—    320    —
Slovo
učitelja od učencov svojih.
Učenci.                              Zmagat' ga, vzemite
Mili oče, oče  dragi,                                Vere škit v roko,
Učenik preskerbni naš,                     Serčno se branite —
Glej! v očesa svitli sragi                        Vaše bo nebo.
Žalost našo vidit' znaš:                                  Učenci.
Ura, oh, odbila                     Ura,oh,odbila
Je za nas , za Te,                Je za nas, za Te
Bntki cas ločila                    Svoje dni,  življenje ceIo Žalostno pove.                        Syeti ver> zvegti ogtat,
Učitelj.                             To obljubo damo
TT              ,,      .      j,.,                              Dans k' slovesu Ti,
Ura, prav te, je odbila,                         D   ,.      . ™.
T ' v*,,         ' J       , .    \,                       Bodi naj Ti v znamo
Ločit   se nam zdaj veli  —                   e    » J      ,
m           .      »          -i                                  Sercne vdanosti.
To resnico časa sila
Gromnotužno mi doni.                                    Učitelj.
Milo mi, preljubi,                 Ta obljuba je vračilo
Dela se zato,                         Mi za trud skoz šolski čas,
Milo v Vaši zgubi                 M' je tolažba, m' je hladilo
Gleda Vas oko.                      O ločitvi zdaj  od Vas;
Učenci.                             Bog Vas, dragi, vodi
Milo se Ti dela? Milo                             Po življenja pot' I
V nas očeta zre oko?                                   Učenci.
O , ljubezen povernilo                          O nikar ne hodi!
Kdaj Ti serce naše bo?                       Še med nami bod'!
Vero, up si sveti                                      USitelj.
Nam v serce sejal,                          .
Večni raj dospeti,                 Trideset m tri sem leta
Plam ljubezni vžgal.          „ ^aga Je mladost učil,
„.                            Hudga, dobrega je četa,
Učitelj.                         Kar sem vse v tem času vžil.
Preveseli raj doseči                              U pokoji žVeti
Je poklic tak moj , kot Vaš,              Zdaj pa hrepenim.
Vendar vkanit' vse k nesreči              Angel pa naj sveti
Je čuječ nasprotnik naš.                      Z vami bo, želim.
Učenci.
Bog Te spremljaj, oče dragi.
Ljubi skerbni  učenik. Vsaki nas  ostane ,  blagi, Not do groba Tvoj dolžnik. Z Bogom torej ! srečno Hodi svojo pot!
Učitelj.
Z Bogom! Solnce večno
Vsim zasij unod.                              J. G.