“Ich ajo- ka- ;nju, 18 je jew XI 8; AM poč': naj'j zleti jda- Naslov—Address NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) [>OBA (NEW ERA) Letos obhajamo 3. S. K* Jednote. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot ie ni bil noben dosedanjih jubilejev. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION jggtered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. ST. 36. ___________________________________________ Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th. 1925 - j CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 14th — SREDA, 14. SEPTEMBRA, 1938 VOL. XIV. — LETNIK XIV. fiUSTVENE IN DRUGE RAZNO IZ AMERIKE IN slovenske vesti inozemstva ,str° t/ in krn- il Ul o Ut lik, ila P° PRIPRAVE ZA POMLAD i ZAPOZNELE NOVICE SOCIALNA VARNOST Social Security Act je bil sprejet od kongresa in podpisan od predsednika v avgustu leta 1935. Bil je to dokument zgodovinskega pomena. Prvič je bilo razglašeno, da ima federalna vlada odgovornost skrbeti za gospodarsko varnost ljudstva. Pomenjal je prehod tekom desetletja od zasmehovanja so-cijalnega zavarovanja do imperativnega hrepenenja po njegovih dobrotah. Ko je bila Amerika stoletja mlajša kot Evropa v gospodarskem in socijal-nem razvoju, našla se je soci-jalna varnost v velikih nenaseljenih pokrajinah, kjer so poljedelci mogli najti rodovitno ledino in kjer delavci, iznajditelji in tovarnarji so mogli najti dozdevno neomejenega polja za svoj trud. Združene države pa so dosegle gospodarsko zrelost kmalu po svetovni vojni. Začeli so iskati socijalne leke proti osnovni socijalni nesigur-nosti in našel se je “ameriški način” za ta problem, ki je v mnogih pogledih različen od načinov, vporabljenih od evropskih narodov. Social Security Act je ustanovil sistem starostnega zavarovanja, federalno upravljan. Ustanovil je nadalje federalno-državni sistem zavarovanja proti nezaposlenosti. Določil je prispevke iz federalne blagajne za one države, ki so primerno poskrbele za oskrbovanje potrebnih Starcev, potrebnih odvisnih otrok in potrebnih slepcev, ako mogoče, v njihovih lastnih družinah, mesto v zavodih, za preizvežbanje neospo-sobljenih delavcev, tako da se morejo povrniti na samovzdr-ževalno podlago, za oskrbo materinstva in zdravja otrok in za razširjen program javnega zdravstva širom Združenih držav. Social Security Act je kompliciran zakon, ker sistem ameriške vlade je kompliciran. Združene države so skupina 48 držav s svojimi lastnimi zakonodajnimi, eksekutivnimi in pravosodnimi funkcijami — suverenih držav, združenih pod federalno ustavo. Zato se ta sistem federalno-državne kontrole odseva v devetih izmed dese-torice programov, ustanovljenih od zakona za socijalno varnost. Le starostno zavarovanje je federalen sistem, — upravljan od same federalne vlade potom Social Security Boarda in federalne zakladnice. Nezaposle-nostno zavarovanje in vsi drugi pfogrami so upravljani od posameznih držav ob denarni po moči iz federalne zakladnice. V razmeroma kratkem času, odkar je Social Security Act začel dejanski delovati, udejst-vil se je vsenarodni napredek kar se tiče vseh njegovih določb. Starostno zavarovanje je stopilo v veljavo v januarju leta 1937. Do sedaj je več kot 39,000,000 delavcev zaprosilo za socijalno-varnostni račun Ustanovljene so pokojnine za delavca v poglavitnih obrtnih in trgovinskih strokah. Nalože ni so gotovi davki toliko na delavca kolikor na delodajalca da se vzgradi pokojninski sklad. Mesečne pokojnihe od ne manj kot $10 do ne več kot $85 se bodo začenši od leta 1942 izplačevale onim, ki prenehajo delati, ko so dosegli starost 65 let ali kasneje. Enkratna odpravnina se izplačuje delavcem, ki niso upravičeni do mesečnih (Dalje na 4. str.) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE BOTANIK PONESREČIL Na Triglavu, tik pod vrhom, se je smrtno ponesrečil 75-letni planinar in botanik Rajko Justin iz Ljubljane. Nenadoma mu je postalo slabo, omahnil je in se zgrudil čez skalo na bohinjsko stran, kjer je obležal; na mestu mrtev. Rajko Justin je bil po poklicu učitelj ter je učiteljeval v Črnomlju in Štrek-ljevcu v Beli Krajini, nato v Vremenu na Krasu, v Trebelj-nem na Dolenjskem, končno pa do prevrata v Trnju na Krasu. Od tam se je vrnil v Ljubljano in je bil dodeljen univerzitetnemu botaniškemu institutu, kjer je deloval do upokojitve leta 1925. Bil je odličen rastlinoslo-vec in nepoboljšljiv planinar. Na Triglavu je bil 45krat. MAMUTOVO REBRO V Bistrici pri Kamniku so nedavno našli kos mamutovega rebra. Kot je bilo svoječasno že poročano, so preteklo spomlad našli v strugi Nevljice pri Kamniku dobro ohranjen okostnjak mamuta, ki je ležal tam tisočletja. TRŽAŠKI PROBLEM Pristojnim oblastim povzročal veliko skrbi tržaško prebivalstvo, katerega število vedno nazaduje, kljub znatnemu priseljevanju iz južnih pokrajin? Na' deželi se število prebivalstva bolje drži in v vsej Julijski Krajini se je v prvi polovici tekočega leta število prebivalstva zvišalo za 7550 oseb. Kljub temu znaša prirastek manj kot en odstotek. VREMENSKE NEZGODE Nad Porečem in okolico se je nedavno utrgal oblak. Med silnim nalivom je padala tudi toča, ki je napravila milijonsko škodo. Na površini 1500 hektarov so bili uničeni vsi vinogradi in vsi oljčni nasadi. Toča je o-klestila nešteto orehov in uničila tudi vso nižjo rast na poljih. Okrog 3000 kmečkih družin je vpričo te vremenske katastrofe ob vse svoje letošnje pridelke. Nad Kamnik je privihralo neurje ravno na nedeljo, ko je bilo tamkajšnje Obrtno društvo organiziralo veliko tombolo z lepimi dobitki. V parku, kjer se je prireditev vršila je bilo polno ljudi, ki so naenkrat stali do gležnjev v vodi. Med nevihto je strela udarila v kozolec posestnika Vidica v Podgorju pri Kamniku in ga požgala. SLOVAKI V JUGOSLAVIJI V Petrovacu se je nedavno vršila velika narodna svečanost Slovakov iz vse Jugoslavije. Vseh Slovakov je v Jugoslaviji okrog 120,000, ki žive večinoma v Vojvodini in Sremu. Priselili so se tja rfied leti 1825 in 1830. Po prevratu so se jugoslovenski Slovaki z navdušenjem izjavili za Jugoslavijo. Jugoslovanski Slovaki so vzorni državljani in žive v bratski slogi z Jugoslovani. V vseh vaseh in mestih delujejo slovaška prosvetna in pevska društva, čitalnice, poljedelska in obrtniška društva itd. Največja slovaška občina v Jugoslaviji je Bački Petrovac, kjer biva 8000 Slovakov. Nad 5000 jih biva v banaški Kovačnici in okrog 8000 v sremski Stari Pazovi. Nacijskim Nemcem je zadnje čase tako zrastel greben, da hočejo ukazovati vsemu svetu. Či-tali smo nedavno, da je na češkoslovaškem neki voditelj sudetskih Nemcev izjavil, da ne bo prej miru, dokler se iz sudetske pokrajine, ki je del češkoslovaške republike, ne izselijo vsi Čehi, ki so se tja priselili tekom zadnjih dvajsetih let. In te dni smo čitali, da je nacijska orga-‘ nizacija German- American ' Rund v New Yorku odobrila peticijo, glasom katere naj bi se ustavi Zedinjenih držav dodal i amendment, ki bi izključeval vse • žide iz javnih uradov in sodnij. 1 Well, Zedinjene države si niso ■ pustile ničesar komandirati od ' Nemcev v letu 1917 in si tudi ne l bodo leta 1938. * Hitler pravi, da se ne boji vsega sveta. Nekaj sličnega je pred 24 leti gobezdal tudi njegov prednik kajzer Wilhelm in zdaj mož že 20 let za pokoro drva žar ga na Holandskem. L * i V Californiji je dobil demokratsko nominacijo za zveznega senatorja Sheridan Downey, ki se je tekom kampanje zavzemal za $30 tedenske penzije za vsako nad 50 let staro brezposelno osebo v državi. Pri novemberskih volitvah bodo volilci v Califpr-lIniji tu nacija društev JSKJ v Minnesoti bo zborovala v . 25. septembra v Aurori, *• Zborovanje se bo vršilo v °Veftski dvorani in se bo priče-eni uri popoldne. v Podnje zborovanje federa-?čustev JSKJ v državi Ohio rešilo v nedeljo 2. oktobra (°Venskem domu na Holmes e' v Clevelandu, O. ^deracija društev JSKJ v ,.v* Illinois bo zborovala v ne-oktobra dopoldne v Chi-Ul. Popoldne omenjenega se bo v istih prostorih vršila ,a proslava jednotine 40-"'ce. Na programu bodo govo-IPetje, deklamacije, šaljiva l Trojčki” in druge zabave. e*letnico ustanovitve dru- 'S ' . ll> 40-letnico Jednote bo ob-SJo društvo št. 225 JSKJ v vaukee, Wis., s primerno ^Wo, ki jo priredi v soboto pembra.' % f) 0zdrave uredništvu pošiljata ehike in sicer iz mesta Tiju-^rank ind Rudolph Jančar. \ . , J°lielu, III., je po dveletnem r^nju umrl Anton Pešelj, F ^ let, član društva št. 66 J|- Pokojnik je živel v Jo-. j>0 let in je delal v tamkaj-teldurai 30 let; zadnja lata ‘I v pokoju. Zapušča ženo, S|na, hčerko, sestro in 9 vnu-Vf>e v Jolietu. y b- ^itlaburghu, Pa., je bil v av- °bilski nesreči smrtno pozvan Božo Jonič, glavni taj-tfrvatske bratske zajednice. ^ekoračenju ceste ga je po-,^vtomobil in mož je pri tem ' tako težke poškodbe, da je 11 *' pozneje izdihpil v bolniš- nedeljo 18. septembra po-tle se bo v Slovenskem Na-Domu na St. Clair Ave. J^elandu vršil koncert zdru-Mladinskih pevskih zbo- i t « °Juki v Clevelandu, ki se že-,2Popolniti v znanju angle-se lahko poslužijo prostih , evnih ali večernih tečajev. °uk se bo obdrževal v 24 cle-^dskih šolah. Za Slovence ^ j bolj 'očne sledeče: l ,*ntral High, na E. 55th St. . Cedar Ave., pouk ob tor-3 četrtkih zvečer med 7. in -f°; Collinwood High na E. ^ in St. Clair Ave., pouk ob C e!jkih sredah zvečer; V^i^h, na E. 82nd med Wade I 'm 'n Superior Aves., pouk ob i|| in četrtkih zvečer; Glen-li ^igh, na Parkwood Drive W'erton -Ave., pouk ob pone-in sredah zvečer. U I)°dnevne tečaje: Memori H 1’ na 410 E- 152nd St” L °h torkih in četrtkih; Miles jit^h School, 1000 E. 92nd j 't, r?,01-1^ °b torkih in četrtkih; ! ^ uii' Library, na E. 55th St. ] w. Clair Ave., pouk ob pone-| '1 >,l» in sredah 'ali ob torkih l^^tkih; Doan School, na ; 105th St., pouk ob tor- I / četrtkih. Cevanje se začne 10. okto-j Znanje angleščine je za °8ebo v tej teželi važno in 'iti. °‘ Posebno važno pa je .e rojake, ki še niso držav-^ lri «i želijo dobiti državljan- Pirje. JASNO POVEDANO Zvezni tajnik notranjih Zadev, Harold L. Ickes, je preteklo nedeljo formalno prevzel v narodno last Perryev spomenik v mestu Put-in-Bay, Ohio. To se je zgodilo ob 125-letnici Per-ryeve zmage nad Angleži na Erie jezeru, ki je zagotovila a-meriško-canadsko mejo, kjer je zdaj. Pri tej priliki si je Ickes privoščil socialne in ekonomske parasite, ki se debelijo na posebnih privilegijah in strašijo s smrdljivim “rdečim arnikom.” Poudaril je, da najboljši način, da se ubranimo komunizma in fašizma je ustvaritev takih družabnih in gospodarskih razmer v deželi, da bo ljudstvo zadovoljno in da ga ne bodo mikali razni inozemski sistemi vlade. Pri tem se pa še dobijo tako zvani državniki, je dejal Ickes, ki z vsemi štirimi nasprotujejo gospodarskim reformam, katere bi same na sebi izpodbile tla fašizmu in komunizmu. PREDSEDNIKOV SIN OPERIRAN Predsednikov najstarejši sin James Roosevelt je bil dne 12. septembra operiran v sloveči bolnišnici. Mayo v Rochestru, Minn. Operaciji se je moral podvreči zaradi želodčnih uljes. V bolnišnico sta ga spremili njegova mati Elleanor in njegova soproga Betsy. Tudi njegov oče predsednik Roosevelt se je preteklo soboto s posebnim vlakom odpeljal v Rochester, da bo v bližini bolniške postelje svojega sina. VSEH VRST LJUDJE V Belo hišo prihaja zadnje dni prava poplava pisem in brzojavk, v katerih ljudje vseh slojev izražajo simpatije z ozirom na bolezen predsednikovega sina Jamesa in mu želijo skorajšnjega okrevanja. Med njimi je došlo tudi nepodpisano pismo, v katerem neznani pisec svetuje Jamesu Rooseveltu, da bodo njegove želodčne neprilike takoj minile, če bo pustil opojne pijače. Predsednikova soproga Mrs. Roosevelt odgovarja na do-tično sugestijo v svoji dnevni koloni “My day,” da sin James že nad leto dni ne pije nobene močnejše pijače kot mleko in da uživa hrano, kakršna se navadno daje dveletnim otrokom. Dotični anopimni pisec bo najbrž zagrizen suhač ali pa zlobnež. VOZNIŠKE LICENCE V državi Ohio mora imeti vsak voznik avtomobila licenco, ki je veljavna eno leto, nakar si je treba preskrbeti novo. Stare vozniške licence postanejo neveljavne 1. oktobra in do tistega dne mora imeti vsak novo. Licence stanejo po 40 centov in se bodo začele oddajati 15. septembra. VEČ ZAPOSLENJA Iz raznih krajev dežele pri hajajo poročila, da se razne in dustrije polagoma oživljajo in sprejemajo vedno več delavcev nazaj na delo. S tem se polagoma niža število delavcev, zaposlenih pri WPA projektih. Avtomobilska industrija je začela kazati precejšnjo aktivnost, kar je dobro znamenje. Tovarna Fisher Body v Clevelandu, kjer je običajno zaposlenih tudi pre-(Dalje na 4. str.) ------- Tekom poletja in zgodnje je-j seni, ko je sezona še razsipna z! raznimi naravnimi lepotami, se! malo menimo za skupino cvetja več ali manj. Toda v zgodnji pomladi ali celo v hladnih pred-pomladnih dneh nam. je skrom- j na cvetka, ki se nam nasmeje iz vrta, pravo razodetje. Tudi oči resnega možaka, ki morda ni nikak poseben ljubitelj cvetlic, se z užitkom ustavijo na prvi cvetlici ali skupini cvetlic, ki so se prve odzvale klicu pomladnega sonca. Ko je drevje in grmičje še golo, ko še ni slišati; ptičjega petja, ko so trate še j vse rjave in vlažne, so zgodnje cvetlice tiste, ki nam naznanjajo lepše in boljše čase. Prve cvetlice, ki nam javljajo prihod težko pričakovane ve-sne, so čebularice, to je tiste, ki poganjajo iz čebulic. Vso potrebno zalogo moči za rast in cvet si te vrste cvetlic naberejo že v prejšnji sezoni in jc shranijo v čebulicah. Njihovo edino delo spomladi je razviti nekaj listov in pognati cvet. Po kratki cvetni dobi pa spet nabirajo moči za cvet prihodnje sezone. Te cvetlice so zadovoljne s tako majhnim prostorom, da bi jih ne smelo manjkati pri nobeni hiši, kjer je le za par kvadratnih čevljev praznega prostora ob hišni steni ali kjerkoli na prostem. Tudi na krajih, ki so poleti od drevja zasenčeni, dobro uspevajo, ker navadno ocveto, predno drevje popolnoma ozeleni. Marsikdo si v zgodnji pomladi zaželi, da bi imel pri hiši nekaj teh ljubkih znanilk božanske vesne, toda takrat so tiste želje prepozne. Kdor hoče imeti cvetje pomladi, mora posaditi čebulice v jeseni. V naših tako zvanih zmerno gorkih krajih se cvetlice čebularice posadijo na prosto meseca oktobra ali novembra. Čebulice poženejo korenine že v jeseni in se tako pripravijo za zgodnje pomladno cvetje. Med prve pomladne cvetke, ki zacveto že v marcu, včasih pa celo v februarju, spadajo vsa-dtemu znani beli zvončki, ki se v angleščini imenujejo snowdrops. Sledijo jim modrikaste cvetke, ki se imenujejo scillas, nato pa nunka ali pomladni žafran, ki se botanično imenuje crocus. Malo za njimi zacveto dafodili (daffodils), hiacinte in zgodnji tulipani. V vrste dafo-dilov spadajo tudi razne vrste narciz. Pomladno cvetlično predstavo zaključijo pozni tulipani. Čebulice vseh teh vrst pomladnih cvetlic je mogoče kupiti v vsaki boljši trgovini semen. V krajih, kjer ni takih semenskih trgovin, se čebulice naročijo po pošti od tvrdk, ki se s tem pečajo. Mnoge teh tvrdk razpošiljajo tudi jesenske cenike, v katerih zavzemajo najvažnejše mesto cvetlice čebularice. Kdor hoče imeti prihodnjo spomlad zgodnje cvetje na vrtu, naj ne odlaša z nakupom cvetličnih čebulic v septembru ali oktobru. Kot že omenjeno, se morajo te čebulice posaditi na svoje stalno mesto na prostem že v oktobru ali novembru. Cvetlice čebularice niso izbirčne niti glede lege niti glede zemlje. Vsaka navadna vrtna zemlja jih zadovolji. Gredi ca zanje naj bo vsaj en čevelj globoko prerahljana in urejena tako, da voda ne zastaja na nji. | (Dalje na 4. str.) Ljudje smo dandanes zelo ne-počakljivi glede novic. Vsako reč, ki nas zanima, hočemo izvedeti takoj, ko se zgodi. Posebno velja to za prebivalce velikih ameriških mest. Brez jutranjega lista z najnovejšimi novicami bi bilo marsikomu težje prestati kot brez zajtrka. Mnogi se še ne zadovoljijo s samim jutranjim listom, ampak kupijo še večerno izdajo. Kaj dosti na boljšem je s tem le malokdo. Za večino novic ali tako imenovanih novic bi bilo vseeno, če jih izvemo danes ali jutri ali pa čez en teden. Ampak smo tako navajeni oziroma razvajeni. V Ameriki velja prislovica, da nobena reč ni bolj stara kot dnevnik od prejšnjega dne. V resnici pa so v vsakem dnevniku večkrat novice, ki so stare po več dni ali več tednov, pa so samo oblečene v obleko tekočega dne, nekaka pogreta “rihta,” kot bi mi rekli. Pripoveduje se o nekem lovcu na zveri, ki producirajo drago kožuhovino. Dotični lovec je bival daleč na severu na Novi Zemlji, v kraju, kamor je vsako leto samo/enkrat priplul parnik, ki je maloštevilnim prebivalcem pripeljal razne potrebščine, med njimi tudi knjige in časnike. Omenjeni lovec jej vsako leto dobil ves letnik oziroma vse izdaje nekega dnevnikai Pa je potem vsako jutro iz zvfežnja vzel list z datumom dotičlega dne, toda od prejšnjega leti. ter je s. pray takim užitkom čital eno leto stare novice kot jih mi čitamo sveže. Ta pripovedka je dala idejo nekemu prodajalcu časnikov v Parizu, da je začel prodajati časnike od prejšnjega dne. Vsak dan pokupi vse preostale časopise prejšnjega dne in jih prodaja kot take. Te časnike dobi seveda po zelo znižani ceni in jih tudi prodaja po znižani ceni. Pa dela fant imenitne kupčije. Te en dan stare časopise kupujejo po večini stari ljudje, ki imajo dosti časa, pa malo denarja, in ki jim je vseeno, če kakšno novico izvedo dan prej ali pozneje. Te stare časnike kupujejo tudi ljudje, ki čitajo nadaljevalne povesti v listih ter se ne menijo dosti za navadne novice. Tu in tam tudi kdo kupi star časnik, ker ga je pozabil kupiti prejšnji dan. Tako dela iznajdljivi prodajalec starih časopisov navadno boljše kupčije kot vsi njegovi kolegi, ki tržijo s svežim blagom NOVO DRUŠTVO V Ludlowu, Colo., je sobrat John Lipec, tajnik federacije JSKJ društev v državi Colorado, ustanovil novo društvo, kateremu so dali ime “Sloga” in ki je prejelo iz glavnega urada številko 233. K novemu društvu so pristopili sledeči člani: Jake Suša, Josephine Barun, John Kuhi, M ar g M. Quinn, Robert K. Bell, Jake Salapich, Eli Salapich, Sieve J. Salapich, James D. Cahill. V društveni odbor so bili izvoljeni sledeči: Jake Suša, predsednik; Josephine Barun, tajnica; John Kuhi, blagajnik; dr. Evan E. Echternacht, društveni zdravnik. Društvo bo zborovalo vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne, pri sobratu Johnu Logarju. Članom novopristoplega društva kličemo: Dobrodošli! Sobratu Johnu Lipcu pa najlepša hvala za njegov trud in naklo-njenost na prani JSKJ. ANTON ZBAŠN1K, glavni tajnik JSKJ. uiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimmiiimimiiimiiiiimimimimiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiM IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||IIIIII||||||||III|||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII|||||||||||||IIII|||||||||||||||||||||II|||||IUIIII(IIIHI»l||l|1© m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT Sf s IB&iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiyiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNisiiiiiiiiiiiiiiixxiuiiiiiiiiiiiiiii4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii(xsiiiisiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim*^^^^ 0 Lojze Zupanc: ZDRAVILNI GROZD (Belokranjska pripovedka) a V smuškem gradu je živel nekoč star t; graščak, ki je imel tri sinove, a je bil ji močno bolan. Zdravniki iz devetih deže- r la so prišli k njemu, a nihče ga ni mogel a ozdraviti. Bolehnemu starčku so preroko- v vali skorajšnjo smrt. j t Neke deževne noči pa je na grajska t vrata potrkal popotnik. Bil je siromašen in gladen. Dolga, siva brada mu je r segala do kolen. Nasitili so ga grajšča- \ kovi sinovi in mu potožili, kako hudo f bolan da je njihov oča. Starček pa je dejal: “Usmiljenje sem našel v vaših j srcih. Četudi ste sinovi bogatega imet- < nika, ste me ljubeznivo sprejeli in mi | postregli. V zahvalo vam bom povedal, i kako lahko pomagate bolnemu očetu, da ;i bo ozdravel, -t- Pojdite preko devetih voda in devetih gora. Prišli boste do lepega gradu. Za tem gradom je prekrasen vinograd: na njegovih trtah rastejo sami zdravilni grozdi. Utrgajte enega in prinesite ga očetu. Cim bo od tega zdravilnega grozda pogoltnil eno samo jagodo, bo ozdravel . . Potem se je starček odpravil spat. Trije bratje pa so sklenili, da pojdejo iskat zdravilni grozd, Nenadoma se je spomnil najmlajiš: “Pa kam bi šli? Na katero stran neba? Tega nam.starček ni povedal.” Zavrnil ga je najstarejši: “Kaj pa budališ? Lahko bomo še tudi to izvedeli od starčka. Zjutraj, ko se prebudi, ga povprašamo!” Drugo jutro so trije bratje vstali še pred sončnim vzhodom. A starčka niso več našli na ležišču! še pred njimi je vstal in izginil neznano kam. — Zdaj so se morali trije' bratje ločiti. Osedlali so tri urne konjičke, zajezdili vsak svojega in odpeketali v tri smeri, isfcat zdravilni grozd. Preden so odšli z doma, jim je njihov bolni oče dejal: "Sinovi moji, le pojdite .kamor ste se namenili. Komur sp bo posrečilo, da bo našel zdravilni grozd, temu bom zapustil grad.” Prvi brat je odjezdil proti vzhodu. Ves dan je jezdil, pod večer se je ustavil v, velikem mestu. V neki krčmi je prisedel z razigrani družbi, še sam je poklical pijače. Plačeval je za vino, da je kar teklo od mize. V vinjenosti se je sprl s samim mestnim županom- Spoprijela sta se in v pretepu ga je — ubil. Prijeli so ubijalca in ga gnali pred sodnike. Odsodili so ga na smrt. Poslali so po rablja, njega pa so vrgli v temno ječo. — Drugi brat Je-odjezdil »roti ziipMH* Dva cini j^ jezrfil. pod večer drugega dne se j /e ustavil v velikem mestu. V neki gostilni j« prisedel k razigrani družbi Brž se je spoprijateljil z možmi. Ko so se napili vina, so vrgli kvarte. Med igro se je sprl z nekim 'goljufivim kvarta-čem. Spoprijela sta Se in v pretepu ga jn — ubil Prijeli so ubijalca in ga gnali pred sodnike. Obsodili so ga na smrt. Poslali so po rablja, njega pa so vrgli v vlažno In mrzlo ječo. — Najmlajši brat je jezdil proti jugu. Tri dni je jezdil, pod vočer tretjega dne se je izgubil v veliki lozi. 2e je hotel s konjem prenočiti kar sredi gozda, ko je opazil v dalji droben ognjen plamenček. Tja je pojezdtf. Prijezdil je k staremu puščavniku, ki je sedel pred svojo votlino in si pekel krompir. In ker je bil puščavnik usmiljenega srca, mu je dovolil, da se je stisnil v njegovo votlinico. še preje pa je privezal konja k deblu starega hrasta, ki je rastel pred njo. Najmlajši brat je puščavniku razodel, po kakšnem potu in namenu je zašel v ta gozd. Dejal je: “Pred tremi dnevi je bil pri nas star popotnik., svetoval je meni in mojima bratoma, kako lahko pomagamo bolnemu očetu. “Prek devetih gora in prek devetih voda pojdite!" liani je svetoval. Ni nam pa povedal, v katero smer naj se obrnemo. In tako smo se morali ločiti. Jaz sem krenil proti jugu, moja dva brata pa v drugo smer: Bog ve, komu od nas se bo posrečilo najti zdravilni grozd , . ." “Ti si na pravi poti," je pokimal pu-ščavnik. “še prek treh gora in prek treh voda moraš iti pa boš tam. Ali pazi se in ubpgaj. kar ti bom svetoval. — Preden boš vstopil v vinograd, predan boš , utrgal zdravilni grozd, pojdi v grad. V njem spi zakleta grajska gospodična. Poljubi jo na čelo in z roke ji snemi diamantni prstan. Potlej pa brž izgini. Pot v grajski vinograd te bo pripeljaja mimo treh ogromnih kadi. V vseh treh so nasuti novci iz suhega zlata. Iz vsake si smeš vzeti prgišče novcev. Nič več! Ko odtrgaš zdravilni grozd, brž oddirjaj!”— Drugo jutro je najmlajši brat zajezdil konjička, se puščavniku lepo zahvalil za lepe nasvete in odpeketal dalje proti jugu. Dva dni je blodil okrog. V jutru tretjega dne je prijezdil pred zakleti grad. Vstopil je v grajsko dvorano. Sredi dvorane je na srebrni postelji ležala prekrasna deklica. Ali nič življenja ni bilo v njej; njene roke so. bile mrzle, njena usta. njena' lira mrtvaškobleda. Najmlajši brat ji je snel z roke prekrasen prstan in si ga nataknil na mezinec leve roke. Potlej jo jo še poljubil na čelo In preden se je grajska gospodična prebudila iz zakletega sna,1 je že izginil . . . Ko je dospel do treh kadi, natrpanih z zlatimi novici, je zajel iz vsake prgišče zlatih cvcnkov Požuril se je v grajski vinograd, utrgal zdravilni grozd in oddirjal proti domu. Vračal se j? po drugi poti. Oez tri dni je prijezdil v lepo mesto. Vsi meščani so vreli na kup Ko Jih je povprašal, kam hite. so mu povedali, da gredo gledat. kako bo rabelj obešal ubijalca, šel je za njimi. Dospel je do vislic. Pod nji- Jun/o/? J Cook Bobby And His Spade Josip Vandot: PTIČ KRIVOREPEC riic rvKiv Zc nekaj let je preteklo, kar so P^čiJ l i gorskem gozdu izbrali sovo za socu ’ ^ jim sodi v pravdah in nepravdah- ^ ^ * i se je izkazala prav vredna velike&^ . ^ upanja in časti. Sodila je bistr° 111 s0 e metno, da jo je občudovala vsa ila :W ji pele vse ptice zasluženo hvalo. „ ^ 1 pa je z veje najrazkošnejšega u ^ ^ na gori. Ker pa je podnevi PraV videla, je vedno imela na kljunu ; njene velike, s črno roževino ot)1°. jn ne naočnike, da je bila še modre^ učenejša kakor v navadnem življf ^ j Tik pod njo je čepel droben in. t j ^ ^ čiik, ki je z veliko vnemo SP‘°* :a vse njene modre besede in razsoo • ^ je bil siromak in njegovo perje J!oljfco Htec vse oguljeno. Nikoli ni premoge n- 'tvjj, denarja, da bi si kupil vsaj naJs jg- *ti0ri nejše naočnike. Bil Je kratkoviden, to pa se je s kljunom skoro doti a ^ ^ ^ ^ pirja, po katerem je pisal. Radi . „j. ^ mu je skrivil hrbet, da je bil ud sarček že čez leto dni grbast. ^ j Gorski ptiči in ptice so se kr®gatepli. "the dni in se večkrat celo prav hudo ^ Včasih je bila kriva sinica, včasi lar a večkrat tudi drozeg. Se ce o ^ so jastrebi, sovini biriči, prigna n, ^ sodbo, da ji sodnica izreče zasl LjCe s Stri?! zen. A včasih, ko so se steple s ^ J1^ j sinicami, ki so se priteple s sosedu ^ ^ ^ ^ je okrog starega borovca ocinievaisarj» vik, da so sodnico in njenega 1 I j0 ( potem ušesa bolela tri dni. In in1 ^ nfl the dela in truda, da se jima P011 ]ia vso ^idel lov ni ljubilo, pa čeprav sta bila tlece: moč lačna in' žejna. Rajša sta sc Pspau, *, t j nila v borovčevo duplino in s <.^$1. ^ttiy dokler ju niso v jutru prebudi'H® l»0Wt ki so na sodbo prignali nove zlo*1 v frc A vsi ti napori niso bil* PraV]a sod' primeru z napori, ki jih je m°ia nica prestati v sračji tožbi, ki o 1 Keni » o betajo še danes ptice po vsern.ff, pop1' • gozdu. Pisar čuk je zaradi te tož ^ tee sal toliko papirja, da bi z ovil ves borovec, kjer so se vršile ^ bj nave. Le škoda, da tega ni stoli. ^ mi zdaj lahko in udobno čitali v ^ jC .a ko se je vršila obravnava in ^ 11 vse godilo in govorilo med njo. gl0. j Vso tisto noč je bila sova loV sVOjo ^ ^ boko po dolini in se je vrnila « duplino šele pozno v jutru. Upn.w0gars bo imela danes mir in ne bo n> ^Ql1ll» ^ 1 tožbo in ne bo pretepa, ki bi 8a kr£lt' j soditi. Z e je zaprla oči .trikrat n ^ a ko zadremala in je že spala * J globoko. vri%, ' ; A hipoma jo je prebudil 6la* oi.\ i|U^ ® pred duplino. Naglo si je pon1® vfU n™ nataknila naočnike. Stopila J® ^ \ , 1 vejo in je zagledala tam srako, ^ ^ 8 kala po veji in vreščala. K ,cicb Vsain ^ (ttsicC je stiskal čuk ves preplašen in ^ ^ vedel, kako naj ubeži vreščeč* ^ jarjsni sraki. g0doi' ij . "Kaj se je zgodilo?” je vprašaj ^ ^ ca. “čemu se usajaš, da pošteni j ti ne moremo?” boj p°' ^ i V Ci manjkata dve peresi, eno iz reP Kj ^ perutnice. A zagledala je tudi ^ je pravkar šinil v goščavo 111 ip : njeni najlepši peresi. Jojme. g0zd ^ ; ^ zdaj brez tistih dveh peres! V«1^.. 0 df' | ^ ji bo smejal, da ne govori pi'aV ’ ,ie b° 'oj! lini, kamor se zdaj še prikaza j ^ smela. ^ ^ ^ “A kdo ti je ukradel Peresit i k!® nica prekinila strogo. “Ne čen ^b0," temveč-na kratko izreci svojo ^ j .hi “Ptič krivoper jih je ukradel' ^ ^ tela sraka. “Ptiča krivopera trikrat me je prosil, naj Wu ' ollijU' voljo podarim pero. Pa sem S vala. In se je maščeval in m „ del dve peresi. Ptič krivoper ■ ■ • gtri>' 1 A sodnica je ni več poslu “ „ gO' {j šno je trikrat zaukala, da je J . ! ^ ri po pečinah, kjer se je svC.tino','.Ji sneg. In ni preteklo deset trcn j,jriC • \ so privršali trije jastrebi, »°v * j in se vsedli na vejo. . „ t*1 “Brž, le brž!” jim je sodni« % “Ptiča krivopera privedite k s vSc k kljun, za kremplje ali za rep. , t eno..” _ . asu*#. ’a Jastrebi niso črhnili ničfsai. u nfl j in vetrom so se zapodili po B 'P1 j j vzdol in prpžali z ostrimi o n ^ % tam so se dvignili v višave in rav \ vsem gozdom, se zopet SPU vsak k" grmoyja in z očmi preiskali ’ Ki ‘ t'a ček po gori. A iskali so, zaman. ^ voper se je pogreznil v zemlj”- so(^ % Sraka je do večera vrešča a ^ tr® , fl nem borovcu in ni utihnila n UII,aKl,‘ _ J* nutek. Sodnica se je pred njo us ■*. v duplino, zaprla vrata, si zati (I, 0 H sa, da bi ne slišala togotne to ^ z« h bi vsaj malo zadremala. A ■ jja. 1 spi, ko je sraka zdaj še llU'e., gtis^9 si siromašen pisar, se je še boj deliu in se je bal. A v svoj001^ je ni vedel druge pomoči, kakoi ^ k prrstano in neumorno P*sft , K mu je.sraka govorila. Popis*1 j,jjo j 'I je kopičil pred njim. da S'a bdi strah. iastr^V : v' Hračilo se je že, ko so se .1 ,.^41! ; ^ niti. “Nismo ga našli," so rek • ^ j je v zemljo." navsC •Ta ga pojdite iskat jut* (Dalje r.a 3. str. 1,000 ISLAND DRESSING Chop fine 1 sweet pepper. 2 small cooked beets. (These are better when chopped, not h ground.) |3 Add the vegetables to 1 cupful of may- j, onnaise dressing. Add also 2 tablespoonfuls of chili sauce. ; w Mix well and serve over plain lettuce \\ salad. it This dressing is also very good over grapefruit salad or egg salad. |y ---------- ! v How Plants Climb Everybody has admired the climbing vines that spread their green tendrils over decayed trees in the woods or that can be trained to climb over pleasure ! houses or to take grotesque shapes at the will of the inventive gardener. These climbing vines are the only things that j nature has produced that possess the unique ability to attach themselves to other objects by means of their own growth. The secret of the curling part of climbing plants lies in the structure of the cells in the thin green coils. These j are so built that pressure makes the cells on the side of the tendril that is j compressed give up their water to the cells on the other side. That makes the cells on the side not touching anything swell up and the result is that the tendril curls right around the bit of tree or the piece of string or wire. As the tendril continues to coil the pressure on the underside continues to drive the water to the cells on the outside which swell up in turn and continue to curl the tendril around and around. That is thfe secret of how vines climb—they climb by compressed water: power and they produce all their own power by the aid of the sunshine and the rain. With marvelous precision, nature has given to every climbing plant its own peculiar curve for the curling of its ten-, drils, of which no two are alike. Moreover, according to the surroundings of eacli climbing plant, nature had taken a different part ot the vine ages back before vines had learned how to climb and from this part nature created the I j gripping daws of tire clim.Wng plants. [ Prom three widely separate parts of the plants come the tendrils of the different families of vines. For instance, in vanilla plant it was from the roots that: nature proceeded to manufacture the tendrils by which the vanilla climbs high trees. This statement becomes less remarkable when one remembers that the vanilla plant is an orchid. The ordinary grape vine climbs with a tendril that takes the place of a sterile bunch of grapes which nature has changed by marvelous natural chemistry from an ordinary cluster of grapes into a means of lifting the whole vine into the air. At other times nature changes a tiny limb or a leaf into a tendril that possesses the ability to displace the water from one side to the other ,and so bring about a tendril that will curl around under pressure. KAJ SE KUHA Gospa Svetinova pride vsa razburjena k sosedi in vpraša: “Povejte mi. draga gospa, kaj ste danes skuhali za obed?" Soseda jo začude.no pogleda in naposled odgovori: “Makarone in špinačo!" Tedaj sc gospa Svetinova zasmeje: “Tak makarone in špinačo! Pomislite, vaš deček ml je pa rekel, da kihate bele kače s travo!” the Dolphin’s/back—just for the fun, but soon the Dolphin plunged deep into the sea where it was cool and quiet. Bobby could see quite well, too, and there was a great deal indeed to see! There were all sorts of fishes and crabs and pretty sea flowers that grew in the sand. And the spade was there too. A crab was fussing around it very cross indeed. “What arc you going to do with my i spade?” asked Bobby. “It's in front of my house,” said the Crab, “I don't want it here.” “Then, if you don’t mind, I'll take it to the Mer-children,” Bobby said. “You see, my Muver is going to get me a new 1 one so I won't need this one.” to Take IT?' The Crab Answered, “I Don't Want Spades.” *EDn •title« "lorn He »lava I that separated Judy’s back garden from | the end of the orchard was the biggest,! finest tree of all; the tree that gave the most apples and got the most particular care of any on the place. ; Only a few days after Judy's arrival, , the trees turned pink, with blooms and the whole orchard smelled so sweet and ! fresh that a walk through it was like a trip into fairyland. & Billy was proud of his father's trees and he wanted to show them to Judy, 0 show them to her close up, that is, for of course she couldn’t help seeing them s :and smell them from her own yard. “Come on over,” he said, as they s walked home from school the second day after the blossoms began to open, 6 “Come on and we'll walk all the way through the orchard. It’s fun to see the 1 different shades of pink and to smell the I blossoms close up.” “Oh, goody,” answered Judy, gaily \ clapping her hands, “I’d love that! And c then we can pick whole armsful of bios- ( > somsl” |i > I t < ! 1 1 i. Killy Handed His Apple To Her _ I “No, we can’t pick them,” explained u Eilly, pleasantly, “'cause the blossoms! _ have to stay to make the apples. But we can smell them and see them just as Wtll as though we held them in our t hands.” e “Well, maybe you can,” replied Judy, “but I can’t. I want to pick flowers and 0 I like to hold ’em in my hand. I don't j think much of blossoms that stay on an old tree. I want them ell my own.” | “But father never let’s us pick a single 1 blossom,” said Billy, a worried look coining into his eyes for he had already 1 noticed that Judy wanted what she wanted and wasn't any too reasonable. “Ycu see, so many things happen to trees before apple time really gets here that father wants every single bloom left so as to have the most apples pos- u 0 But Judy, who had lived all her life a in the city and who hadn't a notion about trees or apples, except that she liked the fruit to eat, wouldn’t listen to his explanation. “I think you're stingy, Billy Hutchins, that's what I think!” she cried angrily. a "You’ve a whole orchard full of blos-soir.s and you won’t give me one!” I’m not going to walk with you another time." But Judy wasn’t very happy all by u herself. There was no one to piay with and she often slipped back by the osage 0 orange hedge where she could peep thru the leaves and watch Billy helping his n father spray trees and work over the rj growing fruit. Billy little suspected that o 'her doll house was so close and that e while she was playing she was also learning much about trees and apples and the care of orchards. About the middle of the summer, when the earliest apples were beginning to II tur.ii a, faint blush pink, Billy began to l. wa‘ h the ripe fruit. “The very first 0 ppple I pick,” he said to himself, “is for a Judy. When she eats a bite of it, she’ll a be 'ilad she didn't pick blossoms." s So when the first apple was ready, he p,ic! ed' it carefully and hurried over to ti July’s house. "She’s out by the orchard 11 evt :y morning," said her mother in an-e swer to Billy’s query, go out there. Billy “• went and handed his apple to her. v "I suppose I should say, ‘I won’t have t. the old thing!”' said Judy laughing, - “but Billy, I’ve been so lonesome and I didi.'t know about orchards. Let’s divide s. the apple and play house together. I - won't be hateful anymore, deed I won’t!" So the good times began again and r the children were glad there was a - good piece of vacation still left for fun. o ------------ NAŠ FANTEK Z ročicami ves dan prijema, ničesar ni doslej prijel ' z nožica,mi neutrudno brca, e a ni nikamor še prišel, Pa kaj, če ni prijel ničesar, če ni prišel nikamor še, prijel močno me je za dušo, a zbrcal se mi je — v srce! Danilo Gorinšek: TRI IN TRI JE TRI a Smentano je čudna reč — :\ tri in tri je tri, nič več! So bile pri naši hiši J niuce tri in še tri miši. Miške tri so v klet zabred’e, muce tri sc\ jih pojedle, o amentano, res čudno ni — l. tri in tri je zopet tri!... A TOUGH JOB “Indeed, I hope so, Bobby,” his Mother answered. “And because you are such a brave little boy, I’ll get you a new spade while you take your nap." She tucked Bobby into his little bed and went away. It wasn’t long before the Dream Fairy came tapping at the window. “Bobby, Bobby," she called, “Come out with me!” "Where will we go?” Bobby asked. “Anywhere that you choose,” the Dream Fairy answered. “O-o-o, I want to go and see if the Mer-children found my spade,” Bobby cried. “Can we do that?” “I’m sure we can, I know an ever so friendly Dolphin who will take you.” Bobby jumped out of his bed and together they raced down to the beach. Everybody had gone in to take a nap so the boach was quite deserted except for a great green and gold Dolphin that lay in the bits of wavelets that rippled up on the beach. He was a funny fish with a round head and the cheerfullest smile you ever saw "Bobby lost his spade,” the Dream Fairy explained, and he Jhinks perhaps thb Mer-children found it. Can you take him down to the Bottom of the sea with you?" “Wi,th the greatest of pleasure," replied the Dolphine, “just climb on my back, Master Bobby, and we can go right off.” Bobby climbed on and held firmly the Dolphin’s ears. “Here we go!” cried Dolphin, and in a moment they were out among the breakers. Bobby had to hold tight because the breakers tried to push him off A CAT TALE Tabby began it. ane meowed: Let's play school, come fellows.” “Yes, let’s,” answered the others. So they made Tabby the Teacher, and the .fun began. The cats simply would not sit still, and then farmer Jones’ bigj fat, juicy chickens kept running up and down, peeping in at the barn iloor. “Um-m! How I’d relish a Chicken-pie ri?ht now," whispered Ted to Malty. “Shall we bag school, and help ourselves outside?" "Yes, after a while we can. We’ll watch our chance," replied Malty. The lesson on the Blackboard was “How to catch mice, and eat them properly." All was going well until a Robin flew into the barn and perched : itself saucily on a rafter. “Meow!" cried Malty. “I want it." “Me-ow, Me-ow, I want some too," sighed Ted, “I'm hungry.” “Silence," shouted Teacher Tabby. “Floss leave the room for misconduct." In a little while, just as Malty :md Ted were planning their escape, Floss came carrying a big fat mouse in her mouth. Presto, change! The school-room was transformed into a diningroom. Away went books and slates, and pencils! Over went benches and desks! On to the mousie went Tabby, and Malty, and Floss, and in less time than it takes to say “Jack Robinson," poor mousie was a thing of the past. POMOTA Breda svoji mamici: “Oh, mamica, ves čas me že grize stenica!” Mamica: “Pojdi, no, pojdi, norček, saj nimamo stenic. To je pomota!" Brega: “Oh, mamica, pravkar me je pomota spet ugriznila!" I never thought it would be hard To push a mower 'bout Until I went to mow our yard, And then I found it out. Pop said he'd give me fifty cents If I would mow it fine; I sized it up from fence to, fence And said "That fifty’s mine.” But, gee! I never knew our place Had such a lot of ground, It seems a mile or more of space Each time I go around. it goes piong so awful slow And ain't a bit of fun, The first part will grow up, I know Before the last is done. i “Take it,” the Crab answered, “I don’t , want spades!” j “Don’t be crusty!” the Dolphin said, , “Mr. Crab isn’t very polite, is he, Bobby,! but the Mer-children will be delighted.” | So they went on and came to a Mer- j ( child, digging with his hands and Bobby j gave him the spade. “Thank ypu, Bobby,” the Mer-child j j said, “It’s just wha,t I wanted, and what a nice spade it is. Won’t you come and 1 play with me?" Bobby was just going to say, “Yes,” : when the Dolphin spoke: “We've been here a long, long time,' Bobby, and I’m afraid your mother will miss you. We must come another day!” Bobby felt a little sorry, because the Mer-child was ever so nice, but, he was a good little boy and did what he was asked to do, so he promised to come again to play. “—and I will send you my prettiest shell,” the Mer-child promised, “Look for it on the beach, the wavelets will bring it to you.” “Thank you, Mer-child," Bobby said. “I will come again if Mr- Dolphin will bying me. Good-bye.” “Good-bye,” said the Mer-child, “Come again soon.” So the Dolphin brought Bobby back to the shore where the Dream Fairy stood waiting to whisk him back to his little bed. There was his new spade, and too, when he got up and went down with it to the beach, there lay a great, big beautiful pearl lined shell. “It’s from the Mer-child!” Bobby cried, “I just know it. is.” GOLDEN SEPTEMBER Oil golden September we greet you again As the year hurries onward and summer is gone; The dew on the tall grass will mirror 1 the sky That glows with the blush of the • Septmber dawn. r,’ln soft little breezes that whisper your name Will rustle the corn that is high in the field, And nature grown drowsy from hot August days Awakening, the fruits of her bosom will yield. Th^ goldenrod nods, fruits ripen and mellow Closed shutters stand wide as the cities awake There’s a stir in the shops and song in the school As of September coolness we all partake. ! Danilo Gorinšek: POLŽJA HIŠICA Tole pa je taka hiška, ki še manjša je, ko miška • danes tu je, jutri tam; potlej roma bogve kam. • Danes solnči se v višini, • jutri se hladi v dolini, 1 Da spoznaš jo, brž poprosi pelža, ki s seboj jo nosi! _________________________ i PRI OBEDU i Mamica: “V moji kuharski knjigi je i polno napak.” Janezek: “To sem zapazil pri torti, koščki so bili premajhni!” Bobby had lost his little wooden spade. You see, he had been playing on the beach, and when he wasn’t looking the tide came up and washed it away. When Bobby looked for it he saw it bobbing on the waves quite too far out to reach. He ran out into the water as deep as he could—oh—away out above his knees, but the woden spade was much, much farther out than that. Now Bobby felt like crying, but he was a brave little boy and though he was vexed he tried to make the best of it as any sensible child should. “I hope the Mer-children find it, don’t iyou, Muver?” he asked that afternoon when he was ready for his nap. A Peace Offering That Won Out Just about apple blossom time Judy tl md her family moved in to the house on J tl he other side of the osage orange hedge, fi 3illy was very interested in the new rr reighbor as any boy would be, especially Is i boy who lived out on the edge of town where neighbors were few and where tl .here wasn’t a schoolmate near enough tl to go and come with every day. ifi “I think there’s a • girl there,” he an- ti nounced to his older brother before the van pulled away,” and I think she’s1 a about the size to go in my class!” i s And so it proved. Judy was in the|o fourth grade, just where Billy was and: a she liked company to school. The two became very good friends at once and v began to make plans about the jolly d things they were going to do together. “ Then the apples began blossoming. t Now ordinarily apple blossoms are c lovely things to have around and no one t would think of them as trouble-makers. But troublemakers these particular bios- c soms were. t Billy’s father had quite a large apple f orchard and he cared for the trees so well that he got a great many fine apples every year. Close to the osage hedge mi je stal mrtvaškobled človek. V njem je najmlajši brat brž spoznal svojega starejšega brata. Hudo mu je bilo žal zanj, pa je povprašal sodnike, če ga ni-' kakor ne more rešiti. “Da," so rekli. “Ali tisti, ki bi ga hotel rešiti, bi moral plačati zanj prgišče zlatnikov." “Tukaj jih imate!” je zaklical najmlajši brat in vrgel pred začudene sodnike prgišče zlatih novcev. Potem je vzel presrečnega brata v sedlo in z njim vred i odjezdil proti domu. Dolgo sta jezdila. Cez tri dni sta prijezdila v veliko mestd. Vsi meščani so vreli na kup. Vprašala sta jih. kam hite, pa so jima povedali, da gredo gledat, kako bo rabelj 'odsekal ubijalcu glavo, šla sta za njimi. Dospela sta do obsežnega trgp,. Sredi trga je bil postavljen | lesen oder, na odru pa je poleg tnale klečal mrtvaškobled človek. V njem sta spoznala svojega najstarejšega brata. Hudo jima je bilo žal zanj. Pa je po-prašal najmlajši brat sodnike, če ga nikakor ne more rešiti. “Tisto že,” so mu | odgovorili. “Ali tisti, ki bi ga hotel re-' šiti, bi ga moral odkupiti s prgiščem zlatnikov!” "Nate jih!” je zaklical najmlajši brat in vrgel pred začudene sodnike prgišče zlatih novcev. Potem je vzel presrečnega brata v sedlo. In vsi trije bratje so odjezdili proti smuškemu gradu. Na dolgi poti so si pripovedovali svo-1 je doživljaje. Povedal je najstarejši svoje. povedal je drugi svoje, povedal je svoje tudi najmlajši, in še je segel v žep in izvlekel iz njega zdravilni grozd za bolnega očeta ter ga pokazal bratoma V najstarejšem bratu pa se je vzbudila črna zavist. Pričel je potihoma nagovarjati tudi drugega brata, da bi se rešila najmlajšega in mu odvzela zdravilni grozd ter prgišče zlatnikov, ki so mu še ostali. —In res, ko so jezdili mimo globokega prepada, sta hudobna brata pograbila najmlajšega, mu odvzela zdravilni grozd ter zlate novce in ga pahnila v prepad. Zdaj je imel zdravilni grozd najstarejši brat, zlatnike pa drugi brat. Ali še teh se je polakomnil najstarejši. Ko sta jezdila preko deroče Kolpe/mu je odvzel zlatnike, brata pa pahnil s sedla v globoko reko, kjer je utonil. — Sam je prijezdil najstarejši brat domov. Očetu je dal zdravilni grozd ter mu lagal, s kolikim trudom si ga je bil pridobil. Bolni graščak je pogoltnil samo eno jagodo: in ozdravel je. Potlej je stari graščak sleherni dan spraševal najsta^ejšega sina, kje neki sta njegova'mlajša brata. Ali ta je samo trdil, da za njiju pač ne ve. — Dolgo je čakal stari graščak izgubljenih dveh sinov. Ker pa jih le ni bilo, je od žalosti — umrl. Grad pa je zapustil najstarejšemu sinu. Najmlajši brat pa se v prepadu ni ubil! Pal je na visok kup suhega listja, ki so ga v jeseni nasnle na prepadovo dno velike, stare bukve. Obležal je na kupu suhega Ustja. Pričel je kričati na pomoč. Slišali so ga pastirji, stekli v vas po dolgo vrv in ga izvlekli iz prepada. Peš se je napotil najmlajši bri\t proti očetovemu gradu. Dolgo je potoval. Ali preden je dospel do samega gradu, je že izvedel, da mu je pred dnevi umrl oče. Jokal je in žaloval za dobrim očetom, v gracl, kjer je prebival najstarejši brat, pa se ni upal. Bal se je njegovih hudobnih oči. — — — Tisti čas pa se je po deželi razvedelo, da grajska gospodična išče svojega rešitelja. Za to novico je zvedel tudi najstarejši brat. Pojezdil je k njej. In ker mu je bilo iz pripovedovanja najmlajšega brata vse znano, je ni bilo težko prepričati, da je on njen rešitelj. Zc se Je pripravljala velika gostija, ko je prišepal do gradu najmlajši brat. Bil je raztrgan, bosonog in lačen. Posrečilo se mu je .da je prišel do same grajske gospodične. Povedal ji je, da je le on njen pravi rešitelj. “Ali imaš kakšno pričo, da je to res?" ga je povprašala. “Imain!” je potrdil in ji pokazal pr?-krasen prstan, ki ga je nosil na levem mezincu. Pristopili so grajs''”">'>-dili lažnega rešitelja, najstarejšega brata. Pobegnil je v smušui grad. kjer jo kmalu umrl v pozabi in aan'c?vp*i 0:1 vseh. Po njegovi smrti ni bilo nikogar, ki bi se hotel vseliti v ta grad. Rpapadel je. še danes so na Smuku vidne razvaline smuškega gradu. Najmlajši brat pa se je poročil Z lopo grajsko gospodično. Zelo sta bila srečna. S FALLS CREEK, PA. * Editor : j51 a story for the juvenile sec-PW^d, “Lonesome.” orning i awoke very unhappy he night before my friend had ® Vacation with her sister. After . * Went downstairs. I ate very Jakfast and then went into our until dinner. After dinner, asked me if I wanted to play I and I told her that I didn’t Playing, She said, “Come on, yoursfcif once we start to yed with our dolls first, then (St. I forgot all about my lone- * • * ate supper and finally went Mary Margaret Kozel t G'ONEMAUGH, PA. EDITOR: s^tter is one that usually is i ‘thank you’’ letter. I want to ^■iks for the one dollar prize teceived for my contribution to Doba. It will soon go back into for I shall need school sup- ^5® to me that vacation's end is ■| all too soon. I haven’t done J"* things I had planned. For ■ I Wanted to take a hike every . e h>Hs surrounding this town the hot days arrived I jfound ttin'g in the shade. Though this Gather is hardly pleasant for L^t does help plants to grow, rnes are apt to ripen more U hot weather, especially after ^/Nsust always will remind me , berries for it is in this month D berry picking every day al-. ® blackberry bushes are scat-over the hills near my j Gently when I was out picking j heard a rustle in the deep .’’ty feet. Looking down I saw a j ’ rabbit which probably liad .Jr°m its parents. I was so that I was able to reach Pick it up. The rabbit made t>„ j “ Sound, and since I did not “'jure the rabbit when it strug-ee itself, I let the rabbit escape. found many empty birds’ nests j ^ trees and bushes. Last year ally came upon a nest occu- ' 0,lr young birds, who were too , fly. As I stopped to look at eard an excited chirping and jjj behind me. It was the parent "'S to ward off the enemy. I bitit and returned to my berry These adventures add variety j lftl routine of berry picking. y 22, Johnstown Legion Post |L,gi°n Day program. Many bands [ ftstown and surrounding towns ^together to form a parade. The 1 x or the mounted state police [ I'll j hlight of the parade. The , Worses seemed to be dancing to >e,.c of the bands though they: handled by their riders. Vari-^ competed for prizes in the Hi *t the Point Stadium. It was ,8 to watch them parade past ^?es’ stand, their instruments l Rightly and every man in step. I,, thrilling of all performances ■i) jumping of the horses rid-ij , e state police. They would file, and one after an-i, hurdle over the fence. Once t e|Used to jump. He ran up to t|, and stopped suddenly. His v/1 !'ode him back in line again 'J'®1’ try. This time the horse e over the fence without liesi-reason he had balked the ,e' I learned, was because he ^ 0 measure himself and make ^c°Uld jump it. The climax of tt r,llance by the state police was , ^xpected one. The lights in . were extinguished and sud-I)' Middle of the field was light-a fire. It burned all along the Vs fence set up for the horses. Hj®8 with their riders jumped jj fence which appeared to be >^s. Everyone marvelled at V which took courage on the oj j horses. By instinct, horses are V T!le Legion Day was voted o!fing access judging by the that attended the parades.; Dorothy Brezovec,(Age: 15) No. 36, SSCU CLEVELAND, 0.1 KTOR: (|.ei"! School! So many new W^ics. I will be 11 years old on » U but I'm not sure if I’m to i|, ^ yet. As to school work I \r , e 6th grade, and next year 'Hv high school. t >(i)]S*llginS clubs of Greater Cle-a concert on Septem-he Slovene Hall on St. Clair sSte \ , ^ber i will again start taking Vs°ns. In the summer we al-, ,°Ur vacation. •iVe Sutnmer my girl friend June Sd^ent our days at the school's Ha 1 Was the leader of the \ hd consisting of 30 to 40 boys S0 ^ to the glee club, I played ' We were guests (10 boys and the Palace Theatre. I have 'h, es Standish School also par-J1 raees, etc. S ^ all. Sally Hrvatin (Age: 10) No. 173, SSCU 1 Sw STUABANE,. PA. W?0R: UH of the SSCU No. 149 is A ^ body had a good time. On ^Ust 21. we had a program , and greetings. Josephine II ^Bnes Koklich, members of 6 division, extend greetings.; Iks,',. .. % fop 0' ,jo s ,1» V » « i*; * ll*lh MLADINSKI DOPISI Wributions From Our Junior Members Girls you did a very good job. Agnes was a little “bashful” at first but she got over it. Guest speakers were Frank Mikec, Dr. Francis. Arch, Andrew Milavec and Paul Bartel .They did a very good job too. We were all looking for Mr. Terbovec but he didn’t show up. Boys and girls the bells are ringing, “school bells” calling you back to work. The boys and girls had lots of time to write I but they didn’t write, especially the Strabane gang. I suppose they are too lazy to hold a pencil in their hands, but jthey will have to hold it in school. [ And again I will say, we all had a good time on the big picnic of lodge 149. Hedvi Sterle No. 149, SSCU Ion S »na W % I’he CLEVELAND, O. DEAR EDITOR: I forgot to thank the editor for the check I received from our secretary Mr. jBeniger for the month of July. I thank you now, editor. It was a rainy day when I went down-;town, I got off the street car at E. 9th and Rockwell avenue. There is where the Press building is located. At the Main Office I asked the clerk where j Mrs. Pohnson's . office is located. She | told me. Into the elevator I stepped and announced “fourth floor, please.” It was not hard to locate her office. At once she invited me to sit down. She is a nice hard-working woman, with a motherly smile. She talked to me about writing and corresponding. She asked me to get her some friends from France tso that the boys and girls from Cleveland may correspond with. I agreed and told her I would help her. She has a plan for all corresponding Cleveland children, but I am going to let her announce it. It’s a surprise. As I walked away and thanked her, I passed other news reporter’s desks. Some were fanning themselves, some were drinking pop and the others looked tired. What a job! The Cleveland Press was established Nov. 2, 1878. Girls and boys, don’t you think it’s true what I wrote in the August Issue of the Nova Doba, my story entitled “Good Looks Don’t Only Count, Girls.” I wish I could read some opinions on this. This year my vacation has passed rather weakly. I have not done anything that will help me with the future. So next year my mother has my vacation planned. 1. Juvenile Convention. 2. Summer school, to try and advance with my work, 3. At least two weeks at the country. There! Thanks Stanley Ostanek for complimenting the Cleveland Indians’ pitchers. I do hope the Cleveland Indians would win the pennant this year. Who’s getting financially minded, John Chacata? Not the WPA workers! John’s sister, Mary hopes our editor, Mr. Terbovec enjoyed the visit. I’m sure he did. How about it, Mr. Terbovec? From Pennsylvania Hedvi Sterle invites people from far and near to attend a picnic in honor of the 40th anniversary. On to Falls Creek, Pa. Mary M. Kozel has written a story for the juvenile page entitled “A Very Pleasant Day.” You are right Anna B. Chadez, the articles have been “great.” A letter from our “farmer" Louis Kuznik telling us about his summer trip and ending with a story from San Francisco, Cal. Gloria Terbovec asking for pen pals. I sent a letter to her. Hope she will want to correspond with me since I'm going to take journalism. Margaret Peshel from Ely, Minn, writing for the first time submitting a poem. How do you like the Juvenile page, Margaret? To Trinidad, Colo. Pauline Tomazin describing the value of education as a jewel. Ely, Minn., we find Florence D. Startz. How are you, Flo? Juveniles, Florence is my correspondent. Isn’t she lucky meeting Paul Bartel, our supreme president and Frank E. Vranichar, supreme trustee. Thanks for that postcard you sent me, Flo. With regards to the editor and juveniles I remain a proud juvenile member of the SSCU. Elsie Mary Desmond (Age: 14) No. 173, SSCU I ceded him in death in 1910. Mr. Startz was a member of St. Joseph’s lodge for many years. I miss him very much. He \vas so kind to us grandchildren. There are 15 of us grandchildren and yet there was always candy to go around. Yes, granddaddy was kind to us and loved us all. Ely’s first Hollywood Premiere was a huge success. Little Stan was the master of ceremonies. He spoke over the mike, announced the opening, and interviewed the stars. He certainly was good and I was proud of him. Rose Bergant, my close friend, was also a star impersonating Marcia Mae Janes. Well, back to school we go Tuesday, September 6th. Vacation is over and we must get back into harness again. I wonder what my teacher will be like. I suppose that worries all of us children. My cousin, Lawrence Golobičk went to Fort Lincoln, N. D., from where hej will be assigned to CCC duty at some camp in that state. Lawrence who recently returned from Fort Snelling is a Lieutenant in the regular army. I want to congratulate pilot Fred Zbasnik on his wonderful trip to Ely from Pittsburgh. It was quite an event here in Ely, and everyone was so proud of him. My mother told me that Barbara Ma-tesha, who works at the SSCU home office in Ely, has a dandy hobby. She saves all her pennies and has a cedar chest full already. Her sisters let out the secret. Come on juveniles. I think it is a very good hobby. Let us all start saving our pennies too. I was delighted to see so many articles and especially so many new ones recently. I think the articles are getting better right along. That's the spirit pals. Keep it up. Florence Dorothy Startz (Age: 13) No. 129, SSCU PITTSBURGH, PA. DEAR EDITOR: OAK CREEK, COLO. DEAR EDITOR: The regular monthly interview with the Nova Doba always hops around and I hope to hop in each month with a new enthusiasm so the juvenile members can have a bigger and better column. To begin with school days are just around the corner and the subject of school seems to be the common subject of interest. Labor Day means another holiday before getting our bright and new pencils all sharpened and ready for use. I plan to be carefree and have a swell time, then let school days come! And for a little extra note we hope to welcome back some of our favorite teachers of the previous year. Just recently a candid cameraman came around snapping pitctures of unexpected onlookers. There were many victims. The candid snaps were shown at our local theatre and from it we acknowledged many laughs. It was something new and different so a large crowd was present. I will now sign off so the other juveniles can have plenty of space for their interesting letters. Happy school days to everyone! Anna Bell Chadez No. 21, SSCU ELY, MINNESOTA DEAR EDITOR AND JUVENILES: My grandfather, Mr. Joseph Startz Sr. died Aug. 19, 1938 He was born in Jugoslavia in 1868. He emigrated in 1889 to this country and was in Calumet, Michigan for a year coming to Ely, Minn., in 1900. He was married in Calumet. My grandmother, Mrs. Startz, pre- Here I am again writing about the latest happenings here in Pittsburgh. Wednesday, August 24th, Fred Zbasnik, Slovene aviator and nephew of our supreme secretary, Mr. Anton Zbasnik, arrived in his plane in Pittsburgh from Minnesota. Thursday evening, a celebration in his honor was held at the Slovene Auditorium. He was presented with a bouquet of lovely roses by little Theresa Klun with the best wishes of his friends. Slovene songs were sung by the Junior Singing Society, Prešeren, of which I am a member. Allegheny County, the county to which I belong, will celebrate its Sesqui-Centennial beginning Friday Sept. 2nd, through Sept. 24th. Friday morning, Sept. 2nd, a spectacular and historical parade passed the streets of downtown Pittsburgh and officially opened the county’s sesqui-centennial celebration. The sesqui-centennial was ushered in with a ringing of bells, blowing of whistles and a sounding of a 21-gun salute and announcement of the occasion by the Boy Scouts. Both the South and North County Parks will be the, scene of the water ballets, pageants/ plays, athletic contests, boat races etc.,! which are being staged as part of the celebration. One feature will be the 300 ft. stage with an 80 ft. revolving center. This stage is reported to be the largest in the world with the exception of the one in Radio City, New York. On this enormous stage will be featured the Historical Pageant, a review of the county’s progress in the last 150 years. Another of the many features will be a huge air show at the County Airport, scheduled for Sept. 11th. One of the highlights of the air show will be a flying demonstration of the “Flying Fortress”, the huge army plane which recently made a good will trip to South America. There will be contests to select the best farm animals, best crops, and the best fruit and poultry. For the women baking and sewing contests will be staged. Best wishes, Mary Zugell (Age: 14) No. 26, SSCU. too, Will. But I’m glad to return regardless. Will: We are having a new teacher? Johnny: Yes. Will: I hate school anyway. Why do we have to go to school? Bertha: To learn, you dummy. Albert: I just thought of something for all the children who hate school. Come over here. (Helen, Mary and Will go over to Albert.) Tom: I also thought of something. All the kids who like school come over here. (The children come out of their place and go home.) ACT 2 Place: An old shed. Time: Sept. 2. > (Albert has decided to form a club in the shed, and Tom has decided on the same thing in a different shed. Albert, Will, Mary and Helen are in the shed.) Albert: Now that we are all together and alone, I will tell you the purpose of this club. You see the other kids like school and we don’t Well, first of all we must not play with the kids who like school. We must not talk to them unless we have to. Now remember that. (At the same time in a different shed.) Tom: We must not be mean to the other kids. Then maybe they’ll like us and play with us. Bertha: Let’s go out and get Margaret. She said she would not be in any club for one reason. Bob: Let’s ask her what the reason is. ACT 3 Place: Maple Street. Time : Afternoon of Sept. 2. (The children have found Margaret.) Jim: What’s the reason, Margaret. Margaret: Well, the reason is we all have to go to school, so we might as well be friends. Let’s tell the other kids. (The children have become friends again.) Florence Prosen (Age: 10) No. 173, SSCU V pennsylvanskih hribih NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinskih straneh Nove Dobe meseca avgusta 1938, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade: John Chacata, društvo št. 162, Enum-claw, Wash., $2.00 Mary Chacata, društvo št. 162, Enumclaw, Wash., $2.00: Pauline Tomazin, društvo št. 84, Trinidad, Colo., $1.00; Selma Hrvatin, društvo št. 173, Cleveland, O., $1.00; Margaret Peshel, društvo št. 120, Ely, Minn., $1.00; Elsie Lemshek, društvo št. 167, Cie Kluni, Wash., $1.00. PTIČ KRIVOREPEC (Nadaljevanje z 2. strani) CLEVELAND, O. DEAR EDITOR: L had the pleasure of meeting Victoria Kumse on August 16. I think she is a very nice girl and wish that she would come to my house again whenever she is in Cleveland. My little sister right now is making up ABC’c because she is going to start school. She is always begging my mother for something to do and to let her go to school. So my mother said she might go. She is always saying that as soon as she can write, she is going to write to the Nova Doba because I always read the letters and stories to her. Since vacation is over, I am sending you a play, which r hope you will like. It(is entitled: Before School. ACT 1 Place: Baseball field. Time: September 1. Persons: Mary, Johnny, Will, Bertha, Bob, Helen, Margaret, Albert, Tom and Dot. (The children have just finished a game of baseball and are now seated on some of the boards.) Dot: Oh Boy, school is going to start soon. Am I glad. Albert: All the girls like school. I hate it. Helen: Me too. I’m one girl ttiat does not like school. Mary: I’m another that doesn’t like school, and to think school is going to start. Oh my! Tom: Oh, Mary, I thought you liked school. I do. Bob: So do I. Even if we won’t play baseball very much. Albert: Oh, I never thought of that. Bertha: Do you know,what, Margaret? We’re going to have a new«teacher. Margaret: We are. Now I’m even happier that we are going back to school. Johnny: We’re having a new teacher, daj,” je velela sodnica, vdana v božjo voljo. Jastrebi so odleteli v svoje skalovje, znočilo se je, a sraka ni hotela nikamor. čepela je na veji, a nedaleč od nje se je tresel pisar čuki in je bil ves premrl, lačen iri utrujen. Sele pozno ponoči, ko so že vse zvezde gorele na nebu, je sraka umolknila in zaspala. Za njo pa sta zaspala tudi sodnica in'njen pisarček. A‘zjutraj je komaj prvi svit šinil po gorskih vrhovih, ko je sraka že spet vreščala: “Kje sta moje peresi, sodnica? Kje je pravica? Kje imaš tatu, sodnica? Jaz ga tožim, do smrti ti ga bom tožila sodnica!” Sova si je spet ves dan v duplini zatiskala učesa, sraka je vpila in pisarček čuk se je stiskal k deblu in krčevito pisal po papirju. O, popisanih papirjev je bilo že toliko, da je list za listom frfotal z veje in delal pod borovcem vedno večji kupček. Jastrebi so se spet zaganjali in preganjali po gori in nad gozdom in iskali ptiča krivopera. A ga ni bilo nikjer in zdaj so bili resnično prepričani, da ga je požrla zemlja. Se dva dni so ga iskali. Sova je že umirala od lakote, pisarček čuk ni mogel več pisati, ker so mu bili prsti odreveneli od pisanja in ga je bilo strah strašne tožnice. Grba mu je postajala vedno večja, vid mu je že popolnoma opešal in Bog ve, kaj bi se mu bilo še zgodilo, da niso jastrebi četrtega dne privlekli nesrečnega krivopera pred sodišče. Ko ga je sraka zagledala, se je zaprašila vanj in umorila bi ga bila, da ga jastrebi niso branili. “Ali si res ukradel sraki dve peresi?” ga je nahrulila sodnica. “Nisem in nisem,” se je zagovarjal in je lagal ptič krivoper. A laž mu ni pomagala prav nič .zakaj dva hrošča sta pribrenčala in povedala, da sta na lastne oči videla, kako je ukradel zamaknjeni sraki najlepši dve peresi. Tatvina je bila torej dognana in treba je bilo le še sodbo izreči. Sova je modra in učena, radi tega ji je bilo kaj lahko, da je razsodila pošteno in kakor je bilo treba in kot je zaslužil ptič krivoper. "Nemaren tat si," je rekla. "Zaslužil si, da ti sraka izkljuje oči. A ker si kradel prvič, naj bo sodba milejša. Ker si izpulil sraki dve peresi, naj ti tudi sraka izpuli dve peresi. A da bo ves svet vedel, da si tat, se boš od danes naprej imenoval srakoper, a nič več krivoper. Pisar čuk, zapiši to obsodbo in biriči jastrebi naj jo razglase po vsem gorskem gozdu.” Sraka je vreščala od veselja In kakor bi mignil, je iztrgala iz krivoperovih peroti dve peresi. Ptič krivoper je zastokal od bolečine in je odletel daleč v gozd, kjer je imel gnezdo, skrito na samotnem drenu. Bilo ga je sram, a ne radi tega, ker sta mu manjkali dve peresi, temveč ga je bilo sram grdega imena, s katerim ga bodo zdaj klicali po vsem svetu. Nikamor se ni zdaj upal, na svojem drenu je sedel in se noč in dan jezil nad hroščki, ki so ga tako hudobno izdali. Od jutra do večera je prežal nanje, jih lovil in v jezi nabadal na drenove trne, da so kot čuden venec ovijali njegovo gnezdo. In tako se huduje in tako dela še danes in tako bo delal ves čas, dokler bo stal gorski gozd in se bo ptič krivoper imenoval srakoper. Po naročilu glavnega odbora !sem se podal “čez hribe in doline ter čez ravno polje” med | moje brate in sestre v hribovito ter krasno Pennsylvanijo, da tam skupno proslavimo jubi-jlejno leto naše Jednote, katere-| ga baš letos praznujemo, povsod po širni ameriški zemlji, povsod kjer so naše postojanke. Prva pot mi je bila določena, da se udeležim slavnosti ter praznovanja 40-letnice naše Jednote v Strabane, Pa., kjer je društvo “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ. Naš glavni porotnik ter omenjenega društva predsednik, sobrat Frank Mikec, me je že zgodaj zjutraj pričakoval na pennsylvanski postaji v Pittsburghu, da se popeljeva po raznih ovinkih ter vratolomnih gričih v sosedni Strabane. Prva postaja je bila pri društvenem tajniku sobratu Martinu Žagarju, kjer sem imel priliko se srečati z njegovo soprogo ter ostalo družino. Nato sva se pa podala s sobratom Mikcem na njegov dom, kjer sem se prav po domače okrepčal ter prijazno pogovoril z raznimi društvenimi sobrati ter z njegovo soprogo, katero sem pa slučajno poznal še iz Elya, ko se je ob priliki 40-letnice naše Jednote na Elyu v spremstvu njenega moža baš takrat nahajala tam. Ker je bilo dovolj časa do večera, obiskal sem v spremstvu sobratov Mikca in Žagarja sosedne naselbine, kot Canonsburg, Meadow Lands, kjer živi naš četrti glavni nadzornik sobrat Milavec, ter smo bili v hiši njegovih staršev prav dobro pogoščeni. Obiskali smo tudi Washington, Pa., kjer je sedež 'tamkajšnjega okraja (county seat), ter se nato odpeljali nazaj proti Strabane, da se primerno pripravimo za prvo proslavo, katera se je imela vršiti v soboto večer. Prijazna naselbina Strabane ter nje prijazni ter uljudni rojaki mi ne bodo šli zlepa iz spomina. Povsod, kamor sem prišel, sem bil bratsko ter prijateljsko sprejet. In zakaj tudi ne, saj je naselbina Strabane že sama na sebi bratska, prijateljska ter napredna, kot malo takih. Saj vendar posedujejo tamkajšni Slovenci vse, kar spada v napredne naselbine. Slovensko stavbinsko ter posojilno društvo, slovensko zadružno prodajalno, ^va. slovenska domova, katera dičita naselbino, domače trgovine ter krasen Drenikov park, kjer tamkajšna društva prirejajo svoje zabave ter piknike. V domu društva “Postojnska jama” §NPJ sem se srečal z mnogobrojnimi našimi sobrati, med njimi s sobratom Žigma-nom, kateri spretno vodi ter u-rejuje omenjeni Dom. Takoj na to smo se pa podali na veselični prostor, kjer je bilo vse pripravljeno za dvodnevno proslavo. Kot sem pozneje izvedel v Presto, sta bili obe veselici prav lep ter gmoten uspeh za društvo, naša Jednota si je pa pridobila prav lep ugled _ med tamkajšnimi rojaki, saj so govorniki kot Mr. Kvartič, glavni predsednik SSPZ ter Mr. Terčelj, glavni porotnik SNPJ, poudarjali le vrline naše dobre JSKJ. Drugi dan, to je v ponedeljek, me je sobrat Žigman odpeljal na postajo v Pittsburgh, da se za par dni podam v slovensko metropolo Cleveland, bolj na oddih, kot po uradnih poslih, ter da se pripravim za prihodnjo nedeljo za v Presto, kjer je tamkajšno društvo sv. Barbare št. 4 obhajalo dvojni jubilej, 40-letnico obstanka društva ter 40-letnico naše Jednote. Ker sva imela s sobratom Žigmanom par ur časa za vlak, sva “zdrčala” po slavni Butler cesti v Pittsburghu do našega dobro poznanega John Balkove-ca, bivšega uradnika naše Jednote, kjer sva bila bratsko sprejeta ter. fino postrežena. Na to pa nazaj na vlak, ter sem | se ob deveti uri zvečer znašel na slavni St. Clair cesti v Clevelandu. V Clevelandu sem se nastanil pri mojem tastu Mr. in Mrs. John Tutin, kjer so mi prav po kraljevsko stregli za časa mojih počitnic. V mojem prostem času sem si ogledal več tamkajšnih zanimivosti, obiskal sem več mojih rojakov, ter se srečal z novimi prijatelji, ter sobrati. Nekega popoldan sem se podal s 55. ceste na “božjo pot” na tamkajšni Kulturni vrt, in to kar peš, kljub veliki vročini, da si ogledam kulturno delo clevelandskih Slovencev ter se na lastne oči prepričam o njih veliki požrtvovalnosti. Smelo trdim, da je ta vrt nekaj krasnega, kateri bo še rodovom pričal, da smo Slovenci, ako tudi mal narod, imeli velike može, med katerimi so štirje, kateri bodo pričali svetu ter poznim rodovom o veliki požrtvovalnosti ter narodni zavednosti clevelandskih Slovencev, oziroma Jugoslovanov. “You can have your city life, give me back the hills,” sem si mislil pa sem jo “ubral” nazaj v gorato Pennsylvanijo. Na postaji v Pittsburghu me je pričakoval sobrat Milavec, pa sva se odpeljala proti zadnji postaji, v Presto. Stemnilo se je že, ko sva prispela v hišo sobrata Demšarja, tajnika ondotnega društva. Demšarjeva mama so me prijazno sprejeli ter postre-! gli ter smo se obenem pogovorili ! o tisti slavni izgubljeni kuhalnici. Ker sem bil ta večer po dolgi vožnji iz Clevelanda zelo truden, sem se kmalu podal k počitku. Drugi dan, to je v nedeljo zgodaj zjutraj, sta me pa sobrat Demšar ter njegov mlajši sin Ferdinand peljala v tamkdjšno okolico ter mi razkazala razne zanimivosti. Bili smo na vrhu griča v Syganu, ter obiskali smo obenem Mrs. Pleteršek v Bridge-ville, vdovo po pokojnem mojem prijatelju ter aktivnem delavcu za našo Jednoto Rudolphu Ple-teršku. Blag mu bodi spomin. Ogledali smo si tamkajšnjo državno bolnišnico za ostarele ter jetične ljudi, med katerimi je tudi nekaj naših članov, nato smo se pa podali v Slovensko dvorano v Presto, kjer se je že zbirala velika deputacija delegatov ter zastopnikov pennsyl-vanske federacije. Kdo ne bi bil vesel, ko sem se imel zopet priliko srečati z mojimi znanci ter bivšimi delegati kot so sobrat je Eržen, Schifrar, Jurgel, Sneler, Matičič, Vincent Arh, Alič, Pov-še, Kastelic, ter številno drugih. Srečal sem se tudi z našim starosto Valentinom Murnom, kateri mi je zagotavljal, da je prišel 30 milj daleč, kljub njegovi starosti, da bo imel še enkrat priliko se srečati v njegovem življenju z glavnim predsednikom. Pokazal mi je tudi še dobro ohranjeno pipo (corn cob pipe), katera mu je bila kupljena na predzadnji konvenciji v Indianapolisu po nekem delegatu, kot v priznanje za njegovo vestno delo kot konvenčnega vratarja. Seja federacije pod spretnim vodstvom predsednika Snelerja se je vršila v lepem redu ter je bila dokaj zanimiva. Stavilo se mi je nekaj vprašanj, na katera sem točno odgovoril, ter je bila očividno zbornica zadovoljna. Po seji smo imeli v spodnjih prostorih okusno južino, na kar smo se podali na slavnostni prostor v Presto park. Program proslave je bil prav skrbno izbran ter se je meni dalo čast da predstavim občinstvu še tri živeče ustanovitelje. Jako lepe ter pomenljive govore so imeli naši glavni odborniki sobratje Oblak, dr. Arch Milavec in Mikec; posebno je bilo prijetno govoriti na tej pro- slavi, ker so imeli v to svrho pripravljene zvočnike, kar jako olajša ter podkrepi govornika. Slavnost našega jubileja je bila veličastna, ljudstva se je kar trlo, posebno ko še je pričenjal mrak. Razpoloženje je bilo bratsko, le škoda, da je bilo čas zame, da se poslovim, ker moral sem vzeti polnočni vlak. Naš vrhovni zdravnik je bil moj zadnji šofer. Z delegacijo iz Pittsburgha smo se odpeljali v tamkajšni Slovenski dom, se še nekoliko pogovorili ter jih “en par uganili”, pa je bilo čas, da se poslovim. Prepričani bodite pennsylvanski bratje in sestre, da mi ne bodo šli iz spomina krasni dogodki, katere sem doživel med vami. Ako kje vlada lepša harmonija, lepša lojalnost ter bratska vzajemnost, kot pri vas, potem je prav gotovo naša Jednota prva, ki se sme postaviti z njenimi lojalnimi člani ter članicami. Le tako naprej. Ponosen sem na vas tudi jaz. Paul Bartel, glavni predsednik JSKJ. Praznovanja 40-letnice JSKJ po žapadu Tudi po zapadu so se društva JSKJ odzvala pozivu, da proslavijo 40-letni jubilej naše Jednote. Dne 12. junija mi je bila dana prilika se udeležiti proslave, katero je priredilo društvo Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ, s sedežem v Pueblo, Colo. Ta prireditev je imela dvojni pomen: proslaviti 35-letnico društva in 40-letnico Jednote. Vršila se je kakih 30 milj južno od Puebla, in sicer v Rye, Colo., kjer ima tamkajšnje pevsko d r u št v o “Prešeren” svoj lepo urejeni dom, ki je kot nalašč za take prireditve. Na postaji v Pueblu sta me pričakovala sobrat Philip Mehle in njegova soproga; slednja je hčerka sobrata Franka Ruparja, tajnika društva št. 42 JSKJ. Na domu Ruparjeve družine smo se najprej ustavili, da se tako rekoč malo pokrepčamo. Prišedši na prostor piknika sem bil prijazno sprejet. Sestal sem se z mnogimi prijatelji izza mladih let in pomenili smo se marsikaj. Nato se je izza zelenih borovcev oglasil “coloradski slavček” s svojo harmoniko in vesela slovenska pesem je zadonela v vznožju coloradskih snežnikov. Med zelenimi borovci pa je potekal svojo vegasto pot srebrno čist potoček in polglasno žuborel kot da se pogovarja sam s seboj. Prireditev je lepo in prijateljsko potekla in jaz se želim na tem mestu naj lepše zahvaliti vsem za vso izkazano mi naklonjenost; posebej pa se zahvalim še družini Franka Ruparja za vso postrežbo in naklonjenost. Dne 9. julija je društvo št. 84 v Trinidadu skupno z društvom št. 118 iz Bon Carbo priredilo veselico v počast jednotine 40-letnice. Na kolodvoru so me pričakali Matt Karcich, Frank Tomažin in Mrs. Prunk, soproga tajnika društva št. 84 JSKJ. Ko smo si izmenjali pozdrave, smo se najprej napotili na kraj, kjer so se dobila hladila za žejo. Meseca julija je to v južnem Colo-radu precej važna zadeva. Veselica se je vršila v par milj oddaljeni naselbini Starkville. Tudi tam je bilo dobre volje na koše in sestal sem se z uradniki in mnogimi člani obeh društev. Pogovorili smo se marsikaj in napravili tudi marsikateri načrt za večji napredek Jednote. Vsem sobratom in sosestram, s katerimi sem se sestal ob priliki omenjene prireditve ,in vsem, ki so mi izkazali toliko bratstva in naklonjenosti, izrekam najlepšo zahvalo. Samo zabavati se v proslavo jednotine 40-letnice ni dovolj, treba je tudi, da naši dobri Jed-noti poklonimo za to priliko kakšno darilo. Tako sta mislila sobrata John Lipec in John Logar (Dalje na 8. atr.) NOVA DOBA VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ' ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.7X per year; nonmembers Advertising rates on agreement $1.50 NOVA DOBA Naslov za vse, kar se tiče. 6233 St. Clair Ave. lista: Cleveland, O. VOL. XIV. NO. 36. jo zapeljati mestne motorizirane brizgalne preko mestne meje. Pa je nedavno v bližnjem predmestju nastal nevaren požar, ki je ogrožal tudi mesto, in gasilskemu načelniku se je zablestela idealna ideja. Pred motorira-no brizgalno je dal zapreči tovorni avtomobil, ki jo je odvlekel v primerno bližino požanL Ko je bil požar pogašen, je brizgalna brez pomožnega trucka oddrdrala domov, kajti v mesto , peljati jo ni bilo prepovedano. Tako je bil ogenj pogašen in postava ni bila kršena. / * Japonski cesar Hirohito je oni dan odlikoval svojega prijatelja Mussolinija z redom krizanteme, ki je naj višje japonsko odlikovanje. Krizantema, kot znano, je lepa jesenska cvetlica, ki velja na Japonskem že nad tisoč let za državno in sveto cvetko. Tudi v Zedinjenih državah so krizanteme priljubljene in se gojijo v velikih množinah in v neštetih variacijah. šopek krizantem je lepo darilo za vsako priliko. V Italiji pa veljajo krizanteme za mrtvaške cvetlice, ker z njimi navadno kinčajo grobove. V Italiji torej komu poslati krizantemo pomeni toliko kot želeti mu smrt. In tako cvetko je dobil Mussolini od njegovega božanskega veličanstva cesarja Hirohitija. >!« V Nemčiji gre vse po predpisih. Nacijski pozdrav se izraža z iztegnjeno in dvignjeno roko. h To pa velja samo za moške, žen- i ske morajo pozdravljati drugače. Za nacijski pozdrav mora ženska upogniti komolec desne roke in to kljuko oziroma komolec dvigniti vodoravno do višine , rame. Tretji nacijski pozdrav, ki bo veljal Hitlerju, ki pa ne bo uradno predpisan, ampak bo prišel sam od sebe, bo pa sledeč: Roka se dvigne do višine nosa, palec se nasloni na nos in prsti) se razprejo v obliki pahljače, j Kadar se bo večina Nemcev zedinila za ta pozdrav, bo konec Hitlerja. <5 Zadnjič sem bil v Barbertonu na banketu, ki je bil prirejen v proslavo 35-letnice tamkajšnjega društva št. 44 JSKJ. Pa sem, po nevem kakšni zaslugi, zabre-1 del v skupino, ki je bila odlikovana z redom žarnih vrtnic. To se pravi, lepa dteklica je vsakemu in vsaki v dotični ."skupini pripela lepo svežo vrtnico. Jaz imam rad cvetlice in posebej še vrtnice torej sem bil s tem delom programa izredno zadovoljen. Ko so bile tudi druge točke i pestrega programa izčrpane, smo tisti, ki smo se počutili ne-; kako izčrpane, odšli k bari. Do tu je bilo vse dobro in tudi pri bari ni bilo slabo, dokler me; niso neki nagajivci vzeli na piko. Eden me je vprašal, če verujem, da imajo nekateri ljudje srca na desni strani v prsih. Jaz setn odgovoril, da bo najbrž res, ker učeni dohtarji tako pišejo. Pa se drug nasmeje: “I bet, da ima on sam srce na desni, ker mu je deklica, kateri je bila poverjena' cvetlične vloga, pripela vrtnico na desno, mesto na levo kot dru-jgim!” Tretji pa je nagajivo pripomnil ,da če je srce prej bilo j na običajnem mestu, je mufalo na desno str&n, ko je začutilo |vrtnico in poosebljeno vesno na d6sni. Meni je bilo nekoliko nerodno, ipa sem nagajivce posvaril, da pri bari se sicer lahko rešuje narod ,ne spodobi pa se reševati srčnih zadev, in še sem jim rekel, da naj ne imenujejo f>o ne-pridnem lepih deklet. Besedna vojna pa je bila mahoma končana in premirje je bilo podpisano, ko je od drugega konca bare zadonelo povelje: Daj vsem pit! A. J. T. i RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) cej Slovencev, je pred dnevi pozvala tisoč delavcev nazaj na delo, in obljubila, da jih v nekaj dneh pozove nadaljnih tisoč. PREDSEDNIKOV GOVOR Na Delavski dan je imel predsednik Roosevelt v državi Maryland govor, v katerem je med drugim poudaril, da je njegova želja obdržati demokratsko stranko progresivno, ker zaupanje ljudstva si bo obdržala le toliko časa, dokler bo progresivna. Za izboljšanje splošnih razmer v deželi je potreba, da sodelujejo vse skupine. Izkoriščanje delavcev pa ne bo priheslo izboljšanja razmer. Interesi delavcev in farmerjev so identični, kajti če industrialni delavci niso zaposleni ali ne prejemajo primernih plač, enostavno ne morejo kupovati farmerskih pridelkov. Iniciativni predlog DRUŠTVA “SV. JANEZA KRSTNIKA” ŠT. 37, CLEVELAND, OHIO Društvo “Sv. Janeza Krstnika,” št. 37, v Clevelandu, Ohio, je na svoji redni seji dne 17. julija 1938 odobrilo sledeči INICIATIVNI PREDLOG: Sedanje besedilo točke 504 jednotinih pravil, ki se glasi: “Nobenemu društvenemu odborniku ali članu ni dovoljeno sprejeti denarja za asesmente od članov, ki so bili suspendirani več kot 30 dni, ako se sumi, da je suspendiran član v dobi suspendacije zbolel ali je bil telesno poškdodovan,” naj se črta ih nadomesti s sledečim besedilom: “Točka 504. Nobenemu društvenemu odborniku ali posameznemu članu ni dovoljeno sprejeti denarja za asesmente od članov, ki so bili suspendirani več kot 30 dni, iz-vzemši društvenega tajnika.” Sedanje besedilo točke 505 jednotinih pravil, ki se glasi: “član, ki je bil suspendiran nad 30 dni in do 90 dni, je lahko ponovno sprejet v Jednoto, če plača v§e zaostale asesmente in ases-ihent za tekoči mesec, toda podpisati mora izjavo, da v dobi sus-pendacije ni dobil nobenih bolezni ali poškodb,” naj se črta in nadomesti s sledečim besedilom: “Točka 505. član, ki je bil suspendiran nad 30 dni in do 90 dni, je lahko ponovno sprejet v Jednoto, če plača vse zaostale asesmente in asesment za tekoči mesec.” Točka 506, ki se glasi: “člana, ki je v dobi njegove suspeh-dacije zbolel, se ne more ponovno uvrstiti med dobrostoječe člij-ne, dokler ni od bolezni popolnoma okreval,” naj se črta v celoti. RAZLOG: Ker v teh kritičnih časih se lahko pripeti, da bo zbolel ali telesno poškodovan 30 letni qlan Jednote in obenem bo suspendiran v mesecu, ko je zbolel ali bil poškodovan in ni upravičen do nobene j podpore za bolezen ali poškodbe, kar se je pripetilo v mesecu suspendacije, in akoravno v dobi 30 letnega članstva ni prejel* še nobene bolniške podpore. Društvo stavi gori navedene spremembe pravil edinole za blagor Jednote in dobrobit članstva v j obče. Cleveland, Ohio, 17. julija 1938. Predlagatelj: Frank Kačar; predsednik: Stanislav Dolenc; tajnik: Joseph Rudolf; blagajnik: John Branisel. (Društveni pečat) POJASNILO GLAVNEGA TAJNIKA Predstoječega iniciativnega predloga glavni odbor ne podpira, toda odobril ga je za priobčite v v smislu točke 65 jednotinih pravil. Razprava o predlogu se prične 14. septembra 1938 in konča 14. novembra 1938. Društva, ki bodo predlog podpirala, naj izvolijo to sporočiti glavnemu uradu ne pozneje kot 21. novembra 1938. Na poznejša! poročila se ne bo oziralo in tu'di se ne bo upoštevalo tozadevna poročila v Novi Dobi, ako niso bila obenem poslana glavnemu: uradu. Vsako poročilo mora biti podpisano od predsednika in j tajnika in opremljeno mora biti obenem z društvenim pečatom. Društvom, ki predloga ne podpirajo, ni treba o tem poročati glav-' nemu uradu, imajo pa pravico, da to store potom Nove Dobe. Ako bo predlog podpiran od ene tretjine društev, ki predstavlja najmanj eno tretjino članov v odraslem oddelku, tedaj bo dan članstvu na splošno glasovanje. Ely, Minnesota, dne 10. septembra 1938. ANTON ZBASN1K, glavni tajnik JSKJ.| KOMENTAR GL A V NEG A TAJNIKA Glavni odbor ne vidi prav nobene potrebe za predlagane: spremembe v pravilih. Noben član še ni bil prizadet vsled točk, katere želi društvo št. 37 amendirati ali črtati. Točke so v veliko1 pomoč našim društvenim tajnikom in tajnicam, ki imajo že sedaj pravi križ, da skolektirajo asesmente. Popravite te točke kot| priporoča društvo št. 37, pa bo desetkrat toliko suspendacij kot jih je bilo do sedaj. Mesto, da bi člani plačevali asesmente vsak: mesec, jih bodo plačali na vsake tri mesece. Društveni tajhiki in. tajnice bodo naredili marsikako pot zastonj, in ko se bodo tega j enkrat naveličali, bodo resignacije na dnevnem redu. Kazenski zakoni bi bili brez vsake veljave, če ne bi določali gotove kazni za razne prestopke. Isto je s pravili bratskih podpornih organizacij. Član, ki ne plača asesmenta v določenem roku, je kriv prestopka, kazen za ta prestopek je suspendacija. Bolj občutna kazen pa je, če član v.dobi suspendacije zboli, kajti v tem slučaju ne dobi podpore. Povprečni član se ne boji suspendacije, a boji se, da nč bi v dobi suspendacije zbolel, zato pa vsak izmed nas skrbi, da je asesment pravočasno plačan. Odstranite te zahteve iz pravil in nastal bo pravi kaos. To sem zapisal z iskrenim.in odkritosrčnim namenom in naj mi zato nihče ne zameri, članstvo je upravičeno do mojega mnenja in do mnenja ostalih glavnih odbornikov, ki so se z menoj vred izjavili proti gornjemu predlogu. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNlK, glavni tajnik. SVETOVNA RAZSTAVA Svetovna razstava v San Franciscu bo otvorjena 18. februarja 1939. Dosedaj so prijavile svojo udeležbo vse južnoameriške republike z izjemo Co-lombije; vse srednjeameriške republike z izjemo Paname; vse pacifične države z izjemo Rusije, Kitajske in Britiške Malaje. Razstava se bo vršila na “otoku zakladov,” ki je bil u-rtietno zgrajen v zalivu San Francisco. Po zaključeni razstavi bo “otok zakladov” izpre-menjen v municipalno letališče. EVROPSKE ZMEDE Civilna vojna na Španskem še vedno vrši svoj krvavi posel, kljub temu pa se zdi, da splošni položaj na bojišču zadnje čase ni bil dosti izpreme-njen. Rebeli so pričeli z novimi ofenzivami na nekaterih točkah ih so, glasom poročil, turn dosegli nekaj uspehov, toda novejša poročila javljajo, da so lojalisti ustavili napredovanje \ rebelov in jih na nekaterih krajih celo vrgli nazaj. Kake važne odločitve na eno ali drugo stran po sedanji situaciji ni z pričakovati v doglednem času. Vojna na Španskem pa je zadnje čase postala nekaka bolj lokalha afera zaradi izredno napete situacije v nemško-češko-slovaškem sporu. Vse koncesije, katere je dosedaj češkoslovaška vlada ponudila sudetskim Nemcem so bile označene za nezadostne od strani Konrada Heii-leina., voditelja nemške manjšine v češkoslovaški. Seveda je Henlein voditelj le po imenu, ker po nasvete in povelja hodi k Hitlerju. Francija je mobilizirala več kbt milijon vojakov in se tudi v drugih ozirih povsem resno pripravlja za vojno, za primer, da bi Nemčija napadla češkoslo- j vaško. Italija se je izjavila soli- j darno z Nemčijo in priporoča Čehom, da ugodijo nemškim zahtevam in naj ne poslušajo Francije in Rusije; ni se pa izrazila, da bi bila pripravljena pomagati Nemčiji z vojaško silo. Anglija okleva, zavlačuje in pritiska ha češkoslovaško, da naj ugodi Nemčiji kar največ more. V Angliji sami je zaradi tega cincanja mnogo nezadovoljstva z vlado. Tudi Rusija ne odobrava neodločnega in cincarskega stališča angleške vlade. Nekateri Ameriški korespon-denti v Evropi menijo, da sku-, ša angleška vlada z zavlačevanjem doseči dvoje: V prvi vrsti pridobi Anglija na času, da se more boljše pripraviti na vojno; drugič pa upa, da če se izbruh vojne za nekaj časa odloži, hiot-da spl°b ne bo prišlo do vojne, ker bi se inogla gospodarska struktura Nemčije prej zrušiti. Kot stvari zdaj stčje, je Francija brezpogojno pripravljena pomagati Češkoslovaški, če bi bila ista napadena od Nemčije. In ako bo Francija držala svojo obljubo zavezništva, jo bo držala tudi Rusija in bo prišla češkoslovaški na pomoč. Ako se še Anglija jasno izrazi, da bo stala za Francijo, če se slednja zaplete v vojno z Nemčijo, je verjetno, da bo Hitler odnehal in da do vojne ne bo prišlo, vsaj ne zdaj. Vsem evropskim državnikom pa jet znano, da je vojna neizogibna, ako ostane Hitler še za dogleden čas na krmilu Nemčije, brez ozira kakšne koncesije da Češkoslovaška sudetskim Nemcem. Tudi če bi češkoslovaška vlada nemške sudetske kraje naravnost odstopila Nemčiji, ne bo nevarnost vojne odstranjena. Hitler hoče vso Češkoslovaško, Madžarsko in Ru-munsko in končno rusko Ukrajino. On hoče dobiti v oblas'. visoko razvito češko industrijo, rumunske oljne vrelce in bogate žitnice Ukrajine. Tako razširjena Nemčija bi postala odločilen faktor v srednji Evropi, kar bi bilo zelo nevarno za Francijo in Anglijo, da tudi za Poljsko, Rusijo in Italijo. Jugoslavija in druge balkanske države bi potem v doglednem času postale plen Nemčije. Zdi še, da v dani situaciji more evropsko vojno preprečiti le odločen nastop Anglije, Francije in Rusije. Ako bo Hitler prepričan, da mu invazija češkoslovaške nakoplje gotovo vojno s Francijo, Anglijo in Rusijo, se bo morda premislil in čakal. Tek časa pa morda iz-premeni situacijo v Nemčiji sami in to bi znalo odvrniti vojno. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amenta ELY, MINNESOTA PRIPRAVE ZA POMLAD (Nadaljevanje s 1. strani) GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek: n. Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, «*■ Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, Box 105, Unity, Va-Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4758 Pearl St, Colo. ^ Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Ole* land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. . ..h Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittaw*" Penna. V Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. 1/1 Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio- , 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., CleveI«D“’ l ohl°- T net. 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., J011 Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lanto^, GLAVNI POROTNI ODBOR: Q Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, C0» 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. K «, 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., BrooklyA^. Jednotlno uradno glasilo. NOVA DOBA, «233 St. Clalr Ave., Cleveland, Ohio „ u«oikt> Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, n»J se poilljajo na glavnega nr lenarn« pollljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe In prilive na) pri' »lovi na predsednika porotnega odbora. Proinje »a sprejem novih il»n0 L- rt- nje la ivllanje savarovalnlne ln bolnlika spričevala naj ae poilljajo hovnega idravnlka. n»- Dopisi, druitvena naananlla, oglasi, naročnina nečlanov ln lzpremew“*. p, alovov naj se poilljajo na naslov: Nova Doba, #2SS St. Clalr Ave., Clevel*“ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša Jugoslovan«** varovalnloa v Zedinjenih državah ln plačuje najllberalnejie podp°r* ’ fl>t' članom. Jednota Je zastopana skoro v vaakt večji slovenski naselbini v ■*» «11 ln kdor hoče postati njen član, naj so zglasi pri tajniku lokalnega d1” mM* pa naj p lie na glavni urad. Novo druitvo se lahko ustanovi z 8 člani.mo** plemena, neoilraje se ha njih vero, politično pripadnost ali narodnost. ‘* •prejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do lt. leta In ostanejo » mladinskem oddelku do II. leta. Pristopnina la oba oddelka Ja prosta. Premoženje znata nad 12,000,000.00. Bolventnost Jednote znala 116.18%' NAGRADE V GOTOVI ZA NO V OPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA g'g DINSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA NAG** GOTOVINI. Za novopridobljene člane odraslega oddelka so pr* deležni sledečih nagrad: ^ za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1-25 n ^ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.00 P nr(0 za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00 W i za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 ti za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.00 ti1 za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8.00 ti Za novopridobljene člane mladinskega oddelka Pa s° lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00; za člana novega načrta “JC”, s $500.00 zavarov& $2.0°; t ifll za člana novega načrta “JC" s $1,000.00 zavarov<*'nl $3.00. . a Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so bih člane plačani trije mesečni asesmenti Lo »regl Th -eh i !t«Pt i!‘ring hcfos Ho "ept !°fe tl . Th iiich ] n0r deli 'Mng K 6C ’ectic ^to r ‘deli Se dlaH*1 Važno je, da se čebulic ne sadi niti preplitvo niti pregloboko. Preplitvo posajene čebulice lahko dež spravi na površje, pregloboko posajene pa vzame preveč časa, da pririjejo s cvetjem na površje, in zaradi tega bolj pozno cveto. V splošnem velja pravilo, da naj se čebulice posade tako globoko kot znaša trikratna ali štirikratna debelost istih. Drobne čebulice se morajo vsled tega saditi bolj plitvo, debelejše pa bolj globoko. Ako je čebulica, recimo, en palec debela v premeru, sc jo posadi tri ali štiri palce globoko, debelejše primeroma bolj globoko, drobnejše pa v istem razmerju bolj plitvo. Nekateri domači vrtnarji u-redijo svojo gredo za zgodnje pomladno cvetje tako, da imajo vso procesijo pomladnega cvetja na isti gredi. V to svrho odstranijo šest ali sedem palcev vrhnje prsti ž grede, spodaj o-stalo prst pa prerahljajo. Na to prerahljano zemljo postavijo v primernih razdaljah čebulice dafoclilov in tulipanov, ki so najdebelejše. Prostor čebulic je dobro označiti s tankimi palčicami, nakar se nasuje nanje nekaj palcev prsti. Na to se posadijo drobnejše čebulice, kot so scilla, snowdrops in crocus. Palčice kažejo prostor spodaj posajenih čebulic, da niso drobnejše posajene vrhu istih. Ko so vse čebulice posajene, naj se palčice odstrani. Kjer je nevarnost, da bi miši prišle do čebulic, naj se okoli njih natrosi ne-kg kemikalije, ki se imenuje “naphthalene,” ki se dobi v lekarnah. Duh te kemikalije je mišim zoprn. Ko je to končano/ naj se greda do vrha ž zemljo Zasuje. Pri tem je treba vedno upoštevati, da posajene čebulice ne smejo priti niti pregloboko niti preplitvo. Posajena greda je navadno nekoliko višja od ostale okolice, toda zemlja se tekom, žime kolikor toliko posede. S tem je delo opravljeno in ni treba drugega kot čakati, da 110 In aldii #e b dily hi, ■fll allK< 'Cl 'Odg { i e /i< T Ki k, ;e'P> r 14 [di fcisi< odvisnim otrokom, slep ^ ^ Pri tem vse države s0^.u|i *tisj( Skoraj 1,700,000 starih U qJi ^ biva mesečne podpore- s< gočujejo, da ostanejo P j is0 ^ jih doma. Federalna čuje vsaki državi eno j ^ državnega izdatka. ^eC])ies^ l|% tisoč slepcev dobivžt 1 jgj plačila. Federalna vlada ^ va polovico. — FLIS- W VA ?ar VIŠEK PREBIVA^1 i . ,na!i E Statistiki so izracu ^ in podlagi števila rojstev pi la smrtnih slučajev, ^ v po bivalstvo Zedinjenih dr ® jjf goma naraščalo do ‘e ^ tfl' ko bo doseglo število ^ „ jonov. Od takrat naprC ^ bo polagoma nižalo. .e b C P KONVENCIJA > \ ZVEZE \i V ponedeljek 12. J pričela zborovati v & L Narodnem Domu v v>* ^ Ohio, 9 redna konven0 pO ^ s venske Dobrodelne ^ 'ganizacija ima, kakoi 5t Fraternal Compentf 0dd,|A/ leto 1938, v odraslei« . 8294, v mladinskem *i»i> it.' nov, skupaj torej Ustanovljena je bila e^|,jo Posluje samo v državl ,tl, njeii sedež je v Konvencija sestoji ^ rovalečv, to je iz 10() ^ . ih 17 glavnih odbor^ je konvenčnega predsed^1 . izvoljen Krist Stokel- ( Uredništvo Nove ^ jj K sila J. S. K. jednote, e p f venciji bratske S. D- Q ${\ j, mišljčno in plodonos^ vanje, katerega zaklju bili v čast in korist vš® ^ mu članstvu, posred^ vsemu našemu živi J11 želi. pomladno sonce privabi cvetje na dan. Prvi bodo snowdrops, scilla in crocus, in ko bodo isti začeli veneti, se bodo pojavili dafodili, hiacinte in zgodnji tulipani, za njimi pa še poznih vrst tulipani, če so bili posajeni. Vsa vesela pomladna družba bo odigrala* svoje cvetlčine vloge lepo zaporedoma na isti gredici. V oktobru ali novembru pa je zadnji čas, da si domači vrtnar nabavi te cvetlične igralce in da jim preskrbi primeren oder. SOCIALNA VARNOST (Nadaljevanje s i. strani) pokojnin, in sorodnikom oziroma zapuščini onih delavcev, ki umrejo, predno bi dobili minimalni znesek, do katerega so upravičeni. Social Security Act daje posameznim državam široko diskrecijo glede vrste nezaposle-nostnega zavarovanja, ki jo hočejo vpeljati, morajo pa odgovarjati gotovim pogojem,, ako hočejo biti upravičeni do sodelovanja s strani federalne vlade. Do meseca junija 1938 je vsaka država Unije, kakor tudi District of Columbia, Alaska in Hawaii, vzakonila postave o ne-zaposlenostnem zavarovanju, ki odgovarjajo osnovnim zahtevam socijalno-varnostnega zakona. V 28 državah so se odškodnine nezaposlencem že dejanski izplačevale. V ostalih državah se bodo izplačevale prihodnje leto. Te odškodnine približno odgovarjajo polovici plače do največ $15 in se navadno izplačujejo za največ 16 tednov na leto. Vsled tega zavarovanja je bilo delovanje državnih posredovalnic dela znatno razširjeno. Pomoč potrebnim starcem in s "l 'e k / ■ ENGLISH SECTION OF Official Orgin o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Initiative ^Motion LODGE “SV. JANEZA KRSTNIKA”, No. 37, CLEVELAND, OHIO ^ Lodge “Sv. Janeza Krstnika”, No. 37, of Cleveland, Ohio, at re£ular meeting held July 17, 1938, adopted the following: INITIATIVE MOTION The present wording of section 504 of the Union’s by-laws, reads: “No officer of the lodge or individual member shall : ePt assessments from a member who had been suspended more J1 thirty days, if it is suspected that such suspended member, . ln8 his suspension, became ill or physically injured”, should Crossed out and in its place the following wording inserted: (ection 504. No officer of the lodge or individual member shall ePt assessments from a member who had been suspended ethan thirty days, except the secretary of the lodge.” The present wording of section 505 of the Union’s by-laws, reads: “Any member suspended more than thirty days and 0 ninety days may be reinstated by the Union upon payment "elinquent assessments and upon signing a certificate that % suspension he has not become ill or injured”, should be out and in its place the following wording inserted: ection 505. Any member suspended more than thirty days and lo ninety days may be reinstated by the Union upon payment elinquent assessments and that of the current month.” Section 506, which reads: “A member who during his suspen-taken ill cannot be reinstated until he has completely ered from his illnesš”, should be crossed out entirely. EXPLANATION: In these critical times it is possible for a member of 30 years’ nding to become ill or suffer bodily injury and at the same If 6 he suspended in the month when he become ill or suffers y injury. As such he is entitled to no benefits for the illness ^jury, if incurred during the month of suspension, although • his thirty years of membership he has not received any benefits. The lodge proposes the foregoing mentioned £es both for the good of the Union and for the benefit of Membership in general. Cleveland, Ohio, July 17, 1938. Motion made by: Frank Kačar; President: Stanislav Dolenec; Secretary: Joseph Rudolf; Treasurer: John Branisel. l(%e Seal) SUPREME SECRETARY’S EXPLANATION The supreme board does not support the foregoing initiative J°n, although it has been approved for publication in the } of section 65 of the Union’s by-laws. Discussions on the '°n shall begin September 14, 1938 and terminate on Novem-14, 1938. Lodges, who shall support this motion, should report their ls’°ns to the home office not later than November, 21, 1938. , rts submitted later shall not be considered and neither will ,°rts published in the Nova Doba be considered unless they are forwarded to the home office. Each report must be signed he lodge president and ]odge secretary, and bear the lodge Lodges, who do not support the motion, need not report lr Results to the home office, but they have the right to make ^n their decision by means of the Nova Doba. If the motion , be seconded by one third of the lodges who number in '^bers at least one third of the entire membership in .the adult lenient, then the motion shall be submitted to the member-by referendum. \ Minnesota, September 10, 1938. ANTON ZHASN1K, Supreme Secretary, SSCU. COMMENT OF SUPREME SECRETARY The supreme board sees no need for the proposed changes in ,y-laws. No member as yet has been effected by the sections ch lodge No. 37 wishes to amend or eliminate. These sections L j, ,Jeen a great help to our lodge secretaries who now already )() >urdened with collection of assessments. Correct these sec-s as proposed by lodge No. 37 and there shall be ten times as j ^ suspensions as there have been until the present. The ^ instead of paying assessments each month shall pay his J^tttents once every three months. Lodge secretaries shall ^any a trip in vain, ^nd once they shall tire of it; resigna-^ MU be pouring into the lodges. Federal, State and Municipal "'ould be ineffective without penalties for violations. The bolds good for the by-laws of the fraternal benefit organiza-iu • A member who fails to pay his assessment to the designated °rity is guilty of a violation, and the penalty for this violation l ^Pension, ^he penalty is severe and feft more if the member jj^es j]] during suspension, for under such circumstances [ ® entitled to no benefits. The average member is not afraid t tensions, but he is afraid of becoming ill during the period ^Pension, and therefore all of us are concerned over the \et1^ assessment>s on time. Take away these requirements Ijj. the by-laws and there shall be chaos. I have written this a sincere and undiscriminating intent, and let no one feel ^ed. The membership is privileged to read my opinion and !lv the other supreme officers, who have expressed them-^ Mth me against the foregoing motion. Maternally yours, ANTON ZBASNIK, Supreme Secretary. Slovenec To Enter Realm of Sports ii 0 ■gl* grfi itil ini tk Ely, Minn. — Lodge No. 114 SSCU will meet at 1 o’clock Sunday afternoon, Sept. 18. Aside from being a regular monthly meeting, it will be a meeting to be marked in the annals of the Slovenec records. But before we delve into our topic let me call for the attendance of all the members that are in the lodge, especially those who are interested in forming an athletic group. It is unbeknown to me of the person who said, “In organization there is strength.” That is just what we plan to do. The inspiration comes first from a group of boys that would like to play basketball. It has been the endeavor of this group tc^ form a team. To my estimation this forming a basketball team is just the embryo of a number of other activities that would follow, such as bowling, diamond ball, etc. As Slovenec lodge never has competed in any form of sport in the past, it is high time that we were partaking in some of the fun derived from these activities. In the August 24th issue of the Nova Doba editorial section carried an article that should be enough inspiration alone, for the boys to turn out to the next meeting and form a nucleus for those activities, As you all may have read this article, this is for those who have been unfortunate enough to miss the article. There is to be an Athletic Convention in 1939 in conjunction with the Juvenile Convention. Now, there is something to look forward to. Also for the benefit of those boys that have talked to me on this matter, I would like them to know that I have obtained the services _ of a very efficient coach. Then—Don’t—Forget—Sept. 18th. Attend the next meeting and decide on the sport activities of the lodge. Joseph Milkovich, Sec’y Lodge 225 Milwaukee, Wis. — Members of lodge “Združeni Slovani,” No. 225, SSCU are hereby notified to attend in full numbers the coming meeeting, which will be held on Sunday, September 18, in the usual quarters. This is an important meeting, and especially so because of the double celebration which is scheduled for November. We must talk over what shall be included in our program in order to fully meet the expectations of our guests, and to celebrate properly the occasion. The board itself cannot accomplish this purpose, but requires the assistance of all the members. It is the duty of the member^ to work to their best ability for the benefit of the lodge. Therefore, all members come to the meeting on Sunday, September 18, and bring along some good suggestions. Pauline Vogrich, Sec’y It’s a Habit! Flossie: “You’ll never catch me going out to dinner with an editor again.” Girl Friend: “Why? Was he broke?” Flossie: “I don’t know whether he was broke or not, but he put a blue pencil through about half my order.” /i' Stan Progar, correspondent for the English section of Nova Doba, wrote an interesting guest column for Joe O’Brien, sports editor of the Canonsburgh Daily Notes of Canonsburgh, Pa., while the latter was on his vacation. Stan is presidentof Electrons lodge, No. 228, SSCU of| Cheswick, Pa. On Saturday, October 15, Electrons lodge, No. 228, SSCU of Cheswick, Pa., will sponsor a Harvest Dance at the Harwick Union Hall. Frank Rebarnik and his White Eagle orchestra will furnish the music for the occasion. This orchestra broadcasts every Saturday, at 11:45, E. S. T., over station WMJB. Pittsburgher lodge, No. 196, of Pittsburgh, Pa., offers a semiprivate social for members and friends on September 23, at St. Mary’s School Hall. Admission is one dollar a person. This social also shall form part of the 40th SSCU anniversary celebration. In Chicago, the Illinois Federation of SSCU lodges will hold its next meeting on Sunday afternoon, October 2. Entertainment, consisting 0f a three-act play, dancing, speeches, singing and recitation, will follow the meeting. Our Union’s 40th anniversary will feature the program of entertainment. J, * ’ • In Cleveland, the United Junior Slovene Chorus will .present a concert on Sunday, September 18, in the Slovene National Home on St. Clair Ave. Seven children’s choruses comprise the United Junior Slovene Chorus, which has for its director Mr. Louis Seme. Frankie Yankovich and his orchestra will furnish the music for the dance which will follow the concert. Minnesota Federation of SSCU lodges will hold its next meeting on September 25, in Aurora, Minn., in the Slovene Hall, commencng at one p. m. Ohio Federation of SSCU lodges will meet on Sunday, October 2, in the Sloviene Home on Holmes Ave., in Cleveland. In Milwaukee, Misc., lodge No. 225, SSCU will observe its fifth aniversary and the Union’s 40th anniversary, with an appropriate program on Saturday, November 5. Unremitting concentration on the education of the public in traffic safety is a prime need in the campaign to make streets and highways safer for motor travel, according to the State of Ohio Governor’s Safety Coordinating Bureau. The most difficult problem, it is pointed out, is to create a desire on the part of the motorists, to adopt, of their own volition, safe driving habits, and accomplishment of this is possible only through public education, which is necessarily a long-range program. A postcard of greetings from Frank and Rudolph Jancar was received in this week’s Nova Doba mail. The pair are sojourning in Tijuana, B. C. Mexico. Chicago Celebrates SSCU’s Birthday Oct. 2 FALL SEASON OF ACTIVITY HERE Chicago, Ul. — I hope all of you are planning to attend the Union’s 40th anniversary, which the Illinois Federation of SSCU lodges will observe on October 2, 1938, at St. Stevens school hall at Cermak and Wolcott Ave. Program will start at 2:30 p.m. We hope to see all our old friends and to meet many new ones. As this is the occasion where the young and the old meet, we hope both groups shall get together and help us enjoy our gala event. According to the program, we plan to have a very interesting Slovene play, and many well known characters in Chicago are expected to take parts. We also will have some Slovene folk songs. At 7:30 p.m. we will have music furnished by none other than the popular orchestra of Rudy Deichman, who will satisfy the most exacting require-! ments. We had a wonderful time in j Oak Grove in Rockdale, where! lodges 66 and 92, SSCU cele-1 brated the SSCU’s 40th anniversary. We were treated as old friends, and we hope we shall have the opportunity of returning the favors. I want to congratulate the Rockdale Band for furnishing such excellent music; especially, when con-j t:idered in the light that this i band consists of young boys and j girls. 1 hope we may have the, pleasure of hearing this band over the radio sometime. We were very happy to see Little Stan at the picnic. He is just like his picture, always smiling. We hope he plans to attend our 40th' anniversary. Here is a note to the members of the SSCU in Chicago who do'not attend the regular lodge meetings. One of Zvon lodge members, No. 70, SSCU, is ill and has been confined to bed for the past six months. Her name is Mrs. Charles Kapej, of 1923 W. 23d St. I think it would be a good idea to call on her and bring along a little sunshine and happiness. Rose Laflamme No. 70, SSCU. LadiesToFsSCU Joliet, 111. — Miss Jeanette Kosick entertained the Ladies of the SSCU at her home on Wednesday, August 24. Her house was beautifully decorated with fresh cut flowers. After a business meeting at which time plans were made for work at the joint picnic which lodges 66 and 92 were to hold on the 28tli, the guests greatly enjoyed playing games. Recipients of prizes were the Misses Elizabeth Jevitz and Jule Adamick and Mrs. John L. Jevitz, Jr. Following the playing of games Miss Kosick served a delicious luncheon at a long beautifully set table, which was centered with a huge bouquet and candelabra. Her colors scheme was pink and white, and she carried this out quite artistically. / Miss Elizabeth Jevitz will entertain the club on September twenty-sixth. At this time definite plans will be made for the coming bowling team. Lillian Kosick, No. 66, SSCU. Joliet-Rockdale Lodges Are Fine 40th Anniversary Hosts By Little Stan " Ely, Minn. — Then scenic landscapes of trees, leaves, and foliage, for which this famous Minnesota Arrow head country is noted, is changing. This beautiful green is changing into a variety of bright colors as Mother Nature weaves her colorful carpet, signifying that the Fall season is here, and that the SSCU lodges throughout the land are beginning plans for an active winter season of socials and sport. And the eyes of the SSCU world are forever gazing into the future. For soon, preliminary plans for the Third Bienniel Juvenile Convention and the new Athletic Conference idea, to be held in Ely next year, will be announced for the approval of all lodges at their November and December meetings. It is planned to hold the two meetings jointly in Ely. But keep your eyes peeled at the official organ, and attend your lodge meetings for more information. The social and sport whirl of fall aiid winter activity is gaining momentum. Bro. Joseph Milkovich of Lodge No. 114 Slovenec urges all young En-glish-speaking members to attend the meeting of the lodge in the National Home on Sunday, Sept, 18, where plans will be formulated to organize an athletic and social club. Everyone should attend.. . So don’t forget it — Sunday, Sept. 18, in the National Home. Bro. Anton Zbasnik has returned from his official trip to Denver, Colorado, where he attended the SSCU’s 40th anniversary celebration by St. Joseph and Colorado Sunshine lodges, and where he gave the main address. Little Stan received a card from Denver, signed by Bro. Zbasnik, Frank Okoren, supreme vice president of SSCU, * Anton Lunka, Steve Mauser, and Charles H. Chitwood. Was tickled to get it, and was impressed with Bro. Zbas-nik’s comment: “What a country, Stan”, he declared, “See America First is Right!” Received another card from Miss Vida Kumse of Lorain, Ohio, from London, England. She says: “How much I wish that more people would make such a trip. It is ever so educational and interesting. I don’t even want to return. It’s more interesting when you can converse in the language. You should hear me try some of them!” — Vida. Being acquainted with Miss Kumse, Little Stan can readily see her enthusiasm over the trip. Miss Kumse does speak several languages at that. Welcome home, Vida. Bowling alleys operated by Ray Phillip’s at Ely’s Bowling Center, formerly the old Opera House building, were officially opened Saturday. Not bragging, but Little Stan still holds the alley record with a" 265 made last year for which he won a pair of bowling shoes. Now to get into trim again,' and get a team together to represent Minhesota at the National SSCU Bowling tournament in Cleveland next April. Bowling will occupy the sports limelight during the season as will basketball. But Little Stan will give you more on that later. . In Joliet and Rockdale Meantime let’s board the Magic Carpet again, and sail on oyer the clouds along the blue horizon to Joliet and Rockdale and Oak Grove picnic grounds where Little Stan left you last week as all were celebrating the 40th anniversary of the South Slavonic Catholic Union. If you remember Bro. Anton Zbasnik, his son Bill, and Little Stan were together on that flying four-day trip, where Bro. Zbasnik was main speaker. Rubbing elbows with our Joliet-Rockdale bi-others and sisters was a pleasure. Standing around near the refreshment stand, Little Stan saw a quaint apparatus. In it was a drum, accordion, and various other instruments. A cardboard sign was painted welcoming Bro. Zbasnik. Little Stan was told the contraption belonged to the One-Man band — Frederick J. Troppe, inventor of the Trop-Pedal, of Joliet. A few minutes later, the strains of a fast polka were heard from that direction, and Frederick Troppe, the One-Mil n band was in action. Later, we had the pleasure of meeting him. He is a very amiable person, and is very entertaining. He gave us his card which read, in addition to his title: “Plays lcB6rHion, drum. horn, bass drum, snare driim, cymbals, triangle, and klaxon. For weddings, parties, and entertainments, meet me at Broadway Cash Market, phone seven-oh-three-for.” Heh Heh. Little Stan and Bill happened to be on the opposite side of the stand, getting acquainted with the Kosick sisters, and other young ladies, when Troppe appeared. John Jevitz, jr., introduced us, and forthwith Troppe dosed his chin in a foaming glass of beer. The foam remained on his chin, leaving a perfect Van Dyke beard, and causing merriment all the way around. Tickets were being sold for the attendance prize. Sis. Mary Shetina got to us for a couple, and Little Stan let her use his manly chest and back to write on. Such a he-man. She worked all the way around that way... Heh Heh Heh! (That’s worth three of ’em too!) She promised to vie for the honored position of delegate to our SSCU’s athletic conference next year at Ely. There was another girl who was spiling tickets in a Queen Contest. She was a pretty maiden, and a Slovene girl. Het-e is plugging for her to win. One of the busier fellows around the grounds was Bro. John Jevitz, jr. He is chairman in charge of a committee working on annexation of surrounding parts of Joliet Township by the city, a project being sponsored by Mayor Jones, and the Joliet Association of Commerce. Bro. Jevitz, jr., praised the work of Mayor Jones, for his part in taking the city out of the red, and into the black again. Which meant that finances were again on the balance side instead of in debt. Bro. Jevitz sent Little Stan literature in which the work was described (Continued on page 6) :tj * th *|_ i c 'ti ji’( VA li p po1 A id1 th V .X t * is a nicely reared girl, she?” ■V sbould say so. Not bad the front either.” . _________ He: “I suppose you dance.”] She: “Oh yes, I love to.” He: “Great! That’s better’ll' dancing.” Rambling Along .y By Stan Progar Strabane, Pa. — There is something about this town of Strabane that gets in your blood. The longer you stay in this Slovene haven, the better you like it; the more you stay away from it, the longer the hours seem until you just have to admit that Strabane is your ideal town. Why? Simply because the people believe that friendship and fraternalship are spelled with all capitals, three inches high. That’s Strabane all over. Banger in Games Regardless of what town you speak of, there is danger in some of the games the younger set plays. Strabane is no exception. We simply must find out what dangerous games are being played and put a sudden stop to them before a supreme sacrifice is made. Take an example that happened here in Strabane a few weeks back. No games will be mentioned in order to avoid embarrassment. In the hill district of Strabane ,a group of boys were playing that well known kids’ pastime of “cowboys and Indians.” Of course, in a modified form, this game is perfectly harmless. But these lads evidently were tired of playing it the “you’re dead, I shot you” way. They believed in being realistic. To prove their point the “make believe Indians” captured the “supposed to be” cowboys and tied him fast to a pole in one of the darker sections of Strabane. Here he was left to get loose as best as he could. But the heck of it all, it was almost morning before the captured cowboy was found and freed. Then again, the blood-thirsty “Indians” captured another and in true western style strung him up and left him. Thank God a woman in a nearby house saw this and hurriedly cut the rope. Had. she been a few seconds slower, the boy would have been a very dead cowboy. It is impossible for parents to be with their children the entire twenty-four hours, but I do believe they can adopt a more , closer relationship between parents and children. An understanding and friendly relationship, leaning more toward the pal side, should be fostered so as to leave no doubt in the child’s mind as to just what is right and what harm can develop when the kids play the seemingly harmless games. Surprise Even though your rambling reporter knew of the remodeling that was taking place in one of Strabane’s Slovene homes, little was he prepared for the surprise in store for him as he gazed in wonder at the completed job. In fact, it was almost too much for his sore and much abused optics. But regardless of who’s who and what’s what, you must ‘concede Strabane this one point: It has without a doubt one of the prettiest and most modern Slovene homes in and about Pennsylvania. Which all proves that the Slovenes are on the march. Champions Saturday, September third, one of the Slovene organizations of Strabane sent their softball teams to Detroit, to participate in a national tournament to determine the national softball championship of that organization. I was fortunate enough to be on hand to see them off, and never before did I see a more determined and happy-go-lucky gang. “We’ll come back champions,” was their cry and this town would be very happy to see the foregoing mentioned cry materialize. Why not? The “gang” is composed of good fellows from left on through to right. We all like them because they are true sports and real Colorado Sunshine Notes Denver, Colo. — Now that Labor Day is over I will try to give you some of the highlights of our 40th anniversary picnic which we held Sept. 3. We were very much honored to have with us a man who we all fell in love with at first sight. A man who has made history for our wonderful Union, the SSCU. This was none other than our supreme secretary, Bro. Anton Zbasnik. To those of you who have never seen Bro. Zbasnik, 1 can truthfully say that you have missed something. Bro. Zbasnik gave us some very interesting facts about our Union and spoke in both Slovene and English languages so we could all understand him. He told us about the strength of our Union and urged us all to work for the good of our lodges as we have done in the past. I believe all our members were impressed and inspired by this great man so that we can expect more fraternalism and bigger things in the future from our lodges. We wish to thank Bro. Zbasnik for coming to Colorado and sincerely hope he will see fit to come again. We also wish to thank Little Stan for his telegrams wishing us good luck. Despite the rainy weather and floods we were having around Denver, we had a large crowd out and everybody enjoyed themselves. At 9 o’clock we retired to the hall for the speeches. Bro. Mauser was toasfmaster calling upon the following for a few words. Bro. Frank Okoren, third supreme vice president, John Schutte first supreme judiciary, Anton Zbasnik, supreme secretary, Chas. H. Chitwood, secretary of Colo. Sunshine lodge, Anton Jersin, supreme secretary of WSA., George Pavlokvich, president of St. Rouke lodge. All of these persons mentioned spoke on the good that the lodges are doing and praised our Union for its 40 years of faithful and successful service to the working man and hope for a bigger and better service in the future. We know that our Union is the strongest fraternal organization in the U.S.A., so let’s make it still stronger. After the speeches Bro. Zollar got busy on his ac cordion and all enjoyed the snappy dance tunes. I wish to take this opportunity to thank all who attended our picnic and hope to see you at the next blowout we give. All members of Colorado Sunshine lodge No. 201, SSCU are notified to attend the next meeting of our lodge to be held on^ Sunday Sept. 18, 1938 at 4 p.m.' at the Slovene hall. We hope to have a good attendance. Chas. H. Chitwood, Sec’y. LITTLE STAN’S ARTICLE (Continued from page 5) in detail. Little Stan appreciated that John. Little Stan met Mrs. Jevitz, jr., also. Her hubby had planned for us to meet with the Mayor and other prominent officials, but lack of time prevented that. Nevertheless, he showed us around, and was a very busy man. Thanks a million, Johnny. We appreciated everything. The speaking program was underway. Bro. F. E. Vranichar was master-of-ceremonies, and he handled everything in fine, convincing manner. The speaking program was interspersed with selections by the Rockdale Championship band, and there was a duet of youngsters who sang lovely songs. Through the amplifying system came fine Slovene recorded music. Little Stan doesn’t remember all the speakers. But one sentence in Bro. Zbasnik’s address struck home: “Our members must remember that for every dollar our Union has, it is backed by $1.25—indicating the best financial condition in history.” Bro. Vranichar introduced Little Stan who was so surprised he couldn’t say much more than a couple of Heh Heh’s. He had meant to say more, to praise the Joliet lodges for the fine work done in send' ing five delegates to the Second National Juvenile convention But he was in such happy and surprised mood, all the things he wanted to say, just wouldn’t come. That evening took a ride to the huge waterway locks near Joliet. As soon as we stepped out of the car, the Magic Carpet came to the rescue and carried Little Stan away to ejaculate on the beauty of the sky, and later, someone else mentioned there was a pretty moon somewhere also. And with the moon goes the heart—and so it was... Eating lunch at. the Vrani-char’s was pleasant in every respect. Only that Little Stan appeared so silly. Back to the picnic later where a dance was in progress. 6ro. Jevitz was cashier. Little Stan had one dance to swell music by the Slo-gar Brothers quartette... then back to join Bro. Zbasnik, later to retire for the evening, and make way for the trip back to Minnesota. Little Stan regrets that he didn’t take notes or anything on the many names he wanted so to remember, but every thing moved so swiftly that he be came wrapped up in the hurly-burly of excitement... so here’s hoping he runs into the wonderful crowd again for another great time. Yes, Joliet and Rockdale were the finest of hosts. Before I forget, a note to Mrs. Martin Pechaver — Asked dad about our relationship, but he didn’t recall... And so next day, the nose of the limousine pointed north to Minnesota where Little Stan would be back on the job with his news nose to the grindstone. Sincere thanks to everyone who made our trip so pleasant. It was a pleasure for all of us to participate in the 40th anniversary picnic of Joliet and Rockdale SSCU lodges. The only regret was that we couldn’t stay longer... and the moon is still high—so is the heart—and good bye until next week. Stan Pechaver No. 2, SSCU Did You Know That. . . By Anna Prosen, Lodge 173 Can Cleveland Continue To[7QQ Voices at Concert Have Good Schools? fellows. They attained their heights by a friendly co-operative spirit and team work. In this vicinity they are softball champs and hold the title of Pennsylvania champs in their organization. Just a few moments ago (this is written Sunday, September 4), a long distance ’phone call informed me of their fate in the tournament. They won their elimination games but lost to the last year’s champs by'a score of 7 to 1. Unfortunately, the boys were forced to travel some 350 odd miles, and then play three games in one afternoon, while the defending champs played only one game and traveled half that distance. A Thought A little more consideration for the other fellow and less demanding on your part will cement the bonds of true friendship beyond the damaging effect of the most powerful explosive. Not Comfortable Mrs. Glanaghan: “Was your old man in comfortable circumstances when he died?” Mrs. Macpherson: “No, ’e was ’alfway under a train. —Santa Fe Magazine. Lithodendron Valley near Ad-amana, Ariona, contains the finest specimens of petrified forests. The logs are from two to twenty feet long turned to cold stone. One of the largest is a log 200 feet long and four feet in diameter? To deflect cannon balls, the slanting sides of the Confederate ship “Merrimac” were coated with tallow? A new machine “saw” developed by a California manufacturer can be used to cut tile, glass, stone, non-laminated plastics, porcelains and nitrified products, its cutting blade has no projeting teeth, the blade is of a circular diamond-impregnated metal? A new star 3,000 times as large as the sun has been discovered by Dr. Otto Struve in the Yerkes Observatory at Wil liams Bay, Wis. The star is the largest ever reported and has been named “Epsilon Aurigae”? The roof of the Mormon Tabernacle, in Salt Lake City, reflects sound so perfectly that a pin dropped any place in the auditorium can be heard 200 feet away? The shore line of the U. S. if stretched out would measure 103,000 miles or more than four times the distance around the world? The Bark Umvoti, struck by a hurricane in the Indian Sea was driven ashore near Madagascar and left stranded in a graveyard. A tombstone pierced her hull? According to Samuel Gordon, associate curator of mineralogy at the Academy of Natural Sciences in Philadelphia, imitation gems can quickly be detected by means of a simple test ■the gem is held against a chunk of dry ice and if the gem is genuine, a sharp crackling sound will be heard, otherwise silence? A small but powerful magnet mounted on a leather wrist strap, provides a convenient means of holding hair pins, pins, nails, tacks or brads in an easily accessible position while the person is busy at work. The magnet is a half inch thick with a di ameter equal to that of the average wrist watch ? A miniature Queen Anne silver tea set, valued at $2,000 was recently placed* on exhibition in New York. The novel set comprises a tiny tea pot, coffee pot sugar bowl, cream jug, six cups and saucers and six teaspoons, all bearing the maker’s hallmark of Jonathon Clifton, which was registered at the Goldsmith’s Hall in London during 1703? During winter in some provinces of Canada the natives place pepper in their shoes every day, in the belief it aids in keeping their feet warm? The plaque of flies caused women to use make-up!!! The ancient Egyptians made up their faces as a protection against the insects not to beautify themselves? The Mammoth Cave of Kentucky, one of the grand natural wonders of the world, became a scenic resort for curious travelers. Some of its most interesting caverns are “Chief City,” “Stella,” “Mammoth” “Lucy’s Dome”, “Cleveland Avenue”; “Charlotte’s Grotto” is a perfect treasure house of gypsum flowers; the “Maelstrom” gains distinction from its cataract. The “Dead Sea” got is name from its placid waters? The Cactus is the State Flower of Arizona. Some of the cacti grow 50 ft. high and have many branches 20 or 30 ft. long, its flowers are waxen, hundreds on one plant, a brilliant scarlet of singular beauty? Editor’s note: The following article is one of a series submitted by American Federation of Teachers local 279, with Theresa Dudas, Chairman, Foreign Language Newspaper Committee. What makes good schools? Adequate equipment, intelligent supervision, clean, comfortable rooms, and last and most important, ambitious and well-trained teachers. Does Cleveland have good schools? How do the schools of this country compare with those of other cities of comparable size in the country, and with those of near-by wealthier suburbs? A series of articles in the future numbers of this paper will answer these questions. For just a preview, let us present briefly the following facts: The amount of tax money used for education in Cleveland has been steadily reduced, while at the same time the amount of money used in carrying on the county and city government has steadily increased at the expense of the schools. There are more pupils in eath class in Cleveland schools than in other cities, excepting only a few. As a result, no teacher is able to give to the individual pupil the time he needs for the satisfactory completion of his work. The benefits that the pupil can derive in his class room depend largely on the amount of time that the teacher can give the pupil. There are few places in the United States where educational conditions are worse than in Cleveland in this respect. Many music lovers are expected to attend the great music festival Sunday, Sept. 18th at 3 p.m. in the Slovene Auditorium on St. Clair Avenue in Cleveland to be given by the United Slovene Junior Singing Chorus formed by the following seven juvenile choruses.: “Slavčki”, of St. Clair, Chorus from Waterloo Road; “Larks” of Euclid; “Canaries” of Newburgh, Chorus from Holmes Avenue. Barberton “Slavčki”, and West Park “Zvončki”. The concert includes 28 beautiful Slovene songs and the majority written by American Slovene poets as Zorman, Zupan, Zupančič, Molek, Kristan and Krasna. All twenty-eight songs were composed by the director of the choruses Mr. Louis Seme. All Slovenes old and young are most cordially invited to attend. Dancing will follow the concert with Frankie Yankovich and his boys furnishing the music in the upper hall and Oblak’s orchestra downstairs. MY TRIP TO TIE MEDITERRANEAN BY Doris Marie BiTtiC, Lodge 180 D Evening Classes In Cleveland Schools Editor’s note: This is the 34th inSg ment of a series of articles whicli _ Marie Birtic has prepared for Pu“j tion in the Nova Doba. Readers W M call that Doris won a sixweek cru ^ the Mediterranean in a nation-wMe test sponsored by The Clevelin\t& and The Cleveland Propeller Club- . installments will follow in subsefl editions. * * * Contrary to the popular ^ lief that the return always rather lifeless, ours} sparkled with excitement. all joined in the fun • thp eve' programs we gave in nings were unique. gr*0 moonlight. Again his assi by this time we re‘t^0 a mere phantom, ? v, “What is the matter - ^ the blue light burned out' ^ We will have the out the moonlight t3 And so on with his descrip 1 „ d 10 V (j Sk *im (,ki. ]v '»bra fede lv>Mi , J k'«uk Poz J1 ;ki possible. Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK »no i bor Pri itr ,0()bc: HI (Continuation) CHAPTER XIII. Rebellion and the Curse My regiment Returns to Codroipo and soon after into Goričica. Its experiences have left it broken and bitter and rebellion seethes in its midst. The wide gaps left by the fallen are refilled with men from the marching battalions who complain that they have had nothing but hunger and oppression in the training camps. They guardedly secrete the knowledge that a rebellion is spreading and that many men have taken to the forests where they hide and steal whatever falls into their hands. They have named this secret hideaway "Zeleni kader” . . . “Green Camp.” Whatever booty had been acquired on our previous campaigns is gone now, most of it being lost in the disastrous crossing of the Piava. We bear the hunger with stoic resignation for the long months of want have inured us to the lack. But we pity the innocent inhabitants who have had so much withheld from them. Most of these people are without food and without certain promise of any for a long time to come for they have long since consumed the potatoes given them to plant in the spring. The military authorities are not empowered to offer them any further aid for the army itself is starving. Armed with the dried leaves of beech trees which we smoke in lieu of tobacco, we frequently trudge clear to the third village where some old inveterate smoker unobserved slips us a handful of corn in exchange. But when the sight of wailing children confronts us we invariably give Uie bit of food to them and feel overly rewarded by their tearfully grateful smiles. ------- Word reaches us to repair pr« ment fo» the maneuvers and c T*1 paratory to the coming carnI3^.0list1'011 first drill is attended by t'ie. assemblage of an entire divis 0 ,j.jj tn A group of high official®, t0 tl> Emperor in their midst atte” ef s o"’ huge performance from a ways removed. They watch a e9c as the flying columns dash V ^ other, as they surge and resui ’ ^ and pounter-attack. The s .^ef® done wtih blank cartridges, when some thirty or forty s'1' of past the unsuspecting ears o .eI-n»ti cials there is instant con aJJ e) among them. In the twinWWS these gentlemen flee the 0 tower .The trumpet blasts a , ate stay to all activity. , nej\t ® , All fingers point at our re® jnspect black glances measure us. An gS n is a,t once made of the ri ,.er dri' during its progress the EmP )s away. corP°r It is whispered that the ■ ^^ fired the murderous shots. A ,aCed % this the officers have thenj P tl' der guard. The corporals, ' sept g and all from our regiment, Pr c^\i-clad alibis which succeed . ^ them of any connection W1 boreS tempted assassination. Tlie jtiief... their guns reveal nothing ^ft(j \V»- . those who had fired the sho s .^giice ly obliterated all trace of e firing a blank immediately a fTo be continued* rt 3° Girl Friend: “I’1*1 thin you can count nl^hauKs' Boy Friend: “Gee! —Santa Fe Magazine. 'Hm osmi ‘la I’-Hkc | t>o ts pr; psv I11, M I 1» ’ h Hi \\\ lb ■% % . tla DOPISI kf, Utah. — Redna sej j*J Carbon Miner, št. 168 je vršila dne 14. avgu-isti je bilo sklenjeno Ntenši s septembrom sus-društveni asesment. To da odpade tistih 10 cen ^tvenega ascsmenta, ki ’ftsli člani plačevali v '»o blagajno. Ta suspcn-lostane v veljavi za nedo-Ci»s oziroma do preklica. Raslega oddelka, ki po-14 svoj c asesmente po pošti, Oštevajo pri pošiljanju Prispevkov, da jc zdaj ^iipni mesečni asesment ,tov nižji. tudi obveščam, da imam zPremenjen naslov, in si- °hn Yakopich, R. F. D: 1 lP !f,Utah. Vsi, ki se obračajo Ismeno, naj upoštevajo 1,1 tn' novi naslov. Bratski j — Za društvo št. 168 its ; John Yakopich ,tajnik. |^lin, Minn. — Tem po- 1 z'vam vsa društva JSKJ J iv* Minnesoti, da pošljejo ^stopnike na redno fede- i ,° 8ejo, ki *se bo vršila v ( j® 25. septembra. Zborova- ( 0 vršilo v Slovenski dvo- ( Aurori, Minn., in se bo i °b 1. uri popoldne. ( fWnjem zborovanju fedo-n ki se je vršilo 27. marca 1 eV so bila minnesotska } } JSKJ zastopana v čast- 1 1 ev'ilu, zakar jim bodi iz- ( 0 Priznanje. Na prihod-■•Wovanju, 25. septembra, ■ &t,i, da bodo zastopana • >8a društva JSKJ, ki po- < 0 v državi Minnesoti. Na ‘ ^je so vljudno vabljeni i Minnesoti bivajoči glavni/ '• Na svidenje torej 25. < ^ra v Aurori, Minnesota! I ^deracijo društev JSKJ > lv' Minnesoti: ’ John Lamuth, tajnik.! 4________________ 1 ji ^ukce, Win. — članstvo Združeni Slovani, št. 225 1 ’ Pozivam, da se kar mo- Hnoštevilno udeleži pri- : ‘Seje, ki se bo vršila v ne- ,• septembra v navadnih 'h- Ta seja bo jako važna, r zaradi naše dvojne pro- , 1 Jo priredimo v novem- °8ovoriti se moramo, kaj 0 imeli na našem progra- ^mo bolj ustregli poset- i.Ureditve ter da bo tudi ih ‘reklamo društvu in Jedil bor ne more vsega sam ’4topak potrebuje pomoči j °stalega članstva. Treba ! 11111 gre članstvo v vseh roke. Saj je tudi dolžnega člana in članice, da 0 svojih zmožnostih za Ugled društva. Torej, tak8* na se-*° v nedeljo 18. .Jra in prinesite kaj do-^Vetov s seboj! Sestrski ,V' — Za društvo št. 225 Online Vogrich, tajnica. !' ‘tiiiui. — člane društva l(ec> št. 114 JSK.J pozivam, 'ki e^ij° rc<^no mesečne (v'Se bo vršila v nedeljo 18. ter sc bo pričela ob \1 Popoldne. Ta seja ho i* bodoči razvoj našega čredno nadaljujem, naj !•, Pozovem na sejo zlasti ki se zanimajo za ^'f^nje atletske skupine. atletično udej-{ le Pri našem društvu je skupine fantov, ki že-basket-ball. Ta skupilo 3 organizirati team v to lo y °da mojem mnenju resnici pričetek raznih ^ ,sP°rtnih aktivnosti pri t rU8tvu, ki bodo sledile v kot baseball, keglja-društvo Slovenec se šf iit) 1 Podalo v nikako športne je čas, da si članstve ^ruštVa končno tudi ne i, «bave privošči. ’.(I^dniški strani Nove Do nkl24' avgusta, in sicer \ 1 sekciji, je bil priobčei Zbašniku, ki je s svojim letalom poletel iz Pittsburgha v Ely, Minn., in da se od strani društva in njegovih ožjih prijateljev priredi en zabavni večer, kakor hitro se omenjeni vrne iz Elya. To se je zgodilo in 25. avgusta se je zbralo v Slovenskem domu lepo število njegovih prijateljev in prijateljic k lepi zabavi. Tudi mladinsko pevsko društvo “Prešeren” je bilo navzoče, in nam je zapelo nekaj lepih popevk. Bila je prav prijetna zabava. K sklepu še poročam, da je dne 27. avgusta preminila članica Mary Salamon, v starosti 69 let. članica JSKJ je bila od leta 1906. Naj ji bo ohranjen blag spomin! — Za društvo št. 26 JSKJ: John Jurgel, tajnik. Chicago, lil. — Proslava štiridesetletnice JSKJ, ki so jo priredila društva iz Jolieta in Rockdale v rockdalski naselbini dne 28. avgusta t. 1., je bila zelo dobro obiskana. Bilo je nekaj, izmed katerih se je naše mesto prav povoljno izkazslo. Program je vodil solprat Vra-nichar, in nastopili so kot govorniki zastopniki društev, ter brat Zbašnik, gl. tajnik, ki je bil principijelni govornik dneva. Nadalje je govoril v angleščini rockdalski župan, ki je v Ameriki rojen Slovenec ter član in pravni svetov?lec naše Jednote. Dve članici mladinskega oddel-ka sta zapeli duel; nato pa jc prikorakala pred oder rockdal-ska mladinska godba, ki je prav lepo zaigrala nekaj komadov, da jc odmevalo daleč tja v prosto naravo. Da se je ves program tako dobro čul vse naokrog, gre priznanje pripravljalnemu odboru, ki je nabavil zvočnik (loud speaker), potom katerega smo udelcženci izvrstno slisali tako govornike, kakor tudi petje in godbo. Udeleženci iz^~ Chicaga smo imeli svoje omizje, pri kateremu smo so vsestransko zabavali Brat Louis J. 2efr?n, ki lastujc pogrebni zavod v Chicagu, jo tudi na tej proslavi, kot ž'e večkrat prej, snemal premikajoče slike, katere to kazal na slavnosti naše Federacije dne drugega oktobra v šolski dvorani na Ccrmak rd. in V/olcot; ave. Poleg splošnih slik piknika jc pri našem omizju ;;ncl i\ dodatne sliko privatnih pogovo rov med člani in gl tajnikom, .j ki je Lil v spremstvu n.šej i \ 'dobro znanega sotnidnika Nove r Dote, v angleščviv, tako zvane- < gi “Little Stana” iz Elya, Minn. \ Potem jc vzel še več “satov” od r grup in posameznikov, ki nijo [ slutili, da jih naskrivoma “ma- s la”. To bo zabave, ko sc bodo t kazale te slike! N\ V nedeljo dne 4. septembra j sem šel po < pravkih v Poojjo, in nazaj gre’c sem sc oglasil v . j naših naselbinah Fe Puc in I-a,' Sallu, kjer sem obiskal naše čla-'|ne. Najprvo sem r.e oglasil pri'. ' bratu’ Zugichu v De Puc, s ka-’ terim sva sc veliko razgovorila 1 o jednotinem delovanju. Omenil : sem mu za pristop n jih društva k naši Federaci ji, nakar mi je 'i»vetov? 1, da naj skupno obiščeva 1 društvenega tajnika brata Benk-j Seta, da sc o stvari bolj temeljito in doloino dogovorimo. Dala . sta mi obljubo, da ho njih d«u-. št.vo pristopilo v n išo Fodera-* cijo, in da bo poslalo svojega "| zastopnika na prihodnjo kon-t ferenco, ki sc bo vršila dne; 2. j1 oktobra v Chicagu. J Poslovil sem r.e o 1 gostoljubnih bratov v De Puc, ter sc napotil proti La Sallu, kjer sem se najprvo ogialsil pri predsed-I niku tamkajšnega društva' bratu ;J Mat.hu Vogriehu. Ker je njegova a hčeyka tajnica, smo sc kar doma •i pogovorili. Povedala sta mi, d.i L_! je društvo že takorekoč sklenilo c pridružiti r.e Federaciji, ni pa to o! še uradno naznanilo tajniku Federacije. ;e Brat Vogrich ima' jako pri-jažen dom, okrog katerega se u 5 vije bujna trta, s katere sem zelo poučen članek ,tikajoč se Z naših športnih aktivnosti in at- p letske konvencije, katera se bo R prihodnje poletje vršila v Elyu, ii Minn. člani, ki so dotični članek r čitali, se bodo gotovo z navduše- t njem pripravili za prihodnjo s združeno mladinsko in atletsko z konvencijo. jš Končno še enkrat: ne pozabi-j p te priti na sejo v nedeljo 18. sep- [ n tembra in pomagajte k razvoju jš športnih aktivnosti pri našem!z društvu! — Za društvo Slove- j ncc, št. 114 JSKJ : Joseph Milkovich, tajnik, d ! 11 Joliet, lil. — Redna mesečna;6 seja društva sv. Petra in Pavla, 1< št. 66 JSKJ se bo vršila v nede- b ljo 18. septembra v navadnih 2 prostorih, člani so prošeni, da se te seje udeležijo v kar največjem številu, ker bo med drugim poročano, koliko dobička jed društvo napravilo na zadnji ve- r j selici, ki se je vršila v Oak Grove F 28. avgusta. Vse tiste člane,, ki d imajo še vstopnice v obliki knji- z žic, prosim, da jih brez odlaša- k nja vrnejo. Obenem prosim čla- jr ne, da točno poravnajo svoje asesmente. | r Kakor je bilo že poročano, jc v naše društvo skupno s sosednim društvom št. 92 JSKJ priredilo dne 28. avgusta piknik v Oak J Grove v proslavo jednotine 40- r letnice. Prireditev je bila dobro ^ obiskana in moja dolžnost je, da 1 se v imenu društva št. 66 JSKJ 1 naj lepše zahvalim vsem posetni- 1 j kom, posebno pa še posetnikomjl iz Minnesote, iz Chicaga in od £ drugod. • Dalje naj bo izražena najlep- J jša hvala glavnemu tajniku so-j1 bratu Antonu Zbašniku, ki je v * !, družbi svojega sina in Little ji Stana prišel na našo prireditev^ in nastopil kot glavni govornik. | 1 Nadalje so govorili: Stanley Pe- £ chaver (Little Stan), Joseph Ku- t har, jednotin pravni svetovalec i in župan mesta Rockdale, Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ, j Frank Gospodarich, tajnik fi- t nančnega odbora I^SKJ, Frank j i Wedic, glavni tajnik DSD, John i Gottlieb, Anton Krapenc in John ( . Zvezich. uradniki chicaških dru-. štev JSKJ. Vsem naj lepša hva-. la! , Posebno hvalo in priznanje pa zasluži naš drugi gl. nadzornik . sobrat Frank Vranichar, ki je . kot štolo,ravnatelj vso. zadevo v j najlepšem redu vodil. Zanimivo . jc bilo, da smo imeli na tej pri-. reditvi kar tri glavne tajnike, i namreč od JSKJ, KSKJ, in , . DSI). Vsi govorniki So poudarja-i li gospodarsko trdno in bratsko i stališče naših slovenskih orga-1 x nizacij v Ameriki in koliko soj t iste za naše rojake že dobrega . storile tekom svojega poslova-t nja. Zato je pa tudi dolžnost slo-i venskih staršev, da vpišejo svoje otroke v naše organizacije, ker1 tu je njihova bodočnost. Prodno zaključim, naj se lepo i zahvalirp vsem članom in člani-3 cam, ki so prodajali vstopnice ali opravljali razna dela na tej J prireditvi, dalje rockdalski šolski godbi, Žlogar Bros. orkestru, a Fred Troppe godbi, Mr. Franku i,;Žabkarju za slovenske popevke e in vsem, ki so na en ali drugi na-5. čin prispevali k uspehu te pri-b reditve. Bratski pozdrav! — Za o društvo št. 66 JSKJ : ■x John Adamich, tajnik. ..i ----- li Pittsburgh, Pa. — Na zadnji a seji društva sv. Štefana, št. 26 c, JSKJ, jc bilo sklenjeno, da se j. potom dopisa v našem glasilu ie!pozove člane na sejo, ki se bo vršila 18. septembra. Ta sklep j. je izveden tem potom. Dalje jc o bil sprejet predlog, da naše dru-u štvo deluje za združitev z drugi-ih mi društvi naše Jednote v Pitts-ri burghu. v Debatiralo se je tudi o društ-a- veni nakladi, ki je bila sklenjena še na seji meseca julija. Nekateri io člani se ne strinjajo s tem za-^o ključkom. Zato je važno, da sc e- člani .kar mogoče polnoštevilno udeležijo seje 18. septembra, o- Sklenjeno je tudi bilo, da se v od strani društva izrazi prizna-enjnje našemu članu pilotu Fredu imel priliko trgati sladko grozdje — ne da bi se bilo treba bati strogega policaja s kolom v roki, kot se to navadno zgodi na naših slavnih “vinskih trgatvah” v društvenih dvoranah tekom jesenske sezone. Poslovili smo se v bratski zaobljubi, da se vsi snidemo na federacijski konferenci in jednotini štiridesetletnici dne 2. oktobra v Chicagu. Kot se razvidi iz vsega tega, naša Federacija povoljno raste. Jc pa še nekaj društev naše Jednote v tem okrožju, katera bi tudi želeli imeti v svoji sredi. Prosim odbornike vseh teh društev, da naj med svojim članstvom delujejo na to, da se bodo čimprej priklopila naši aktivni Federaciji. Ob zaključku naj bo še omenjeno, da se naš dramatični odsek pridno vežba v igri, ki jc šaljiva tridejanka z imenom “Trojčki”. Smeha bo na koše! Poleg tega so še druge točke na programu, toda igra je sama vredna malo vstopnine v zne- ' sku 30 centov. Chicaška društva se pridno 1 pripravljajo na to veliko slav- ^ nost, in vabijo vse članstvo in : druge rojake od blizu in daleč, ' da se po možnosti te priredbe udeleže. Joseph Oblak. Leadville, Colo. — Večkrat či- : tamo o raznih presenečenjih, bodisi s srečanjem prijateljev ali potom surprise parties. Slič-ncka iznenadenja smo bili deležni tudi mi nedavno tekom naših obiskov v Minnesoti. Iz ‘Colora-jda v Minnesoto je dolgo pot in šele po 36 letih smo se odločili, da jo posetimo in obiščemo naše bližnje in daljne sorodnike. Dne 10. avgusta smo se podali na pot, ki nas je vodila na,ravnost na Ely, Minn., kamor smo dospeli po treh dneh vožnje. Obiskali smo brata Johna in Franka Pu-cel in pri slednje- imenovanem smo tudi stanovali za časa našega tamkajšnjega bivanja. Bilo je ginljivo, ko smo si po tolikih letih in prvič v Ameriki roke po-jdali. Prav lepa hvala za vso naklonjenost Johnu in Franku Pu-cel, Josephu Pucel, Josephu Južna, bratrancu Johnu Pucel,! Albinu Jerič in njihovim družinam ; iskrena hvala za lepo zabavo. Hvala za obisk bratrancu .Josephu Pucel in družini Zavrl. Videli smo tam dom JSKJ in marsikatero drugo zanimivost. Sploh se nam je na Elyu vse jako dopadlo. Podali smo se tudi na Eveleth, kjer smo obiskali bratranca Louisa Pucel, kjer smo bili z vsemi sobrotami postreženi. Od tam smo se*odpra-Nvili v Chicago, dfi^ obiščemo tretjega brata Joseph Pucel, s katerim se tudi nismo videli v tej ' deželi. Bilo je veselo svidenje po 35 letih. V Chicagu smo poselili urad SN£J in ri ogledali še razne druge zanimivosti. Pri bratu 1 in njegovi družini smo bili res prav bratsko postreženi, zakar naj lepša hvala. Dnevi so hitro potekali in odpraviti se je bilo treba spet proti visokim goram Colorada. Medpotoma smo videli lepa polja koruze, sladkorne pese in raznih drtigih pridelkov. Naš izlet je bil prijeten in zahvaljujemo se vsem sorodnikom iii prijateljem za vso naklonjenost ,katero so nam izkazali in za vso postrežbo ,katere smo bili pri njih deležni, želeli bi, da bi mogli to paklonjenost ob priliki povrnili.- Zahvala naj bo izražena tudi vsem. ki so nam pred odhodom priredili surprise party in ki so se iste udeležili. Ne vemo vseh imen. torej jih ne moremo navesti. Vsekakor s ril o vsem hvaležni za pozornost in naklonjenost. Pozdrav vsem mišim sorodnikom ip prijateljem in njihovim družinam,«pa na svidenje •lob priliki! ■ Charles in Agnes Jakopič in ■jsip, Frances Vidrick in sin in ■ Bill Purkat: vsi iz Leadville, iColo. .t 1(1 (7:30) zvečer. Sestrski pozdrav! I — Za društvo št. 133 JSKJ : f Frances Lopp, tajnica. ^ i Chicago, lil. — člane in člani- ( ce društva Zvezda, št. 170 JSKJ, 2 obveščam, da se bo vršila naša 1 prihodnja seja v sredo 21. sep- j tembra zvečer v navadnih pro- 1 štorih. Ker bo to zadnja seja ( pred veselice, katero prirede ] chicaška društva JSKJ v pro- j slavo jednotine 40-letnice dne 1 2. oktobra, je neobhodno po- 1 trebno, da pridejo na sejo vsi člani in člamee. Obeta sc nam 1 velika udeležba na proslavi in j ena najvažnejših zadev na pri- ) hodnji seji bo izvolitev odbora, , ki bo prmagal delati, da bodo j vsi gostje, zuninji in domači, , postreženi kot sc spodobi. Poka- : žimo, da se v slogi da napraviti ( marsikaj, kar je posameznemu , društvu neipogoče. j Še sobrat glavni tajnik 11am I je nekako površno obljubil, da pride pogledat chicaške ‘'Troj- 1 čke”; upam, da ni pozabil. Zna- • biti nas še urednik Nove Dobe 1 preseneti s svojim obiskom in se 1 za isti dan pomotoma pripelje 1 v Chicago, kot sc je Corrigan pomotoma zavozil na Irsko. Vsekakor bi se nam dcpadlo, če bi doživeli tako presenečenje. Ako se nam bo ta veselica dobro »obnesla, kar vsekakor upamo in želimo, jc gotovo, da bodo društva, ki še ne spadajo k iliinoiški federaciji, imela več veselja pristopiti k isti. Kakor so se federacije v drugih naselbinah in okrožjih dobro obnesle in mnogo koristnega napravile za našo Jednoto, tako bo tudi naša federacija z vsemi močmi delala za procvit in napredek naše Jednote ter pomagala tudi posameznim članom in članicam, kjer bo pomoč v resnici potrebna. Člani in članice našega društva pa lahko dosti pripomorejo, da bo proslava jednotine 40-letnice kar lv-jlep-še uspela. Vstopnina je zelo nizka: 30 centov v predprodaji in 40 centov pri blagajni; za otroke stare nad G let bo vstopnina 20 centov. Vstopn:ce sc dobijo pri predsednici in tajnici. Agitirajte med svojimi prijatelji in znanci za obilen poset, da bo dvorana polna do zadnjega kotička. Imeli bomo tudi ‘Ribničane, da bodo dvorano “razrinili,” če bo premajhna. Več sc pogovorimo na prihodnji seji. Pred zaključkom še prosim člane in članice našega društva, da bolj redno plačujejo svoje mesečne prispevke. S tem se izognejo neljube suspcndacije, ki bi mogla imeti v slučaju bolezni ali smrti zelo neprijetne posledice. Tajnici pa delo prihranijo in ji omogočijo bolj tečno poslovanje. Na svidenje na seji 21. septembra in sestrski pozdrav! — Za društvo Zvezda, št. 170 JSKJ: Agnca Jurečič, tajnica. S pola. — Ko to pišem, je 8. septembra, ravno 30 let, odkar ksem spremljal po Sloveniji Rev. Buha, ki je hotel praznovati 50-letnigo svojega poklica v Luč-nah na Gorenjskem. Pred odpo-tovanjem v Slovenijo so mu napravili odhodnico z lepim vzpo-! redom in ned drugim mu jc Mr. 1 Qco. L. Brozich v imenu slovenskih društev izročil darila. 1 Z Rev. Buhom sva prepotovala , precej Slovenije in 8. scplem-' bra je obhajal 50-lctnico svojc-j ga svečeništva v Lučnah na Gorenjskem, za katero priliko so t se skupaj zgrnile velike množi-j ce ljudstva. Omenjeni Rev. Buh je bil vzoren svečenik in prvi . slovensko - ameriški časnikar. . Bil je naklonjen vsakemu napredku med našim ljudstvom in . posebej še našim podpornim or-l; ganizacijam- Zdaj že več let po-e čiva v tihi gomili, toda spomin a. nanj še živi med mnogimi, ki sc h ga poznali in spoštovali. Matija Pogorelc i Shchoi/gan, U /s. — Konec je poletja in konec je piknikov. Tako bo tudi konca našega piknika, ki smo ga odlagali tako dolgo, da je gotovo prepozno za letos. Seveda so tega največ krive slabe delavske razmere in pa tudi slaba udeležba na sejah. Vsled ncudeleževanja sej gotovo dosti naših članov in članic ne ve, da je letos meseca julija preteklo 30 let, odkar je bilo naše društvo Sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ ustanovljeno. Prepričan sem, da s tem odlaganjem od meseca do meseca in malo udeležbo na sejah ne bomo nikamor prišli. To jc ravno tako kot naše čakanje na prosperiteto, katera jo šla za vog"l že pred 8 leti, pa jc še zdaj ni nazaj. Zaradi tega jc čas, da se enkrat zganemo zares. Otresimo sc omahovanja in dopovejmo si, da ŠE NI prepozno kaj primernega prirediti v proslavo 30-letnice našega društva in 40-letnice J. S. K. Jednote. To pa bo mogoče le, če bodo člani začeli prihajati na društvene seje. Vjc društvene zadeve se najbolj uspešno rešijo, kadar jc največ članov navzočih. Takrat se lahko ustreže večini. Prav posebno pa velja to, kadar sc gre za prireditev kakšne društvene zabave ali slavnosti. Naše redne društvene seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer. Prihodnja seja se torej vrši 20. septembra. Nikar naj noben član ne išče izgovorov za neudeležitcv, kot sem jih Je slišal: “Sem pozabil.” ‘'Je prelepo vreme”. “Je premrzlo”. Takih izgovorov najde dovoli za vsakim plotom, tpda za dobre člane se ne spodobi, da bi jih pobirali. Dolžnost vsakega dobrega člana in članice je, da redno prihaja na seje, če ga le kaj izredno važnega ne zadržuje. Vsi imamo od društva enake ugodnosti in vsi imamo napram istomu enake dolžnosti. Pri tej priliki naj tudi omenim, da smo na dveh sejah razimo! rivali, da-li sc naše društvo pridruži federaciji društev JSK J za Illinois, Wisconsin in Indiano, pa smo po daljših debatah prišli do zaključka, da za enkrat še ne pristopimo. Strinjamo sc 3 fc leracijo, toda naše društvo jc precej oddaljeno od središča. Dr.lje so današnje r; zmere slabe in je dvomljivo, da bi sc pokrivali izdatki nam in drugim društvom, pa naj bi federacij 1. zborovala v Illinoisu ali Wiscon-sinu. Toliko o tem. Clsne našega društva pa še enkrat opozarjam, da naj ne pozabijo priti na sejo v torek 20. septembra zvečer. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 82 JSKJ: Joseph Yeray, tajnik. liarberton, O. — Naše društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ, je praznovalo svojo 35-letnico»dne 3. septembra v dvorani društva “Domovina,” in sicer je priredilo banket. Banketa so se udeležili sledeči ustanovitelji društva živeči v našem mestu: Anna Ma-žek, Martin Žagar, Peter Lužar, Johana Lužar in John Praprotnik. Ustanoviteljica Josephine žagar sc ni mogla udeležiti vsled bolezni. Društvo se je ob tej priliki na poseben način spominjalo tudi svojih umrlih bratov in sester. Na odru je bila namreč krsta, na katero je članica mladinskega oddelka spustila po en cvet za vsakega umrlega, ko se je klicalo njegovo ali njeno ime. Banketa so se udeležili sledeči gl. uradniki naše Jednote: John P. Lunka, 4. gl. podpredsednik, John Kumše in Janko N. Rogel j nadzornika in Anton J. Tcrbo-vec, urednik. Banket je posetil tudi Rev. Joseph Medin, župnik tukajšne slovenske fare in Hon. George Platt, municipalni sodnik našega mesta, prijatelj Slo-( vencev. Prav lepa hvala vsem tem za njih lepe govore. Bratska društva naše Jednote iz našega (Dalje na 8. str.) -| Chicago, lil. — Zadnja redna l seja društva Zvon, št. 70 JSKJ, 1 je bila zelo dobro obiskana. Našj i sobrat Louis Zefran je kazal sli-S -:ke, ki jih je posnel na pikniku v j ( Waukeganu. Poleg tega je tudi brat Anton Wencel kazal svoje j slike, ki jih je posnel v starem 1 kraju letos. Za nameček je poka-’ zal slike svoje mlekarne in vse, 1 kar spada k produkciji mlekar- • škili izdelkov. Da ima on tako' dobro urejeno mlekarno, si pač nihče ni mogel predstavljati. i Kosa sc lahko z vsako večjo mle-. karno v mestu. Le škoda, da nam i ni bilo to znano, ker na taka podjetja smo mi Slovenci lahko po-. nosni. -j Sobrat, Louis Zefran je tudi ' posnel slike slavnosti 40-letnice i j J. S. K. Jednote, ki se je vršila dne 28. avgusta v Joliet-Roek-j dale .Te slike so dvakrat tako • dolge kot zadnjo iz Waukegan-aj in so tudi bolj zanimive. More- |biti jih boste videli na naši pri-j , hodnji seji, zagotovo pa na naši! proslavi dne 2. oktobra v šolski! dvorani, nakar že danes opozar-j 1 . • _ jam. Opozarjam , pa tudi članstvo S 5 društva Zvon na prihodnjo sejo, . ki se bo vršila v soboto, 17. septembra, v navadnem prostoru. Seja bo zelo važna, zatorej ne , pozabite se udeležiti. Kupite pa tudi vstopnice za proslavo 40-letnice že sedaj, ker so v predprodaji samo 30c, toda, ko boste, šli od proslave domu, boste rekli, jda je bil program vreden naj-manj $1.00. -I Na svidenje na seji dne 17. j - septembra! Za društvo Zvon, št. 1 70 JSKJ : John Gottlieb, predsednik. a ----- i, Cleveland, Ohio — V nedeljo e 18. septembra prirede Združeni e Mladinski Pevski Zbori sijajen . koncert v Slovenskem Narodnem a Domu na St. Clair Avenue. So-i delujejo Slavčki, Waterloo Rd.; i škrjančki, Holmes Avenue: Ka- - narčki, Barbertonski Slavčki in n Park 'Zvončki. Pesmi so po večini naših ame-0 riško-slovenskih pesnikov kot b Zorman, Zupan, Zupančič, Kras-aa, Kristan in Molek. Program se prične točno ob 3. uri in j c sledeči: Pozdravni govor predsednika Johna Trlepa, nakar otvorijo pevski program dvojčice Vidic, katerema sledi zbo West Park Zvončki, ki zapojo “Otrok poje” od D. Gorinšeka, “Pesem o zamorčkih” in “Sinček vprašuje” od E. Kristana. Barbertonski Slavčki: “Moj očka,” “Ples" in “Ura,” vso od I). Gorinšek. Holmes Avenue: “Na Jug” in “Mihec-divji mož” od K. Zupančič in “Rdeči nagelj” od I. Zupana. Kanarčki: “Rajajoči deci” in “Škrjančku,” od A. Krasna in “Oktober” od I. Zormana. Škrjančki: “Skladno v zboru” in “Gor na vrh” od E. Kristana in “Bratstva znak” od I. Moleka. Waterloo Itd.: “Ali bdiš,” ml A. Krasna, “Mojemu narodu” od Fr. Cimpermana, in “Mi pojdemo, a ne gremo,” od I. Albrecht. Slavčki: “Tolažba” od Fr. Levstik, “Priletala sta dva ptička” od Ivan Zupan in “Mucek” od Katke Zupančič. Skupni zbori: “Moji materi” od I. Zu-k pana, “Pismo očetu” od I. Zorman in “Krošnjar” od Katke Zupančič ter več izvzlečkov iz spevoigre “Desetnik in sirotica.” Vse pesmi je skomponiral pevovodja Louis Seme. Prijatelji slovenske pesmi od blizu in daleč so prav vljudno vabljeni da se udeleže tega koncerta; tako vabimo tudi ostale mladinske zbore in “Detroitske Slavčke” in mlad. zbor “France Prešeren” iz Pittsburgha, Pa. Pozdrav in na veselo svidenje! Ančka Traven Gilbert, Minn. — Vsem članicam društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, naznanjam, da bo prihodnja seja, ki se bo vršila v nedeljo 18. septembra, zelo važna, zato so članice prošene, da se 1 iste udeleže polnoštevilno. Seja , se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob pol osmih s IM Ki n s ■II RADIVOJ REHAR; SEMISIRIS Janko N. Rogelj: IT a presneta I Amerika Večkrat se ob spominu na moje potovanje po Jugoslaviji prav do-brovoljno nasmehnem. Spomnim se prizorov, obrazov, vprašanj in besed. Vsi ti prizori so sedaj tako tesno povezani med seboj, da ustvarjajo venec dovršenih dogodi ja jev. Nekaj imajo tako skupnega in enotnega, da končno prihajajo na isto razpotje, kjer je jedro vsega tega—Amerika. V Ljubljani iffno. Vsi so že v kolodvorski restavraciji pri krožniku domačega golaža in pi-ve, le jaz ne morem naprej, ker me povprašujejo po svojcih v Ameriki. Dobrih deset minut sem v Ljubljani, pa me vprašuje radovedni Martin, če ga pozdravlja Bukovnik, Košnik, Levstek in nevem koliko drugih imen je še naštel, še domisliti si ne morem ne enega, da bi mi kaj naročil, že visoki Martin vprašuje, kako je v Ameriki. Tudi tega mu nemorem odgovoriti. “Ali bi se še prišlo v Ameriko?” Sedaj imam prvo priliko, da govorim. “Teško. Ti prideš sedaj pod jugoslovansko kvoto,” Martin .nekdanji Slovenec iz Clevelanda, sedaj zaposlen v Ljubljani me škodoželjno pogleda in zafrkne: “Prekleta kvota; le pojdi na golaž!” V kolodvorski restavraciji sedimo okoli okrogle njize: Jakac in njegova soproga, Birtič in njegova soproga, Banovec, Rose in menda tudi—jaz. Neka ženska povprašuje: “Ali je prišel tudi Jože Podklinar, jaz sem njegova sestra?” Jaz ga ne poznam; ni potreba odgovarjati, kajti že drugi hoče vedeti, kdaj pride njegov brat na.obisk v Slovenijo. V takem razpoloženju sem užival prvi golaž po trinajstih letih v domovini. Zato, prijatelji, res ne vem, kakšen okus ima. če bi me francoska linija vprašala glede golaža, pa ne bi mogel povedati. In gospa Rusova se je tako trudila, da bi nam vsem ustregla. Res dobro postrežbo daje francoska linija. Pisatelj Ivan Cankar je pred dobrimi tridesetimi leti zapisal takole: Amerika, dežela hrepenenja, z neizmernim bogastvom blagoslovljena K o r o mandija, kamor so bežali v dneh bridkosti vsi ubogi in obloženi—kje si, Amerika, obljubljena dežela? V par dnevih po mojem prihodu me je obiskal prijatelj Tone, katerega sem svaril pred leti, da naj ne gre domov. Takrat je gledal na svojo domačijo z rožnatimi očali, če se ne motim, me je takrat tudi prepričal, da govori preroško, ko je dokazoval: “če v domovini postanem berač, prosil bom od hiše do hiše; na vsaka vrata potrkam in na vsakem pragu poprosim v slovenjem jeziku. Prijatelj ,trkaj v Ameriki..., koliko pragov bo slovenskih?” — Po njegovem pripovedovanju on ni več istega mnenja. On bi rad nazaj, v Ameriko bi rad prišel. Vse ga vleče. Kako more pozabiti West Virginijo, Pennsylvanijo in Ohio. Toliko let je bil tam. če mu ni ugajalo tukaj, stopil je drugam; danes v eni državi, jutri zopet drugi, tretji dan v Clevelandu. Prost, svoboden in petičen je bil v tistih časih ,fant od fare, a danes bi rad prišel v Ameriko. Kako mučno se bori v njem tisto dvojno življenje iz stare in nove domovine. Iz zadržanih solz pa so prišle besede: “Izgubil sem ‘nebesa’ na tej zemlji, ker ne morem več v Ameriko.” — Da, kje si, Amerika, obljubljena dežela? Pri moji sestri stanuje gospodična—Malka. Dela v neki tovarni v Kranju. Pred leti se je / ROMAN Vi “Premotila so te moja vprašanja.” je dejala Ofirija nežno. "Odpuščam ti. Sicer pa, kaj naj ti odpustim? Da me ljubiš? Ali je ljubezen greh? Srcu ne more nihče ukazovati razen Najvišjega; še faraon faraonov in njegova hči nimata oblasti nad njim. In tvoja ljubezen mi je najvišji dokaz vdanosti in spoštovanja.” “Moje življenje je tvoje, o velika, najvišja,” je jecljal Asar-hadan. “Vzemi si ga, če ti je potrebno, sežgi moje telo na žrtve-niku ptice krvi in mesečine, da bo upepeljeno to uporno srce, ki mi bije v prsih. V trpljenju bom spoznal slast žrtve, ki je najvišji dokaz.” Ofirija je vztrepetala. Potem je poiskala njegovo desnico in jo oglenila s svojo. Za dolgo minuto sta se potopila njuna pogleda drug v drugega. Iz duše v dušo se je zgradil most čustva ter ju zbližal. Ofirija se je predramila iz sna zamaknjenja in potegnila Asarhadana za seboj v vrvež v svetišču. Pozabila je na brata, ki ga je bila med tem izbrala Epsuta, hči velikega vojskovodje Tutalisa, ki je bila že ob rojstvu določena za mater njegovih otrok, bodočih vladarjev Atlantide. Šele pozno v noč je prišel Asarhadan v sprejemno dvorano višjega duhovna Ankamisa, kjer so že bili Azuris, Sorbalis, Afta-gad, Estelis, Ibiskis, Sitis, Altais in nekateri drugi v družbi tempeljskih plesavk. Zbor harpinistov je igral nežne melodije in povsod je tekla opojna pijača. Družba je bila razvneta. Plesavke so kričale, se smejale in divjale. Lepa Eramana je plesala gola sredi dvorane. Moški so ji ploskali. Ko so opazili zamišljenega Asarhadana, so ga pozdravili z velikim vpitjem. Eramana je planila k njemu in se ga oklenila, a mladi faraon jo je sunil od sebe, se približal Aftagadu in sedel molče poleg njega na blazino. Potem je vzel vrč poln opojne pijače in jo vlival vase v velikih požirkih. “Plesal si z Ofirijo,” mu je dejal Aftagad. “Pusti me! Ne govori!” je odvrnil mladenič. “Ali si zaljubljen vanjo? Saj je najlepša ženska na svetu. Čestitam ti!” “Dejal sem ti, da molči!” je dejal živčno Asarhadan. “Samo napil bi se rad, napil do nezavesti...” “Potem žri. če si ne želiš nič drugega!” je dejal jezno princ, ujel Eramano, ki je priplesala mimo, jo potegnil k sebi na blazino! ter ji pcnudil pijače. Dekle je napravila velik požirek, mu nato' ovila roke okoli vratu ter ga poljubila. “Ti si sijajen dečko, princ princev, sijajen, sijajen, sijajen...” je gostolela Eramana. Zunaj se je že skoraj danilo, ko so Ankamisovi gosti polagoma drug za drugim omagali, se zleknili po blazinah in pozaspali. Tudi luči so dogorevale inugašale. Dvorano je zalivala tema in pogrinjala s svojo črno zaveso utrujene pijance in pijanke. Ko sta Aftagad in Asarhadan prispela slabo prespana na obzidje svetišča na Gori prihoda, da bi si v čistem zraku v senci razhladila vroči glavi, je stalo sonce že visoko na nebu in lilo svoje žarke na mogočni Semisiris. Mladeniča sta se molče ozirala po morju hiš, ki se je širilo'pod njima in še na obe strani okoli griča. Tik pod njima je bila dvorna četrt s svojimi velikimi terasnimi palačami, zgrajenimi iz mramorja in okrašenimi z zlatom, ki se je bleščalo v žarkem soncu. Na desni so se dvigale preti nebu piramide, grobnice faraonov. “Poglej, kako veličastna je ta slika!” je vzkliknil Aftagad in pokazal z roko na Semisiris. “To je srce sveta, mesto moči, bogastva in razkošja.” “Pa tudi mesto pogube,” je dejal mračno Asarhadan. “Zakaj?” “Zato, ker se potaplja v grehu, ki vodi v pomehkuženje in razpad.” Aftagad je odprl usta. Prijateljeve besede so ga osupnile; bile so zanj nekaj novega, nepričakovanega. Šele potem, ko je premagal prvo osuplost, je dejal: “Čudovito si se izpremenil. Že ponoči si bil ves mrk. Kaj ti je?” “Dozorel sem,” je odvrnil Asarhadan trudno. “Zdi se mi, da so se mi šele sedaj odprle oči in sem doslej taval po mraku. Stvari vidim, ki poprej o njih še sanjal nisem. Kaj je Semisiris? Prelestna zunanjost, a gnila notranjost. Eramana, ki pleše naga in pijana, kadar človeka srce boli. Ona ne vidi čustva, ne pozna ga, ker vidi in pozna le uživanje. Vidiš, ona je Semisiris, njegova verna podoba, njegov simbol. Šele nekaj tednov sem tu in priznam ti, ko sem prišel, sem bil le dorasel otrok, ki se je otresel spon očetove hiše in planil sem v vrtinec veseljačenja in uživanja, da bi utešil svojo mlado žejo. Toda po vsej tej omami me je vselej bolela glava. Čisto rahlo spočetka, da sem komaj čutil bolečino, potem pa vedno bolj in bolj. Mislil sem, a domislil nisem. Šele sinoči sem domislil. Veseljačenje in uživanje mora biti samo razvedrilo, ne končni namen. Semisirisu pa je končni namen; pomeni mu življenje in vso njegovo izpolnitev. Pokvarilo ga je bogar.tvo, ki ga zliva vanj trdo delo milijonov. Pozabil je na višje namene. Ali ne vidiš povsod same razrvanosti? Dvor faraona faraonov ni več dvor, to je gnezdo svobodnega greha, v katerem gospodarijo iz prej zaprtih dvoran izpuščene plesavke in ljubimke. Semis Ofiris sam je le hlapec razuzdanosti. Kdo misli še sploh na kaj drugega, kakor na golo uživanje? Smili se mi samo ona...” “Kdo?” “Ofirija. Ona je čista in vzvišena.” “In iz nje izvira vsa tvoja nenadna črnoglednost. Zaljubljen si vanjo ...” se je zasmejal Aftagad. “Zakaj bi tajil?” je odvrnil Asarhadan. “Ljubil sem jo od prvega trene tka, ko sem jo zagledal, dasi se tega do sinoči sploh nisem zavedal. Šele sredi divjanja v svetišču sem spoznal po puščobi, ki me je obdajala kljub vsemu veseljačenju, da sem v vseh ženskah Semisirisa iskal vse dni samo njo. Kako čudovito je to! Dolge tedne nosiš v srcu podobo ženske, pa tega niti ne veš, vsak trenotek jo gledaš, pa je ne poznaš; poteiri pa nenadoma spregledaš in veš: ona je, ljubim jo! To spoznanje je' veličastno. Ali še nisi nikoli resnično ljubil?” “Nikoli.” 1 (Dalje prihodnjič.) J. N. Rogelj j povedalo se mi je, Ga ne morem več v Ameriko. Nobene pomoči ni bilo, zapisan sem bil med one nesrečneže, katere sem vam opisal .. . Zbudil sem se. Vzelo me je precej časa, da sem ugotovil moje pravo stanje, da grem še lahko nazaj v Ameriko. Potem sem tudi ugotovil, da so bile solzne moje oči. No, saj je res na mestu jok, če bi se kaj enakega zgodilo. Potem dolgo nisem mogel zaspati. Na dvorišču je lajal pes, drugi za podom mu je odgovarjal, a v hlevu je že kikirikal domači petelin. Pa vse to me ni prav nič motilo. Sanje so bile strašne. Samega sebe sem moral tolažiti. Rad bi bil hud na Ameriko, ki mi je dala take neljube sanje. No, pa nisem bil preveč hud, saj sem rekel samo ! takole: “Ta presneta Amerika!” |gl. uradnikom naše jednote, kateri so prišli k nam, prej omenjenim gostom, zastopnikom bratskih društev in klubov, kateri so društvu ob tej priliki darovali tudi precejšno vsoto denarja, članstvu našega društva in pa našim pridnim sestram, katere so imele toliko dela in skrbi s pripravo jedil, in pa moškim, kateri so delali in vse drugo potrebno poskrbeli. Ne smemo pozabiti tudi naših mladih ; bratov in sester, kateri so lepo dekorirali dvorano. Anton Okolish, preds. gl. porotnega ; odbora JSKJ. Lloydell, Pa. — članom in članicam društva Sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ naznanjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da naše društvo priredi plesno veselico v soboto 24. septembra. Veselica se bo vršila v društveni dvorani v Lloydellu in se bo pričela ob osmi uri zvečer. Na veselici bo igral slovenski orkester. čisti dobiček veselice je na-jmenjen v podporo onemoglemu J sobratu Franku Zaletelu, članu našega društva, ki boleha že mnogo let in še zdaj ni zmožen za nobeno delo. Poleg članov in članic so vabljeni na veselico tudi člani in članice drugih društev in sploh vsi rojaki in rojakinje od blizu in daleč. Vsi bodo dobrodošli. Namen veselice je pa tudi plemenit in samaritanski. Vstopnina za moške bo 25 centov, za ženske 15 centov; o-troci v spremstvu staršev bodo vstopnine prosti. Za postrežbo] bo v vseh ozirih poskrbljeno in tudi plesalci ne bodo imeli vzroka za pritožbe. Torej, na svidenje v Slovenski dvorani v Lloy-]dellu na večer 24. septembra!. — Za društvo št. 35 JSKJ : Joseph Arhar, tajnik. Herminie, Pa. — člane in članice društva “Veseli slavček,” št. 154 JSKJ, pozivam, da sej : polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. septembra in se bo pričela ob 2. uri popoldne. Ta seja bo trimesečna, zato tem bolj važ-]na. Pri tej priliki se v imenu dru-j jštva zahvalim članom JSKJ in drugim rojakom, ki so posetili naš zadnji piknik. Posebej se ! zahvalim za poset sobratu Paulu !Oblocku, 2. glavnemu podpredsedniku JSKJ, ki je prišel na naš piknik, kjer se je predstavil sobratu Franku Vozlu in sobratu predsedniku J. Klančišar-ju. Zahvala naj bo tudi izražena članom in članicam našega društva, ki so pridno delali na pik-jniku vsak svoje delo, da so bili gostje postreženi. K sklepu še enkrat pozivam j članstvo našega društva, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje v nedeljo 18. septembra. Na svidenje in sestrski pozdrav! — Za društvo št. 154 JSKJ: ZA VARSTVO BRfca**] Na deblih breskovih & večkrat opazimo neko r^ag]]( rumenkasto smoli P0^0^, j Ta snov se izceja iz mestu, kjer se je zavrta ^ % neki črv, ki se v angled1 ^ nuje peach borer. vesa so običajno precej ® na in občutljiva in j ib ^ ^ večkrat uničijo, škodo, krat povzročena, jetezk°P J viti, toda precej lahkoj°J prečiti. Breskvin sve,t^ra(lj{l peach borer se izleže )zJ ( ki jih v razpoke lubja 'eze^ ke vrste metulji navadno^ septembra. Mali črviči,^ žejo iz jajčec, se v jesen' žejo nekoliko pod 1 ubj^ škodo pa šele začnejo de a^|j mladi, ko navrtajo precej luknje v deblo. Po izjavah vrtnarskih efcj tov je lahko uničiti to ^ Diesel jeseni, ko še ni imela Pr'1. j Vfl i praviti, škode. Zemlja °|v° ,e b vesa naj se očisti trave i" . JSF la, nakar se okoli debla v j -jo 25 krogu, približno dva Pa/n, ater0 daljeno od debla, natr°s^ J Stiski kemikalije, ki se imenuje P riče]a dischlorobenzene.” T° ^ ,j ,f'vanji mogoče kupiti V lekarna ^ ^ v m menskih trgovinah. Za e^{ telega vo zadostuje tri četrtine1 v j. << »> Na to W ene unce te “pare. ^ g p kalijo se nato nasuje 5 p cev na visoko rahle P^’’. se dobro potlači. Plini* 11 do iz te kemikalije ^v*^fl0v, drevesnega debla par tet i ^ do uničili zalego hudobni ^ kvinih črvov. Pravijo« sredstvo zelo zaneslji'0.; žiti pa se ga je treba na, meseca septembra. Važno za vsak0^ KADAR pošiljate denar t , 8“}r'1 KADAR ato namenjeni v stari KADAR žellto koga lz »'“reEJ , KARTt prodajamo za vse l>oli tud* nnjnlžjl ceni In sev«» Izlete. .n]«*1 Potniki so z nailm posredo* zadovoljni. Denarne pošiljke izvri Za $ 2.55 100 »ln Za * ,»'25 7,a 5.00 200 Din Za Jjso ,Sl Za 7.20 300 Din Za ?'7'oO Za 11.65 500 l)ln Za 50 . Z a 23.00 1,000 Din Za H- 50 Za 45.00 2,000 Din Za ’ (0 J* Ker se ceno sedaj hitro rnef'}‘ »orl !rjU ne cene podvržene spremeinn it Pošiljamo tudi denar brzoja^n . izplačila v dolarji*^ p,jt ^ ~ V Vašem lastnem interesu ,J®' za i Zcifc); predno se drugje poslužlte* pojasnila. # Qq Slovenic Publish1®^' (Glas Naroda—Travel » N-2X6 West 18 St. Ne*^^ ^ — SVILNATE /ASTAVE-drllžtve' ske zastavne trakove z jn niml napisi, prekoram« galije- nte zliltIii*ic« .. URE, prstane, dem«**,# * y,t no in srebrnino, dalje Sparton radio i.t.d. Vzorce in pojasnili1 P° brezplačno. ^p) IVAN PAJK (P^J 24 MAIN ST.. CONEMAUGlLJ^^j % BRESTE RTV SLOV pripeljala v pristanišče mesta New York. Naprej ni smela. Na otoku solza je bila vrsto dni. Nihče ni podpisal zahtevane garancije ali bonda. Morala je nazaj, nazaj v Jugoslavijo. Samo videla je Ameriko od daleč, toda ona izživlja zapričeto dvojno življenje, ona hoče k materi, ki živi nekje v Chicagu. Povejte mi, kako bi ona prišla v Ameriko? Odgovor je zopet—jugoslovanska kvota. Morebiti bi bil kje še kak usmiljen fant, ki bi šel v domovino po nevesto. To bi bila najboljša prilika. Iz kokerškega proda vozi pesek Tony, nekdanji prebivalec iz Clevelanda. Precej mladih let je pustil v Ameriki. Tragedija ga je pognala iz Amerike. Nekaj let je že v domovini. Vprašal je po tem in onem. Težko je doma, nazaj mu ne kaže. Amerika mu je prirastja k srcu. Tu bi moral živeti ,da bi izživljal zapričeto življenje. Kako bi prišel v Ameriko, se izgubil v Ameriki med tuje obraze, samo da bi bil še enkrat' v Ameriki. To so njegove misli in v daljavo zazrte oči . . . V nedeljo dopoldne pride človek, mi nudi roko, na smeh se drži ter me nagovarja: How are you? — Zopet Amerikanec. Več kot deset ali petnajst let je doma. Ob letu mu je potekla doba, ker ni bil državljan. Prva leta je upal, da se bo privadil. Sedaj ni upanja in ne tolažbe. Kakor na smrt obsojen, skoro ni več pomoči. Pa vendar, se dotakne vprašanja ,kako bi se prišlo v Ameriko. Pojasnujem mu kako veliko je brezdelje, ki vlada v Združenih državah. Na WPA dela na miljone ljudi. Federalna vlada daje dela in živi l judi, da ne umirajo od gladu. Tudi to ga ne zanima. Pripomni mi, da za njega bi ne bilo nič hudega, če bi dobil šestdeset dolarjev na mesec. Sam je še vedno in pečlariti tudi še ni pozabil. Najel bi si sobo, sam bi kuhal in živel v miru. Koncem govora je dodal zelo glasno: “Amerika je samo ena nasvetu...” Pred meseci sem čital knjigo, v kateri je bilo zapisano nekako takole: ženska je kakor sol: če je nisi imel, shajaš lahko brez nje, a če si se je navadil, ne moreš biti brez nje. — Ta primera mi je prišla na misel vedno, ko so reveži tarnali: Kako bi se prišlo v Ameriko. Res čudna in ne-umljiva- je Amerika. Navedel sem vam samo nekaj teh prizorov, zabeležil par obrazov in zapisal nekaj besed, da bi vi mogli umevati bolest in nemir, ki je danes v teh izgubljenih dušah onkraj oceana, v rodni domovini. Ti ljudje, ki so se vračali v domovino, niso bili pravi Ameri-kanci. čudo prečudno, tam v domovini pa se jim je zopet pojavilo koprnenje in hrepenenje po Ameriki. Še gospodična Malka, ki je videla samo obrežje svobodne Amerike, še ona je dobila misel, da je njena sreča v Ameriki. Zadnji teden sem srečal na St. Clairju prijatelja, ki mi je stisnil roko in pozdravil. Prvikrat sva se videla, odkar sem prišel iz domovine. “No, kako je?” “Po stari navadi; nič novega.” “Kako kaj Evropa?” “Predolga povest bi bila.” “A eno je gotovo,” da on konča to dolgo povest,” sedaj še le prav dobro veš, da si pravi Amerikanec, in kako prijetno je, če jo človek ameriški državljan.” In spet sem se spomnil vseh onih, ki so danes v domovini, pa hrepene, da bi mogli priti nazaj v Ameriko. Ko sem bil v domovini ter poslušal nekdanje Amerikance, kakšne so njih želje, hrepenenja in bolesti, se mi je vse to tako silno vsesalo v mojo kri, da sem čutil že te posledice v Jugoslaviji. Tudi vam se to pripeti. Prav tukaj v Ameriki. Kar prečitajte še nadaljne vrstice: Nekega večera sem precej dolgo časa imel pogovor s soprogom moje sestre. Pozno sem šel spat. Nato sem imel čudne sanje: Prišel sem domov, v Jugoslavijo. Izgubil sem potni list, PRAZNOVANJA 40 - LETNICE JSKJ PO ZAPADU (Nadaljevanje s 3. str.) tam v Ludlowu, Colo. Pa sta se potrudila in ustanovila za J. S. K. Jednoto novo društvo. Ustanavljanje novih društev ni bilo nikoli lahko delo, posebno težko pa je v sedanjih časih. Toda sobrata Lipec in Logar sta tiste vr-] ste, ki se ne ustrašita nobene zapreke. Ustanovila sta novo društvo kot dar srebrnega Colorada naši JSKJ za njeno 40-letnico. V čast si štejem, da sem imel priliko biti navzoč na ustanovni se-I ji tega novega društva, kjer sem po mojih zmožnostih razložil novemu članstvu dobrote in vrline naše Jednote. Obljubili so mi, da kadar se prihodnjič oglasim med njimi, bo novo društvo štelo najmanj dvakrat toliko članov. Pri tej priliki naj bo izraženo odkrito priznanje sobratoma Lipcu in Logarju za njuno dobro delo za Jednoto, obenem pa naj bo meni dovoljeno, da se najlepše zahvalim za vso naklonjenost, katero sta mi izkazala ob ome-njeili priliki, in za vso postrežbo, katere sem bil deležen. Po končani ustanovni seji se je pričela prva veselica novega društva, ki je bila nadvse lepo obiskana. Veselje je bilo opazovati nove člane, kako so se poprijeli vsaki svojega dela na veselici. Pokazali so takoj od začetka, da so pripravljeni delati in se žrtvovati za društvo. Društvo s takimi člani bo gotovo napredovalo. Vsem sobratom, sosestram in prijateljem, s katerimi sem se sestal pri navedenih prireditvah, kličem: pozdravljeni in na sko-rajšno svidenje! Frank Okoren, 3. gl. podpredsednik JSKJ fder, ttc Stiski °b en 'i DOPISI (Nadaljevanje s 't. sir.) mesta in iz Akrona, kakor tudi društva drugih bratskih slovenskih organizacij in klubi so poslali na banket svoje zastopnike. Pevski zbor Javornik in članice dramskega kluba Slovenia so nam zapeli več krasnih pesmi. Več ljubkih narodnih pesmic so nam zapele na odru članice mladinskega oddelka našega društva: Mamie in Julia Misich, Anna Znidarsich, Adeline Žagar, Agnes Troha in Margaret Okolish. Posebej sta nastopila še Frank Troha ml. in njegova sestra Agnes, ter nam zaigrala par lepih komadov na ustno harmoniko in na kitaro. Društvo je za to priliko postavilo pred vhod v dvorano lep slavolok, katerega so krasile ameriške zastave in pa slovenska trobojnica, kateri se je postavil na predlog brata Johna Ujčiča, kateri je bil na banketu tudi stoloravnatelj. Smreke za slavolok sicer tukaj ne rastejo in posekati smo jih šli 35 milj daleč. Po banketu je j bil ples in prosta zabava. Kaj je prosta zabava menda ve vsak. Zadnje nisem bil deležen, ker me je parna piščalka poklicala v tovarno že ob enejastih zvečer, med tem ko je prosta zabava trajala do nekako četrte ure zjutraj. Banket je bil uspešen povsem in za večjo pomembnost istega se moramo zahvaliti vsem K'0 P' Ce dri 'eku Mre« Har 1 zei v C '29. leto LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE, INC. 302 EAST 72nd STREET NEW YORK, N. Y. Potniška pisarna, zastopstvo parobrodnih družb. Notarski in drugi posli v zvezi s starini krajem. Cene denarnih pošiljk: j za $ 5.00 200 Din za $ 6.35 50 Lir za 11.65 500 Din za 12.25 100 Lir za 23.00 1000 Din za 29.50 500 Lir za 45.00 2000 Din za 57.00 1000 Lir Pošiljamo tudi v U. S. dolarjih. — V slučaju nujnosti izvršujemo nakazila po brzojavnem pismu in direktnenf kablu. NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNI* V Ameriki JE ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven Clevelanda Je -Društvom in posameznikom se priporočam0 tiskovine. Unijsko delo—ztnerTie nhio 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland u ^ August Koljanf G419 ST. CLAIR j0 Cleveland* pol#* v Slovenskem ^:lf i PRODAJA parobrodneni)ce; vse prekomorske P1 POŠILJA denar v vino točno in P° nah: „ posl*' OPRAVLJA notarske ^ Hollander ima v goslovanske Blas* Z tej P0*«% $5,°00-0CC° j Savings & Loan V■ '-pe ration, Washington- zavarovane do Sprejemamo osebne vloge. 3 cjo l!* Plačane obresti St. Clair Savings » 6235 St. Clair A\enue K Že ^oi, % Ni K