ob pol deseti uri. Oltarno dritšt.vo je naročilo lep križ za nad tabewakelj. Lepo s\ileiio olepšavo {>ri oltarju >f. mnogimi lepo duhtečimi cvet I i-' xSanii so umetniško razvrstile čč.' sestre učiteljice. Organist H-olmar rpa je ves teden pripravljal cer-' konočua kolekta je znašala $701. Kdo bi ne zapel "Aleluja" .' lhie 1. aprila so zopet odšli trije lorainski slovenski mladeniči k vojakom, in sicer Frank Len-ček, Frank Janežič hi Viktor Pe-rušek. Frank Len^ek je bil marljiv in navdušen «*ei'kveni pevce ter ga bomo silno težko nadomestili. Vseh Lorainčanov je odšlo ta dan 0o v barake. Novo mašo bomo obhajali «l irtta tbe poet master ot Ne" Vvrk. V. ou April 10. IVI«. i> required bj tbe Act of Oetober 6, 1817. Dr >t' ib'*r ki je bi! načelnik nemškega špijouažnega -interna v j Framyji pred vojno leta lsiO-Tl., jc rekel nekoč: 1 Dve annadi sta pridobil i vojno. Ena je bila moja aiiuada : ••• .-C mirnega prodiranja, ki je prodrla sk"/.i vs-.-vrt* -oviuhnka ter agladila pot za armaio von Moltke-ju. Ta arutada uiirne penetiaeije" je sestajala po večni i iz že«slr | h razredov Kdteije uvt- lei .Jr. Steiber v Francijo od let do l-iO Netttšaa sf ijoui;a j*4 pomagala odpreti Francijo za neinrtk«'j \ s. Ui taaitjiu* N' w predt'sika, ki ima skoro veei-j 1 ■» J11 I* špijonom in šptjoeirauju. VWl^l U ."«'!«> Krark'in eiisu. I'o itr«;k. »Jt *ji ua rodil m» najbolj inteligentne! nosi »tur t< <*tauu pitale stu/abiib*e v domov jih najboljših franeo- j *kih dru/in, po*ebnu v takih hišah, katere so pretežno }»ohajal; 4n;k \ vt p»>!ii'< h- bilo nemških strežnic, nemških piano-učitel.iie. j A taek'it uataaar.. &at«n j«- bilo vhirti wjh'VwJ ui ki -»o p»nro-Ta!« dr. Steiberju. vuln-rw,! .-elu delo. ." >1 li sit .luaj1 ko je kaka špijonka dobila povelje, naj .m-porov; n kakim mo/em v korist nemškega ** VeteriaDda". Potem ko p -.».i napruiif-r Fraulem Fuehrer žena kapitana Duval, je dobi-1' ,'ovt i»- ii«»j - zaljubi v generala Ferre ter se jo je strog>> cenzuriralo t.*r ji pretilo, aih mestih. Da *«*tiske r*-io sposobne /a špijoturanje, v*> je spoizn»lo že ta kuj » prič rt k.» zg<»do%ine. Ali nts-j Frltstejei poslali Delilo. da izd« / ^maooa V /go.fount w naj-ti ae številne druge vzglede M** vrste, f Katarina ti. M«-i;ci, franco*** kraljica, da ji je lažje podjarmiti m in vladati deželam potom armade špijonk kot pa potom armade pod po\elj*tvo;n n ijholjaih generalov, izšolala je na stotine žensk v i metnoMti »pij* nranja tfr jih odp« slala ko* "br/»« ♦•'^kadrtHH'** na inilicne cir< , - ki Te« ženskam je pripistovati, da je bila Ka- tarina t t - »iu \ a dati Franciji in Vatikanu ter -i zaslužiti slov ca u-»enega dr, ivnn-tva. kater-uiu n. je mi takrat klanjal. Duhi-raviio pii ni« i . te .j« nkf Katarin** di Medici prebri«ajae bi bl-*oumo«» • ju. . r n wor»> r>rLin»'rjati / dovršenimi špijonka-nii modernih ca^v jliaija tth / ir-a je «*bttajala • Jiuolc \ tem, da .-*> vprizarjalc ' ajhne /ai <>U\na naloga teh t' u>k j** bila. da ^o znale z lju-t'CtJiijo pr; i »t- ia-t m< /kt' t»-r nato izvabiti iz .sleilnjih potrebne knvaonti M ir-rn,« -pijank« pa nn ra znati napraviti obri> trdnja-vr, prer»v t »a ,ili cel-j izbrati m»*sto za Temelj težkega — FANTJE "JUNIOR NAVAL RESERVE" PRI VEŽBANJU. OlA^ KAROPiL APRIT.A '13 SLABOTNI, NERVOZNI, SLOBOKRVMI MOŽJE IM ŽENE I Postanefo Močni, A Živahni in Zdravi. I Ak<> trpili- v-It-1 želodčnih iu čreii-mh ti.-prilik, glavobolov. ^r^a A / p v\ slabe prebave, slabega ' 8 živec: i e se počutite p.-polnoma /tJ^JL j * V*' ^ ■ izdelane. vaše duiovnt- in L i*^'' ' i x ■ telesne u^-C-i T>r>'iaio, potem bi H "1. < V\ morali vzotiB N*Ti«a-Tone — 'jjff km. (' čudoviti kričisiilec in >;ra Iv/'». Nujja- Tone v.trn 1- ial i - r-U'n 'rk, da I ^o V r.. ".- vrtli vsak. .»a j^L'.Ija-a. ker va.jlišein rt««lu. Nie ni bolje a ki-< 1 ."< todec, vrtoglavost, ,-.ia' •• • \ av b duh, napen- R ianiv; in '• i v /cl. vleu in «r«*vih p""> obedu. z\ «!av.. olc. tiiTvoznv. t. in umazan v.:-',:. Nuga-Tr.ne delo\-anjc «rca, stimulira ietra in >-tori. •la čr: va lahko in re!nv «l«hti. :o. Ceste tru-bn, -labotni. r.vrv.-.-.r.i in izčrpani, nrrrrn*o apetita in v. !i . čutite boieltUs po lolem iivotu. ne morete •!«•! .'i in o1:ii energin-, moči ia živahnosti. Nuga-Tone je pozitivno garantiran J-i - • • j'-iv* tn ''.i T3S sadov-4*!. :ia pa 'o' ite !. p ,-.-■rr.: v. T'^us*- v m z-i-.-itin. /dra^ljenjc za cel rncscc samo $1.0«, .»'.i . m«■>•"..'»>. Fofl-iti- n;,-; -.-aV- - -.r■ . ■!-in-s ir. pridni ■ i ■ • v . netdaajc iJrat>c, moC i'i iivahnost. Ntnj^-Tua- ravno k j d'-lx-r t\ m takor RABITE TA KUPON. NATIONAL L.VB0RAT0KY, S-100 123 W. >Iadi^m St. Chirago, IU. tiospoda:—Priiaiim i........i* kar poiljite .....ta-ri-.Ino cdravijen«« i. Nufc.i-Tont. IME ..................................OkAD ....... ULICA & ŠTEVILO........................................................- dvatisoč srainov smodnika. i j t>ir Ilubeit Herkimer, znan an-^Icbki umetnik, ki je pred kratkim umrl, je rad pripovedoval zauimi vi> povest o nekem londonskem tr-'ovcu z umetninami. Ta mož .i* imel dve krasni reprodukciji slik« i "Prihajajoči vihar''. Eno teh slik je postavil v izlo/ beno okno, a je ni mogel prodati Konečno iu v namenu, da obrne pozornost ljudi na sliko, je dodal jjilakat, na katerem je bilo zapis« no: — "Prihajajoči vihar", — po sfbtio primerno kot poročni dar. Topovi iz leda. Pred več kot 175 leti so prišli j neki iznajdljivi ruski delavci na misel, da bi zgradili poslopje iz solidnega ledu v Petrogradu. Dolgo je bilo 50 čevljev, široko šestnjast in visoko dvajset Čevljev. Pred palačo pa se je postavilo šesl to- j pov. ki so -ill istotako napravljeni ! iz čistega ledu. Ti topovi so bili več kot okrasek. Streljalo se je lahko 7. njimi. Dasiravno jc bila cev topov le štiri inče široka, jej bil led vendar zadost i močan, d:i je prenesel pritisk eksplozije skorc | Sov jet je ugodil nemški zahtevi i True translation filed with the post ma-ter at New York. N, Y. on April 10, 1918, as required by the Act of October 6. 1917. Petrograd, Rusija, 6. aprila. — V odpovor na protest Smolnv zavoda proti zkrcanju nemških čet na Finsko je nemška vlada poslala po brezžičnem brzojavu ulti-imalum, k: zahteva, da se po bres-t-litovskem dogovoru vse ruske boine ladje v finskih vodah odstranijo ali pa razorožijo do petka opoldne. Smolnv zavod je odredil. da ' poveljniki brodovja u godijo tej zahtev!. Nemške in ukrajinske čete se nahajajo JO milj od Harkova. — Sovjet je mesto ^apustii. Iz zakladniškega urada, i w. s. s. i ! HKAXI IN POSOJAJ SVOJB PKIHKANKE l ■ TEICU SAMU. i On jih potrebuje aedajl Vi jih boste potrebovali po vojni. KUPUJTE VOJNO VAEČEVALNJ5 ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV, Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta. Lahko pričnete S PETINDVAJSETIMI CENTI, če kupHe varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih 1 TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE TO BO IZVOJEVALO VOJNO. Vojno-varcevalne znamke in Slovenci. Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar pa $4.32, vsak prihodnji mesec do konca decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na takoz\ani vojno-varčevalni certifikat, ki je na črtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923. bo izplačala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00, Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3Jo obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah. Omenjenf znamko prodajajo vse pošte in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenei kolikor mogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našH nikjer na svetu. Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda c veseljem smo pripravljeni za vele važno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varcevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezito po njih brez odloka, vsak po svoji moči. * j. - Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, In v takem ■lučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako naročilo naj bode podpisano s lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER H COBTLANDT STREfeT, HEW YORK, N. T. Izkušeno oko generala je videlo na prvi pogled vse posameznosti i.;»erta. Napravilo ^e je skieo in br^z vsakega obotavljanja se je Lzro-eilo drzni mladi ženski pogojeno svoto denarja. Tajnost sama, > katero je izvedel poročnik Scborveder *voi načrt, pa je vzbudila sum. Videla pa se pa je razventega v družbi dotične-sa ruskega agenta. Bkstravagance. katerim >c je udajal par ko se je gospodična iluelUrthal vrniia iz Rusije, so le potrjevale sume, ki so bili vzbujeni. Nje no stanovanje se ,ie preiskalo, a brez vsakega uspeha, h^oneč-l luo st- jo je aretiralo, da^iravno ni bilo uobene^a dokaza, da je bila storila kaj n>>paenepa. Dokaz je kmaiu prišel na površja. Soglasno z jetuiškimi pred-pisi s- jo jt- ztuerilo ter preiskalo v svrho id^rrtdfikae j^ Tedaj pa se > našlo načrt trdnjave na njenem hrbtu. To je bil torej ključ do njenega niisterijoznega potovanja v Rusijo ter do nenaducjra bo-?ast\a para Ko je bila Mme. Elena Teudorma. rumunska pevka, aretirara v -Vili anu v pričetku leta 191S, in siet-r potom informacij, ki jih je da-.j na razpolago ameriška tajna služba, so se zavezniki iznebili pre-bnsaue in lokave nemške špijonke. Mme. Teudorma, lepa. talentirana in 3 sijajnim triasom, /ie nastopila na open v Rimu pr<>d več kot! ivajset leti ter imela zaznamovati velik uspeh. Pozneje je doživelal -ifcene u^peh- v Združenih državah m v Južni Ameriki Potem k< -e je pričela vojna. >e je opazovalo njena potovanja ■mul Yorkom ter Argentino in videlo se jo v okolici lavnega "Spurlos wrsenktspomina. Ko je v pre rekleni oktobru odpotovala na S|>.iu>ko, j»- bila opozorjeim nanjo an i gleška tajna ^luiba m v Cadizu -t? jo je vzelo s, krova parnika od ; -t rani poveljnika liekeya nišilra. Natančno — jt- |irei>kalo piil.iag<» pevke ter iiaAlo n»*ke listine.! 'ti so bih- videti nedolžne, a jk) prepariran ju s kemikalijami j«- pt,. j i kazala tajna piliva. Nato seje Mm«*. Teudorino sleklo, preparilo nji-1 i.mi kožo s kf-mikalijajuJ tia^io na njenih ramenih popolni ključ1 [/a tajno pi>av»,. * * * (ileialiak: igralci -u bili radi njih ek>travaganU»ega življenja; m 1 ahkotnršl*»jno->ti vedno lah-k pien nemške tajne službe, kadar je >!ednja i>kab primernih »nM|ij. V tem ozira je* bil slučaj Mata Ila- ii. plesalke z »»toka Jave. ii je očarala Pariz in London. Ustreljena bila od »oddelka fraueoskih vojakov, potem k<» s«* j<> obdolžilo m »poznalo krivim špijouaže. Mata Hari je bila fjdlična figura v nočnem življenju Pariza pred 1 Izbruhom vojne. Aretirana j** bila v Parizu dne 13. februarja 1917. j ('Nadaljevanje na ."». strani.) 1 Predno se je vojna pričela j* \e]iko število nemških koncertnih Ig " v*'ev ^ Londonu navduševalo mlade mornariake častnike, dočimj 0 ti pevci »krbno zbirali vsako trohico informacij, ki ^o jih v stanu' brali. Na re!u dovršenega špijonskega dela nemškega mornariško „ "a departmenta je -tala Frau von Schroeder. žena ritmojstra vou t ^•hriM.-d****. ki j»' bd v armadnem špijouskem uradu nemškega irlav- i* ga <»-lana. Fra?i v .n Sebroeder, zelo ljubeznjiva in nadarjena žen-ka, j«' živela v velikem prijateljstvu > številnimi ameriškimi poro-•evalci, o«l katerih je dobila vsako informacijo, ki jo je želela glede ^ poslaništva Združenih držav ter mornarie*- Združeuih držav. i Ob gotovem času j' bila tako mogočna in lo radi nje r o>»bnih i vednosti, da m* je pošiljalo v njeno stanovanje odgovore na poslani- 1 f prevl>e«lnika Wilsozia giede vojevanja s podmorskimi čolni. i» V zadnjem desetletju je izdala Nemčija za svojo fajno služoo 1 kot -10.000,000. dočim so izdali Angleži ali Pranco'i kermaj ctino te svote za tajno službo. Rusi so izdali velike svote denarja za -i-lo tajne službe, a t- svote so se povečini porazgubile, kajti ruska 1 1 a ne a vama j. bila v družbi številnih drugih uplivnih žensk v Rusi i 1 >ama agentinja Nemčije. Nemške žene ruskih ministrov m gene : alov ter neniške p*vke. plesalke in drn-je gledališke igralke so bile službi nemške tajne dnzbe ter verno sporočal" v-e. kur >o izvede-One so cek> vodih- svoj.- može in občud-ivaiee. naj delajo -tvari, > iateis- je ti<+"- ' imeti izvršen* nem5ki inteligenčni urad. Kak" je ženska prekanjeno'«"! pomagala nekoč iz iajaieu ^ je j-oro«"-alo et«' 1'' 12 v liuditnpeštanski "Pr»sse'T, ko sta H h. a jm> ročni k j j "^ehorveder nemške garnizije v P<»sen in njegova ljnbiea, Ida Mucl-| erthal. stavljena pr.-d vojno sodlšv-e radi v -h izdaj-. Sehorvt Jer se je stra-tuo /al j ubil v jro.spo. lično MuelbrtUal, a! i -a.H njegove revščine -o bili izgledi za zakon kaj slabi. Obup uda-j ;ih ljubimec. bil dobro zu;;u nekemu ruskemu tajiieuiu agentu, i: se je prib; /al p^roeuiku T'-r mi ponudil J?25.ll00 za načrt tvdnja-I v» 1 'osen. PoifeiiiK. .i pristal \ ponudbo, vendar j.a je naletel ji;i veiike 1 te/.koče pri z\.'denju načita. Njegove osebne razmere - > bile splošno v jrai-u./iji iu vsb«d teva se pa je pozonio opazovalo. Neuio-!-•••- J'' ''-i" dobiti \ roke lun-rt trdnjave ter «ra od poslat i v Hu->i»o. Potem ko je iz.-rpal vsu svojo iznajdljivost -ne da bi bi! v stanu /::«jti i >i*i n. ■ i» : i ua-n zaslužiti >i na «r rad o. j,- vprašal »v-r svojo | O. !.»«.. ž.-iio Zeli-Ka i/.iu-jdijivn-t je iznašla i»ot i/ te Težkoee. TetoA al boš načrt tnlnja ve na moj hi bet, - rekla, iu jiotovala v Kusijo ne da bi s-; ,Ut. razkrilo. On ie prejel to fantastično ponudbo. V i-,ti noči je pričel ?■■-, ovirati natančni naeit trdnjave na hrbet gospodično Muellerthal. ■ • !a operacija je trajaia več tlni. Po tiovršeneri dfdu j«-1 odšla -_»-(Vs;>o-, .i --na Mik iletrthal v Kusijo. kjer se je oglasila pri ^overnerju v ,x aršavj. Potem ko'je odstranila zimsko suknjo in biu/o, mu jc po-| kazala hrbet ter rekla; — Tukaj je načrt. i .i____-,. ___________ J , , . KARIJERA BARONICE DE KAULA .vlet. n< u »pijovike >* prištevati barouieo} kaula »• fi< u truneoe-ko-pru^ke vojne je bil franeoski general' tie C>sy i, t .hI Neme« \ It .šom njegovega bivanja v Nemčiji sta!'; postala ou ni bar:»t. a de K.tida zelo intimna in mlada ženska, ki je' tuia po r«nlu l.evatinka. j,, znala v polni meri pridobiti zaupanje *e,„-rala P. -k I epu miru je miil general de Cis»»y v Pariz, kjer j« kmalu p-i važen faktor pri rekonstrnkeiji francoske armadeJ Leta ls7 » je bi v jni umiM- r u velike .stvari se je pričakovalo od! * armade r*van%e". i' Na , a.it-eka j. dobila baroiiiea de Kaula dr. Stei-1 l.erja navodiia. naj s*- /.o;wt pridruži v Parizu staremu francoskemu generalu. K« r ni ni »-ar sumil ter mu >e to laskalo, jo je generali1 . »u1q sprejel, llarouiea je nastanila v privatnem apartment u. < kamor je prisd staii general \>»ki dan po za ju trku, u posluša kra-j' snu igranje na klavir ali da poda ^vojo sodbo gb^ic njenih najnovej-; i- h iraneoskii pesnitev. Ilarotiiea de Kaida je bila ptiiuiea in umetnica, — Baronu-a p«j at uitviar pozabila pregledati portfej vojnega ml-' iiu4ra, katerega je v. Jiw prine^l „ *»4>oj ter si je zapeinnila vse,! kar je bilo k ristno \»^bti /.a nemško vlado. Njen spomin je moral; ^ iti fenoun nrlen kaj'i ob neki prtiiki si zapomnila skoro ( i 'iii» dokiine nt obstoj. ,'- brsed. dasiravno ga je prečitala le; enkrat. Ko je im >iu«aj razkril pravo lastnost in pravi značaj baroni-, i je bila r» j ublika v \eiiki nevarnosti. Generala de Cissy se ni tno-! iJo nikdar pripraviti do tega. da bi priznal krivdo te ženske. Baro ; »uea ae je vrnila \ U-r! i;, k> r f>a je padla v nemilost, ker ni bila v polni meri us}»ešua. Drujr siueaj j< hd <»m Fehee Š«>hnsidt. Krasna mlada ženska i t'' je samo t. gnala zg-laj v letu 1^1 od nemške meje kot dvomljiv! značaj. Odšla je v Anglijo in tam si je pridobila celo tropo občudo-, \alcev m^d mtajii:mi častniki. Poslana pa je bila za večjo divjačino.' Dobila je naročilo, naj pridobi /av Krtchencrja. Do tega stadija je' p«j«lovala zelo pn-neteno in nemški špijonski mojster si je bil »vest j njenega uapefca. Videla pa je Krteheuerja samo enkrat. ,Saui<> en ; krat se je c*trla v liee moža. ki ni vedei, kaj je usmiljenje ali čustvo' — ter nato pobegnil«. Malo časa nato —- je pojavila v Marseilles kot proilajalka -sadja j ter je izvajala svoj upliv nad vsemi, ki >o prišli z njo v stik. Bila j* j tako lepa in priproe>ta, da ie vzbujala zaupanje in na dovršen ua-| čim ai je tudi prilastila južni franeoski dialekt. Nekega dne pa se jo' našlo v nekem odločenem Kraju k^ko J»* izdelovala .»bris nekega! velikega topa. Za to pa je plačala s svojim življenjem. i Švica, Monako in skandinavske dežele >o s.^laj polne ženskih; »»pijonov. Naravnost presenetljivo je, kako je \a kemika mreža raz-; predena Pripoveduje se o dveh mladih ženskah, kateri je privedea ^icupaj slučaj nekem hoteiti v Itaila v fivici, Zgo.lilo >c je. da sta! s? obe mladi /-a?ki učili petja pri istem profesorju ter po«tab v^i^jjl t«4ja zelo int.luni prijateljKU. Nekega dne je t-na teh i-prvj^aiu nekegra p;>m,i izjaMia. da mora takoj odpotovati v liern. — da/ moram tudi oditi, _ j* re>kla' druga. — Živeli »ttt šest m eseeev sKui»aj ne dobi t na za drugo vede-' Ia, da je *pij<»nk.' v -lužbi Nvmčije. i # « • Nadaii- t javlja da st je takoj {h. 1'oruhu \ojnt- rac j krilo, da j* en.i izmi i uslužbenk angleškega m in rstrs-keua predsed { pika, Awpilti • ^.pij.fdk.i % >.'užl>i nemške vlade. To ženvko je vzela v službo Mrs. \>.,»i »h - posredovanjem nemškega jH^laništva. Druži-I ni Asquiti . n f.ivhno ja, nemškega poslaništva. živeli vj pri jateljst * u « .io « je vs!« \ i. ga izvedelo, da je prosto mesto prii angleškem nun strss-m pre.Uemiku. je nemški zunanji urad gledaJ! pa to, da je bila za to UH >to izbrana prava oseba. Mogoče u inkako pretiravanje izjaviti, da ima Nemčija -anu. ilanes lOU.lRM* plačanih ztnsk-špijouov v vs»li razredih življenja. M*> ^><>6e pa iiua - enkrat vrčje števiio /.aposleno v spi jonskem delu. n« tla bi bile te ž« o»ke spijouke in poklk-a. Vsaka nemška ženska v inozemstvu ve. «ii: Ih> plačana, če poilje katerekoli koristne infoimaeij-. nemški tajni službi. Tej vrsti d« la se posvečajo tako izobražene in družabno visoko stoječe ženske kot tudi služkinje m natakarice. Ncmčja je tržila s francoskimi simpatijami z ALzačani, da j< j j .n potom uvažala Alzačanke kot špijonke v Francijo. Te feutke ■ namestil« pr^v posebno kot niritelji^e v garuirij*ka inesfa. * * " - Glej naprej _ _ > _ ___ - Predstavljaj si, če si mores, v kakšni situaciji se bos jnahafal v petih, desetih, petnajstih letih in premotri vse mogočnosti za svojo deželo. tako velika kot bo tedaj; paroplovba se bo pomnožila. Nikar se in- o-žira j 11a podrobnosti. Sklicuj se sauio na ono, kar je rekel nekoč eden največjih finančnikov naše zgodovine: Jaz boni vedno z vso vnemo delal za bodočnost Združenih drža v! To načelo naj podeduje vsak lastnik obveznic za posojilo Svobode. Tekom par let bo 110.000,000 delalo bolj trdo kot kdaj poprej, da zaslužijo interese pri posojilih Svobode. Kupovanje bondov ima sedaj veliko več prednosti kot kdaj prej. Smisel trgovine je, kupiti nekaj, kar bo imelo v bodočnosti večjo vrednost za vas, ter večjo vrednost za ostali svet, tako da boste lahko imeli svoj dobiček. Z oz i ron 1 mi svoje bodoče stališče boš v dvomu, posebno če se nisi zdaj pridružil vrstam patriotične in ostro vidne armade lastnikov Posojila Svobode — posebno če nisi še do zdaj s|k>ziui1 pravega pomena modrega investiranja. * Toda ali more vladati kak dvom glede Združenih državi Ali veš, kaj se bo zgodilo v tej deželi, ko bo zopet zavladal mil- i Vsakdo se bo vrnil nazaj k svojemu delu. in kolesje pristnega napredka se bo bolj vstrajuo vrtilo kot se je vrtelo kdaj poprej. Industrija bo naraščala; farme IkkIo procvitale; v lnajnali se bo oživelo; pri delu bo nasHlo tekmovanje: trgovina ni bila še nikdar ___ Tukaj je prilika. Kupi obveznice tretjega posojila Svobode. Pridrži jih za velike in pomembne dobičke bodočnosti! KUPI JIH IN OBDRŽI! To je eden izmed mnogih oglasov, ki jih je prispevala AMERICAN BANK NOTE COMPANY da odobri in priporoča kupovanje tretjega Posojila Svobode. LIBERTY LOAN COMMITTEE Swond Federal Reserve District 120 Broadway, New York. Slovenci 000- Jonp Apili i>ovdarja prav, da ni bilo narodno nas-protjo vzrok, da so deželni st.tnovi v "Notranji Avstriji" na*topali proti centralni vladi, marveč stanovski iu-ter« s l»i branil provineijalno, deželno samoupravo, da bi m obdržala go*podstvo nad p*Mlložuiki in svoboščine nasproti centralni vladi. Deželni stanovi niso bili slovenski, ni*o bili ]Kritični zastopniki slovenskega naroda, ampak fevdalnih prrdpravic na slovenskem ozemlju. Leta Hiol. »-o upravitelji zbora sv. Jeronima v Rimu vprašali kranjske stanove, ali se sinejo Kranjci prištevati Iliivem, to je Slovencem, ali ne, in dobili so odgovor, da mm kranjski narod razumevati pod nemškim narodom, ker pri po da kranjska dežela 'sveti nemški kroni*. Zato tudi ne smemo slovenskemu narodu prištevati tedanjih državnikov, učenjakov, vojskovodij, škofov: Her-bersteini iu Kacijauarji. Auerspergi in Lambergi, Valvasorji in Ravharji itd. niso "domače gore listi". Socijahia struktura srednjega veka mm kaže na Slovenskem naslednjo sliko: politično vladajoči sloj je tuje 111 pot ti jeeuo plemstvo; s plemstvom gospodarsko in politično tekmujoče meščanstvo je tuje in potujčeno; izobra-žnici, ]K»svetni iu duhovski. delujejo v smislu in duhu tuje kulture, v kateri so vzgojeni: edini slovenski sloj — nižje ljudstvo — je v svoji masi soeijalno nesvobode«: Slovenec ne prihaja v poštev niti politično, niti kulturno, niti gospodarsko. • . • 7. — Bilo je v interesu cerkve in .posvetnega tujega in iMttiyccne-ga plemstva, da je prvotno suženjstvo vedno bolj izginjalo. Kruto postopanju s krneli je imelo to posledico, Ua so nesvobodni ljudje uhajali v meeta in trge ali si iskali boljših gospodarjev. Zato so graščaki dovoljevali, da so si tudi nesvob<«lm kmetje pridobivali osebno ponestvo in pravica d zemljiškega uživanja je postala «xl XIII. sto-letja naprej dedna, za kar se je ob nastopi novega zakupnika plačevala tako zv. innrlina; zemljiški lastnik ji bil seveda še vedno graščak. Oljnem so se uredile davščine iu tlaka, kar je bik) za kmeta in njegove dediče obvezno in zapisano v tako zva- nili urbarijili. Xa ta naeiu se je skoro okrepil kmetski stan, doklei :e trajalo naturalno gospodarstvo, ko je kmet vse davšči ne dajal v pridelkih. Zemljiški lastnik je zahteval toliko da je živel razkošno; ni pa spravljal pridelkov na kupe ker bi se mu bili pokvarili. Toda popolnouia se je izpre menil položaj, ko se je začelo — denarno gospodarstvo Najprej se je v XHT. stoletju uvedla raba denarja v me stih. nato pa v XTV. in XV. stoletju tudi na kmetih. „^ IfcgJM: frS »5 — i>ykvai;ir kakor nalui^Uni-pridelki;^ denar je na prodaj vse; zato so sedaj zemljiški lastniki zahtevali od svojih tlačanov vedne več pridelkov, ki so jili lahko prodajali v mestih in trgih, tir si z denarjem kupovali druge potrebščine in življenske udobnosti. Denarja jim ni bilo nikoli preveč, odtod čim dalje hujši pritisk na tlačana. Tudi zemlja je dobila sedaj večjo vrednost, ker so se njeni pridelki dali izpreuiiujati v dragoceni denar. Posledica tega je bila. da je plemenita gospoda skušala spraviti kolikor mogoče mnogo zemlje nase in da je bilo vedno več ljudi, ki jih ni mogla rediti domača gruda. Primorani so bili iskati si preživitka drugod, zlasti v — vojski kot pešci najemniki, ker je bila iznajdba smodnika izpodbila vojaško in družabno stališče vit eš t v a, namesto katerega je prišla pehota do veljave. Položaj kmeta tlačana se je poslabšal z uvedbo rimskega prava. Rimsko pravo, sloneče na denarnem gospodarstvu, je dovoljevalo neomejeno zvišanje bremen. Vsa državna in deželna bremena so plačevali posvetili in duhovski go-s]x>dje, ki so jih zopet prevalili na ramena kmeta. Mesta so bila že v razvoju, davčni sistem še neurejen. Podložni kmet je bil skoro edino bogastvo plemstva iu samostanov. ki so pobirali od svojih podložnikov davke zase, za deželo in državo. Vojne so bile v onih divjih časih na dnevnem redu: l)oji fevdalcev med seboj in s cesarjem ter z zunanjimi sovražniki. Anton Kaspret je podal jasno sliko o tem, kako so graščaki zviševali svojim podložnim denarne iu osebne davščine ter uvajali nove naklade in nenavadno tlako proti določbam urbarijev. Tn navajam vse bistvene točke. Silno slabo se je godilo podložnikom zastavljenih graščin. — Imetniki in upravniki takih graščin so kljub re-verzom. da smejo zahtevati le davke, zapisane v urbarijili. zviševali vse davščine in vsako tlako. Pod tožniki so poleg navadnih urbarskih davkov plačevali tudi izredne naklade, ki bi jih bili morali plačati graščinski imetniki. Graščina je množila svoje dohodke s tem. da je nalagala prenaklade, to je krnet je moral za uživanje svojega zemlji šča razen urbarskih davkov plačevati še posebno naklado. &e večji dobiček so imeli graščaki od kupne pravice. Podložnik si je kupil pravico, ne da bi bil pri tem kratil lastninsko pravo graščaka, da je smel zemljišče prodati ali zapustiti potomcem kot dedšcino, tudi se mu niso smeli samovoljno zviševati davki. Če je zemljišče obdeloval nemarno ali se branil t kiča niti. je izgubil kupno pravico, kar se je večkrat zgodilo, ker so graščaki zviševali vse dolžnosti in davščine, čemur so se kmetje upirali. Komur se je preklicala kupna pravica, temu graščina ni povrnila denarja, ki ga je potrosil za p zgradbo t svojega doma4? niti ^ gaje ^odškdila za truditi-ga j PRVA ORANŽA BREZ PEfeK. 1 Leta W-so konzulu Združetuli držav v Bahla, linizili-ja, "SV. F. Jud-son-u. pripovedovali domačini, da ra^te na nekem otoku v Rio Amazanos, nekako šestdeset milj od Rahijc, domače oranžno drevo, kojega sadeži nimajo pešk. Tsled teg a je odposlal domačine, da mu prinesejo mladike in tudi liekii^ sadežev. Mladike se je zavilo v mah in jih crckposlalo v Washington. Tc mladike je nato zasadil poljedelski department, vendar pa so vzbudile le malo pozornosti, dokler ni naslednjega tela ne-ki Horatio Tibbetts iz Riverskles, Ca!, vzel preživele štiri mladike s nc-boj ter jih usadil. Eno mladiko 'požrla krava, druga pa se je porušila. Po preteku petih let pa sta [preživeli dve mladik: prinesli »est-jnajst lepih oranž brez pešk. V na-' sle Jnjem letu so bile oranže ie veliko boljše iu oba drevesa Ma dala cel zaboj sadežev. Od tega ea*a na|»r.-j se j<; saj«> orauž brez peška z veliko na-iglico razširilo po eeiem Riverside. Ker pa ni bilo nikakih pešk na raz. j>olago, se j? moralo cepiti popk»-dreves brc-z peška na mladike drugih oranž. Riverside je narasel iz majhne vasi v mesto, obsegajoče petna j>1 tisoč akrov, ki se peča le s proizvajanjem oranž. To je največji oran- ■ že proizvajajoči kraj ua celem svetu. Oba prvotna drevesa se j*? zgladilo ter se ju skrbno varuj*-pred vsako poškodbo iu oba se veselita seda j vesele in brezskrbne zelene starosti. Francozi obstreljujejo veliki top True traii»latfcm filc«l nith the port maxter at. New \'.»rk. N. Y. un April 10. 1918^ as mjulred by flu- Art of October 6, 1917. Paris, Francija, i), aprila. Francoski letak-i h> doguali, kj»-se nahaja veliki top. s katerim v\ Nemei bombardirajo Pariz na ve. liko razdaljo. Ker Francozi kraj neprestano obstreljujejo, letalci pa bnrmbardirajo, streljanje topa ni vee tako učinkovino. To se th/-jlaga iz 1e;?a. ker bombardiranje j topa večkrat preneha. I Top je postavljen pri Crepy-eu< ! Laonnoi*. blizu ceste iz Le Pare jf Laon. je imel z obdelovanjem zemljišč. j Ako graščaki niso imeli formalno pravega povoda za' razveljavo kupne pravice, so odkupovali kupna pisma in oddajali zemljišča kmetm, ki so obljubili plačevati večjo naklado. Kmetje so se nadalje pritoževali zaradi umrline. 1'«» pravu je pripadala po smrti podložnika vsa dedščina gra-ščakiu toda že v starih časih se ni postopalo tako strogo. Navadno je vzela graščina nalepšo živino v hlevu, t. zva-nega mrtvaškega via, po smrti podložnikove žene pa njeno najlepšo obleko. Mnogi graščaki niti tega niso jemali, ker se jim je zdelo krivično. Izpregledali so ta davek, posebno tedaj, če je kmet kaj volil cerkvi; dajala se je lc primerna odkupnina, toda ta odkupnina je postajala pozneje vedno večja. Graščaki so ponmoževali svoje dohodke s tem, da so izumili nov davek: stavbino. Od vsake hiše ali gospodar-1 skega poslopja, ki si ga je postavil podložnik na zemlji svoje občine, je moral plačati pristojbino hi sicer svobod- i ni kmet enako kakor tlačan. Vsak kmet, ki je prodal hi-! šo, travnik, njivo ali kaj drugega, je moral od tega dati desetino graščaku, ki mu je napisal prodajalno pismo. Graščaki in njih oskrbniki so nalagali kmetom velike globe, ako niso izpolnjevali svojih dolžnosti, ako niso bili, gosposki pokorni, ako ji niso izkazovali dolžnega spoštovanja ali ji celo kratili njene pravice. Kmetje so tudi trpeli škodo zaradi slabše kovanih novcev, kadar se je zahteval davek v gotovini. Graščaki niso hoteli jemati v deželi navadnih, manj vrednih novcev, ampak so zahtevali le dobra, polnoveljavne. A ne samo davščine, tudi tlaka je postajala za podložnega kmeta vedno večja in hujša. Kmet-tlačan je bil dolžan opravljati graščaku ua korist raznovrstno tkalo: ročno, vozno itd. Po starem pravnem običaju ni bila tlaka odmerjena, marveč se je zahtevala, kolikorat je to hotel graščak za s^oje osebne ali domače potrebščine, torej le za potrebo, ne pa za dobiček. Ko so se začele dolžnosti in'davščine zapisovati v ur-barije, takrat se je določilo, '-akšno tlako mora opravljati posameznik in kliko dni v tednu. Ako je zahtevala graščina tlako, ki ni bila v urbariju, je navadno kmeta za to primerno odštetfla. Proti pogodbi je bilo, da so pozneje graščaki nalagali kmetom neodmerjeno tlako, ne da bi jih bili za to primerno odškodovali. 1 Celo vsak dan so moali tlačaniti, )>oieg tega je gosposka zahtevala zdaj osebno tlako, zdaj zopet rbotnino. to je odkupnino urbarskih dolžnosti v denarju, kakor ji je » bolj kazalo. Graščina je odpravila plačilo za vozno tlako ' in je hotela imeti neomejeno tovorno tlako ali pa odkup- ] nino.— ^____(Dalje prihodnjič.) ................———— Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKORPORIRANA JULIJA 1908 VŽ&S^Sf ^ OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Olavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOB: t'reOaednlk: JOSEPH PBIJATJX, 5232 Wuh. Street. Denver. Colorado Podpredardnik: ANTON VODI8EK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado I rajnik: FRANK SKRABEC. B F D, Box 17. Stock Yard Station, Denver, Colorado »I LfcjaJk otwu.m capbmlkar . J. CAN JAR, 4422 Oxant St.. Denver. Coi*. t,ttj»Julk. JOE VI DETI tU. 44S5 Logan Street, Denver. Cola /«m«ik JOHN PBEDOVIC. 4SS7 Washington St., Denver. Colo NADZORNIODBOB: ; uadiurntk. JOHN ORRM. 310 Palm Street. Pneblo, Colorado. : nadzornik: HUNK IIKXIGSMAN, 1230 Berwind Ave., Pueblo, Coio • aadxornlk : Mill AIJ KAPSCU, .V« N. Spruce, Colo. Springs rOBOTM ODBOB: l>orotnlk: PETCB MFDOS, Rome 8, Box 106, Pittsburgh, Kansas t porotnik: JOHN HOČEVAR, C14 W<>st Chestnut St. Leadvllle. Oolo " i«or*»tnlk: JOHN J AKNA, Box 2T2, Lonlsviil. Colorado. VKHOVM ZDRAVNIK: Dr. B S. Bt'RKET. 44«7 Washington St., Denver, Colo. ntADNO GLASIM): OI.AS NARODA. XI Ortlamit Street, New York, N. T. Tat denarne nskju.nlre lu vse uradne stvari ae pofiiljajo na gL tajnika. pritotbe na predsednika tri. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predat rinlks glavnega ]>orotneza odbora. ČLANI AMERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA V AKCIJI MED ITALIJANSKIMI BEGUNCI. IZ KRALJESTVA ŠPUONAZE. (Nadaljevanje s strani.) jiotem ko je dobila francoska policija v roke nepobitne viok&ze, da ie ona zaupni ap:ent nemške tajne policije, doehn je bila na drugi strani prijateljica številnih Francozov v uradnih ali pol-nradnih po zicijah. Ugotovilo se je, da je dala Nemčiji zelo važne informacije, vključno vnaprej vse posameznosti glede konstrukcije anglenkih tankov. Dekliško ime Mate Mari je bilo ilargareta Zeli ter je bila hei nekega nizozemskega plantažuika na Javi ter javanske ženske. Ko je bila stara 14 let, se je sestala s Sie Campbell MaeLeod, ki se je zaljubil vanjo ter pustil radi nje svojo karijero v armadi. Pozneje ga je zapustila ter živela v velikanskem luksusu v Parizu pod protekeijo nekega nemškega javnega einitelja. Visoka je bila sc->t čevljev in njene velike orijentalske oči so blestele iz olivno-barvnega lica redke lepote. Cele legije mož so ležale pred njo na kolenih v vseh glavnih mestih Evrope in po vsaki plesni seziji se je vračala v Berlin, kjer je napravila daljii obixk pri svojem nemškem pri jat eljn. * * * Aretacija Humey Dopsy v Parizu, igralke, ki je nastopila skupaj v Saro IJemhard«, vzbudila pravcato senzacijo. — Njen mož, Emile Guillier, je bil zaposlen pri nekem izdelovalcu umetnih udov t«-r je mol v-ied U -1. t«d » vs»«h vojaških bolnic ter onih družic IMtveira kriza, številni obiski t«, igralke v Švici vzbudili pozornost francoske tajno službe ter dovcdli do njene aretacij*- na po- llatri obdolži«', *1;> j" informacije sovražniku. • * VESELJE DOBREGA ZDRAVJA , VŽIVAJ0 ONI, KI RABIJO FATHER M0LUNGERJEV ČAJ. GLASOVITO SAMO RASTLINSKO ZDRAVILO PREDPISANO PO SVETOVNO ZNANEM DUHOVNO-ZDRAVNIKU JE DOKAZAN BLAGOSLOV BOLNEMU ČLOVE-ČANSTVU PO AMERIKI. Father MoUingerjcv glasovit rastlinski čaj se rabi v Ameriki nat. Je zdravilu za stare in mlad«. . Father Moiinger Je bil glasovit kakor uspešen zdravnik. da pn je na tisoče jbi?kalo za. zdravniški nasvet, ko je bil duhovnik cerkve M t. Troy, I'lttsburrh. l»a. On se je ufcil medicine n:i Odrskem. Nemčiji in Italiji predno Je postal duhovnik Orv Je veline KoTftlco in Izsubo t«-ka, težki point le par doz in zagotovi zdravje. Ta Cisti kri. in bL-.tro^t oči bo v kratkem pokasala Izboljšanj*-. PovspeSl pre-bavanj« ln spali boste mirno ponoči. Father Mollingerjev GLASOVIT RASTLINSKI C'AJ ozdravi ln zabranl zaprtja N'aJveS bolezni Izvira radi zaprtja, razi te, da bo Creva vedno odprla in obranili se hoste težkih bolezni. Ta glas o vi t čaj hitro odstrani bolezen In nervozni elavobol. Njegov učinek na vse organe človeškega telesa Je tak. da bi re smel bret er.« fkatlje biti noben moški in nobena ženska. Ako hočete vzpajaU družino in želite, do bode žena in otroci zdr*vi, potem mora vsak član v družini vzeti dvakrat v tednu ta čaj. Koncem leta. bo.ste imeli razliko pri računu za zdravnike. Vsem bolnim, oslabelim In izmučenim Citateljem priporočamo Father MOLLIS*« GERJEV O L. A SO VIT RASTLINSKI ČA.I KER VSEBUJE SESTAV ZA KRI. JETRA. ?FLODEC, LEDICE. ČREVA IN MEHUR. DRŽITE NOTRANJE ORGANE CISTE IN ZDRAVE IN PAZITE NA ZUNAJ-NE DOBROTE. Ako trpite na prehladu, vzemite taSo FATHER MOLLI.NGERJEVEGA GLA-SOV IT EGA RASTLINSKEGA C'AJA PREDNO GRESTE SPAT. TA ODSTRANI STRUP 12 TELESA. PROVZROČI POTENJE IN DRUGO JUTRO NE BOSTE NITI ZNALI, DA PTE BILI PREHLAJENL PONOVITE TO ZA DVA ALI TKI DNI. OSEBE, KI RABIJO FATHER MOLLINGERJEV GLASOVIT RASTLINSKI ČAJ OB ČASU MRAZA IN NEVARNEM VREMENU ZA PLJUČNICO. POTEM SE. OBVARUJEJO PRED TO SMRTNO NEVARNO BOLEZNIJO. KAKO SE NAROČI PO POŠTI. __PIŠITE NATANČEN NASLOV, ULICO, KRAJ. POŠTO i IN DRŽAVO, PRILOŽITE SI od!" **A!i -Ni s<- Jiavelivala življenja pri nas. ali {-(.-sa pojrn-^isPusto I je res pi i nas, samotno. dol«ro- Ičasno, vid vei*jameni: ti -»i niVa-ilo «l<*kle, i'ae. Skakajte. plenile, razgrajajte, vse ra^biju*. razdfXfl>ite. pokončajte, samo •» veselje! Tudi jaz rad gledam vesele obraze. To ti 2e rad verjamem, da !>i so naveličalo, vedno gledat zgrbančen obraz, pogovarjati se s pustim starcem!" "O, ne govorite tako, "prosim vas. »iragi g»)nii>od, t.<» .»»e boli. prav v sr«*v me 1jm>Ii Kako bi kaj tafcega mi>liia: s.ij vi ste tolika 111 e storili, kakor niln-e na sve-tti — m/en moj« matere! Bojim se samo, bi -v. iu> naveličali :m*iie, če ne m- zdaj. ]»a p'»/nej>-. Kaj sem jaz vam. kaj v;mi moram biti? (!reh >>i >e mi zdelo, ko bij vam vi d.-lje delala nadlego. Bo-J I je, da grein, ]»rear.ii L«:-: ženete iz Iil^-. Jaz iuiu:*ui doma. j ewpod; po sveMi moram klatiti in nliijat i, kakor voda od kamena j «io Kamena.'' j * Tebi se toži p«» tvojem prej-1 1 Prijem stami, kakor vidim, ne mo- | r<>i pti ]>ozabi!i.'* *'U, ne tako, gospod! Da sle lite I rešili strašnega življenja, 'a j to sem vam najlwlj hvaležna. Ni-I k dar vet, rajAi v vodo. ki»-: j<- naj-globečja! "5 "Kako torej hoče« živeti: N»-pt^teuo vendar ne, np:u;i. kaj?" "Jaz ne ven:. g« dobro! Hodila bom po deželi od mesta do mesta, ue! '»d vasi do vasi, od hiše do hiše. 1" sta vila se bom pri vsakih vratih; povsod jo dobrih ljudi. ki bodo nidi poslušali ubogo siroto, žalostne njene pesmi:. ve-1 jselih ne znam. gospod; j^ morem •samo-neti. kakor mi sive veleva. "Kje si se pa ličila takih pesmi '' "Da jo le enkrat slišim, pa jo " znam. sar.io da se mi prilega; vča-. sih mi pa tudi sami pride kaj na 1 inn; aaj peti je r-rko lahko. g<>-1 fipod, samo da je srce polno. pi>-i tem se samo poje. Kje so se pa - ptiči trti!if ln vendar tako lepo -.pojo!" -I (Dalje prihodnjič); svetinje svojemu glavnemu spTjonu, Sehuhneisterjn. — Denarja k<>-likor si jra želite, a križa, -— nikdar. Blesk romantike obseva tudi špijonko ameriške I>rža\ijansk'' vojne. Kdo more pozabiti na Belle Bovd. špijonko konfederacije, ki je pomagala rešiti armado Stonewall Jaeksona? Tu je bila tudi Emma RTmonds, nmjska žpijonka, koje doživljaje bi bilo komaj mo-podvojiti v izmišljenih povestih; Lidija lJaiTah, kvekerica. ki j. riskirala svoje življenje, da reči arma^lo Washin(ftona. Take akeije pa so imele za predmet m gouilno silo le domoljubje ter se jih je izvršili« sledeč trenutnemu nagibu, ne pa kot pro- fesijo. Pismo slovenskega vojaka« klobasami. Nekoč sem naletel na nekega slovenskega rojaka, ko sem bil na vojaški poti v M muesoto. Tožil r.ii je, -tla je let'.pil farmo nekje v IVIL-'-hiiraiiu. iCaj mi je vse piipovedo- val. ne bom opisoval. Toliko pa rečeni slovenskim rojakom: če misliš k^ipiti farmo, dobro poglej ! Sedaj mi pa čas prihaja, ko moram očistiti puško in pripraviti svoj telečnjak. Pozdravim vse rojake in rojakinje po Ameriki. Andrew Petkovšek, 41«t Infantry. Company L. Fort Crook, Nebr. Draginja v Carigradu. Trtie a-anslation filed with the post master at New York, N. Y. f>u Aj»ril 10, 1918, us required by the Aet of October G, itn: Rim, Italija. S. aprila. — L, Berua se poroča, da se Carigrad nahaja v popolnem ekonomičnem polomu. Nemci so s privoljenjem odličnih Mladoturlrov zaplenili ves živež, ker je zaradi nekaterih špekulantov postalo življenje v mestu najdražje na svetn. ti ftin-| ta težki hleb kruha jc veljal • funt mesa $4; molčal: krompir $2; surovo maslo $16 in sladkor ($10. Jajca so j>o 50 centov; koko-3i po'.t9 in par čevljev od $100 do $200. Moška obTelca ^trme -^00 do $400. fort Crook, Nebr. Marsikateri rojak piše kak fi nis in i>riob*i k.tj zanimivega v li-*Ui '*fila> Naroda. Da pa jaz ne bom p* polnoiiia zaostal, se hočem tudi ourla«iti. čeprav (posebnih no-vie ninmm sporočiti, ker vojak inm vedno eno in isto. če bi pa hotel celo vojaško življenje opisa vati natanko, bi imel pa že lepo. knjigo. Najbolj smo veseli, ker nas je zima zapustila, vsled česnr smo zamogli odložiti suknje; tudi ptički že lepo prepevajo. Pri našem polku sem sam Slovenec In Že dolgo nisem slišal slovenskega jezika govoriti, to t o pa rad prebiram "Glas Naroda". t>o-sebno dopise ob večerih, ko sem oproščen službe. Ko vse preberem, potem pu grem liajrajšo na zelene ti-aruilijon>kega >is.;ema no bile mlade dekli-:ee, domnevan?- glazben- zvezdice, z v»vjo ambieijo kot denarjem, ica-tere se je poklalo na kon^-"vatorije v Italiji iu Franciji, v K:m. i Napoij. Milan in Pari«. Y-nk.. teh mest je dobilo >voj delež, teh Š4>i-Ij-iik. Njili otročja z«uanj«»st. zvezana z ostrim umom in iznajdljivostjo, jim je j»ripomogla. da s.t> dobil'.; v;ižne informacije, — infor-luafije. ki so pripomogle k p«,raza armado generala Cadorue. se [je i-asrpelo mreže, se je ujelo na stotine teh mladih ribic in marsika t era mlada deklica, ki se nahaja s».slaj v j*či. >e ima zahvaliti za svo-ie življenje le sVTiji >krajiii m!ado>li ' r g ->tim plavim kitam, iii ji \ :s«> prosto ua ramena. i'e!i svet je bil posejan z nemškimi špijoni. povečini šp i j olikami, ki so si priborile pot vsepovso4l kamor se jih je poslalo, da si zagoto-zaželjeiie informaei,K'- Nos-če znamenja Ameriškega Rdečega križa s() žeiiskt-, k -jih stariii >o bili nenaturalizirani Nemci, odšle pre-:c.i morja, da strežejo ranjenim in bolnim v Frane i ji. Te ženske, -za-j -sKne pri naprej pomaknjenih obvezo v a Inih postajah, so bile v stan i zagotoviti si važne informacije od ranjenih in bolnih. S i. m. d.i se je obsodilo šest takih strežnic nemškega pokolenja, s . francoske oblasti dokazale, odjetue. * * * Smrt madame Despine Davidovič Storeh, krasne mlade Leva-tirfke. je napravila konec dogodkov polni karijeri. Bila je stala le let, ko je pred par dnevi nmrla na Ellis Islandu. Vodila je svojo lepoto na sprehod po vseh evropskih glavnih mestih ter je skušala .vsepovsod družbe diplomatov in mož v uniformah. V Španiji se jo 'je n»-koč zadržalo kot i&pijonko, a se ji ni moglo dokazati ničesar drugega kot tesno prijateljstvo z nemškimi agenti, nakar se jo je izpustilo. — Dejstvo, da si Nemčija izbira pogosto Orijentalke kot špijonke je pripisovati okoliščini, da s:o ljudje ob iztočnem Sredozemskem morju izvanredno sposobni obvladati tuje jezike. Razventega pa so Li ljudje rojeni diplomati ter imajo v sebi silo fasciniranja. * * * ^pijonkt^ so igrale važno ulogo pri porazu Francije Ma 1870, pri porazu Rusije, Eumunske. Belgije, Srbije ter so zelo pripomogle k prodiranju Nemcev na zapadu. Povsem naravno je, da hočemo proslavljati naše lastne ter bla-liti onega, ki se nahaja v službi sovražnika. Brez dvoma so imele tu-di zavezniške dežele ter imajo še sedaj špijonke, ki so vršile in vrše , ta posel zanje. Težko pa je mogoče, da bi bilo rekrutirauje takih špi-_ jcnk tako lahko kot je ono nemških. Ll Odkar je napravila Nemčija vojno za svojo glavno industrijo, je morala tudi napraviti špijoniranje za glavno znanost. Biti špijon ni nečastno v Nemčiji in za nemškega dnlia. Možke in ženske se je t urilo za to od rane mladosti in veliko teh vrši brez dvoma svoj po-} -sel iz domoljubnih motivov in taki so najbolj nevarni, kajti prepojeni so z naziraojem, da mora postati Nemčija vladarica sveta, i Latinski narodieutijo naraven odpor proti te vrste delu. Napo-jle(m, Fi gotovo ni "fcTTprerec vesfteu čltK-ek. lii hotel po(Telifi eastne Ali ste tool ni? Ako Imate kako bolezen, ne glede Ha to, kako dolgo tn rie oziral« " •e na to, kateri zdravnik ras ni mogel ozdraviti, pridite k^Meot Vrnil vtm bo vaSe zdravje. "*" ■ Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj i ras ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln M A rpvne. Jaz sem v Pittsbargtm najboljši Specialist za moške ln Sem nastanjen Se mnogo let Tinam najbolje opremljen nrad, tudi stroj za X-žiriče. S katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi ^HH steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri ^e j JHk nahajajo vse vrste domačih in lntortiranih zdravil. Ne bodite bojeii in pridite k meni kot k prijatelju m I Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo preprl £al. kaj morem za vas storiti. rmam Eriichov sloviti «06 za krvne tvtfernl ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti soče sluCaJev oslabelosti, koine bolezni, revmatizma, želodčne in j jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične tx 4eatL Zmerne cene. Prof. Dr. H. G. BAER, IU8MRBFBLD 8T, PITTSBlitGH, P^ 1 nasproti poŠte. i VACNOw—OdteS to tn prinest s sdboj. R o s a n a Spisal Josip Stritar. (Nadaljevanje ) * Kaj želiš. Jixsaua; Videti je. x\a imaš nekaj na sreti, ' Pa«* imam nekaj nji srcu, že ve * "-asa, goj*po»l; samo da ne vem, kako bi povtrdala, da bi Irilo pfrav. ue snnui b>po govoriti, saj veste, kako je bilo unije *iv4jenj« do |tea, m. 11' rinmi je že. Sla ha m veeerni hlad ne de dobro ra\"n<»kar ozdravele um So^tkui ko bi se po\xnila bob "tbi*pod'\ mu mlgovori deklica s hvaležnim pogledom na »vo-j J^grn dobrwtnika, "ni«"- n»* iw* bo|le. «dravi» in krepko »»• čutim, da ie nikdar tako. Hvwla i m 11 ki Hte tako po skrbeli za ubogo tujo lirtto." I-«1*11 a "gosp^ni je Ikila nekako črnino »pekla Skalarja, ravno v tem tiw^Jn, m vfdol. za-laj: tako Aorn«, tiirelo brez<-rii tu »t- ran jr *»Wo to ime. katere i je bil vendar t »ko vajen! Ven-frr mc premaga ki jo pri- I>niH(\e Junaki ši. 13 v Froutenar,' Ivans. — Pn-dcediilk: Frank Trleju tajnik: Anton lisjak tiox 118; blagajnik : Preložil i k. — S*-je se vrfse vnaki jfa 12. v — Vsi v Fron Ifiii«. Kau«, Dnratv« HUcm Sfcunmr, št. 14 v Standartville. Ltah. — Predsednik: JtJin Putoi*nIk; tajnik: Josip Kopa v. Imv 1001: blagajnik: Frank Malovieh. SeX' »* vrše vsako druj;u n<*deljo v me-seetr. — Vsi v Standartville. Utah. Društva Triglav. M. 15 v Bingbam t tah. — Predsednik: lvtar PrwloviC: tajnik: IVtar Bviwnorieb ItR. 1. box :;i > J: blacajnik: Xk-k Balkt. — Se-»h vr«' \>ake£a lit. v lutwu. Vsi v ltingham, l"tali. Ilrtiitio /apadna Zvezda, št. 16 v Poebi«. Col«. — Predsednik: Frank Ilenipnan: tajnik: Itub. Kol»leck. Sta. 5; MapijtiUi: Anna Illatnik. — «e Vrše dvakrat v nifse«*« in sl< »-r dri v in tretjo nedeljo v mes*-« u. — Vri v T*neblo, C>>lo. Društvo Hrabri Sknani. «.17 v Frederick, Colo. — Pred>edi)ik: John Major; tajnik: Anton VaW*iK-i>'U 5S; blacajnik Frank Skrbin«. — M' \tm* vsafcep« l»i. v nn- ^m. — v VrHfrtck, Colo. Društve sv. Alojzija, U. 1» v IVtt-1 ver, t olo. — Predsednik: Anton Men- J ein: tajnik: Kraz»>m C«»r?ibe. 4J*tM . I Vari St.: blacajuik: Prnnk Okoren.! Seje w vrte vsakega li v meseeu. — ! Vat v Dnin r. Culo. Društva Ptamnkr. Si. St v le. Cele. — Pred*ednl tiTSl'.* ('ari A*e.: blaeajniea : Ajmet« Leovieh. Seje vr^e vsako jh-vo nedeljo v mes**eo. Vri v (levetaad. Olilo. Dnt^tv« Marija Pomafaj. št. 21 v Salida, Ca1*. — Pn«»ls«»dniea: Anna lear; tajntea: Viktorija A. ProMrh j KF1» box TI; Majrajui'-H : Anna Filtri Jan« i« *b. — S«*je se vri«* vsako prvo ne*|flj'i % anmi. Vsr v Salida. Colo. Drušlta M. Martina, ki. 1 v Denver. I Cnk — Predsednik: John Cesar; taj-J nik <»eoryr Pavkakmich, 471? Orant St.; blaicajutk: Jokn Plftkfkii. — Seja >*• vrši VMakeea lj.tita v Sv. Jakoba dvorani na I-op»n St. — Vri v Denver. <\4o. Društva Nkaan at. 3 v PneMa. t«U. Preda*rintk: AnU«n K«»eUevar. — Tajnik : John iarajnik : Krank Zaita. Seja ■a* vrši vsakeea ll. v lariui dvorani na :C7 KI nt St. v I^-adville, Colo. Druriva Zvaa M. C v Cala SpriaK«. Cala. — l*rr*lMe*tiiik : Joe Kaiw* b; tajnik ; Mletiaei Kup*« h, .ri4*S N. spnKT St.; Ma trajni k r Prank Kluu. — Seja w vrši \ Hitkrra 12. V ntrare« v Sloven-hkt in doiuu v Colo Spriup<. Colo. DraAtva Sv. Rata. Vrara. št. 7 v Dnivrr. Cala — l*redM*dnii-u: Mary Prijatrij; tajuira: Mary Star»*šiuk". 347H Ii ueileljo v uMiMini v «lvf»raul av. Jako-t«a na l<<4ran St. — Vri v Denver. Colo. DruAtva Hiwr, št. N v Mullbery. Kana — Pred«i>dutk: IVtar Medorii: tajnik: Jobn Cretiin^ek. KFD 2, b»ix 'Ji* blagajnik: J»4m Crej»inšek — Seja m vrši »(takega IU. v aersei-u. — Vri u Mulllteryy, Kana. * DrnMra Nfrrfci Stevcori, M. » v Imm tit). Cala. — predsednik: Anton brrarlj; tajuik: Frank Ko«Jan, l'n»l*t't Htiifbls; blagajnik: Frank K<«»eitlja. — Seje * vrše «sikepi Iti. v umuf-ti. — Vri v Caium City. Colo. I hrust v« Mat (tiski Bratje, ri. 10 v Vlrtar. Cala. - l'wIiUMl: Petmr Oe-ahel; tajuik : Meh le box ttS ; Ma- Kajulk: J«H«i|i Meble. - - S»*ja vKi vsaki"«ni 15. v »rneeu, — Vri v Vk'la naravnost na tmsini^tvo Clas Naroda, da a»- XMtnore imenik ara »laikov pravočasno popraviti. *MBNIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV SPADAJOČIH K ZAPADlfl SLOVANSKI ZVEZI V DENVER, COLO. SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA 4r* 16. »vp»:» lokgrporirtaa 99. aprila 5909 IMA. dria'cj P«nrv Sedež: Johnstown« Pa. QLaVM CMUMKl : PrvdarduU : IVAN PROSTOR. J.*« Norwo-I K'<1. OeTfland, OU«. Pnripavdm-dnlk: JOKU* ZOBKU. II F. 1». 2. Box 113, We* NewtOO. Pa. U lavni tajnik: Rt.A?. NOVAK. »EVI Main sr . .tnihn«t«4«wii. I'a. •i l\*u. tajnik; ANT.iRKJ V1DRICII. "-i" Main Street. <.\>netuaa*h, Pa. BlackJnlk : JOSIP ŽKJLK. «SVS St. Clair Ave. Clerelaixl. Ohio. Pum. blagajnik: ANTON HOCFVAR, R. F. D. i Box *j7. Bridgeport. Okk NADZORNI OUBOK: l»r**!wMnlk .-».nm: J« »SII» PITPERNEL. '.<>. Will«*, Pa. 1 ua^-orn.k NI Ko J JU I*< >vf E, 1 «iru». St.. Numrey Hlil. N. H. Pltta-Ldrgh, 11 2. amtaornlk: IVAN GRO^KIJ, t i:t7tn St.. Cleveland, Ohio. ItIKUTNI ODBOR: PrrO«-4allr i*»rot txUiora: MARTIN OBKRŽAN, Box 7*-', Eaat Mineral, Kana I rotutk KRANC TF.HOpClC. Jt. t. 1» X Bo* 14«. b\,rt Smith. Ark. t i>ofotuik . JO.S1I' t »O J.O Ll. IDI« lAtli M-. Kprtngfleid. liL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V. ORAUEK, 843 E. Ohio St.. Pittsburgh. Pa lila vili uraa: ttM Main St.. .John>Umu, Pa. URADNO GLASILO: -GLAS NARODA". Cortland t Street. New Xork City. Cenjena drtiitva. orni roma njih uradniki, so uljudno profieni, poAUJaa w* dopise naravnost na glavnego tajnika In nikogar dragega. Denar naj «e poAlJe edino potom Počtnih, Expreanlh ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznica naj M naslov !Jajo: Blal Novak, Cooemattgb Deposit Bank, Cooemaogh. Pa.. In tako naslov i jene poAiljajo s mesečnim poročilom na naalov gL tajnika V sločajn. da opastjo drnStveni tajniki pri poroAlib glavnega tajnika kake pomanjkljivosti naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega rajnika, da m ▼ prihodnje poprart. icn kot pa po vodi ter se neprestano približevala »rožnemu notranjemu robu. Sprva sem bil preveč presenečen, da bi mogel kaj natančnejša o-pazovati. Zavedal sein se samo splošnega utiša silne razsežnosti ir velikosti. Ko sem nekoliko boij zavedal, >t.m pogledal proti vrhu lijaka. Šel- tedaj sem vedel, kje se nahajam Ladja se je nahajala precej pod r >r. >m in je t?ko visela, da se mi j- zdel<.., Kot da bi st-ala navpično. Ž.nrk; meseca so skuhali prodreti v največjo globino. Vsega pa nisem mogel videti zniad iroste megle, ki j« zakrivala p dovieo obzorja. Xa oni strani megle v jt pa pojavila krasna ma-lvr.cn, podobna onemu ozkemu mostu. • katerem pravijo M hainedan-}e . veže čas z večnostjo. Ko smo padli preko šumečega pa»u v globino. se je adja začela pjiii kati včasih bolj proti dnu. včasih pa naza j proti r »bu. tody do roba ni u:kditr dospela. (Konec prihodnjič.) LISTNICA UREDNIŠTVA J. N., Cleveland, O. — Pri naj boljši volji ne moremo priobl-iti. Naslov smo prcnieuiii. Rad bi izvedel z a naslov JOHNA ali LOUISA PODPADEC. Kaj*-se je nahajal pred ki at ki m v Shebovgnnu, Wi-.. Iu jc še tn njegovo bivališče. Roj-i s-tui kraj v stari domovini uii je # ueznan. «»u je siu sestre moje j matere 1 rančiške Pod]>aileC. jx> jene v vasi Kovačev hrib v wr jaški *ari. občina P«*štajii, Dolenjsko. C'e kat»*r. »••jujeuin r«» jakov ve za njegov naslov, na i m* ca i*»šlje. ali pa ee sam čita ta oglas. lr.i.i st* mi sam javi. [ Jernej Lab. KHU Ontario Ave,. Sheboygan. \Vi- <>-10— i f POPRAVEK. T', i zadnjem sporočilu, da je V r. Frank Ka^ potnik iz Buzon. Iowa daroval $2.00 za Ameriški P i- i kri/, je bilo napačno poro-■"a.:<_• da jc Mr. liaspotnik tajnik di aitva JSKJ.. kajti v resnici je k Iruš vn 16 SDPZ. ------ fl;;.. Id i/v.-.:«-: /a svoj» <»a prijate-j ; lj ^ FI.VWKA BFNiOAH. borna i je Starada na PriupuNkem.' j I.rtiisko le!" ji bil pi i m»-ui. po-!eia je pa :<-: ne vem kam. Pro-1 ■ji'o ga «la oirlasi. aii pa če •id » ve rij"^ov naslov, da gaj . na>ovni. - ■!->«• Stani". P»ox .">7. .Movl 'irg. Pa. M-11 —1 . IŠČEM OSEBE. Uatete pripravne t. / m-.-itoj v| pod.t- * m . hi obfta j ako dober u-j , s;v, ■ i n- moralo prinesti v-a,!' I- "'. \ rvvm »etu. \ s« zainteresira'"- • n.ij >«* o'omejn pisnie i !)o :il osebno !ia haslov: Mr. Jmmii Itaiiorieii. Itn; ewell Bldg.. Pittsburgh Pa. j t i lieeui svoja prijatelja JOHNA K B A § O V E C in JOHNA KLAN ČAR. Prvi je doma iz } KozariŠS, drugi pa iz Cirkuke.jl Prosim cenjene rojake Sirom'I .\!ueri!:e. j»• kdo ve za njiju nn- C--lova. d.- uii javi a!i pa it i -v .i -am;, »viadm na u;»slov: Anton i Ki be." ar 1372 Marinette TJond,! " r»»-Ve;.i.-! Ohio. .8-10 4N!f , ' __ DOGAEJE SE POTREBUJE. J Dovolj dobrtaga lesa. Trajno! j del", plar-a /elo dobra. i Mas Flelsclier. |25> Lewis St.. Memphis, Tein: —7-5, Uada bi izvedela za uiojega brata i ANTONA XOVAK. podoumče { Ar.drejevčev i/ Xevcl pri Kam , iiiku. Slišala senu da se nahaja ; nekje v italjanskem ujetništv.i.j Zato prosim cenjene rojake, če.. l:do ve za njega, da mi naznani, i ali naj se pa sam nirP-si svoj i ' sestri: Vi rs. Marv Novak, .r>0 SouUi \V»>st St.. Indianapolis. Ir.d. (9-11—4) ■ Itad iti irve-lel za naslov ANTONA SKD MAK. Doma je izi>od labrn pri Ilirski P»istrici na No-1 tranjskeni. Prosim cenjene ro-| i jahe ee kdo ve za njegov na-j ! slov, da ga mi naznani, ali naj se pa sani o glasi. — Tonv Miha-s lieh. Box 8, Lvnch. Pa. o t 8-10—4) IMAMO V ZALOGI • še nekaj importiranih pristnih BERGANO; brusilnih kamnov 40c. komad 3 poštnino vred. FRANK SAKSEH, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Izšla je knjižica : I DVE SAL01GRI. Knjižica Ttebnje dve igri: "ČAKLUBVA ŽBMTEV" In -TRIJE ŽENINI** ter ttaae samo 25c. Oni, ki nameravajo prirejati Igre. naj jo hitro naroče, ker iz-Rla je v omenjenem Število. V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niso v cenika označene. NaroČilom priložite denar In podljite na: Slovenje Publishing Company 82 Csrtlandt SU New York, N. Y Oženite se P< i Rad bi ;z\edel za naslov svojega prijatelja FRANCETA LAGAJ -I'"'ina L Volčjega Kašena. Pred eniiu letom je bil v Braddocku-( l'a. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, nn ' ;iaj se pa sam javi. — Joseph; ! Blaži*'. 11241 ^ Willow Al ley J Brad doe k. V a. S 10—i; Uad ijii uvedel /a svojega pn.iate-! Ija J(»HVA K AND ARE. podo-j maee -'aivoi>ee v/. Dan pri Ložu.I Pred ti. meseci j - bil tn v Bar j beftimn. Ohio, it: potem se j-.-selil v W est Virjjinijo. Za na-; >!ov ne ven., ytto trosim rojake, i Ti- kdo v., la n. spoioei, a' , j aj pa oglasi na ta-le, slov Louis Trope. K F. I). Box š Wv ter Road. Bar bert-ii: Oliio. ,fc'-l*>-—4) g ^ . »■« .... m .. . .i i i SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah nafta potrdila ca denarne poftilj&tve, i itevilka-ml, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoie svoj natančen naalov radi važne zadeve. Pisma katera «mo jim poslali, ao m nam povrnila. Tfrika Frank lakser. Baehnlk Frank QrgnriJ Blal Bamide Frank No. 829639 No, 260578 No ^^ Bartol J. Gobert Ginsepps „, _ | No. 83073, Ho. 82308, ^ ^ 0 „ wo. No. 328894 ^oJi^Z Kovač Frank Hf , j v ! No. 330062 VT Btarčenč Johana Bobič Vajo No. 260641 No. 331070 ! No. 260583 Merkun Antom Tehler Anna Božičkovič Djoro No. 331359 No. 32889f No. 260581 Mikolieh Johja Tnrk Charlea Brann Mary No. 323253 No. 330351 No. 260643 Oswald Joe Tnrk Ivan No. 260621 No. 260647 Elender Vincena Pint*r Tnr^ No/ 206241 No. 33084« No. 829741 LASNE MKEŽ1 7E. " I »..- ravno ni bila trgovina s eio \ i^iuti lasmi taKo živahna tekom ! pre Jeklih par let kot je bila prejf i . in raditejra, ker >e jriba la-^nt! : ... i:; vedno bolj v »meri proti ve-priprostosti, se vendar še ve . no eksfw»rtira i/. Kitajske na mi , l ..n«- funtov <%loveških la^-. Enr i/.tned »'udovitili dejstev v zvezi ; to trgovino je, da lase, katere nair pošiljajo Kitajei, predelamo in po barvamo, nakar se jih pošlje na zaj ua Kitajsko, kjer se jih noto priredi ia posebno uporabo. To jf ' popolnoma resnieno glede lievid nih lasnih mrežic, katere nosijr ameriške in evropske ženske, dr obdrže v renin svoje lastne kodr' kadar piha po ulieah premočan ve n ter. t Trgovina z lasnimi mrežicami jf postala zelo velike važnosti v pro vinci Santnnp, ki dobavlja s»eda; skoro celi tozadevni trjj. Vsled te ga pa je tudi lasna mrežica, ka tero nosi na glavi Amerikanka ' brez dvoma najmanj trikrat poto vala preko Tihega oceana. ( Odkar se je odpravilo po pad eu dinastije Mandžu na Kitajsker kite, ni več na razpolago tolikil dolgih kit kot jih je bilo preje. Tr ' ?ovci s t»m predmetom se vednf ► boli m bolj zanašajo na ženske Lasiraviio jen ajti še veliko mož- - j kili. ki si puste ra.>ti svoje lase doj -i dolžini- približno osem rnčev, na -: k;ir pro^lajo r.* Ia>e brivcu, ki jih j 7 .poveže v šope. Ve.'-uui T«di las ^it - v Anglijo. Francijo in Združene ■ države, kjer -s.- jih preparira p«--i; r. k-Kuha v bar ".i. S teni >** jih napravi finejše '_rU-d<* Tuna-■L. iijosri t'-r "b- nriu. tudi p-»polnom;, sanitarne, \ -ied l^ira postopanja ! izgbyiajo la^.ie tudi pov«.« m \. Klfd.-iear, -iii eislane-i'-.m iia^'-t:.; rojaka Miliaria Kl.ain ! . -a rja. je vstopil prostovoljni r \ , S*ri<' Sainovo vojno slnžbo. in ' cer v oddelek obrežne bramb«-.J Toast (iuard). Odpotoval je pro-ti vzhodi:. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK S38 Pcim Ave^ PHtsbnrgk. P« fk Dr. Koi«r H ui- r stAreJftl slorniskl R'lraTiilk, špirit* ust t Flttsbarvha ' ki lata SC-l«tM A prakso ▼ kIiwU* l aja rssk st*SklX Bastrmsllsal« krri sdra-rt a «la-•OTlUm «M. ki «t J« tsum«! Sr. »ref Rrii«k. ^• laut* moboIJ« alt »«har-fk* po tslssu. ▼ grl«, lspsdsoj« las, t:>i*»;£ft ¥ Wostsli. oHdlt* «b IsHstV. ram bom krt. N« iakajts, k« ta M-l*a«n ss cjlIsm. Vas ssoiks bolcsci s&ravlm »o okraj-tanl a«Codl. Kakor hitro oaaslta, as vaas prtcaaoj* sdrav]«, ns Caka|ts. tsatva« prldlt* la )as na ffa koss sods t Qorran . Hrdrossls aH to4bs kilo ssSravta v It arak la stear brss eporadj«-(J-uhli u.ssvj'-Js, ki b» ▼ krln ta nrbtu la THrik taSj pri pnit&oii voda. osdravlm s aote-1 TSStfO IU«m«iU»m, traanja, kaMlM, s-tafcllns. srbs^lco, ftkrofls in Srugi fco*ns fcvoiszni. ki nastaasjo v*M aa-€lats krrl osdrarla ▼ cratksss Saca ta al potrebno letati. Hradts «rs: rsakfTsa c4 I. ara cfa-trmj du i. avster; ▼ pstklk oa t. aja-traj dc I. po pob) na: ob asdsljak f. ■Jutra} So a popotdn*. a poŠto as asbus. — PrlSlts tasta*. — S* »osa bi ta 1st la Btsvllksl Unvla sasso moBks ossta Dr.LORENZ. Ju m Mlal iovaak« isrs-ta« tpsrlallat moMklk M«m t plttsburskm. Pa. Dsaaafl UB Mvas H k *» V aadalje •d M Aop. «•!. Ilpll ■purlaSi L01B1CNZ, Cena vojno-varčevalnih znamk za mesec aprili ' APRIL: Ena znamka $4.18, poln certifikat s dvajsetimi znamkami $S3.M Vsak jlk lahka kapi ksliksr su iraca, alkakor pa m v«i kakor i r isti Čttajte pulJlT« v tem Usta sflas "Vsjno-varteratoe niamke la BtovcMT. Poleg denarja Id ga nam pafiljete za vojno-vartevalne znamke, prOsdlts ie 1C centov sa poMnlno refistriranegn pisma, v kater« Yam Jih bomo pssBaW TVRDKA FRANK SAEBEE, 12 Cortlandt Street Hew Tork. H. T. ' NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai eastonik Posebno naznanilo« Daasur Cuotrtsk. aaJnOI l»scls«st. fs prtesosl s ssbaj w Omlul vas ers» aSaOslas strafs aa aaimvUaals bolnik moS ln Bsn. Tukaj bo nadaUaral Is« asp »Os Ada odravtjsajs. kakor J* uporabljal ▼ najboljših kllatkab ▼ Brropl. Pata« «n as rsbiss aM aa aasrats ln prsličs mko bolno oaabo s X-karkl brssplaka* «ko ss pasti potem art ajsat HrsTtO. Vsseno Js. kdo la kaks Vas ja sdrsrU. cako dotett SikMH; »rldlts k temo roSkam tsinsltaf ta pokaklt ssm. k* Ali imate ^tTt ^^ Vaša AU lllldie priložnost. ! S-SitS iJ^Hjftfj g ' f nelsUas os W*t- |{ 1J swat wsiOsos »asi *sh, ali o ironurj«. ■^BpBMpF'-«! Vaa »rs ..---------■ Vr-i " natanko a ■ L " ■ y^raCj^' SŽ^T^^ tarkl. io nlkds a : Usam, olavobel. sa- ■■ || Muan taka laps pH srtjat NaClsta krt. EJ '^ijišTfc-^B Kij lika bolnim molldis solsllao la taisia. ~J H In^tanskern v tas inamofloal kMa. Q ^fl JB tekoj'^^pradaSa "a! •aialj, slaba olju««. r-P If pH/3 \ / N Na Sakajta «iaatna balami rta. ■ ^^Hlfc^j adlaianjo Js Mm ZA $1000.00 X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJI AKO STE BOLNI« mata takoj I« pustita aa aa tanko pralakatl pa Sam SpsrtsTIsfb peta« kiUl ♦ aa Vaaa prave bolsasa tn ako saerete oadra^su Njegov aepek ln dober gla* Is posledico vestne preiskava ln nEenlb metod, katerih ss posloSoj« t vsake« sls eaju. NJecort raaUtol stroji, katere Je nabral a vaeh d#lor arsta, trorljo aajpopi osja ln naJbotJH urad v Im meotn. Tukaj morete najti mnogo Čudodelnih strojev M doesSeJo aroj aaaaaa. ke vae drugo m ve« pomagalo Je ▼••eno. kaka ru. soleaso; ako sdravnlk aajda, da |a oodravljlva. ae bodM« preprtCell. kakor Mr* Vas prltoe adrarlti. da ats «a pota boUSanJa ln ataln^a sdrarja. Sdravnlk as man rslags teSko puislnftensga denarja, ako niste flnengii popolnoas uapeba. •a sr* s|m ta povejte mu evujo boleoea privatno I« aanpaa DOCTOR COWDRICK, Specialist IMTjy »kat^jUFloor Koclid a Froapaet, aioroiaad. t Na znanje« Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem. Po novi postavi zamore z malimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški državljan, in mora v to svrbo dobiti dovoljenje od War Trade Board iz Washington* Zvrdka FBJU5QL »aitrto • v" - Mr, Janko Pleako, ki je pooblaižen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti ee večkrat prepotoval države, v katerih aa naši rojaki naaeljeoi in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki v vaeh odrih pomagali, poaebno ie, ker im« po- blljtto 1» Mfefc _; I » • . ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA ', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD&. DRŽAVAH. Jf Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko. ionijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov« CENA SAMO 25 CENTOV. 8TENSKO MAPO CELE EVROPE $3,00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3,00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALUO. — CENA JE 36 CENTOV. Naročila in denar pciljita aa: Slovenic Publishing Company tS Cortlandt Street, New Tork, H. T. m iii t->ii. j'* (rprijt'l >«.nla in mižal. < I'., tn hitkm nisem upa 1 n-iprtrt. o«>i, ker win pričakoval hi-} ti « a k Tit. i "idno so mi jc pa Vseeno zdelo, kf-r ficiu bil ae živ. Tr»>-i . , i imt' K /.a tr-nntkom je minilo, ja? -wm pa be vedno živel. — Občutek.' .ki '-ra iiaa človek pri padanju, je minil. Pn n-ikanje ladj»» s«- mi je zdelo ravno tako kot prej, ^anio s temi ra/ločkoin. da >e je premikala podolgem. Ojunačil mtti m- xer pogledal. Nikuii ne bom pozabil občutka strahu, ^roze m občudovanja, ki te je porodilo v mf.ii, ko nem odprl oči. Ladja je kot na nek čudežen način visela ua notranji tfteni silne-fcfa lijaka. Notranja btran lijaka je bila tako nin-iia in gladka kot tzbrušeu. mraaar. C* bi ne opazil o«lseva meseca v voii iu če bi ne vedel, da se * rt i, bi mislil, da je prilepljena iu »la >•• ne more nikamor ganiti. — Mt»scc je tako svetil, da v m natančno videl v MLuy ^lobiuo lijaka. Rilec jadrnice se je bil nagnil proti vruueu, za krmilom ae je pa ; dvigala velikanska stena vode, katero smo bili ravnokar zapustili. Ta stena vode je bila »ihio strašna, poševna ter jc *tala med nato jadrnico tn obzorjem. Čudno se vam bo morda zdelo, kar vam bom zdaj povedal, toda resnica je. Ko se je nahajala ladja na robu vrtinca, sem se bil nekoliko pomiril. — Ko oem izgubil vse upanje, je tudi preeejšuja mera strahu izginila iz mojega srca. Najbrže je bil obup okrepil vse moje iivee. Morda mislite, da lazem, toda prepričam bodite, da govorim či-ato reanico. Začel sem premišljevati, kako nekaj velikega m lepega bi bilo umreti na ta način m začel t-em »poznavati, kako silno brezuspešna bi bila borba proti taki ogromni — i I i. — zdaj se mi zdi, da sem zardel, ko mi je iimla ta misel v glavo. Zatem sem pa začel zanunati za vrt in« t. — Želel *eiu. neizmerno z*lel, da bi pn i-kal njegove frlobirte. pri teiu mi bilo pa žal, ker hi ne mogel nrkvl.ir |«ovedati »rojim prijat»-!> tu iu tovar«*eaau kafcieSi je pravzapra\ vrtinec, ka-kihio j«- njegovo dno in kakšne so v»» ene čudovite atvari. po Katt-rih sliPimo. da ae nahajajo v morski globini. Rad priznam ,da ■*«> bile čudiu misli. Vaui gotovo ne gre v glavo, «ia bi >1 mogel kaj takega misliti mu/, ki -c nahaja na pragu -^mrti. Najfbrie »e m« je mulo vrtelo v ^lavi. ker j«- začiela jaJruiea gibati po r*>bti t«»r plavati v kro?«t. l)a sem |»n iaagaT ^araega st l»»v je \prrtHMnoglo to, ker jej veter pojenjal. K"ot tde sami /» i»rej opazili, nahaja r«»b vrtinca n« Koliko nižje1 kot je ostala j>o\"T-iiia vode. \ ihIhh Mrtia. vivtkii kuki^r jiura. me je l !«>r*\j aavaeovala »»ri-.l vetrom, t V ni»t. bili nikoli v viharja na morju, vam bo a«jbrže nepojmljivo, kakš n je#rlovek v tak-m slučaju. Človek nt vi U nii-eaar, skoraj dihati na more. najmanj pa misliti. Vi-iuirt ji nemil, ''itirmw prinemejo par trenutkov pr*>l suirtjo najlmljiih je- Koliko časa jf vrtela ladja po robn \rtmfn. ne morem uatan-j ao iati 31 .^oč, m- je vrtela « u«o, m je bolj plavala po zra- - - --- - — ■ r-....... V vrtincu ČRTICA. — SPISAL E. A. PO E. PRIREDIL J. T 4 (Nadaljevanje.) L idia .»t obrnila malo na stran, zatem pa bliskovito sinila v dr.ij_*.» jiB>f Tuljenje j«- mahoma prenehalo in se izpremenilo v osrtro piskanje kot da bi začelo naenkrat piskati na tisdce siren. La i.ia se j» nahajala v ozk^m pasu pen, ki olxiajaj^i vrtinec. —j Prtpr!«-.»n - bil, da W \ trenutku dospela v notranjost, vrtinca ter; m- f> gie/n. .. \ lijak. Zdelo se mi je, da se jadrnica nc pogreza, am-' I u Iv i.i j-la\d ua p»-uah kot via bi bila -auia precej velika pena. •'.ti "»"iu s- vedno prijemal k"lu. 1 privezan, da ga ni moglo o»lnesti. Knu*tnem iraim odtrgati; m k mM.-.'-. 'u I.;i \--Iik. d« bi se ga dva .»prij»»-| \ ' - v. o..'j .,ez»-ii ... 'ir.»re» n K««: te la j. ee? a VU»> >.-iuj v . 1» . 1.' ? \ / v?«- to poe*-iija v bla/m sti. - n • .1 > ;tiu •• bil znort'1 K.jub ?t-itiu mu pa nisem! 1 V» . -e a natuis *. da bova oh 1 p-ignbljena. pa če se opri-| ■ .!. ■ • t. • \"«'ed »»a xm Lra pu.stil ter se potlal k sodu. i' ..-•>• t-vic«.. kt-r - e j'* ladja s.- preeej mirno premi- itr..-j. , Zamajala - |e le, č» jo je zadel kak val vrtinca. K »maj >« iu 1 di">pt na -v«. ■>• n »v > mesto. —• je ladja stresla t; 1 padla \ prepad in/a! sem mrn..irtt n* <■> molitev. Prepričan sem bi!, tla je Vs»e končano. s« a čutil, keko ^e m. je pri tem preobratu /.vrtelo v ^iavj.