List Viharnik izdaja Lesna, gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec. Naklada 2900 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Marijan Baškovič, ing., Anica Klavž, Andrej Sertel, dipl. ing., Ivan Štrucl, Saša Pirkmajer, dipl. ing., Gerta Jernej in Jurij Sumečnik — odgovorni urednik. Tehnični urednik Bruno 2nideršič. Objavljenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, 62000 Maribor, 1975.
|
Vsem članom delovne skupnosti	2
Lesne - gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec, našim	]!
upokojencem ter kmetom, lastnikom	i
gozdov, želimo uspešno novo leto	l
1976	I
Ob zaključku leta
1975 je potekalo v znamenju gospodarskih težav, predvsem za lesno predelovalno industrijo in še posebej za proizvajalce stavbnega pohištva. Izvoz je bil še naprej v stagnaciji, tako da so vsi proizvajalci pritiskali na domače tržišče, ki pa ni moglo vse absorbirati. Tako je prišlo do velikega pritiska na znižanje cen, predvsem pri finalnih izdelkih. Večino proizvodov smo bili prisiljeni prodajati brez akumulacije, nekatere pa celo z izgubo. Vse to pa ni spremljalo znižanje cen reproma-terialov, le delno iz uvoza, tako da tudi napori za večjo storilnost in znižanje proizvodnih stroškov niso mogli preprečiti, da ne bi bil finale ob koncu leta v občutni izgubi.
Z mnogo manjšo akumulacijo, vendar rentabilno, so poslovale žage, tovarna iver-nih plošč in TOZD gozdarstva, za katere je pa pokrivanje vseh izgub v finalu preveliko breme. V zadnjih mesecih se je nekoliko povečal izvoz rezanega lesa in nekaterih finalnih izdelkov, vendar smo dosegli, npr. za rezan les, ca. 200 din nižjo ceno kot v letu 1974, kar občutno zmanjšuje dohodek v primarni proizvodnji in s tem tudi posredno v gozdarstvu.
Prav gotovo, da je bilo leto 1975 za združeno pod-
jetje najtežje. Ob močno povečani in razširjeni proizvodnji, ki je padla v obdobje najhujše krize za lesno industrijo, smo naleteli na skoraj nepremostljive težave v pogledu prodaje in preskrbe obratnih sredstev. Skozi celo leto je bilo vprašanje likvidnosti — morali smo podaljšati rok za izplačilo za les kmetom in vsem našim upnikom, kar v prejšnjih letih ni bil primer. Zaradi naraščanja zalog smo morali ponekod zmanjševati proizvodnjo, kar je prav gotovo ob upoštevanju ostalih okol-nosti negativno vplivalo na rentabilnost poslovanja. Kot že rečeno, morali smo se boriti za goli obstoj, na kar do sedaj nismo bili navajeni. Zaradi neizpolnitve prvotne pogodbe v celoti od strani Slovenijalesa smo bili prisiljeni na novo organizirati celotno prodajno mrežo, za kar smo že smatrali, da zadovoljuje. Na žalost je to lahko sledilo šele v drugem polletju, ko je bilo tržišče že oddano, tako da se bodo rezultati naporov te službe lahko odrazili šele v letu 1976.
Takšno stanje je prav gotovo zahtevalo od vseh TOZD in slehernega člana kolektiva, da se do maksimuma angažirajo za prebroditev te težke situacije. Sprejeli smo sanacijske in
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
PROBLEMATIKE LIKVIDNOSTI
PODJETJA
stabilizacijske programe; koliko smo pa uspeli doseči postavljene cilje, naj oceni vsak član kolektiva in TOZD. Vsekakor bomo morali še mnogo storiti v lastni hiši, če se bomo hoteli uspešnejše vključevati v domači in tuji trg in če želimo, da tudi družba odločneje priskoči na pomoč z učinkovitimi ukrepi, ki bi perspektivno reševali gospodarstvo. Glavni nosilci bomo ostali vedno mi, združeno delo, zato se moramo zavedati, da je boljši ali slabši uspeh podjetja odvisen od nas samih.
Če ugotavljamo, da so bili v letu 1975 pogoji za gospodarjenje težki, potem na žalost ne moremo zagotovo trditi, da bodo pa v letu 1976 bistveno boljši. V izvozu se sicer manjša poživitev pričakuje, vendar bo uspeh odvisen od tega, v kakšni meri bomo z našimi cenami konkurenčni. Na notranjem tržišču pričakujemo določene rezultate od reorganizacije naše prodajne službe oziroma od naše prisotnosti na tržišču. Glavni problem bo boljše izkoriščanje kapacitet, ki bi omogočilo znižanje fiksnih stroškov. Računamo, da bi prodaja morala nekoliko bolje steči kot v letu
1975.	Prav gotovo pa ni možno tudi v naslednjem letu pričakovati neke normalne konjunkture, saj za splošno poživitev gospodarstva še ni znakov. Zato bo nadalje potrebno izvajati vse ukrepe, sprejete v letu 1975, za izboljšanje lastnega položaja. fp Se naprej bo potrebno zala-^“» ganje slehernega člana kolektiva, ker le s skupnimi napori vseh zaposlenih lahko omilimo krizno situacijo, v kateri se nahaja celotna lesna predelava.
V želji, da bi čimprej dosegli normalno rast podjetja in maksimalne pogoje za poslovanje, želim vsem članom kolektiva in kmetom, lastnikom gozdov, mnogo uspehov in delovnih dosežkov v letu
1976,	da bi se vsem izpolnila želja za afirmacijo v združenem delu, da bi se izboljšali življenjski pogoji, in mnogo osebne sreče.
Glavni direktor
Janez Gomjec, dipl. inž. gozd.
Poslabšani pogoji poslovanja v letu 1975 so negativno vplivali na plačilno sposobnost — likvidnost podjetja. To problematiko je skozi vse leto spremljala posebna komisija, ki jo je imenoval delavski svet podjetja z nalogo, da je mesečno analizirala vezavo obratnih sredstev in sproti predlagala ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetja. S problematiko likvidnosti so bili sproti obveščeni organi samoupravljanja in vodstva TOZD, celotno delovno skupnost podjetja pa smo o tem občasno seznanjali
preko našega internega časopisa. Ker zaključujemo poslovno leto 1975, želi komisija za spremljanje in predlaganje ukrepov za likvidnost podjetja ponovno seznaniti vse sodelavce podjetja s stanjem in problematiko likvidnosti podjetja z namenom, da bi vsak na svojem področju dela skrbel za izvajanje vseh predlaganih ukrepov, ki jih moramo izvrševati, da si zagotovimo tudi v bodoče ustrezno plačilno sposobnost. V ta namen navajamo pregled vezanih obratnih sredstev in njihovih virov.
Iz navedenih podatkov ugotavljamo, da so se vezana obratna sredstva po stanju 31. 10. 1975 zvišala za 41,103.000 din ali za 22 °/o v primerjavi s stanjem 1. 1. 1975. Povišanje je predvsem nastalo zaradi povečanja zalog gotovih izdelkov, saj znaša indeks povečanja 164 «/o. Zaloge gotovih izdelkov so se nam zlasti povečale pri finalnih izdelkih, ker je poslabšana tržna situacija predvsem negativno vplivala na prodajo teh izdelkov. Komisija za spremljanje in predlaganje ukrepov za likvidnost podjetja smatra, da ne bi smeli v nobenem primeru povečevati sedanjega obsega zalog gotovih izdelkov, ker bi s tem ogrozili normalno poslovanje podjetja, zato je tudi na zadnji seji sprejela v tej zvezi ustrezne predloge in zaključke.
Za kritje povečane vezave obratnih sredstev smo uspeli pridobiti dodatne kredite za trajna obratna sredstva in kratkoročne kredite za obratna sredstva. Skupno povečanje kreditov na dan 31. 10. 1975 znaša 28 °/o v primerjavi s stanjem 1. 1. 1975, to je za 6°/« več, kot znaša povečana vezava obratnih sredstev. S tem se jo primanjkljaj virov obratnih sredstev znižal za 3 "/o, kar pa je znatno premalo, da bi lahko sproti plačevali zapadle obveznosti.
Čeprav smo v zimskem obdobju, ko je poslabšana sezona za prodajo naših izdelkov, moramo na vseh področjih delovati, da se ne bi poslabšalo sedanje stanje likvidnosti, ker le tako bomo lahko zagotovili najnujnejšo nabavo reproma-tcrialov in s tem tudi normalno poslovanje podjetja. Komisija ocenjuje, da sc pogoji poslovanja za naše podjetje kakor tudi za celotno lesno industrijo v I. polletju 1976 ne bodo bistveno izboljšali, zato bodo nujni še nadalje restriktivni ukrepi, ki smo jih sprejeli in izvajali v letošnjem letu. V teh prizadevanjih pa je nujno potrebno sodelovanje vseh, posebno pa pravočasno in dosledno izvajanje sprejete poslovne politike in ukrepov, s katerimi moramo obvladovati vezavo obratnih sredstev v okviru razpoložljivih virov obratnih sredstev.
Za komisijo za spremljanje in predlaganje ukrepov za likvidnost podjetja.
Mihael Savinek, oec.
PREGLED VEZANIH OBRATNIH SREDSTEV IN NJIHOVI
VIRI
A) Vezana obratna sredstva	(v 000 ND)
Vrsta vira	Stanje f*?® 1. 1. 1975 3119715°-		Povečanje J2 oz. zmanj-sanje	sj	
1. Vrednost zalog:				
— surovine in material	50.587	39.445	— 11.142	78
— nedovršena proizvodnja	11.290	13.778	+ 2.488	122
— gotovi izdelki	52.516	86.276	+ 33.760	164
Skupaj zaloge:	114.393	139.499	+ 25.106	122
2. Terjatev do kupcev	84.442	103.668	+ 19.226	123
3. Avansi dobaviteljem	6.143	15.395	+ 9.252	251
4. Zagonski stroški	14.759	12.856	— 1.903	87
5. Tekoče izgube	—	1.364	— 1.364	—
Skupaj vezana
obratna sredstva	219.737 6. Obveznosti do dobaviteljev 37.330	272.782 49.272	+ 53.045 + 11.942	124 132
i Neto vezana • obratna sredstva	182.407	223.510	+ 41.103	122
B) Viri obratnih sredstev				
Vrsta vira	Stanje ^mje 1. 1. 1975 311g715°-		Povečanje j* oz. zmanj- % šanje	c	
1. Lastni poslovni sklad	50.307	62.339	+ 12.032	124
2. Krediti za trajna				
obratna sredstva	27.795	44.363	+ 16.568	160
3. Kratkoročni krediti	53.061	89.028	+ 35.967	168
4. Začasni viri				
(lastna sredstva)	19.783	— 2.729	— 22.512	——
Skupaj viri				
obratnih sredstev	150.946	193.001	+ 42.055	128
Primanjkljaj virov				
obratnih sredstev (A-B)	— 31.461 -	- 30.509		97
Opomba: Začasni viri obratnih sredstev po stanju 31. 10. 1975 so v minusu, ker smo izločili vsa lastna sredstva za investicije.
ERESNlJEVANJE SANACIJSKEGA PROGRAMA
Po sklepu izvršilnega odbora podjetja je bila ustanovljena sanacijska komisija, ki je v TOZD Tovarni oken v Podvelki pomagala izdelati sanacijski program. Vzrok za izdelavo novega sanacijskega programa je
bil negativni poslovni rezultat TOZD za prvo polletje.
K sestavljanju sanacijskega programa smo pristopili skrbno in z namenom, da ugotovimo vzroke slabega poslovnega uspeha. Poiskati je bilo treba
vzroke za takšno stanje, izdelati novi proizvodni in prodajni program, zadolžiti službe in posameznike za uresničevanje postavljenih nalog, narediti novo analizo in plan stroškov za drugo polletje, sestaviti plan in pregled delitve dohodka z namenom, da bi v drugem polletju ne povečali izgube oziroma, da bi jo, če bo to mogoče, zmanjšali.
Pri analizi smo ugotovili, da je za slabo poslovno uspešnost v naj večji meri kriva premajhna produktivnost. Ta je bila tako nizka, da z njo nismo mogli pokriti niti fiksnih stroškov pri proizvodnji.
Pri podrobni analizi smo ugotovili še ostale vzroke, ki so vplivali na tako slab polletni poslovni uspeh. Naj navedem nekaj najvažnejših:
— začetne težave zaradi ne-priučenosti ljudi v proizvodnji, organizaciji dela in vodenju proizvodnje;
—	kadrovski problemi na vseh nivojih;
—	konstrukcijske spremembe pri proizvodnji Intro oken in uvedba dodatne proizvodnje oken vrste Izolir, kar je težave še povečalo;
—	težave z osvajanjem tržišča, na katere naleti vsak nov proizvod;
—	nekompletiranost proizvodov, s tem v zvezi premajhne serije, s katerimi smo hoteli tržišču ponuditi od celotnega proizvodnega programa vsaj nekaj;
—	pomanjkanje stekla in ostalih repro materialov zaradi prepozne delitve kontingentov ali prepozne dobave. Še do danes nismo uspeli rešiti problemov okoli nabave kvalitetnega žaganega smrekovega lesa.
Kaj je predvidenega s sanacijskim programom?
Za drugo polletje predvideva sanacijski program tako količinsko proizvodnjo in prodajo, ki jo je v sedanjih pogojih mo-
goče doseči pod pogojem, da bomo imeli na razpolago dovolj velike količine repro materialov, da bo tržišče dobro obdelano in dobro organiziralo prodajo. Če nam bo uspelo dvigniti le-to, bomo počasi rešili tudi problem starih zalog.
Zaradi uvoznih omejitev, težav z uvoženimi materiali, ki so tudi vzrok za prenizko produktivnost, smo s sanacijskim programom predvideli tudi postopno zamenjavo teh materialov s kvalitetnimi domačimi materiali.
Tako prodane količine proizvodov, prodane po veljavnih cenah ob upoštevanju stroškov
polletju zmanjšati. Po sanacijskem programu bi morali ob upoštevanju vseh pogojev izkazati ob zaključku leta pozitivni rezultat v višini 2,5 milijona novih dinarjev.
Kako uresničujemo postavljeno naloge?
V mesecu septembru in deloma tudi v oktobru je redna proizvodnja stala. V tem času so delavci koristili letne dopuste, opravljali razna vzdrževalna dela ali pa nabirali sadje pri KZ Selnica. Na političnem aktivu, delavskem svetu in zboru delovnih ljudi smo obravnavali sanacijski program in vzroke za tak zastoj v redni proizvodnji. Ugotovili smo, da je do tega zastoja prišlo predvsem zaradi uvoženih materialov, za katere je bilo treba dobiti uvozno dovoljenje, kar pa je bilo zaradi znanih uvoznih omejitev silno težko doseči.
Sedaj, v času rednega obratovanja, dosegamo predvidene količine v proizvodnji oken in izolirnega stekla. Neizkoriščene pa so še kapacitete pri proizvodnji PVC naoknic (rolojev) in deloma še pri izolimem steklu.
(Nadaljevanje na 4. strani)
PROBLEMATIKA PRODAJE
Znižanje cen surovin na svetovnem trgu je onemogočilo rentabilni izvoz žaganega lesa zlasti v Italijo in Grčijo, kamor je prej jugoslovanska lesna industrija ogromno izvažala po zelo ugodnih cenah. Prav tako je v razvitih evropskih državah prišlo do stagnacije v gradbeništvu, tako da je padel tudi izvoz stavbeno mizarskih izdelkov.
Lesna industrija Jugoslavije na takšen položaj ni bila pripravljena, tako da z vsemi razpoložljivimi količinami pritiska na domači trg, ki pa ni v stanju potrošiti celotne proizvodnje.
Nepovezanost med proizvajalci povzroča nesmiselno konkurenco, tako da vsak proizvajalec išče svoje oblike prodora na tržišče. Prav tako je treba poudariti, da je tudi na domačem trgu potrošnja v zadnjem letu bistveno zmanjšana, kar lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih.
Pred leti sklenjen sporazum med Slovenijalesom, Ljubljana, in Lesno, Slovenj Gradec, ni predvideval današnje situacije na trgu. Slovenijales, Ljubljana, iz objektivnih razlogov ni v stanju plasirati našega proizvodnega programa zato, ker tržna situacija izključuje posrednike v trgovini, kar onemogoča uspešno tranzitno poslovanje. Ostali proizvajalci se namreč povezujejo direktno z detajlisti. Nujno je torej, da moramo del prodaje usmeriti preko lokalne trgovine, Slovenijales, Ljubljana, pa bo plasiral naše proizvode v glavnem v lastni maloprodajni mreži.
Današnja tržna situacija zahteva od vsakega proizvajalca, da se čimbolj približa potrošniku, da upošteva njegove zahteve in v skladu z njimi prilagaja svoj proizvodni program, kar zahteva veliko elastičnost v proizvodnji. Približati se potrošniku, pomeni stalno raziskavo tržišča preko lokalne trgovine.
Ze na začetku letošnjega leta smo ugotovili, da bo potrebno za uspešnost na trgu organizirati prodajno službo. Prodaja namreč nima samo vlogo odpreme proizvodov, ampak mora skrbeti tudi za iskanje novih kupcev na tržišču. Ustanovili smo potniško in predstavniško mrežo, kar je že pokazalo določene uspehe, saj smo navezali poslovne odnose z velikim krogom kupcev na vseh področjih Jugoslavije. V letošnjem letu z navedenimi kupci nismo imeli sklenjenih pogodb, tako da prodaja še ni zadovoljiva, za prihodnje leto pa že sklepamo prodajne posle in tako pričakujemo bistveno povečano prodajo.
Kljub vsem naporom smo prepričani, da trgovina ne more v celoti realizirati našega proizvodnega programa, zato pristopamo k novi obliki prodaje, in to preko gradbenih podjetij. Prodajna mreža je preko projektantov na vseh področjih Jugoslavije prikazala naš proizvodni program, ki sčasoma že prihaja v posamezne projekte. Sklenili smo že več konkretnih poslov, od katerih je najvažnejša pogodba z gradbenim podjetjem »Vladimir Gortan«, Reka, in to montaža naših proizvodov v dva 30-nadstropna stanovanjska objekta — najvišja stanovanjska objekta v Jugoslaviji.
Sklenjeni posli v gradbeništvu se realizirajo šele po letu dni ali več, tako da trenutno še ne pomenijo razbremenitve zalog.
Z gotovostjo lahko trdimo, da bomo preko novih kupcev in preko sklenjenih poslov v gradbeništvu že v prihodnjem letu bistveno izboljšali položaj našega podjetja, TOZD finalne proizvodnje pa bomo omogočili polno izkoriščenje kapacitet. V gradbeništvu je zelo dobro ocenjen program TOZD Podvelka in Prevalje, tako da bo plasma finaliziranih oken in vrat zagotovljen preko poslovne kooperacije z gradbeništvom. Ostali proizvodni program pa bo lahko plasirati preko trgovine.
Intenzivni napori Slovenijalesa, Ljubljana, na področju zunanje trgovine nam sčasoma zopet omogočajo ugoden izvoz finalnih izdelkov na zahodno evropsko tržišče ter izvoz žaganega lesa na Bližnji vzhod.
Smatramo, da se bomo lahko s skupnimi napori vseh odgovornih v Lesni prilagodili novim pogojem na tržišču, tako da v prihodnje ne bo več potrebe po zmanjševanju proizvodnje in kopičenja zalog.
Sef prodajnega sektorja Ivan Konečnik, oec.
Proizvodnja lesenih okenskih podbojev
Tovarna oken v Podvelki
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tržišče, zaloge in kompleti-ranost proizvodov
Z optimizmom ugotavljamo, da narašča med potrošniki zanimanje za naš proizvodni program. Istočasno pa ugotavljamo, da je čas ca. 14 mesecev od projektiranja do začetka proizvodnje novega izdelka občutno predolg.
Povečana prodaja in zanimanje kupcev za naše izdelke nam kažeta, da smo z našim proizvodnim programom tržišče osvojili. Prve dobave gradbenim podjetjem v regiji so bile že realizirane. Z velenjskim Vegradom smo podpisali pogodbo o delni dobavi naših izdelkov za stanovanjsko naselje BEUCE. V kratkem bo podpisana pogodba s podjetjem Vladimir Gortan z Reke za dobavo naših izdelkov za dva tridesetnadstropna objekta. Isto podjetje bo v projekt izgradnje 4500 stanovanj vneslo naše izdelke. Ugodno so bile sprejete naše ponudbe pri tovarni Adria Mont z Reke (tovarna montažnih hiš) in podjetju Trimo iz Trebnjega.
Največ možnosti za uspešen prodor in dobro prodajo pa imamo na beograjskem območju. Tu smo do podrobnosti seznanili z našim proizvodnim programom preko 300 arhitektov projektantov. Z veseljem ugotavljamo, da se jih je nad 80 °/o navdušilo za naš program In ga sprejelo kot perspektivnega. V več projektov, kjer so predvidevali vezana okna so vnesli spremembe, v katerih predvidevajo naše proizvode. Zaradi dobrih atestov iz Zavoda za raziskavo materialov Beograd so projektantje, ki
delujejo za JLA, priporočali opustitev vezanih oken v projektih, ki so v izdelavi.
Tako optimitične napovedi nam pošiljajo predstavniki naše poslovalnice v Beogradu, ki sistematično in neposredno proučuje beograjsko tržišče.
In kaj nas še čaka?
Pričakujemo, da bomo lahko v kratkem začeli izdelovati precejšnje količine naših proizvodov za znanega kupca po naročilu, zaradi česar bodo v veliki meri odpadle težave okrog vezanih sredstev ter rabatov, ki bodo pri taki vrsti prodaje veliko manjši, kot so
pri prodaji preko posrednikov.
Počasi, a zanesljivo rešujemo vprašanje izvoza naših izdelkov. V konsignacijsko skladišče v Avstriji smo že poslali prve količine oken INTRO DIN, kjer bo naš zastopnik organiziral prodajo za avstrijski trg. Še vedno pa nismo uspeli rešiti težav na zahodnonemškem tržišču, zato tudi RUDIS BAU ni realiziral nobene prodaje.
Uspešno zamenjujemo, kar smo predvideli v sanacijskem programu, uvožene repro materiale z domačimi. S tem se vključujemo v tokove splošne stabilizacije gospodarstva.
Upamo in želimo, da bomo z zavestnim in discipliniranim delom vsakega posameznika v doglednem času dosegli take rezultate, da bomo izpolnili pričakovanje in zaupanje vseh zaposlenih v ostalih TOZD v okviru LESNE, ki so nam v hudih težavah solidarnostno priskočili na pomoč.
In še to: V imenu kolektiva TOZD tovarne oken Podvelka in v svojem imenu želim vsem delavcem Lesne, Slovenj Gradec, uspešno in zadovoljno novo leto 1976!
Alojz Osrajnik, dipl. inž.
Delo organov upravljanja podjetja
Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov LESNE, SLOVENJ GRADEC, gozdarstvo in lesna industrija, sta imela v času od 1. 6. 1975 do 30. 11. 1975 eno skupno sejo.
Izvršilni odbor podjetja pa je v tem času imel tri seje; odbor samoupravne delavske kontrole pa eno sejo.
8.	seja delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov
Od zadev, o katerih sta delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov razpravljala in sklepala na tej seji, moramo omeniti:
—	Da teče postopek za sprejem gospodarskega načrta za leto 1976, ki bi naj bil sprejet do konca meseca decembra 1975.
—	V komisijo, ki spremlja sistem formiranja osebnih dohodkov je bil imenovan nov član tov. Tomo Škegro, direktor TOZD tovarne pohištva Prevalje, namesto tov. Mirka Kumer j a, ki mu je prenehala lastnost delavca v podjetju.
—	Komisija za spremljanje in predlaganje ukrepov za likvidnost delovne organizacije se je razširila z naslednjimi člani: Tone Potočnik, direktor TOZD TIP, Otiški vrh, Maks Vončina, direktor TOZD Gozdarstvo, Slovenj Gradec, Tone Kotnik, direktor TOZD žaga, Otiški vrh, Ivan Konečnik, šef prodajnega sektorja pri delovni skupnosti skupnih služb.
—	Sprejet je bil predlog rebalansa gospodarskega načrta za leto 1975. Istočasno pa so bila sprejeta priporočila komisije za pregled in uskladitev sanacijskih in stabilizacijskih programov.
— Potrjen je bil periodični obračun za I. polletje in periodični obračun za 9 mesecev 1975.
— Mesečno se mora spremljati izvajanje sanacijskih in stabilizacijskih programov in ukrepati, da se zaloge zmanjšajo, kar bo bistveno pripomoglo k boljši likvidnosti podjetja.
— Od 1. 11. 1975 dalje se terenski dodatek obračunava delavcem le v primeru, če je na terenu nad 6 ur.
—	Za izdelavo elaborata o ekonomski upravičenosti povezovanja in sodelovanja JELOVICE in LESNE je bila imenovana tričlanska komisija: Mihael Savinek, oec, Alojz Osrajnik, dipl. inž., in Pavlina Areh, dipl. inž.
—	Sprejet je bil pravilnik o varstvu pred požari in pravilnik o inventurah.
—	Razglasil se je statut o spremembah in dopolnitvah statuta podjetja LESNA, Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija.
—	Dokončno je bil potrjen predlog do bonitetnega nakupa, in sicer: vsak graditelj nove stanovanjske hiše, zaposlen pri podjetju LESNA, ima pravico do bonitetnega nakupa polizdelkov ali izdelkov LESNE v znesku do 30.000 din. Na prodajno ceno je 30 Vo popusta. Vsaka TOZD pokriva razliko za graditelje iz sredstev svoje TOZD. V izjemnih primerih koriščenja bonitet za adaptacije stanovanjskih hiš odloča vsaka TOZD samostojno.
—	Obravnavali sta se prošnji Koroškega zdravstvenega doma TOZD ZD Slovenj Gradec in Onkološkega inštituta Ljubljana, za denarni prispevek, vendar se zaradi sprejetih stabilizacijskih programov ni ugodilo.
Kmalu furnirana lužena vrata
V tovarni pohištva Prevalje pripravljamo novo proizvodnjo luženih vrat, ki so danes zelo iskana tako na domačem kakor na tujem trgu. S tem bomo naredili nov korak pri oplemenitenju furniranih vratnih kril ter bomo prvi industrijski proizvajalec tovrstnega stavbnega pohištva pri nas. Z razširitvijo asortimenta z luženimi vrati se nam odpirajo možnosti še večjega izvoza, doma pa bomo lahko ustregli še tako zahtevni ponudbi. To je za nas pridobitev tudi v tem, ker bomo z dodatnim asortimentom lahko opremljali objekte, ki jim z dosedanjim programom zaradi specifičnosti ponudb nismo bili kos. Za uresničenje novega programa smo nabavili kvaliteten lu-žilni stroj VALB nemške znamke BtlRKLE.
Luženje vrat je tehnološko zelo zahtevna operacija površinske obdelave, ker je vratno krilo za razliko od ostalih pohištvenih elementov velika in votla plošča z odstopanjem v debelini tudi do 0,3 mm. Tega debelinskega odstopanja pa s sedanjim brusilnim strojem znamke ERNST ne moremo odpraviti v dovolj kvalitetni
meri, zato se nam s postavitvijo lužilnega stroja pojavlja problem nabave kvalitetnejše brusilke za vmesno brušenje laka.
Mnenja strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tehnologijo luže-nja, niso enotna, vendar so vsi mnenja, da je za doseganje kvalitetne rustikalne površine obvezno vmesno brušenje.
Za tako tehnologijo je naša sedanja lakirna proga prekratka, zato smo sami pripravili tri možne variante luženja v naših pogojih.
Prva varianta predvideva popolnoma novo rešitev za površinsko obdelavo z novo lokacijo in rekonstrukcijo sedanje lakirne proge. Stroj za luženje bi bil vključen linijsko v lakirno progo. Ta varianta poleg luženih vrat omogoča lakiranje vrat z vsemi laki, tudi s pigmentiranimi.
Druga varianta predvideva rekonstruiranje le prvega dela sedanje lakirne proge ter linijsko vključitev lužilnega stroja k sedanji progi. S tem bi rešili le problem luženja, kvalitetnejše lakiranje vratnih kril pa bi izostalo.
Tretja možnost predvideva postavitev stroja za luženje s
priključitvijo k sedanji lakirni progi v nov prostor. To je naj-cenejša varianta, vendar je tu čas površinske obdelave luženja večji za ca. 80 %> od tistega pri varianti I. in II.
Za katero od variant se bomo odločili, je vsekakor odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Upamo, da bomo
z luženimi vrati dosegli boljši finančni uspeh kot s furniranimi lakiranimi vrati. Mnenja sem, da bomo z razširitvijo proizvodnje z novim asortimentom obdržali in še bolj učvrstili prisotnost na zunanjem in domačem trgu.
Milan Barčan, dipl. ing.
Planšarske koče — Foto: A. Klemenšek

8. seja izvršilnega odbora podjetja z dne 30. julija 1975
Na tej seji je izvršilni odbor med drugim razpravljal in sklepal o naslednjem:
—	Obravnaval je rezultate poslovanja za I. polletje 1975. Imenoval je tudi komisije za sestavo sanacijskih programov, in to za tiste TOZD, ki so imele v I. polletju 1975 izgubo. Za TOZD, ki v I. polletju niso poslovale z izgubo, pa je predlagal, da so imenovale komisije za sestavo stabilizacijskih programov. (Sanacijski in stabilizacijski programi so bili napravljeni in tudi sprejeti.)
9.	seja izvršilnega odbora z dne 12. septembra 1975
Izvršilni odbor je med drugim razpravljal in sklepal:
—	Predlagal je DS podjetja, da potrdi predlog o bonitetah.
—	Obravnaval je rezultat poslovanja za 7 mesecev 1975 in ker je bilo poslovanje zaključeno z izgubo, je sklenil, da je treba sprejete ukrepe dosledno izvajati.
—	Bil je informiran, kako je potekalo sestavljanje sanacijskih in stabilizacijskih programov.
—	Sprejet je bil sklep, da se ustanovi dislocirani oddelek ozkega profila v režiji LESNE, Slovenj Gradec, in da se ustanovi dislociran oddelek lesne TSS.
—	Dodatno je razpisal še nekaj štipendij; že razpisane pa je podelil.
—	Potrdil je rokovnik inventurnih popisov in imenoval centralno inventurno komisijo ter komisijo za popis obveznosti in terjatev, vrednostnih papirjev ter gotovine — skupna sredstva OZD Lesne, Slovenj Gradec.
—• Za potrebe gozdarstva v OZD je imenoval komisijo za mehanizacijo v gozdarstvu, katere naloga je proučevanje in izbira gozdne mehanizacije pri nabavi in komisijo za normative v gozdarstvu.
10.	seja izvršilnega odbora z dne 15. oktobra 1975
Na tej seji je izvršilni odbor med drugim razpravljal in sklepal:
—	Da je potrebno pri sestavljanju investicijskih planov za prihodnje leto predvideti sredstva, da se bodo lahko aktivirale tiste investicije, ki jih v tem letu ne bo možno zaradi pomanjkanja sredstev.
—	Razpravljal je o predlogu rebalansa gospodarskega načrta za leto 1975 in sprejel sklep, da se posreduje v potrditev DS podjetja.
—	Delavskemu svetu podjetja je predlagal, da imenuje komisijo za izdelavo elaborata o ekonomski upravičenosti povezovanja in sodelovanja JELOVICE in LESNE. (DS je posredovan predlog potrdil.)
—	Razpravljal je o rezultatih poslovanja za osem mesecev ter se že delno seznanil z rezultati za devet mesecev.
—	Odobril je stroške za propagando do konca leta 1975.
—	Razpravljal in sklepal je o izobraževanju in štipendiranju.
—	Za mentorja dislociranega oddelka tehnične srednje šole v Slovenjem Gradcu je imenoval Simona Rožeja, dipl. inž. lesarstva.
Seja odbora samoupravne delavske kontrole podjetja
Na tej seji je odbor ugotovil, da je delo odborov po posameznih TOZD šele na začetku in da v večini primerov ne delujejo samostojno, temveč rešujejo probleme skupno s samoupravnimi organi. Glede na to je sprejel sklep, da morajo predsedniki samoupravnih delavskih kontrol v TOZD skrbeti, da začnejo z delom ter se vsaj vsake tri mesece sestanejo in rešujejo nastale probleme.
Nadalje je razpravljal o stališčih in zahtevah TOZD, ki so jih podale ob potrditvi zaključnega računa za leto 1974. Pri tem so bili sprejeti določeni sklepi, za katere je odbor samoupravne delavske kontrole podjetja smatral, da so potrebni.
Erika Pečnik
IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje v lesni industriji
Septembra letošnjega leta smo odprli tehniško srednjo lesno šolo, ki je dislociran oddelek Lesarskega šolskega centra iz Maribora.
V oddelek je vpisanih osemnajst mizarjev, od katerih je enajst zaposlenih v našem podjetju, dva sta privatnika, ostali pa so zaposleni v drugih delovnih organizacijah koroške regije.
Predavateljski kader smo pretežno dobili iz vrst domačih strokovnjakov, ki so v šolah pridobljeno znanje že oplemenitili z delovnimi izkušnjami.
Učilnico smo vzeli v najem v osnovni šoli Franjo Vrunč, katere vodstvo nam je z razumevanjem priskočilo na pomoč.
Oddelek se sam vzdržuje, stroški za šolsko leto 1975/76 znašajo skupaj 75.000 din, kar znese mesečno na slušatelja 426 din.
* *	*
V drugo polovico se je prevesil tečaj za kurjače visokotlačnih parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem, ki traja dva meseca in bo končan 5. januarja.
Tečaj obiskuje 24 slušateljev od Podvelke do Celja, med katerimi so štirje iz našega podjetja.
* *	*
Viličaristi, ki so imeli enomesečni	tečaj, so	že	opravili
preizkus	znanja	iz	teorije,	ča-
ka pa jih še praktični del izpita, katerega opravljajo po skupinah v teh dneh.
Tečaj kurjačev visokotlačnih kotlov v organizaciji Lesne
Oddelek tehniške lesne šole za odrasle v Slovenjem Gradcu
V tečaju bo usposobljenih 23 novih viličaristov, od katerih so štirje zaposleni v našem podjetju.
* * *
Pripravlja se ustanovitev dislociranega oddelka za ozek
profil lesarski delavec in žagar. Šola bo trajala eno leto, pogoj za vpis pa je končanih 6 razredov osnovne šole in izpolnjena osnovnošolska obveznost.
Miha Pušnik
Nove oblike izobraževanj a
V prizadevanjih, da si lahko naši delavci na delovnih mestih pridobijo potrebno strokovno izobrazbo smo oziroma še bomo izvedli seminar, v katerem si bodo delavci pridobili specializiran poklic gozdar. Da bi izvedeli, kaj menijo o novih oblikah izobraževanja nekateri udeleženci drugega dela seminarja, smo med njimi izvedli krajšo anketo. Tako so odgovarjali na sestavljena vprašanja nekateri izmed dvanajstih udeležencev;
»Zakaj ste sc odločili nadaljevati z izobraževanjem v drugem delu seminarja?«
»Če ne bi šel na drugi del seminarja, bi imel občutek, da je bil prvi del nekoristen;« drugi se je seminarja udeležil zato, da si pridobi kvalifikacijo in nekaj strokovnega znanja za delo pri gojenju gozdov.
Na vprašanje: »Na kakšne težave ste se ob odločanju o nadaljevanju izobraževanja naleteli,« so odgovarjali takole:
»Manjši osebni prejemki in izguba možnosti, da bi si še pred snegom zagotovil večji zaslužek.« In: »Opustiti sem moral priložnost za dober zaslužek, saj sem tik pred odhodom na seminar začel delati na zelo lepem terenu in v lepem sestavu.« Drugi pa ugotavlja, da se je znebil sečnje v snegu in vetru na zelo slabem terenu, kjer ni bilo možnosti za dober zaslužek.
Vprašali smo jih, če jim bo pridobljeno znanje koristilo pri vsakodnevnem delu v poklicu. Njihovi odgovori so bili pritrdilni.
»Kje in kako boste lahko izkoristili pridobljeno znanje?«
»Pri sečnji bom znal paziti na mladje.« Drugi je odgovoril: »Pri gojenju se bom laže odločil za potrebne ukrepe in tudi vedel, zakaj bo potreben posamezen ukrep.«
»Česa ste pri dosedanjem izobraževanju slišali preveč in česa premalo?«
»Teorije je bilo ravno prav, nekoliko preveč pa je bilo praktičnega dela v pripravi sestava za pogozdovanje.« Drugi je mnenja: »Več teorije in manj praktičnega dela, ker tako delo več ali manj že
poznamo in ga zato laže osvojimo kot teorijo.« Naslednji je ugotavljal, da bi bilo potrebno teorijo in prakso sproti povezovati na terenu. Padla so tudi mnenja, da se teorija in praksa premalo ujemata.
»In kaj predlagate, da bi morali pri takem načinu izobraževanja spremeniti, dopolniti ali izpustiti«?
»Cim manj tujk. Nadomestiti jih moramo z domačimi izrazi.« Drugi je predlagal, da bi bilo potrebno izpustiti ali vsaj obdelati v zelo skrčeni obliki zgradbo celic, listov in fotosintezo.
»Kdo bi se naj izobraževal z ozirom na starost in delovne izkušnje?« je bilo naslednje vprašanje.
»Vsi, razen starejših, ki so pred upokojitvijo. Vsak naj bi imel vsaj nekaj let delovnih izkušenj.« Nekateri so bili mnenja, naj bi vsak delavec končal prvi in drugi del izobraževalnega seminarja.
Spodbuda, naj anketo sami dopolnijo, je bila zaman.
Ob zaključku tega sestavka, bi želela dodati še svoje mnenje. Za pridobitev kateregakoli poklica, kjer gre za druž-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Drevo, linorez — Schondorfer
ZAVIHALI SO ROKAVE
Letošnji občinski praznik bo za okoli 150-članski kolektiv TOZD Tovarne pohištva Pameče zagotovo pomenil prelomnico v njihovem delu. Nagrada za njihov trud so bili v rekordno kratkem času zgrajeni in predani svojemu namenu novi poslovni in proizvodni prostori.
»V lanskem letu ste torej zavihali rokave in se pridno lotili rekonstrukcije obrata.«
»Res, pošteno je bilo treba zavihati rokave. Na lastno iniciativo in s pomočjo samo-
upravnih organov združenega podjetja, kasneje tudi s do-močjo vodstva podjetja smo pričeli z akcijo zbiranja sredstev in s popolno sestavo investicijskega programa za rekonstrukcijo obrata. Začrtana akcija je trajala vse od pomladi lanskega leta pa tja do
(Nadaljevanje na 8. strani)
Da bi vam lahko nazorneje predstavili tovarno pohištva v Pamečah in njen kolektiv, smo zaprosili za razgovor direktorja tovarne tov. Bena Karnerja. Takole nam je pričel pripovedovati:
Ko smo 1. 1. 1974 prevzeli tovarno v Pamečah, smo se morali najprej lotiti saniranja položaja, v katerem se je zna-
Beno Karner, direktor TOZD
(Nadaljevanje s 6. strani)
beno in osebno korist, bi morali biti stroški izobraževanja deljeni. Ti stroški so za pridobitev poklica gozdar za posameznika neznatni. V času tečaja mu delovna organizacija daje poln osebni prejemek. Nekoliko na slabšem so tisti, ki so pri delu presegali normative. Tem naj bo v tolažbo, da bodo z večjim znanjem v bodoče še laže presegali normative. Namesto terenskega dodatka pa imajo v času šolanja zastonj hrano in stanovanje. Te stroške krije delovna organizacija.
Se misli ob rezultatih ankete. Težko je že prvič pri uporabljenem in obnovljenem programu za poklic gozdarja poiskati ustrezna razmerja med teorijo in prakso ter med posamezno snovjo. To delo nas še čaka. Povedati moram še to; najtežji del izobraževanja je usklajevanje učne snovi med posameznimi predavatelji. Snov se včasih prepleta in ponavlja, včasih tudi obravnava iz različnih gledišč, slušateljem pa se to zdi kot golo ponavljanje posameznih predavateljev in njihovo medsebojno neujemanje.
šla tovarna pred prevzemom. Zakaj so bil potrebni sanacijski ukrepi? V preteklih letih so v tovarni proizvajali različno kuhinjsko opremo in embalažo, kot: različne kuhinjske omare, jafa zaboje in podobno. Obrat so postopoma rekonstruirali in prešli na proizvodnjo panelnih plošč, toda v drugi polovici leta 1973 so popolnoma prenehali s proizvodnjo panelnih plošč. Takrat se je pričela uvajati proizvodnja stenskih in stropnih furniranih oblog ter furniranih suhomontažnih podbojev od začetnih 50 kosov podbojev dnevno v začetku leta na 250 do 300 kosov dnevno v jeseni, proizvodnja stenskih in stropnih oblog pa se je od začetnih 200 kvadratnih metrov dnevne proizvodnje dvignila na proizvodnjo 1000 do 1200 kvadratnih metrov na dan. Na osnovi takih pokazateljev se je v lanskem letu pokazala potreba po ponovni rekonstrukciji obrata. Dokončno je bilo treba urediti energetsko bazo, postajo za komprimirani zrak s kompletnim sistemom za od-sesovanje prahu ter še nekatera manjša dela.
Se težji problem je povezovanje teorije in prakse. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Za kvalitetno izobraževanje si bomo morali pridobiti še veliko praktičnih izkušenj. Zakaj težave? Uvod v gojenje je nujno potreben. Poiskati pa moramo odgovor na vprašanje, v kakšnem obsegu. In, ali bo gojenje še delo v prihodnosti? Glede tujk. Teh se je včasih nemogoče izogniti, vendar si tudi sami želimo, da jih čimprej nadomestimo z ustreznimi domačimi izrazi.
Za konec pa še ta ugotovitev. Praktični del pouka mladincev je zanje včasih kot tlaka in se mu, če se le da, radi izognejo. Zanimivo je dejstvo, da v gozdnogojitvenih delih tudi udeleženci drugega dela seminarja niso delali s posebnim navdušenjem in rezultati. Vedeti pa moramo, da vsa znanja, naj so teoretičnega ali praktičnega značaja, služijo končnemu cilju — narediti čim več in čimbolj e.
Verjetno nisem izrekla zadnje besede o novem načinu izobraževanja. Morda bo o tem pisal v prihodnje kdo izmed bralcev.
Marija Sekirnik, dipl. inž.
Kotlovnica z mazutno postajo in sistemom za odsesavanje prahu
Delavka Marija Ajtnik ob stroju
Del nove proizvodne hale
(Nadaljevanje s 7. strani) meseca septembra, ko smo s pomočjo samoupravnih organov podjetja oziroma posameznih TOZD prišli do sklepa o združevanju sredstev za to investicijo v sorazmernih zneskih, odvisnih od bruto dohodka oziroma od realizacije planov posameznih obratov ter ostankov dohodkov, ki so jih ustvarile posamezne TOZD.
Glavni in odločilni moment pri odločanju za to investicijo je bila pomoč s strani LB podružnice Slovenj Gradec. S kreditom v višini 560 milijonov starih dinarjev. Ta sredstva so bila uporabljena za investiranje v osnovna sredstva, v obratna sredstva in za nabavo uvožene opreme, ki smo jo uvozili preko podjetij Kredeksa, Slovenijalesa in Prolesa. Zaradi podražitev, ki so že med sestavljanjem investicijskega programa dvignile njegovo višino, smo pritegnili k sodelovanju nekatere izvajalce, kot Klimo Celje, Gradbeno podjetje Dravograd in Gradis Ravne na Koroškem, ki so nas kreditirali. No, tako smo lahko v drugi polovici septembra lanskega leta pričeli z gradnjo. Zaradi ugodnih vremenskih razmer med lansko zimo so lahko dela potekala preko cele zime. Že v lanskem decembru smo zgradili novo halo za površinsko obdelavo in montažo, že januarja letos pa pričeli graditi novo kotlovnico. Spomladi so stekla zaključna dela na vseh gradbenih objektih, istočasno pa montaža proizvodnih strojev in naprav v kotlovnici.
Delu monterjev, nadzornih organov in vseh, ki smo se s zahvala, da so bila dela tako hitro končana. Naš trud je bil poplačan 8. junija, ko smo ob praznovanju občinskega praznika s skromno svečanostjo predali svojemu namenu nove to investicijo ukvarjali, gre prostore. To je bila za naš trud najlepša nagrada.«
»Kdaj je stekla redna proizvodnja v novih prostorih?«
»Z redno proizvodnjo smo pričeli takoj naslednji dan. Ta je bila prve dni nekoliko manjša, saj so se morali de-
lavci šele uvajati na novih delovnih mestih, predvsem na novih strojih, ki so tehnično zelo zahtevni. S tem mislim predvsem na stroje za površinsko obdelavo lesa, nanašanja lužil na vidne površine in robove, sušilni kanal, v katerem se posamezni elementi posušijo v zelo kratkem času, ter na parni kotel, ki je za naše razmere zelo mehaniziran. V njem je možno kuriti kombinirano mazut in lesni prah z žagovino, ki nam ostaja pri lastni proizvodnji. S tem dosegamo ekonomične učinke in racionalno izrabljamo odpadni material. Povedati moram, da je tovarna VEISS iz Zahodne Nemčije izdelala in poslala opremo v rekordnem času.«
Kakšna je investicijska vrednost vseh naprav«?
»Investicijska vrednost vseh naprav (opreme za kotlovnico, naprave za komprimiran zrak s sistemom za odsesovanje prahu itd.) je zelo velika. Vse te naprave so vrhunski dosežek tehnike. Zlasti velja to za sistem odsesovanja prahu, ki je popolnoma zaprt. S tem sistemom smo se izognili onesnaževanju zraka in okolice. Naprava filtrira delce prahu do velikosti 5 mikronov. Perspektivno nam pokriva potrebe razvoja lesno predelovalne industrije na tej lokaciji vsaj še za nekaj let.«
»V novih prostorih teče delo že nekaj mesecev. Verjetno ste v tem času prebrodili večino težav. Kako poteka proizvodnja danes?«
»Prav gotovo težav ni manjkalo. Z discipliniranim delom smo jih hitro odpravljali in že drugi mesec po otvoritvi dosegli proizvodnjo, kakšno smo planirali v investicijskem programu. V tej drugi polovici leta presegamo planirano proizvodnjo tudi za 10 %>. Dvignili smo kvaliteto proizvodov, tako da se lahko brez sramu merimo z enakimi izdelki na zahodnonemškem tržišču. Omenim naj še proizvodno novost:	začeli smo
uvajati kompletne rolo omarice z vgrajenimi roloji, s čimer smo kompletirali našo
Sodobna kuhinja obrata za družbeno prehrano
proizvodnjo in proizvodnjo TOZD Tovarne oken Podvelka.«
»Tovariš Karner. Ob tem, ko ste dobili nove poslovne in proizvodne prostore, niste pozabili na delavce. Pri tem mislim predvsem na ureditev obrata družbene prehrane.«
»Prav imate. Vzporedno z modernizacijo proizvodnje smo skrbeli tudi za počutje naših delavcev. V želji, da se bi kar najbolje počutili na delovnih mestih, smo uredili moderno opremljeno kuhinjo, ki nudi vsakemu zaposlenemu v vseh treh izmenah topel obrok hrane.«
Koliko članov šteje vaš TOZD danes?«
»Pred rekonstrukcijo je štela delovna organizacija 142 delavcev. Po rekonstrukciji se je število zaposlenih dvignilo na 154 članov. Razen tega sta organizirani v sestavu TOZD dve samostojni poslovni enoti: mehanična delavnica s 6 zaposlenimi in industrijska prodajalna, ki ima 5 zaposlenih. Naj omenim, da lahko kupci dobijo v naši prodajalni vse proizvode, ki se proizvajajo v združenem podjetju Lesna, Slovenj Gradec. S tem smo kupcem proizvodov Lesne prihranili veliko potov in slabe volje.«
»Ob koncu razgovora bi radi izvedeli še tole: tudi v vaši TOZD verjetno ne gospodarite brez težav. Katere težave vas najbolj tarejo?«
»Kot vsa lesno-predelovalna industrija smo tudi mi v težavah — predvsem pri prodoru in prodaji naših proizvodov na trg. V trenutku, ko smo vsaj za nekaj časa rešili vprašanje vrste proizvodov, količine in kvalitete, je na domačem in na svetovnem trgu nastopila kriza, ki smo jo občutili vsi, ki se ukvarjamo s predelavo lesa. Razumljivo, da nas je ta kriza prizadela, še posebej, ker smo imeli nerešeno vprašanje zalog iz lanskega leta. Težave smo imeli tudi v lastni trgovski mreži, ki je bila preslabo organizirana, da bi lahko uspešno prodala take količine izdelkov, kot jih proizvajamo danes. Vendar se je v zadnjih štirih mesecih močno popravila tudi prodaja naših izdelkov; mesečna proizvodnja lesenih vratnih podbojev in furniranih stropnih oblog je od avgusta naprej večja od proizvodnje. S tem postopoma rešujemo pereče vprašanje starih zalog. V zadnjem času potekajo intenzivna prizadevanja za prodajo naših izdelkov na avstrijsko tržišče, kjer smo našli dobrega odkupnega partnerja. Za konec naj povem še to: naša prizadevanja za v prihodnje bodo šla v smeri rasti proizvodnje in dviga kvalitete, saj se zavedamo, da bomo le z dobro kvaliteto osvojili tržišče in kupce.«
Tekst in fotografije: F. Jurač
Naši delavci ob 29. novembru
Ob takšnih praznikih, kot je 29. november, se navadno ozremo na prehojeno pot in pregledamo rezultate, uspehe in neuspehe, ki smo jih dosegli pri izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Pri takih pregledih ne moremo mimo posameznikov, ki so vsa leta od osvoboditve do danes s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom pomagali k uspehom, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Ob praznovanju 29. novembra so v občini Dravograd podelili visoka državna odlikovanja in priznanja SZDL Dravograd tistim posameznikom, ki so se v letih naše izgradnje najbolj izkazali. Med temi posamezniki so bili tudi sodelavci našega združenega podjetja.
Z redom republike z bronastim vencem sta bila odlikovana Jože Gostenčnik, Gozdarstvo Dravograd, in ing. Ivo Srifel, CLS Otiški vrh.
Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo je bil odlikovan Ivan Razgoršek, CLS Otiški vrh.
Z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani ing. Anton Potočnik, TIP Otiški vrh, ing. Saša Pirkmajer, TIP Otiški vrh, Maks Ledi, TIP Otiški vrh, Franc Blatnik, CLS, Milan Skončnik, CLS, Franc Popič, CLS, Peter Rcpotoč-nik, CLS, Jože Sopar, CLS, in Ivan Praprotnik, CLS.
Z medaljo dela je bil odlikovan Rudolf Božank, CLS.
Priznanja SZDL Dravograd so dobili občani in delovni ljudje, ki so starejši kot 50 let in ki so bili družbenopolitično aktivni v letih od 1945—1975. Tudi med temi nagrajenci so bili naši sodelavci: Jože Gostenčnik, Gozd. Dravograd, Gregor Glazar, upokojenec, ing. Ivan Srifel, CLS, Anica Lužnic, Gozdarstvo Dravograd, Franc Gnamuš, upokojenec, Franc Blatnik, CLS, Milan Skončnik, CLS, Anton Vušnik, TIP Otiški vrh, ter kmetje, člani gozdarskega obrata Dravograd, Adolf Dolar, Daniel, Anton Konečnik, Selovec, Franc Vrhovnik, Otiški vrh, Matilda Glazar, Vrata, Oto Sirnik, Otiški vrh, Alojz Stefunko, Kozji vrh, Ivan Kogelnik, Podklanc, Alojz Sajovec, Gorče, Anton Golo-granc, Otiški vrh, in Jože Konečnik, Selovec.
Podatkov, kako je z našimi delavci v drugih občinah, do zaključka redakcije, žal, nismo uspeli dobiti. Objavili jih bomo v naslednji številki Viharnika.
Uredništvo
VARSTVO PRI DELU
Da bi bilo delo bolj varno
ker pri miniranju ni uporabljal zaščitne čelade. Ko je miner z električnim strojčkom sprožil mine, je po zraku priletel manjši kamen in mu povzročil hudo poškodbo na glavi.
V letošnjem letu sta se pripetili dve težki nesreči pri delu v gozdarski dejavnosti.
Prva nesreča se je pripetila minerju Bernardu Kotniku, dne 6. 9. 1975, zaposlenemu v
TOZD Gradnje in turistična dejavnost.
Druga nesreča je bila v TOZD Centralno lesno skladišče Otiški vrh. Smrtno se je ponesrečil Ivan Krivonog, dne 1. 10. 1975.
Nesreča pri delu minerja Bernarda Kotnika se je pripetila dne 6. 9. 1975 pri gradnji gozdne ceste na Anžuhovi ravni v Mislinji. Nesreča se je pripetila zaradi nepazljivosti minerja,
Stanovanjsko gospodarstvo
Za pravično dodeljevanje stanovanj delavcem morajo vse temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost skupnih služb sprejeti sanacijski program za reševanje stanovanjskih vprašanj za leto 1976 in srednjeročni načrt za obdobje 1976—1980. Rok za izdelavo teh programov je konec decembra 1975.
Nekatere temeljne organizacije združenega dela so jih že izdelale in sprejele, ostale pa jih bodo sprejele do roka.
V	celotni organizaciji združenega dela je bilo v letu 1975 dodeljenih 40 stanovanj, od tega jih je največ dodelila delovna skupnost skupnih služb, in sicer 7 stanovanj, ter temeljna organizacija združenega dela Nova oprema 6 stanovanj.
V	občini Slovenj Gradec smo od solidarnostnega sklada dobili v letošnjem letu 8 stanovanj, in sicer: temeljna organizacija združenega dela Tovarna pohištva Pameče 1, temeljna organizacija združenega dela Gozdarstvo Mislinja 1 .temeljna organizacija združenega dela Gozdarstvo Slovenj Gradec 1, temeljna organizacija združenega dela Nova oprema 2, skupne službe 1 in temeljna organizacija združenega dela Tovarna ivernih plošč Otiški vrh 2 stanovanja. Od solidarnostnega sklada v občini Ravne na Koroškem pa 1 stanovanje, in sicer temeljna organizacija združenega dela Tovarna pohištva Prevalje.
Andreja Pirkmajer
Dne 1. 10. 1975 se je hudo ponesrečil merilec lesa Ivan Krivonog in zaradi posledic nesreče po treh dneh v bolnišnici v Slovenjem Gradcu umrl. Vzrok nesreče: nepazljivost in neupoštevanje določil pravilnika o varstvu pri delu. Ivan Krivonog je zapustil svoje delovno mesto in se je zadrževal ob kamionu, s katerega so razkladali les z viličarjem. Ko je viličar dvignil tovor nad ročice tovornjaka, je z vilic padel 8 m dolg hlod, 0 ca. 40 cm in zadel Ivana Krivonoga, ki je stal ob tovornjaku.
Tekst in foto: A. Klemenšek, dipl. inž.
0las mladih
Večkrat smo se že pogovarjali o delu mladih v naši organizaciji združenega dela in vendar do danes še nimamo organizirane mladine tako, kot nam narekujejo sklepi IX. kongresa ZSMS ter X. kongresa ZKS.
Problem, da mladina ni organizirana v celoti, je slaba zainteresiranost nekaterih mladih za delo v osnovnih organizacijah po temeljnih organizacijah združenega dela.
Janez Skerlovnik je predsednik osnovne organizacije ZSM pri delovni skupnosti skupnih služb. Na zastavljena vprašanja je odgovoril:
združenega dela in kaj predlagaš za boljše sodelovanje?
Sam sicer še nisem dolgo v podjetju. Rečem pa lahko, da mladina v celotni organizaciji združenega dela kar dobro dela, saj predstavljajo mladi V4 vseh zaposlenih. Težave nastopajo zato, ker se prav mladi pogosto menjavajo na delovnih mestih (npr. pripravniki), to pa seveda vpliva tudi na naše delo. Kar pa se tiče še boljšega sodelovanja v organizaciji združenega dela, bi želel, da bi bilo v bodoče še boljše in da bi med nami vladali resnični in pravi tovariški ter delovni od-
nosi ob zavedanju vseh nas, da podpremo z vsem znanjem in sposobnostjo proizvodnjo.
4. Kako so se mladi skupnih služb vključili v akcijo stabilizacij?
Sicer sem že v prejšnjem vprašanju začel s proizvodnjo in bi želel reči le to, da si mladi še kako želimo, da bi akcija o stabilizaciji našega gospodarstva enkrat resnično stekla. Mi mladi, vsaj koliko se skupnih služb tiče, se vključujemo posamezno po sektorjih. Prepričan sem, da bomo v naprej tudi skrbeli za to, da bomo skupaj z vsemi ostalimi člani kolektiva skupnih služb čim dosledneje izpolnjevali stabilizacijske naloge. Res pa je, da bo vsaka takšna akcija — pa tudi stabilizacijska — v popolnosti uspela le, če se za to zavzemajo poleg mladih tudi vsi ostali in odgovorni dejavniki
gospodarstva in družbe. O tem se zadnje čase veliko govori in piše.
5. Kakšno je delo mladih delegatov v skupnih službah in kaj predlagaš za izboljšanje?
Z delom mladih, ki so vključeni v razne delegacije, nismo popolnoma zadovoljni zaradi tega, ker je malokdaj slišati glas mladega delegata, ki bi zagovarjal stališča svoje osnovne organizacije. Večina mladih, ki so vključeni v razne delegacije, ne sodeluje z osnovno organizacijo ZSM in takšni delegati bi se naj zamenjali.
Predlagam, da bi se čimveč mladih vključilo za delegata, takšnega delegata, kot si ga želimo. Dozdeva se mi, da se v vsakem delegatskem delu lahko človek veliko nauči in potem lažje opravlja kakšno funkcijo, če ga kdaj doleti.
Štefan Dravinski
Življenje in delo Alberta Sušeča
Janez Skerlovnik — sekretar OO ZSMS
1.	Kako si zadovoljen z delom OO ZSMS oziroma mladine v naših skupnih službah?
Moram iskreno reči, da nisem zadovoljen zato, ker živimo v prepričanju, da nismo uspeli narediti vsega tistega, kar je načeloma predvideno za mladino v gospodarskih organizacijah. Dodati pa moram, da se pravzaprav nismo znašli v konkretnem delu.
Hudo je tudi, ker pri delu mladih ne dobimo tiste pomoči mentorjev, ki bi jo želeli, čeprav se jih vabi in kliče na sestanke (posvetovanja). Zavedamo se, da tudi mentor ne more biti vedno na razpolago, menimo pa, da bi bila včasih le dolžnost, da se oglasi.
2.	Kakšni so tvoji načrti za delo osnovne organizacije ZSMS v prihodnjem letu?
Če odkrito priznam, nimamo še v popolnosti izdelanih načrtov, za delo v prihodnjem letu, kljub temu, da gre to leto h kraju. Menim pa, da bi bilo vsekakor potrebno, da najprej temeljito organiziramo delo v odboru samem. Če bomo tu uspeli, potem bomo šele lahko aktivizirali vso mladinsko organizacijo v naši skupnosti skupnih služb.
3.	Kakšno je sodelovanje mladine v naši organizaciji
»Ko se spominjam svojih preteklih delovnih let in mladosti, se nimam česa razveseliti. Za seboj imam le trdo delo, ki sem ga moral opravljati že kot kmečki otrok, pozneje pa kot delavec v gozdarstvu ...« Tako pravi Albert Sušeč iz Brd pri Slovenjem Gradcu, ki se je moral letos spoprijazniti z invalidsko pokojnino.
Če ima kdo za seboj pestro življenje, potem lahko to upravičeno rečemo za Alberta Sušeča. Dolga bi bila zgodba o prehojeni življenjski poti Alberta, vendar, kot sam pravi, se ne hvali rad.
»Kaj bi pravil, bili so hudi časi,« zlasti med NOB, katere aktivist je bil tudi mladi Berti Plevnik. »Hudi časi so bili takrat, posebno za nas mlade, ko smo morali v partizane. Bil sem kurir na TV postaji, kjer so mi poverili odgovorno nalogo ... Pa vendar, v vseh nas je bila velika in edino želja po svobodi, katero smo tudi dočakali ...«
To je le kanček spominov takrat mladega Alberta Sušeča. Leta 1948 se je zaposlil kot žagar na žagi in to službo je opravljal na navadnih in moderno opremljenih žagah.
»Spominjam se napornega dela ob začetku moje zaposlitve na takratnem LIO v Dovžah. Nismo poznali mehaniziranega dela, ves rezan les smo morali znositi na ramenih. Tedaj sem bil še mlad in močan, zato mi to delo sploh ni delalo nobenih preglavic. Zaščitne obleke ali rokavic tedaj nismo poznali, za malico pa smo pojedli le košček kruha ... Leta 1961 je bil žagarski obrat ukinjen, mi pa smo našli svoje novo delovno mesto v žagarskem obratu v Slovenjem
Gradcu, kjer med postopkom dela ni bilo posebne razlike. Tu sem kot pomočnik gaterista opravljal delo gaterista, za katero sem se usposobil na tečaju v obratu Pameče, ki sem ga obiskoval. Ko je bil leta 1961 še ta žagarski obrat ukinjen, sem bil spet premeščen v nov žagarski obrat v Otiški vrh. Tu sem delal vse do svoje invalidske pokojnine...«
Še in še bi lahko pripovedoval o svojem življenju Albert Sušeč. Bolezen, ki ga je prekmalu priklenila na bolniško posteljo, mu ni več pustila, da bi lahko še vnaprej z ljubezni-je opravljal svoj žagarski poklic.
Delavci TOZD Otiški vrh se mu za delo zahvaljujejo.
F. Jurač
Albert Sušeč
ODHOD V POKOJ
V zadnjih mesecih sta zapustila naš kolektiv dva dolgoletna člana, ki sta predčasno odšla v zasluženi pokoj. Bila sta borca NOV in domačina. Zaradi bolezni sta bila invalidsko upokojena.
Ivan Kotnik iz Sel je bil vsa leta zaposlen v lesni stroki; najprej je bil skladiščnik žaganega lesa v Mu-šeniku, 16 let pa je bil merilec žaganega lesa pri našem podjetju.
Albert Sušeč, upokojen v avgustu, je začel in tudi zaključil delovno dobo pri našem podjetju. Bil je žagar na polnojermenski in tračni žagi. Redki so, ki imajo v delovni knjižici zapisano le eno delovno organizacijo.
Ob upokojitvi jima želimo, da bi še dolgo zdrava uživala sadove svojega dela.
Sodelavci TOZD Žaga, Otiški vrh
Letovanje 1975
Za letovanje v letu 1975 je bilo med delavci največ zanimanja za počitniški dom v Filip Jakovu, Portorožu ter za camp prikolice in vveekend hišice v Poreču.
Zaradi tega smo v mesecu juliju in avgustu najeli v Filip Jakovu 27 dodatnih ležišč pri zasebnikih, 13 pa v Portorožu. Tako smo lahko delavce, ki so se prijavili za ta dva kraja, v glavnem razporedili v tistih terminih, ki so si jih želeli.
Veliko težje pa je bilo razporejati prijavljence v camp prikolice in weekend hišice v Poreču, kjer smo morali zaradi premajhnih kapacitet ležišč in prevelikega števila prijavljence v nekaterim spreminjati termine. Ponuditi smo jim morali tudi druge kraje, nekaterim pa, ki so izrecno želeli letovati v Poreču, pa celo odpovedati. Imeli smo smolo z eno camp prikolico, ki je bila pri prevozu v Poreč pred pričetkom sezone tako poškodovana, da smo jo morali zamenjati za novo, ta pa do pričetka sezone ni prispela. To nam je povzročilo precej dodatnih skrbi, ker smo imeli delavce že razporejene za letovanje v tej prikolici. Zadevo smo uredili tako, da smo si sposodili eno prikolico od hotela Korotan, dokler nismo dobili novo, za čas dveh zmen. Izmene v Poreču smo bili prisiljeni skrajšati od običajnih 10 dni na 7 dni. Tudi ta ukrep je bil potreben zaradi premajhnih kapacitet ležišč.
Najmanj zanimanja je bilo za weekend hišice v Selcah in v Valovinah pri Puli. Hišice v obeh krajih kakor tudi v Poreču (kolikor jih v tem kraju v letošnjem letu ne bo potrebno porušiti zaradi zazidalnega načrta) so v zelo slabem stanju in je treba do pričetka sezone 1976 z njimi na vsak način nekaj ukreniti.
V vseh naštetih krajih je letovalo 332 delavcev podjetja. V tem številu niso zajeti delavci, ki so imeli dvo- ali trodnevne izlete v Filip Jakovu ali Portorožu.
Izraženo v odstotkih glede na število zaposlenih, je letovalo največ delavcev iz TOZD Gozdarstvo Dravoorad, in sicer 47,62 %>, najmanj pa iz TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec — 2,53 %.
Glede na leto 1974 je letovalo v letošnjem letu le 35 delavcev več, za kar so verjetno vzrok višje cene penzionov oziroma povečani življenjski stroški.
Drevje, linorez	—	M. Schondorfer
PRI DELU		DOPISUJTE
VARUJ		V NAŠE
SEBE		GLASILO
IN DRUGE		TUDI VI
JAKOB ŽAŽE
Meglen in pust novembrski večer, siv in žalosten je prinesel še bolj žalostno novico, da Je omahnil pod težo krute bolezni nekdaj nasmejani, dobrodušni Jakob Zaže, p. d. Papež iz Lcš pri Prevaljah. Za hip so onemele rudarske LESE, kmetje na Platu pri Lenartu, vsi sosedje in prav vsi, ki so ga poznali. Na kmetiji pri Kajžerju se je rodil pred 64 leti. Kajžerjevi otroci so rasli v poštene, prijazne in delovne ljudi in tak Je ostal Jaka vse do zadnjega diha. Izučil se je težkega kovaška dela. S težkim kladivom se je koval njegov značaj, kovalo sc je njegovo življenje. Odložil je težko kovaško kladivo, in se s svojo zvesto življenjsko družico Ano oprijel kmetije pri Papežu, ki Je ostala brez gospodarja, ko sta Papeževa sinova končala v krematoriju.
Štirje otroci, ki jih je neizmerno ljubil, so podedovali vse lastnosti svojega očeta — pridnost In poštenje. Razvijala se je in napredovala domačija, se modernizirala in je sedaj za vzgled daleč naokoli. Kadi so prihajali dninarji, za vsakega je imel prijazen pogled in dobro besedo.
Čeprav je trajal njegov delavnik od ranega jutra do poznega večera, je vedno našel čas za delo v skupščini, v samoupravnih organih Kmetijske zadruge Prevalje in Gozdarstva Ravne, kjer Je bil do svoje bolezni član sveta kmetov, lastnikov gozdov. Ko so v zapisnikih pisali pripombe — Jakob Zaže upravičeno odsoten zaradi bolezni, nismo da je resno; nismo verjeti, da bi mu bila kos bolezen. Zal nam je takih gospodarjev, ki s svojo prizadevnostjo kot člani samoupravnih organov pomagajo reševati probleme družbe in kmetov.
Prelepe jesenske barve krog njegove domačije, so mu spletle naravni šopek, ki je zrasel lz njegovih žu-ljavih rok. Rdeči nageljni so mu cveteli, cveteli so sinu KOROŠKE ZEMLJE — KOROŠKEMU KMETU.
Nemo in tiho Je v petek obšel svoj grunt, poslovil sc je od gozda, dobro obdelanih njiv, gmajn, goric in številne živine.
Rahlo je ta dan rosilo, jokalo, kot so jokali za njim njegovi dragi. Zaprla so se za njim vrata gorice, ki so bila široko odirta, ko je kot mlad gospodar stopil na Papeževo dvorišče.
Z njim vred so pri Barbari zakopani še vsi veliki načrti, zakopana Je velika ljubezen do svojih dragih in grunta. Lahka mu bodi zemlja.
Gozdarstvo Ravne ga bo ohranilo v lepem spominu.
Vida Gerl
verjeli,
mogli
IVANU KRIVONOGU V SPOMIN
Prvi dan meseca oktobra se je v centralnem lesnem skladišču v Otlškem vrhu težko ponesrečil lesni manipulant Ivan Krivonog-Vanč, kakor so ga poimenovali domači in krajani v njegovem rojstnem Javorju. Posledice nesreče so bile tako težke, da je dne 4. 10. 1975 v slovenjegraški bolnišnici ugasnilo njegovo mlado, mnogo obetajoče življenje.
Ze v rani mladosti se je Ivan zaposlil kot gozdni delavec pri področni gozdni upravi. Zelja po napredku in mehanizaciji v gozdni proizvodnji se mu je uresničila, ko je postal traktorist pri spravilu lesa. Zaradi svoje bolezni pa je bil primoran pred časom to delo opustiti. Ob pričetku obratovanja centralnega lesnega skladišča v Otiškcm vrhu se je po uspešno opravljenem izpitu vključil v delo kot lesni manipulant. Svoje odgovorno delo je opravljal vestno, marljivo in v zadovoljstvo nas vseh. Nikdar Vanču ni bilo težko, če je bilo treba »potegniti« 10 ali 12 ur. Z veliko vnemo in globoko delovno zavestjo je skušal po svojih delovnih izkušnjah in organizacijskih sposobnostih prispevati svoj delež za boljši jutri naše TOZD. Skupaj kot člen v verigi se je uspešno vključil pri osvajanju moderne tehnike In sodobne tehnologije pri obdelavi lesa.
Toda glej, dragi Vanč. Ob tvojem 33. rojstnem dnevu, katerega naj bi slavil 19. 10. t. L, ti nismo mogli stisniti roke. Kruta in neizprosna samrt Je petnajst dni pred tem prekinila tvoje mlado življenje in s tabo vred so bili pokopani vsi tvoji cilji in načrti. Kako si bil, dragi Vanč, priljubljen med nami, pripadniki zelene stroke in krajani tvojega sončnega Javorja, je najbolje pokazalo številno spremstvo na tvoji mnogo prezgodnji zadnji poti. Za vsa prizadevanja in trud, ki si ga vložil, dragi Vanč, kot sodelavec, pri nas, hvala!
Niso se še utegnili na obronkih Javorških hribov obronkih Javorških hribov Jesenska oblačila. Le smreke in jelke so se v lahnem vetru z Uršlje gore sklanjale tvojemu spominu kot priljubljenemu Javorškemu pobu ln zvestemu pripadniku naše zelene stroke.
Vanč, tvoj kleni lik in human značaj bo ostal vedno prisoten med nami.
Tvoji sodelavci
Pesem o Radencih
Na uredništvo je prispelo prisrčno pisemce, ki ga je napisala tovarišica Štefka Melan-šek iz Razborja. Pismu je priložila prisrčno in preprosto pesmico, ki je nastala pod vplivom globokih vtisov in doživetij na zdravljenju v Radencih. Zdravljenje ji je omogočila ZB NOV Slovenj Gradec. Takole nam med ostalim piše tov. Štefka: »... Srečna sem, da sem lahko bila po 30 letih svobode prvič v življenju na zdravljenju in da sem lahko videla prečudoviti kraj Radence ...« Polno je v pismu takšnih in podobnih besed zahvale in sreče, da niso pozabili tudi nje, preproste kmečke ženice. Pesmica, ki jo je napisala tov. Štefka, morda res ni literarna umetnina, je pa izraz čustev preprostega človeka. Zato smo se odločili, da jo objavimo.
Uredništvo
Oj Radenci, prelepi kraj, kjer v gaju hodimo sedaj, mi vrabčki skačejo okrog, življenje tukaj je povsod.
Ko lepo vrtnico uzrem in druge rožice objamem, se usedem na klopico in občudujem deželico.
Ko vrnem se v razborski kraj, mi misli plavajo nazaj, kdor Radencev še videl ni, naj kmalu to stori.
Štefka Melanšek,
Razborje 4
Najlepši j
Študijska knjižnica
DZ 05
VIHARNIK
1975
070
12 Sl ovenj
10787S1
GradecS
g
COBISE 0
Mislinjski izletniki pred rojstno hišo tovariša Tita — Foto: F. Jurač
Pri TOZD Gozdarstvo v Mislinji prirejajo vsako leto za gozdne posestnike enodnevni izlet z namenom, da bi kmetje, gozdni posestniki, skupaj preživeli lep jesenski dan. Na takem izletu si tudi vsak zaželi, da bi pozabil na vsakodnevne skrbi in napore.
Tudi letos je TOZD Gozdarstvo Mislinja priredila v začetku meseca novembra izlet v Kumrovec. Izleta se je udeležilo preko 150 kmetov, gozdnih posestnikov, s področja TOZD Gozdarstvo Mislinja. Med potjo v Kumrovec so si kmetje v šentjurski občini ogledali dve preusmerjeni kmetiji, v Kumrovcu pa so obiskali spominski dom ter rojstno hišo tovariša Tita.
Vsi udeleženci izleta so bili zadovoljni nad dobro izvedbo izleta, s samega izleta pa so odnesli veliko lepih spominov. Takih izletov si tudi v prihodnje še želijo.
F. Jurač
Na uredništvo je prispelo še nekaj prispevkov naših sodelavcev. Vsem, ki so nam poslali svoje prispevke, pa v tej številki niso objavljeni, se opravičujemo. Njihovi prispevki bodo objavljeni v eni izmed številk v prihodnjem letu. Se enkrat prosimo za razumevanje in jih vabimo, da še v bodoče sodelujejo pri našem listu.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob nenadni brltkl Izgubi našega dragega sina Ivana Krivonoga-Van-ča sc prisrčno zahvaljujemo delovnem kolektivu centralnega lesnega skladišča v Otiškem vrhu, ki nam je ob tej težki izgubi nudil veliko moralno in materialno oporo. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem za častno stražo in spremstvo do njegovega poslednjega doma. Posebej smo dolžni zahvalo direktorju TOZD tov. Ivu Srifeli, dipl. ing., za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav tako izrekamo toplo zahvalo gospodu župniku Simonu Črešniku za pogrebni obred in poslovilne besede.
Skratka, vsem članom zelene stroke in drugim krajanom, ki so ga v tako številnem spremstvu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, Iskrena hvala.
Mama, hčerka, bratje in sestre
Naši mladinci pred spominskim domom v Kumrovcu — Foto: Š. Dravinski
12 ■viharnik