P°8TNINA plačana v gotovini VEČERNI 1 Leto XII. | Stev. 249 TELEFON 25 — 67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 5. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po poiti 10 - din, dostavljen na dom 12*- din, tujina 25’- din Cena 1*— din Madžari dobili 1,060.000 ljudi 0 Dunajska razsodba jim je izročila 12.400 kvadratnih km ozemlja, Košjce’ Užhorod in Munkačevo — Zasedba do 10. t m. — Nezadovoljstvo v CSR — Tudi Madžari le deloma zadovoljni — Tuji komentarji DUNAJ, 3. novembra. Sinoči ob 18. uri je bila v češkoslovaško-madžar-skem sporu izrečena nemško-itaHjanska razsodba. Nova meja med ČSR in Madžarsko je v glavnem določena tako-le: Nova meja poteka od stare meje južno od Bratislave (ki ostane Slovaški), teče severno od železniške proge Bratislava Nyirehasza, severno-zahodno od Nyirehasza se obrne na severovzhod ter sega severno od Vrable do železniške proge Leva-Osay. Mesto Er-šek, Ujvar in Leva-EIa pripadajo Madžarski. Vzhodno od Leve teče nova meja okoli 30 km severno od dosedanje ter obkroža mesti Losoncz in Nagys-zalo, ki se odstopata Madžarski. Nato se obrne meja na severovzhod in zajame mesto Jolšvo ter seže nedaleč od Rožnja do nemških vasi. Potem se obrne na sever ter izroča Madžarski mesto Košiče (Kassa), poteka dalje proti jugovzhodu do 30 km severno od železniškega križišča Satoralya-Ujhely, ki leži na sedanji češkoslovaško-madžarski meji. Od tu teče nova meja v vzhodni smeri do točke, ki leži neposredno severno od Užhoroda (Ungoar), ki pripade Madžarski. Tam se meja naglo zasuče na jugovzhod in poteka severno od Mun-kačeva (Munkacs). Dalje poteka meja v severnovzhodni smeri ter se pri romunski obmejni postaji Halmei združi s staro češko-slovaško-madžarsko mejo. — Na ta način so dobili Madžari od spornih mest Ersek-Ujvar, Levo, Losoncz, Kasso (Košiče) Ungoar (Užhorod) In Munkacs (Munkačevo), Slovakom sta ostali glavno mesto Bratislava In staro škofijsko središče Njitra, Rusinom pa, ki so izgubili obe svoji dosedanji središči, samo mesto Sevljus z okolico. POTEK KONFERENC. Dunaj, 3. novembra. Otvoritvena in '•formativna seja razsodiščne konference s® ie pričela včeraj ob 12.15 v dvorani jpadu Belvedere na Dunaju. Sejo je pri-pl nemški zunanji minister von Ribben-r°P z nagovorom, v katerem Je pozdravi delegate ter obrazložil razsodišču po-j^fopek, katerega naloga je določiti do-°nČno mejo med CSR in Madžarsko. — ^eia se mora določiti po narodnostnem "aSelu In rešiti se morajo pri tem vsa j^rna vprašanja. Drugi je govoril Itall-fonski zunanji minister grof Clano, ki je Pj^al Ribbentropovl podobno Izjavo. — £*adžarski zunanji minister vitez Kanya Ponovil znane madžarske zahteve, od-8®vorii pa mu je češkoslovaški zunanji JjHnlster dr. Chvalkovsky s stališčem )“SR. Grof Teleky in dr. Krno sta predala svoji utemeljitvi madžarskega, od-°sno češkoslovaškega stališča, nato se 16 Pa razvila debata, v katero sta ponov- 0 Posegla Ribbentrop In Clano. V debati Prevladovali narodni momenti nad "^metnimi, gospodarskimi In drugimi. — ™"sel na plebiscit je bila kmalu Izključe-enako tudi na skupno madžarsko-£°>Ssko mejo. Po debati je bilo v gradu *osli0 za 100 oseb. SKLEPI RAZSODIŠČA. 14. uri se je pričela seja razsodišča, J” 18. pa je bl| že objavljen sklep, ki se *en uvodnih iormalnostl glasi: i, * Kraji, ki se odcepijo od češkoslova-^/enubllke In odstopijo Madžarski, so “eleženi v priloženem zemljevidu. To-Di ».'fofočitev meje na licu mesta je predena posebni češkoslovaško-madžar-Sltl komisiji. Evakuacija ozemlja, ki se od strani Žai-u,ov’ odst°Pt In ki ga zasede Mad-nirk Se Pr^ne 5. novembra 1938 In se ra končati 10. novembra 1938. Poseb-tak '?adžarvsko*češkoslovaška komisija bo rih ‘fofočlla Posamezne etape, po kate-žaJ* raora Izvršiti evakuacija, odnosno komisija Ima določiti vse s‘ale modalitete. tj ", ^e^°slovaška vlada mora poskrbe-žarski°Stane 0zem,jc’ ki se odstopi Mnd- 4 v V »ednem in normalnem stanju; »dc6n-fr?šania’ *** nastanejo v zvezi s to Pavlin * ozemlša' zlasti vprašanje dr-ua *n °PC*J°> bo reševala poscb- S. pS s*ova^ko-madžarsUa komisija; av tako bo posebna češkoslova- ško - madžarska komisija določila podrobnejše odredbe za zaščito oseb madžarske narodnosti, ki bodo ostale na češkoslovaškem ozemlju, kakor tudi glede zaščite oseb nemadžarske narodnosti, ki žive na ozemlju, ki se odstopi Madžarski. Ta komisija mora tudi poskrbeti za to, da se madžarskemu življu v Bratislavi zagotovi isti položaj, kakor ga imajo ostale tamošnje narodnostne skupine; 6. V kolikor bi nastale zaradi odcepitve ozemlja težkoče gospodarske in pro-metno-tehnične narave z ozemljem, ki ostane Češkoslovaški, mora madžarska vlada storiti vse, kar je v njeni moči, da se te težave odstranijo v soglasju s češko slovaško vlado; 7. V kolikor bi se pojavile težave ali sum glede načina izvršitve te arbitražne razsodbe, se morata madžarska in češkoslovaška vlada o njih neposredno sporazumeti. Ce pa v kakem vprašanju ne bi prišlo do sporazuma, morata dotično vprašanje predložiti v končno odločitev nemški in italijanski vladi.« IZROČITEV OZEMLJA. DUNAJ, 3. novembra. Madžarski prisojeno ozemlje bo odstopila ČSR v štirih etapah. Te etape so določene tako-le: V soboto S. t. m. zasedejo Madžari Žitni otok (Csalokez), v soboto 5. t m. popoldne Berehovo (Beregszasz), v ponedeljek 7. t. m. Lučenice (Laszoncz), v torek 8. t. m. pa Košiče (Kassa) in ostalo ozemlje na vzhodu. NEZADOVOLJSTVO V CSR. PRAGA, 3. novembra. Z včerajšnjo dunajsko razsodbo je dobila Madžarska Zapiski več kakor je pravično in na Češkem, zlasti pa na Slovaškem in Rusinskem se je pojavilo silno nezadovoljstvo. Madžari so dobili nad 12 tisoč km- in nad 1 milijon prebivalcev, med njimi več stotisoč Slovanov. Rusinsko je prometno odrezano od ostale države in brez središča. Treba bo sedaj zgraditi čisto nove prometne zveze. MADŽARI NAPOL ZADOVOLJNI. BUDIMPEŠTA, 3. nov. Avala. MTI poroča: Po včerajšnji razsodbi na Dunaju je dobila Madžarska 12.400 kvadratnih kilometrov dosedanjega češkoslovaškega ozem |lja z 1,064.000 prebivalci. Madžarska bo Imel sinoči govor po radiu, v katerem se je in okroglo 100.000 kvadratnih kilometrov površine. Ministrski predsednik Imredy je imel sinoči govor poradiu, v katerem se je v imenu madžarskega naroda zahvalil Nemčiji in Italiji za razsodbo, s katero se vrača k Madžarski nad 1 milijon Madžarov, Slovakov, Rusinov in Nemcev. Ni pa tudi skril svojega razočaranja nad dejstvom, da ostaja še mnogo tisoč Madžarov izven državnih mej. V Budimpešti so nastale zvečer velike manifestacije zaradi veselja nad vrnjenim ozemljem. Množice so manifestirale tudi pred nemškim, italijanskim In poljskim poslaništvom ter pred palačo ministrskega predsedstva. POLJAKI RAZOČARANI. VARŠAVA, 3. nov. Dunajski sklep je vzbudil tu veliko razočaranje in poljski listi pišejo, da s tem problem še ni rešen, ker Poljska in Madžarska nista dobili skupne meje. Poljska zato garancije za nove meje ČSR ne bo prevzela. NEMŠKI KOMENTAR. ESSEN, 3. nov. Avala. DNB poroča: Tukajšnja »National-Zeitung« piše, da so včerajšnji dunajski sklepi dokazali, da je postal glavni faktor pri reševanju vseh vprašanj nove Evrope narodnostni princip. Nemčija ima pri zmagi tega načela največ zaslug. Njej se je v tesni zvezi z Italijo posrečilo doseči to rešitev. Dunajski sklepi go bistven izraz revolucionarne volje naro dov. V Belvederu so dali tej volji dokončen Izraz in mogoče je upati, da bo na tej podlagi ustvarjeni mir dolgotrajen. Ta sklep je pa tudi dokazal, da stremita Nemčija in Italija v svoji zvezi samo po pri jateljstvlh vseh narodov v Podonavju in na jugovzhodu Evrope. ANGLEŠKI KOMENTARJI. PARIZ, 3. nov. Ayala. Pariški listi objavljajo obsežna poročila o dunajski razsodbi, toda brez komentarjev. * LONDON, 3. nov. Avala. Med angleškimi listi objavlja »Daily Mail« prvi komentar o dunajski razsodbi in pravi, da je treba odločitev Nemčije in Italije s stališča mednarodnega miru pozdraviti. Chamberlainova zmaga ANGLEŠKA ZBORNICA JE VČERAJ RATIFICIRALA VELIKONOČNI ANGLEŠKO ITALIJANSKI SPORAZUM. LONDON, 3. novembra. Po Chamber-lainovem govoru o italijansko-angleškem sporazumu v Spodnji zbornici včeraj popoldne, je v imenu labouristlčne opozicije napadel vlado poslanec Greenwood. Tudi Eden je bil proti vladi ter dejal, da so Italijani sicer umaknili 10.000 vojakov, vendar so njihove najvažnejše čete ostale tam. Tudi vsi letalci so ostali v Španiji. »Anglija stalno daje, drugi pa stalno dobivajo — to je politika Chamberlaino- ve vlade!« Vlado je končno zagovarjal poslanec Buttler. Pri glasovanj« je bil anglo-italijanski sporazum sprejet s 345 proti 138 glasovi. Veliko se jih je vzdržalo, med njimi tudi Eden. NOVO PRIZNANJE FRANCA. BURGOS, 3. novembra. Ker sta skleni . Danska in Norveška z vlado v Burgosu zadeven sporazum, priznava sedaj že 18 držav Francovo vlado. Sovjetska Rusija in demokracije Rusi so nad svojim sodelovanjem z evropskimi demokracijami zelo razočarani. Kakor poroča »Pariš Midi« iz Moskve, se ukvarjajo tamkajšnji merodajni politični krogi z novo orientacijo ruske zunanje politike. V Rusiji je povsod začel prevladovati nazor, da je monakov-ski sporazum zadejal rusko-francoskemu paktu smrtno rano. Litvinov se za zdaj sicer še obotavlja, začeti z direktnimi pogajanji z Nemčijo, ni pa nobena skrivnost več, da se vplivni vojaški krogi trudijo, prisiliti Stalina, da bi poizkusil doseči sporazum z Nemčijo. V Rusiji se opaža močno gibanje za sodelovanje z Nemčijo. Značilno je tudi, da sovjetski tisk vse doslej še ni preenhal z ostro kampanjo proti Angliji in Francfii. Rusijo pa je razočarala tudi Amerika, ki ni hotela skleniti nove gospodarske pogodbe. Rusija bo reagirala na to s tem, da sploh še ne namerava tako kmalu imenovati novega poslanika v Washingtonu, kajti dosedanji poslanik Trojanovski je že dolgo na dopustu. ■ Angleška pomoč Francu V Španiji so se razmere tako daleč razvile, da je general Franco spričo odločnega ljudskega odpora vladne Španije opustil upanje na vojaško zmago. Pomagajo mu lahko samo še Angleži pri pogajanjih. Če ga namreč Britanija prizna za vojskujočo se silo, lahko blokira in sestrada Katalonijo, če je že drugače ne more premagati. Chamberlainova vlada hoče zavzeti Francovo staiišče in uveljaviti angleško-italijanski sporazum s tem, da smatra, proti prvotnim določbam, umik 10.000 italijanskih prostovoljcev za zadosten. To je pa že sklenjeno za 15. november. Po sporazumu je bilo namreč določeno, da se ima za zadostnega umik 10.000 prostovoljcev s strani one stranke, ki jih ima manj, to je republikanske Španije, za ono stranko, ki pa ima večje število prostovoljcev, bi število tistih, ki se morajo umakniti, potem šele sorazmerno določili. Angleški in francoski listi to živahno komentirajo pod krilatico »Ali se.sme pomagati Francu, da sestrada republikance?« Kongres radikalnih socialistov v Marseilleu se je končal precej burno. Do hrupa in celo do manjših pretepov je prišlo ob govoru Thiebauta, ki je napadel komuniste, kar je povzročilo proteste levega krila. Do občega nereda in viharjev ogorčenja s strani večine pa je prišlo, ko je prof. Albert Bayet napadel novo protilevičarsko stališče stranke, češ da so se vendar celo komunisti, ki so prej zatajevali domovino, odzvali mobilizaciji. V splošnem pa je bila značilna predvsem velika spoštljivost vseh udeležencev napram Daladierju. Tudi Bolgarija... V Sobranju je prišlo do debate o kreditih za oboroževanje, ki znašajo 4.250.000.000 levov. Več poslancev jo izjavilo, da zahteva današnji mednarodni položaj še hitrejšo oborožitev. Bolgarski ministrski predsednik Kju-seivanov pa je izjavil ,da je Bolgarija v odličnih odnogajih z vsemi državami, posebno pa z Jugoslavijo in drugimi sosedi. Nova faza japonsko-kitajske vojne Oangkajšek je izjavil, da je bil japonski naskok v južni Kitajski obupni poizkus hitre zmage: herojski odpor kitajskega naroda in vojske pa je pridobil dovolj časa za drugo zavlačevalno fazo. Kitajski maršal misli s tako taktiko popolnoma izčrpati Japonce in je prepričan o končni kitajski zmagi. Maribor, 3. novembra. Polno zaupanje, ki ga je dobila Dala-dierjeva politika na kongresu radikalno-socialistične stranke v Marseilleu, pomeni sankcioniranje in ratifikacijo vsega, kar je francoska vlada v zadnjem času dalekosežnega naredila — ali pa ni naredila. Vsi vemo, kaj je storila in česa ni. Tudi vzrok; zato so že dovolj znani. Ne smemo pa zaradi tega obupati; boljše bo, da se pri vsem tem nekaj naučimo. Cehi so v prvi jezi, ki se polašča prevaranega, zapisali: »Adieu, France!« Mislimo, da so mnogo pogrešili, če že ne toliko v materielnem pogledu, pa vendar v idejnem. Francija je in bo ostala izvor vseh idej, ki so mogoče samo v svobodi, in pa glavni vzor kulture in človečan-stva. Tega ji nobena politika njenih vlad ne more vzeti in že samo to je vredno, da se ji sedaj ne sme obrniti hrbet ter z vzklikom »Adieu, France!« iskati novih zaveznikov in novih vzorov. Francija si je vedno znala pomagati i7. težav in naravnost neverjeten je način, kako se je že večkrat rešila. Danes je videti, da znova išče izhod in rešitev. Tudi za nas je važno, kakšen izhod in kakšno rešitev bo našla. Francija že nekaj let živi v polnem jeku notranjih bojev. Nesrečna zunanja politika — Leon Blum, ki je sicer res prevzel po Lavalu zavoženo dedščino, ni bil sposoben urediti konfliktov, kakor je n. pr. španski, ki so ogražali življenjske interese Francije — je Franciji in načelu kolektivne varnosti prinesla same poraze. Abesinija, Španija, Avstrija, Češkoslovaška in sedaj še Kitajska — to so vse črne pege na francoski besedi. Sprva je bilo videti, da bo Blumov naslednik s krepko roko vzdrževal ravnotežje v Evropi, saj je še letos poleti bilo prijateljstvo z Anglijo toplejše kot sploh kdaj prej. Pa je že taka usoda demokracij: ko je bil v Franciji na krmilu reakcionar Laval, je bil napredni Eden voditelj angleške politike. Potem pa je bil položaj obraten: Blum in Daladier sta dobila za partnerja angleškega reakcionarja Chamberlaina. Danes nekateri levičarji napadajo Daladierja. Povsem po krivici: vprašajmo se samo odkrito, kaj bi storil Blum na njegovem mestu? Če gre priključitev Sudetov in vse ostalo na Daladierjev račun, gre avstrijska na Blumov, in zelo verjetno je bil v septembru Blum srečen in vesel, da ni bil na vladi, ker bi moral sicer on podpisati »izdajstvo« svetovne demokracije in francoskih zaveznikov. V notranji politiki se v Franciji že nekaj let samo izigravajo. Če hoče napredna vlada uvesti reforme, ki naj bi naredile konec staremu in preživelemu liberalnemu sistemu, jo reakcionarji s senatom in denarjem vržejo. Levičarji pa potern v borbi uporabljajo sredstva, ki njim in državi samo škodujejo. Popolnoma drugačna sapa pa je zapih-Ijala iz obmorskega Marseillea. Tu so se slišale besede o »orientirani« gospodarski politiki. Kakšna bo ta politika, še ne vemo. Naslutili jo bomo pač že te dni, ko bodo izdali finančne dekrete. No- vi finančni minister Paul Reynaud je sicer mož zmerne sredine in predstavnik finančnih krogov, ima pa v zadnjih letih zelo napredne poglede, če si bosta z Da-ladierjem upala zagrabiti v sršenovo gnezdo, ki ga predstavljajo podjetniki in finančniki ter kaznovala vse pregreške proti delavstvu, na drugi strani pa omejila stavke vsaj na tisto mero, da se jim po ruskem vzorcu ne bo več smelo reči, da so »saboterske«, bosta postala zaslužna za notranjo konsolidacijo Francije. Vlado bodo podprli potem tudi levičarji, ker je omejitev samovlade denarnih krogov itak njihov smoter. Seveda, če ne bo Daladier pri reformah omejii samo stavke... Na kongresu je Daladier tudi pokazal Topaloviču. Vprašanje opoziciona kandidatov se bo verjetno uredil0 v sredini lega meseca. Nemška narodna manjšina >n v,,„eV ve. Pred par dnevi je padla oC*.tjcv0. glede sodelovanja pri decembrskih litvah tudi v vodstvu nemške nfr°^n[ manjšine, Id predstavlja v del tamkajšnjih volivcev. Na šesta ki ga je sklical senator dr. ^f.aS’;}i) •18 zastopnikov (od 120 poku sklenilo, da podpre nemška vj- manjšina listo dr. Milana Stojadji ^ da. Zanimivo je, da se tega ses ^ ni udeležil niti dr. Stefan Kraft> vQj. goletni parlamentarni predstavnik . vodinskih Nemcev niti dr. Hass in ing. Hauser, ki imata prav tako ^ jo skupino Nemcev. Od zadnjih ^ je izjavil dr. Hasslinger že pred * CC' da sprejema nemška omladma loti program JR Z. Kandidature gospodarstvenik«' *a Beogradu. Iz Beograda nam P e„ dopisnik, da bo JRZ postavila v _To0} stolnici, ki šteje danes z ^ens , in Pančevom okrog 75.000 vo_.j.oV. kandidate iz vrst gospodarstv v„ Eden med njimi je predsedin * vCc skega udruženja, beograjski »uro Nedeljko Savič. Njegovo kandi ^ je postavila beograjska jnika ganizacija in naprosila PrC^fk;Ui-vlade, da ga sprejme na sv ■< ^-aj- di daLsko listo kot zastopm‘k • dino-skil, Irgovccv, na ka.-je pri. vič tudi že pristal. Prav tak uan-čakujc, da bodo postavil* in* didaia tudi beograjski obrtn dc. dustrijalci, enega pa_bo p fRZ prc- lavska organizacija. fako b z;l ostalo še eno kandidatsko politično osebnost. ne viz® * Borza. Curih, 3. uovemb . LoJldo,j Beograd 10, Pariz 1 ■ m&o 209625, New York ", ’ S 175, Berlin 176.40, Praga U Vremenska napoved. Nobe"f J dni ni spremembe vremena za prihodnje pričakovati. Revizija v svetu pojde dalje Zadnji pomembnejši zunanjepolitični govor je bil Halit'axov v Edinburghu. Ker je znano, da je lord Halifax naravnost ustvarjen za sedanjo angleško zunanjo Politiko po Chamberlainovi zamisli, je gotovo, da izražajo Halifaxove besede Program a tičen načrt in bodoče smernice angleške zunanje politike. Njegov govor ,ie potrdil to, na kar je Anglija opozorila Evropo dvakrat še pred monakovsko katastrofo: da bi tudi po zmagoviti vojni velesile ne hotle obnoviti historičnih meja Češkoslovaške, kajti napaka versaiileske mirovne pogodbe, ki je Nemčiji vzela vse >n ji ni na škodo zmagovalcev samih pustila nobene kolonije, je Anglijo temeljito 'zučila. Dalje je Halifaxov govor potrdil to, na kar je de! evropskega tiska opozarja! že med abesinsko vojno: Anglija ie neprestano pripravljala teren za revizijo versaiileske mirovne pogodbe, ki jo hoteia izvesti skupaj z Nemčijo in Babjo za ceno, da pridobi obe totalitarni državi na svojo stran. Zdi se pa, da pojmuje Anglija revizijo včasi preozko. Češkoslovaške meje so bile podvržene reviziji, ker so velesile spoznale, da so nepravične in nepravilne, in Češkoslovaška te dobila nove meje. Toda to še ne pomeni. da bi tudi v naprej revizionistična misel ne bila kakor povodenj, ki ne pozna bregov in meja. Velesile so sprožile misel ki se ne bo ustavila tako kmalu. Ali na so velesile mogoče mislile, da bo z žrtvovanjem Češkoslovaške končano vse preobraževanje sveta? Preudariti je treba na primer samo Previdno stališče Italije do Francije. Italija ima s Francijo še nekatere neporav-Pane račune: Riviero tja do Nizze. Korziko in Tunis. Notranje razmere v Franciji naravnost nalagajo previdnost in budnost. To je eno. Drugo jedro nemira pa jp na vzhodu: Japonska s svojimi velikimi zadnjimi uspehi. Da: dinamične države, Nemčija, Italija in Japonska, imaio Pfogram iti trdno določen smoter, med-Jctn ko demokratični velesili postopata Kakor dva berača, ki hodita sicer vedno skupaj, a drug drugemu konkurirata in Se zavidata. Japonska postopa in napreduje sicer Počasi, toda zavedajoča se svojega cilja, 'rcvidno pa ne postopa samo pri vojaških operacijah, temveč tudi v svojem Političnem odločevanju. Gospodarski, socialni in v osnovi zemljepisni in geološki pogoji silijo Japonce, da iščejo možnosti svoje ekspanzije z ognjeniških oto-Pbe kolonialnih interesov bržav na Daljnem vzhodu, z današnjega političnega položaja Novice Učiteljstvo in demokracija UČITELJSTVO NOČE NIKOMUR HLAPČEVATI, AMPAK SAMO ISKRENO SLUŽITI VSEMU NARODU. — UČITELJSTVO MORA DELATI ROKO V ROKI S ŠIROKIMI KMEČKO DELAVSKIMI LJUDSKIMI SLOJI. Pred svojimi sedemdesetimi leti se je začel zavedati učiteljski stan, da mu je zagarantirana boljša bodočnost samo v skupnosti, osnovani na principih demokracije. Dotedanji organisti, pisarji itd. so se hoteli otresti za vsako ceno hlapčevanja cerkvi in posvetni gospodi, ki je učitelja samo izkoriščala in ga potiskala v ozadje, ki se pa tudi ni hotela nikdar spomniti dejstva, da je bil ravno učitelj tisti, ki ji je dal izobrazbene temelje. Zavedajoč se svojega skrajno rnizernega gospodarskega in socialnega položaja, se je učiteljstvo strnilo v stanovsko organizacijo, ki je družila od kraja le bolj redke posameznike, ki pa se je v nekaj letih razmahnila v zajednico s skupnimi interesi. Ker pa je šola bila in ostane politikum, so učitelja — državnega uslužbenca — stalno vpregale v svoj politični voz politične skupine, katerih voditelji so se pehali za korita in stolčke ob njih, dočim jim je moral biti učitelj kot odvisna para za priganjača in za podporo na lestvici k uspehom. Tako se je nagibal učitelj zdaj na to, zdaj na ono stran. To početje ga je zdemoraliziralo, da ni več zmogel ločiti zdravega od nezdravega, da je bil nesposoben za. jasno in trajno opredelitev, ki bi mu bila krepka opora pri njegovem delu. Med njim in med ljudstvom Je začel zevati globok prepad, kajti brezvestna politična špekulacija je sistematično odtujevala učitelja narodu in njegovim interesom, ki so bili v diametralnem nasprotju z interesi politikonov. Kakor povsod drugod, pa so se znašli tudi med učiteljstvom ljudje ' z jasnimi pogledi, ki so videli, kam vodi pogubno in razdiralno delo politične eksploatacije. Ti trezni učitelji so z vso odločnostjo udarili temelje zdravi in edino pravilni nepolitični stanovski liniji, 00 kateri naj vlen -1Z-Vira dv°ie spoznanj: v Pred- fin možnost velike vojne v prihodnjih tikal' Se ba Evrope neposredno ne bo da V* V11 *’a bistvo, izvirajoče iz tega: nuinft • ta 0(Js,lei Anglija in Francija še hajp 1riEab za majhne evropske države Si,je' yprasanje ohranitve njihove dana-ke 'asb v svetu je navezano na dru* bo Z,lneme- Važno je pa tudi, kdo se WniJe,’Z^ruzh z Rusijo — Nemčija ali ' a '»Narodni politika«.) zasledujejo učitelji svoje in šolske interese, ne pa interesov politikov. Na tak način političnih vplivov očiščena učiteljska stanovska organizacija, je globoko zaorala med učiteljske vrste, v katerih se je zbudilo novo življenje. Prebudila se je v malodušnih in zbeganih učiteljih svobodomiselnost, na površje so splavale k dnu umetno pritiskane ideje demokracije, ponovno je vsa oživela zavest, da je izšel učitelj iz naroda, ter da mora delati z njim in iz njega. Velik razmah je zavzela ta prenovljena in krepko fundirana stanovsko orga-nizac.jska smer, ki je vedno bolj združevala učiteljske vrste v borbi za lastne in s ttm v zvezi za šolske interese. To novo stremljenje je izzvenelo posebno jasno in odločno na poslednjih štirih državnih učiteljskih zborovanjih. V Sarajevu je 1. 1935. učiteljstvo prelomilo enkrat za vselej s tradicijo političnega hlapčevanja, še močnejše je bilo to naziranje povdarjeno naslednje leto v Skoplju, kjer je predsednik učiteljske organizacije g. Dimnik odločno izjavil, da mora delati učiteljstvo v bodočnosti roko v roki s širokimi kmečko delavskimi ljudskimi sloji. Leto dni dela in razvoja je rodilo nato h 1937. impozantno novosadsko učiteljsko skupščino, kjer so izrekli učitelji pred vso jugoslovansko javnostjo, da bo slonelo odslej vse njihovo delo na principih demokracije. Da so zvesti tej odločitvi in, da je ne mislijo pozabiti tudi v bodočnosti, so pokazali učitelji letos v Zagrebu, kjer se je večina odločno uprla početju manjšine. Ta odločen nastop pretežnega dela učiteljstva, ki se ni pustilo demoralizirati po diktatu peščice ljudi, pa nam je prijetna garancija, da so učitelji resnično na novi poti, da hočejo delati z ljudstvom in da bodo v bodoče popolnoma vpoštevali načela demokracije. Er. \0 Proslava 100 letnica rojstva očeta slovenskega hmeljarstva V nedeljo dopoldne je otvoril nadučitelj v p. g. Vrečer Rajko že trikrat odpovedano razstavo, ki v prvem oddelku vsebuje razna pisma, odlikovanja in spomine na življenje in delo pred 100 leti rojenega očeta slovenskega hmeljarstva Janeza Hausenbicherja. 2. del razstave je posvečen spominu 1. slovenskega tabora v Žalcu leta 1868. in 3. del taboru 17. III. 1918., na katerem sta sodelovala g. dr. Korošec in od avstrijske vlade na smrt obsojeni hrvaški politik Budisavljevič. Popoldne je bilo odkritje spominske plošče na rojstni hiši J. Hausenbicherja. Moški zbor je zapel nekaj pesmi, župan g. Vizoviše' je odkril ploščo, slavnostni govor pa je imel g. ravnatelj Šuštarič. Peli so pevski zbori »Borut« iz Gotovelj, »Savinjski zvon« iz Št. Petra, zbori iz Petrovč in Žalca in železničarska godba Iz Celja. Sprevod se je podal na pokopališče, kjer jg položil na grob J. Hausenbicherja venec. Hausenblcher je ustanovil v Žalcu v času narodnega prebujenja Čitalnico, Hmeljarsko društvo, Savinjsko posojilnico, Kolesarsko, Gasilsko in Dirkaško društvo in bil podpredsednik okrajnega zastopa. Vse bližnje občine so ga odlikovale s častnimi diplomami iz hvaležnosti za njegovo narodno in gospodarsko delo. naslovljen. Drugi dan je prišel stari Breclan in zahteval Kotnikov paket, ki ga je res dobil. Takoj nato pa ga je povabil s seboj orožnik. Na orožniški postaji so paket odprli in v njem našli 211 ponudb in 186 znamk po 3 dinarje. Doslej se aretirali mlajšega Breclana. Miši in podgane popolnoma obgrizle obešenca Orožniški Staniči Št. Jurij ob Pesnici je prijavila viničarjeva žena Uršula Mojzes, da je našla na podstrešju obešenega svojega moža Franca. Komisija, ki je odšla na lice mesta, je našla 42-letnega Mojzesa Franca vsega objedenega od miši in podgan. Kakih znakov nasilja ni našla. Viničarka je izpovedala, da je pogrešala moža že od 23. oktobra, ko ji ie dejal, da gre k Sv. Križu, kjer si je nameraval poiskati novo službo, ker mu je dosedanji gospodar Leber službo odpovedal. Pokojni je večkrat omenjal, da si bo vzel življenje zaradi težkih razmer, v katerih je živel z ženo in dvema nedoraslima otrokoma. Grdo izrabljan]« brezposelnih Nedavno je bil v »Jutrovem« malem oglasniku oglas, s katerim išče neznana tvrdka 300 delavcev in delavk, ki naj ponudbam prilože 3 dinarje v znamkah za odgovor. Orožniki v Prevaljah so postali na ta oglas pozorni. Poizvedbe pri omenjenem dnevniku so dale zanimive rezultate. Orožništvo je prejelo dve dopisnici, v katerih krojaški pomočnik Albin Breclan mi. iz Prevalj zahteva, da naj se vse ponudbe pošljejo do 31. oktobra na prevaljsko pošto poštno ležeče na ime Kotnik Franca, krojaškega pomočnika pri Biccianu. Orožniki so napravili 30. in 31. oktobra na pošti zasedo. Res je prišel na ! pošto mlajši Breclan in zahteval paket, Iki pa ga ni dobil, ker je bil na Kotnika o. Univ. prof. inž. Ciril Žnidaršič, ki mu jc bila na ljubljanski univerzi poverjena stolica za vodne gradbe, je umrl. JJodil se je I. 1882, študiral jo v Gradcu, 1. 1925 pa je postal izredni profesor na naši univerzi. o. Konzulat republike Poljske v Ljubljani poživlja vse poljske državljane, da se v toku novembra javijo konzulatu zaradi vojaške registracije. Polni listi, ki niso bili opremljeni s konzularnim konirolnim žigom pred 29. oktobrom t. L, ne veljajo več za prekoračitev poljskih mej. o. Spomenik vojnemu clobrovoljcu I*1 planincu Mihi Čopu so odkrili z. lepo svečanostjo na Jesenicah. o. Pri pošli v Juršincih je bila minule dni uvedena brzojavna in telefonska služba. o. Novo šolo na Koroški Bell, ki bo ena naj lepši h in največjih na Gorenjskem, so začeli graditi- Stroški bodo znašali dva in pol milijona dinarjev. Poslopje bo gotovo poleti 1940. O # Ov’ \fffi vd°$° ORIOH r a d. i o TIPA 105 5 - cevni super DIN 3150-JOSIP VV1PPLINGER Maribor, Jurčičeva 6 o. Spet smrtna nesreča v Ljutomeru. Ko je večerni vlak iz Maribora zavozil na postajališče, se jc pripeljal viničar Matija Vogrinc s Stare Gore na svojem kolesu s Gvena. Stroj ga jo sunil pod kolesa in mu odrezal obe nogi Dobil pa je tudi druge poškodbe, in v nekaj minutah je izdihnil. Bil je 40 let star in zapušča vdovo s petimi otroci. o. Tifus se je pojavil v preloškfni okraju, zlasti v Pavlovcu in Jurčincu. Smrtnih primerov še ni, zdravstvene oblasti pa so takoj ukrenile potrebno, da se prepreči širjenje te nalezljive bolezni. - o. Plujski šoferji so se organizirali. V nedeljo so imeli ustanovni, občni zbor. Zbralo se jc 16 poklicnih šoferjev, ki so izvolili ta odbor: Kuder Jože, preds.; Habenschus Rudolf, pod-preds.; Rosi Anton, tajnik in Dobrajc Edvard, blagajnik. Društvo se imenuje „Volan“. c Vlom v Lokrovcu. V Lokrovcu pri Celju so ponoči neznani vlomilci vlomili v lokrovško kočo pri Jezerniku in odnesli 3000 dinarjev. n Nemški minister za telesno vzgojo von Tschammer und Osten je prispel v Trstenik v Dalmaciji, kjer ostane dalje časa na oddihu. »Gospod učitelj, moj oče pravi, da izviramo iz opic.« »Sedi in molči! Tukaj ne moremo obravnavati vaših družinskih zadev!« Maribor Kssamxaa r testna hranilnica kupila naj večji premogovnik m Hedmurju NA DRAŽBI V MUR. SREDIŠČU JE MESTNA HRANILNICA KOT NAJVECjA UPNICA IZDRAŽILA ZA 4 MILIJONE ZNANI PREMOGOVNIK »PEKLENICO« KI JE BIL ŽE 6 LET V KONKURZU. — OBRAT SE BO RAZŠIRIL, KER JE PREDVIDENA ZGRADITEV POSEBNE ŽEL. PROGE. zahteva1 .cigarete ..Dobil je. ve e-ud ara e v po giavi, da se te onesvestil. Orožniki so napadalca že prijeli. Včeraj je bila v Murskem Središču zanimiva dražba. Na prodaj je bil premogovnik »Peklenica«, ki je bi! že od leta 1932 v konkurzu, ki ga je upravljal kon-kurzni upravnik inž. Vladimir Lipold, upok. načelnik ministrstva za šume in rude. Glavni upnik je bila Mestna hranilnica v Mariboru, ki ima pri rudniku več milijonov dinarjev. Drugih ponudnikov pri dražbi- ni bilo; Mestno hranilnico v Mariboru je zastopalo na dražbi pet članov ravnateljstva s predsednikom g. Hrasteljem in mestnim županom g. dr. Juvanom kot pravnim zastopnikom na čelu. Izklicna cena za pekleniški premo- govnik je bila 6 milijonov dinarjev, rudnik pa je. bil prodan mariborski Mestni hranilnici za 4 milijone dinarjev. Kakor smo zvedeli, bo Mestna hranilnica nadaljevala z obratovanjem premogovnika v Murskem Središču. Kapaciteta se bo povišala. če bodo železniške oblasti omogočile gradnjo železniške proge Čakovec - Dolnja Lendava - Zalacgerseg. Takrat bi znašala kapaciteta rudnika dnevno 25 —30 vagonov. Izid dražbe za enkrat še ni pravomo-čen, vendar pa ni verjetno, da bi bili prijavljeni taki rekurzi, ki bi položaj bistveno spremenili. Kral jja Petra trg bi bil lah *o naflepši trg Kralja Petra trg je eden najlepših trgov v Mariboru. Njegova lega zahteva tudi temu primerno ureditev. Že pred 30 teti, ko se je odločila gradnja državnega mostu, je bil Kralja Petra trg določen za najlepši trg v mestu in že takrat so imeli z njim posebne namene. V zadnjih letih so ta trg preuredili, in tudi razsvetlili. Vendar pa naj bi sedanje licer ne bi- lo dokončno lice Kralja Petra trga. Sredi prometnega otoka, ki naj bo vedno obraščen z zeleno travo, naj bi mesto zgradilo lep vodomet z-velikim bazenom. Okoli prometnega otoka naj zgrade lično ograjo, če je že stavba Pokojninskega zavoda preprečila nadaljnjo izvedbo načrta v. tein mestnem predelu, naj vsaj ne izgleda kakor božji grob ob razkošni razsvetljavi trga. Uprava in tvrdke v tej palači naj stavbo primerno razsvetle. Kralja Petra trg brez spomenika pač ne bo nikoli najlepši trg Maribora. Odbor, ki je imel nalogo zbrati sredstva za postavitev Petrovega spomenika na tem trgu, naj svoje delo poživi. Koliko bi Kralja Petra trg pridobil z. lepim spomenikom! In še nekaj ne smejo pozabiti. Razkošna razsvetljava trga in temen vhod v Ruško cesto pač ni v skladu s celoto. Tudi ta nedostatek bo treba odpraviti. To so misli k ureditvi lepega Kralja Petra trga, ki bo šele potem imel res velemestno lice. Volišča in predsedniki volivnih komisij v Mariboru V »Službenih novinah«. je izšel odlok državnega votivnega odbora, ki za posamezna volišča v mestu Mariboru določa naslednje kot predsednike volivnih komisij: I. vol. dr. Matej Lovrenčič, starešina sres. sod., 2. Pavel Kleber, višji sod. ofic., 3. Miloš Senica, sodnik, 4. Avg. Habermut, sodnik, 5. Adolf Dostal, pod-ravnatelj Spodnje štajerske ljudske posti. Janko Kovačec, ravnatelj Banovinske hranilnice, 7. Adolf Hudnik, predsednik okrožnega sodišča, 8. Josip Barle, ravn. mestnega poglavarstva, 9. Franjo Baš, profesor, 10. Hinko Druzovič, upokojeni prot., U. dr. Ivan Mišič. upok. profesor, 12. Anton Merc, sodni oiicial, 13. dr. Vojteh Hočevar/sodnik okrož. sodišča, 14. Stanislav Fortuna, sod. prip. in 15. Ciril Skvarča, višji'žel. kontrolor. jnine in dragocenega nakita. Šoštanjske-mu odvetniku dr. Francu Majerju je neznanec ukradel iz železne blagajne damsko zlato ogrlico z obeskom z briljanti in smaragdom, damsko zlato verižico, zlato zapestnico t briljanti in smaragdom, zlato starinsko brošo z briljanti in še več drugega zlatega nakita. Ker obstaja sum, da bo tat skušal dragocenosti prodati v Mariboru, policija resno svari pred nakupom. Velika tatvina draguljev Včeraj je bila mariborska policija telefonsko obveščena o veliki tatvini ziat- Ranjen invalid v obcestnem jarku Posestnica Marija Koserjeva iz Lor-manja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je v obcestnem jarku pred svojo hišo našla vsega krvavega moža, v katerem so spoznali invalida Andreja Wanga iz ptujske okolice. Mož je imel več zevajočih rau na glavi in je bil nezavesten. Poklicani zdravnik dr. Kramberger je odredil takojšen prevoz ranjenca, v mariborsko bolnišnico. Invalid Wang je izpovedal, da ga je ponoči napadel neznani moški, ki je m. 20-letnico proslave osvoboditve priredimo v soboto š pričetkom ob 20. uri v salonu hotela »Novi svet«.s proslavo in predavanjem o uporu mornarice leta 1918 v Boki Kotorski. Vabljeni vsi bivši mornarji, da se s svojimi družinami udeleže i te proslave. I m Moška podružnica CMD v Mariboru prosi narodna in dobrodelna društva ter \ druge ustanove, ki nameravajo poslati ; darove za božičnice obmejnim šolam, da 1 store to preko imenovane podružnice S CMD ali ji pa to vsaj sporoče z navedbo količine in vrste daril ter šole, kateri so darila namenjena. To je potrebno zaradi evidence in pravične razdelitve daril. m Zahvala. Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so na kak način pripomogli k uspehu, slavnostnega koncerta mariborske »Grafike« ob priliki njene 10-letnice in 70-letnice Zvezne organizacije SGRJ v Ljubljani. Posebej se še zahvaljujemo mestni občini, ki nam je brezplačno odstopila dvorano. — Prosvetni pododsek v Mariboru. m Odstranjena nevarnost slinavke. Mestno poglavarstvo v Mariboru ukinja nedavne odredbe, ker se v zadnjem ča-isu ni pojavil noben nov primer slinavke | in parkljevke. Zato so sejmi za seno spet dovoljeni. Iž previdnosti se mora živina v klavnici takoj sproti poklati, slaninar-jem pa je dostop v klavnico prepovedan. m Nova cerkev in nov zvon v magda-lenskem predmestju. V nedeljo so v magdalenski koloniji blagoslovili nov zvon. To nedeljo pa bo škof blagoslovil še novo cerkev. m Tujski promet v oktobru. Pretekli mesec je obiskalo Maribor 1534 tujcev, od teh 1051 naših državljanov in 483 ino-zemcev. Nemcev je bilo 363, Čehoslova^ kov 44, 31 Italijanov, po 6 Švicarjev in Švedov, 5 Angležev, 3 Holandci, 3 Poljaki. 2 Romuna itd. Nočnin je bilo 4594. m Umrla sta včeraj 57-letni upokojeni mestfii gradbeni svetnik Franc Madik iz Krekove ulice 14 in 73 letni železničar v pokoju Franc Križane iz Stritarjeve ul. 9. m Borza dela išče 1 šoferja, 2 kovi-narja-tiskarja, 1 sodarja, 1 krojaškega in 1 čevljarskega pomočnika ter 1 majerja. m Cerkveni koncert priredi v soboto ob S. uri cerkveni odbor v novi cerkvi Rešnjega telesa v Magdalenski ulici. Sodeluje Cecilijansko društvo in vojaška godba. Kot solista nastopita gdč. Jelka Igličeva in g. Živko. m Vlom v »Motoroil« na kralja Petra trgu. Preteklo noč je neznanec zvil železne križe na oknu skladišča tvrdke »Motoroil« na kralja Petra trgu in se splazil v skladišče. Vlomilec je bil pre-poden, ker je pobegnil brez plena. m Še dve aretaciji. Orožniki so prijeli Antona L. in Friderika M., ki sta od kolesarskih tatov Gajška in Pinterja kupovala ukradena kolesa in jih predelavala. n Čigava je ucnannea s it« dinarji. Prometnik Janko Ketiš s Koroške ce^.e je v Št. liju v nekem osebnem avtomobilu našel rujevo denarnico, v kateri so bi- li 703 dinarji gotovine. Lastnica, ki je neka nepoznana dama. naj sc zglasi P,! policiji. m Deklica pobegnila z doma. Pred dne vi je neznanokam odšla 10-letna hčerka kovaškega pomočnika Slavica Lorbek z Zrinjskega trga 7. Vse poizvedbe za mo so bile doslej zaman. * Zveza Maistrovih borcev vabi člane in prijatelje na družabni večer v soboto ob 20. v Narodnem domu. Na program" je godba, petje, recitacije, ples. * Danes v Ljudski univerzi predvaja »Putnik« film v naravnih barvah »Lepote Jugoslavije«. Ob 18. predstava za di-jaštvo, ob 20. za ostalo občinstvo! Vstop prost! * Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča, da se vrši v vojaški kapeli (Melje) v soboto ob 8.30 zadušnica za vse pokojnike. Nato bo g. paroh na mestnem pokopališču okrog 10.30 blagoslavljal grobove pravoslavnih pokojnikov. Verniki, ki so željni tega obreda, naj se javijo ob navedenem času g. parohu. * Ure popravlja odlično in poceni m daje jamstvo za vsako uro delavnica M-Ilgerjev sin. Maribor. Gosposka 15. * Glasbeno društvo žel, del. in uslužb. v Mariboru priredi ob priliki proslave J' letnega poklicnega jubileja svojega kapelnika gosp. Maksa Schonherrja ' Unionski dvorani velik jubilejni koncern Začetek ob 20. uri, zaključek ob 2. ur;. zjutraj. Vsi vljudno vabljeni. Odbor. * V sredo, dne 9. novembra, se vrši v dvorani Zadružne gospodarske bankc koncert na dveh klavirjih, ki ga priredit" dr. Elfe in dr. Roman Klasinc. Na sptu'e' du so dela skladateljev Busoni, BrahnF in Reger. Vstopnice v predprodaji P’ »Putniku«. m Nočna lekarniška služba. Lekarn* pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove Meljske ceste, tel. 25-32; Mestna lekar' na pri Orlu, Glavni trg, tel. 25-85. Kino * Grajski kino. Ničevo. Izredno nap®1 film, v katerem sodeluje vojna mornarica. Pride Paula Wesely. • Mariborsko gledališče Četrtek, 3. nov., ob 20.: Boccaccio«. Re A. Petek, Zaprto. H Sobota, ob 20. uri: »Pokojnik«. Red D' Nedelja, ob 15. uri: »Kar hočete«. Ob -uri: »Boccaccio«. toAa\\- Konec tedna v mariborskem m*cd šču: V soboto zvečer zabavna za1“ ^ Nušičeva komedija »Pokojnik«. ~ » deljo popoldne še vedno sveža SeksP va komedija »Kar hočete«. — Zvečer borno uspela opereta »Boccaccio«. Kultura Koncert grafikov Koncert povodom desetletnice pevskega društva »Grafike« v Mariboru v okviru 70-letnice Zvezne organizacije SGRJ Ljubljana, je bil 29. okt. v razprodani kazinski dvorani. Sodelovala sta moška zbora »Grafike« iz Ljubljane in Maribora pod vodstvom Danila Cererja in Vinka Živka ter salonski orkester »Grafike« iz Ljubljane pod vodstvom. Vinka Žižmun-da. V slavnostnem govoru predstavnika SGRJ g. Vinka Strnada je bila poudarjena kulturna misija tako imenovane črne umetnosti. V resnici predstavljajo grafiki povsod strnjeno skupino kulturnih in sindikalnih avantgardistov in so v tem dosegli več kakor katera koli druga strokovna organizacija. Teinu primerno bi pričakovali, da bo spored njihovih koncertov podal podobo kulturnega napredka. Toda prav na glasbenem področju vidimo povsod pri nas neko inertnost, ki je na literarnem in likovnem področju že premagana. Tudi spored tega koncerta je bil v znaku le kulturne inertnosti. Slišali smo večinoma skladbe v — le nekoliko prefinjenem — »Liedertafelstilu«, ki je bil aktualen v čitalniški dobi. Zato bi želeli vsaj od avantgardistov- sodobnejši spored (beri: kvalitetnejši), ne glede na dobo nastanka. Hudo napako je napravil tudi salonski orkester s tem, da je igral skladbe, ki so komponirane za veliki orkester ali druge enseinble in instrumente, kar velja zlasti za Beethovnovo ouverturo »Egmont«. Ta orkester bi se moral lotiti skladb, ki so napisane za komorne ensemble, in bi s tem izpolnil odlično kulturno misijo, ki jo pri nas v tej smeri pogrešamo. Če nismo bili zadovoljni s sporedom, smo pa bili več ko zadovoljni z izvedbo. Zlasti ljubljanska »Grafika« je pod odličnim vodstvom dala izvedbo, ki bi delala čast tudi uajslovitcjšim našim društvom! Krasen glasovni material, disciplina, jasna izgovorjava, prefinjena dinamika in agogika odlikujejo ta zbor. Mariborska »Grafika« je mlajše društvo, ki še ni doseglo svojega viška, je pa na tem koncertu dokumentirala stalnost napredka. Če gre po tej poti naprej, bo kmalu dosegla umetniško stopnjo tovariškega društva. Omeniti moramo tudi odlične soliste, s katerimi razpolagata oba zbora. Tudi izvedba orkestralnega dela sporeda je bila precej dobra. Vinko Žižmund ie dirigentski talent, ki sc mu pozna, da bi rad reševal težje naloge. Morda je zaradi tega izbral med drugimi skladbami tudi »Egmonta«. Prepričani smo, da bi to nalogo na čelu simfoničnega orkestra dobro rešil. Toda prav ta njegov talent naj služi nalogi, ki jo ima ta orkester: gojiti komorno orkestralno glasbo, ki zahteva ogromno znanja in mnogo truda. Če bi s časom izoblikoval tak sodoben komorni orkester, ki izpolnil hudo vrzel v našem glasbenem življenju. Ambicija članov tega orkestra vsekakor dopušča tak razvoj. S pridržkom glede sestave sporeda čestitamo grafikom k rezultatom njihovega kulturnega dela in jim želimo še mnogo uspehov! L. N. PRAVDA O D*ANNUNZIJEVEM IMENU O resničnem poreklu in priimku zavojevalca Reke in kneza Snežniškega, ita lijanskega pisatelja Gabriela D’A,munzia, ki je umrl lani v svoji vili ob Gardskem jezeru, se je vodila dolga pravda tako v Italiji, kakor drugod. Nekateri so trdili, da D’Anmmzio sploh ni ITAnnunzio, ampak Gabriele Rapagnctta in da so njegovi predniki prišli iz Galicije, še prej pa iz Češke, kjer so se pisali Repka. Sele sedaj je ta pravda končana in svet je izvedel, da so imeli prav prvi in drugi. Ugotovljeno je namreč po rodovniku, da se je pisateljev ded z očetove strani v 1 * 1 7^1^ resnici pisal Rapagnetta in je b» se siromašen. Njegova sestra Antia L° ' je pa poročila z zelo bogatim Anto D’Annunziem iz Pescare. Revni hTP a netta je imel pet otrok, njegova h *a sestra D’Annunzieva pa nobenega. 1851. sta zato Anna Lolli D’Annunz v njen mož adoptirala pred sodisce Aquili najstarejšega Rapagnotloveg Francesca Paola, ki se je 19 let s ^ ročil z Luiso de Benedlctis. Tr ‘ tega para je bil pisatelj 9a|^f Anontirah’ zio, poznejši knez Snežniški. A vai Francesco Paolo se je sprva pp p v0jc- Rapagnetta-D’Annunzio, pri krsi 0 ga sina Gabriela se je pa podpis uoV. D’Annunzio. To je sedaj urmovljen0* ljeno, ni pa še tako trdno uk jta-ali so se Rapagnetti res priselil* v ^ lijo iz Galicije, oziroma Češke m u • (en, prej pisali Repka. \ erjetno j ■ S|0va. primera bi bil veliki M®"«* Ja, _ nov sam po svojih davnih prečim slovanskega pokolenja. k. Maurovičeva razstava v Za?r!f£arl1e umetniškem oddelku Kughjevc Andrija v Zagrebu je priredil razstav strj. Maurovič, prvi jugoslovanski , a„jih p„v (rism.il, «odb. ki lih V nadabev objavljajo lisli. pod i»' ski slikar. Razstava ie prirejena tirttiDin > Moric in ribici«. Gospodarstvo Vsestranska uporabljivost metana POGON PROMETNIH VOZIL Z ZEMELJSKIM PLINOM. UPORABA V OBRTI IN GOSPODINJSTVU. KORISTNA Poskusi z zemeljskim plinom, ki jih je mestna občina napravila predlanskim, so se v Mariboru popolnoma obnesli. Zadovoljivi uspeh jo je napotil do tega, da ie začela uvajati metan najprej v avtobusnem prometu in potem tudi v gospodinjstvu, kakor je že svojčas napovedala. Nabavila si je zadostno število jeklenih steklenic iz Italije, v katerih je Po 10 m:i na 200 atmosfer stisnjenega zemeljskega plina. Te steklenice se nameščajo pod avtobuse ali na zadnjem koncu in plin prihaja po cevki do raz-Plinjevalca in potem do motorja kakor Pri bencinu ali nafti. Preureditev vozila n> draga in stane le par tisoč dinarjev, tako da si lahko vsak lastnik tovornega avtomobila omisli pogon na metan, ki je mnogo' cenejši kot z bencinom. Poleg te-2a pa lahko še vedno vozi s samim bencinom, ki ga ima v tanku. Kratek pritisk na vzvod in v motor prihaja po želji Plin ali pa bencin. V mestnem avtobusnem prometu že vozi precej vozil z metanom, pa tudi privatniki so že opremili svoje vozove z dodatnim pogonskim sredstvom. Ne samo to, metan se je začel uporabljati tudi v gospodinjstvu, in sicer v onih hišah, ki niso priključene na plinsko omrežje. Tu se v stranskem prostoru namesti železna omarica, v katero pride steklenica z metanom, ki ga dostavlja plinarna sama, in spoji s Štedilnikom s cevko. Plinovod je gotov in stranka lahko kuha, lika, greje ali sveti s Plinom. Cena za metan je ista kot za svetilni plin. Marsikdo pa se boji stro- škov za inštalacijo omarice itd., vsled česar metan v gospodinjstvu še ni tako razširjen kot bi bilo želeti. Zato naj bi občina uvedla amortizacijo stroškov v posebno nizkih obrokih, morda tako, kakor je to v okoliških občinah pri elektriki. Do poravnave inštalacijskih stroškov naj bi plinarna pobirala za plin dvojno ceno, in v enem ali dveh letih bi bili stroški poravnani, stranki pa se ne bi nalagala bremena, ki jih marsikak interesent ne zmore naenkrat. Pri večjem zanimanju za metan bi plinarna lahko nameščala enotne omarice, kar bi izdelovanje zopet pocenilo in s tem povečalo krog odjemalcev zemeljskega plina v gospodinjstvu in gotovo tudi v industriji, ako nima stavba spoja s plinovodom, na pr. v okolici. Kakor čujemo, se pri občini bavijo z mislijo, začeti akcijo za oddajo metana na podeželje. Ako bi se v enem kraju našlo dovolj interesentov, trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov, večjih posestnikov itd., bi se steklenice z metanom redno dostavljale in prazne odvažale. Seveda je to mogoče le pri večjem odjemu ozir. pri večjem številu odjemalcev, ker je dostavljanje steklenic spojeno s stroški, ki se rentirajo le pri zadostni uporabi zemeljskega plina. Precej je še pri nas krajev, ki še nimajo elektrike in kjer bi plinska razsvetljava bila gotovo prav dobrodošla. Marsikje bi nadomestila slabo acetilensko razsvetljavo in omogočila krojačem in šiviljam likanje s plinom namesto z ogljem, ki navadno povzroča glavobol. vso planoto. Bilo bi res v splošnem interesu, da bi ta že stara namera skoro postala meso. g Razlaščenje ameriških veleposesti v Mehiki se mirno nadaljuje. Med drugimi so tudi podržavili ogromna posestva Williana Lenkeja, narodnega poslanca za Severno Dakoto (USA), amerikan-skega generala Roberta E. Wooda in ohioškega poslanca Ghestero Boltona. g. 51-urni delovni teden so uvedli v Nemčiji v industrijskih in vseh ostalih gospodarskih podjetjih. g Izvozno premijo na svinje za Češkoslovaško je trgovinski minister z uredbo znižal za pol dinarja pri kilogramu. Doslej je znašala ta premija 2 dinarja. Borzna poročila DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2389.66 —2404.26, Berlin 1756.73—1770.61, Bruselj 742.44—747.51, Curih 996.45—1003.52 London 208.38-210.44, New York 4359.76 —4396.07, Pariz 116.42—117.86, Praga 150.64—151.74, Trst 230.19—233.27. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472—475, 4% agrarji 59—61, 4% sev. agrarji 60.50 bi., 6% begluške obv. 91—92, 6% dalm, agrarji 90.50—01, 7% stab. pos. 98.50—99.25, 7% inv. pos. 98— 99, 7% Blair 92—93, 8% Blair 98.75— 99.50. Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB 220—225, Trbovlje 190 bi., Isis 20 d., Jadranska 350 d. Kozjak potrebuje dobre ceste dila do Sv. Križa, napreduje s polžjim' Spori ■Ml Konferenca športnih Na poziv MFVN je sklicala Jugoslovanska zimsko športna zveza v Ljubljani konferenco zimsko športnih delavcev za 5. in 6. nov. Na sporedu seje, ki se bo vršila v dvorani Pokojninskega zavoda, bo prvega dne debata o smučarskih tečajih MFVN, o pripravah in opremi tekmovalcev za zimsko olimpiado v St. Moritzu, o uredbi o avtoriziranih smuških učiteljih, ki jo je MFVN predložila zveza, ter o pospeševanju drsalnega delavcev v Ljubljani športa in hokeja na ledu. Drugi del konference, ki se bo vršil drugega dne dopoldne, bo obsegal diskusijo o pripravah za organizacijo Svetovnega smučarskega prvenstva v 1. 1941. v Jugoslaviji. S strani MFVN se bosta seje udeležila načelnik Milivoje Vuk Aračič in šef strokovnega odseka profesor Drago Ulaga, povabljene so pa tudi vse podzveze, da se konference po svojih delegatih udeležijo. Prvenstveni spored v nedeljo V'mariborskem okrožju imamo v nedeljo na sporedu tri prvenstvene nogometne tekme, ki bodo vse v Mariboru, in sicer Maribor- Rapid, Maribor-Rapid (rez.) in Slavija - Mura, ki pa se bodo zopet odigrale na različnih igriščih, v kolikor jih bo oblast sploh dovolila. Gospod urednik! Vaš list sc izjemoma Zelo zanima za obmejne zadeve in posebej za življenje Kozjačanov, kateri zaslutijo našo vsestransko pozornost in pod-Poro. Ker so mi ondotne razmere dobro z,iane, vas prosim, da v interesu dobre stvari priobčite naslednje vrstice, s ka-ferinii nameravam govoriti le o najbližjem delu Kozjaka izpod Zavčarjevega vr-^a proti Sv. Križu in Sv. Urbanu. Ta planota s povprečno višino nekaj n3d 500 metrov je najrodovitnejši del Kozjaka in prikladen za vse poljske kulture. Precej dobro obdelane vzbokline, sadovnjaki in lepi gozdovi s prevladajočim mikovim lesom dado eno najlepših pri-^°dnih slik. Trdne kmetije imajo od 60— oralov zemlje. Ta kos kozjačke zem-je je kljub majhni višini in oddaljenosti °d mesta kot svet zase, ker nima primerne ceste. Koder koli se spneš na vrh, jrioraš po razritih kolovozih in stezah. Knietjc spravljajo svoje blago v nižino z Ve'iko muko in gospodarsko zgubo. Ona Ccsta po bresterniškein dolu, ki naj bi vo- IZPREMEMBA TERMINOV V DRŽAVNEM PRVENSTVU Ker JNS-u ni uspelo, da bi si za 13. „ ... .. . . nov., ki si ga je rezerviral zase, zaključil tempom. Poklican, ne zanikajo_ mene nuj- (kakSno povo}jno tekmo> je na zadnjj seji nosti, a nje le ne pride. Cuje se, da je bila te dni komisija za nameravano novo cesto Kamnica—Sv. Križ, za kar se glede njene smeri baje mnenja križajo. Kozjačanom, ki dobro poznajo svoje potrebe, pa ni težko uganiti, kod naj bi bila cesta speljana. Vprašajte tega ali onega zainteresiranih kmetov, vedno dobite isti odgovor: Cesta bodi tam, kjer nam more najbolje služiti. Vsakdo od nas ve, da je za to primerna sedanja vozna pot Sv. Križ—Šober—Kamnica. To mnenje je vsestransko pravilno in ga mora odobriti tudi strokovnjak, ker vključuje trojen interes: gospodarski (kozjačanov in cestne uprave) in strateški. Vsaka druga projekcija bi bila po njihovem mnenju le delno uvaževanje njihovih interesov. Kmetje kažejo precejšno pripravljenost za primerno prispevanje h kritju stroškov zopet izpremenil termine za državno pr venstvo, tako da se tekme, ki so določe-za 20. in 27. nov. ter 4. dec. odigrajo !K že za po eden teden poprej. 11. dec. radi volitev ne bo tekmovanja. DEVETO KOLO LIGAŠKEGA PRVENSTVA V nedeljo se bodo odigrale sledeče ligaške tekme: BA5K:Ljubljana, sod. Nikola Popovič (B. Jovanovič), Jugoslavi-ja:Gradjanski (S) Čamemik (Macoratti), IIASKiGradjanski (Z) Mika Popovič (K. Ninkovič), Hajduk:BSK Podubski (spor.). Slavija (S):JedInstvo Bažant (Mlinarič), Slavija (V):Sparta Rakič (Dukič). 9 goli, slede mu Kacijan (Hašk) in Mato-šič 11. (Hajduk) z 8, Glišovič s 7, W5W1 in Lešnik (oba Gradjanski Z.) s 6, Živko-vič (Jedinstvo) in Pavletič (Slavija V.) s 5 goli itd. VSAK IGRALEC V MOŠTVU DOBI AVTOMOBIL V Italiji imenujejo »teani iznenadenja« moštvo Ligurije, ki se še je letos komaj kvalificirala za državno prvenstvo, a vendar žanje uspeh za uspehom proti re-nomiranim nasprotnikom. Nabrala si je doslej v šestih kolih 11 točk ter je med drugim porazila Ambrosiano, Modeno, Genovo, zadnjo nedeljo pa je bila z 1:0 uspešna proti Bariu. Neki simpatizer kluba je radi teh uspehov tako navdušen, da je obljubil vsakemu igralcu avtomobil, ako se bodo plasirali za tekmovanje za srednjeevropski pokal, kar znači, da morajo zasesti najmanj tretje mesto v italijanskem prvenstvu. LISTA STRELCEV ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Po odigranem osmem kolu, v katerem tako potrebne ceste, ki bi se spojila pri’je padlo 24 golov, vodi na listi strelcev Sv. Križu z ostalo cesto in tako spojila j še vedno Aca Petrovič (Jugoslavija) z s Na konferenci zimsko športnih delavcev, ki bo 5. in 6. t. m. v Ljubljani, bo zastopal Mariborsko zimsko športno ppdzvezo predsednik g. kap. Gnus. s Znani reprezentativni vratar BASK-a Jakšič si je pri zadnji tekmi proti Je-dinstvu poškodoval oko, tako da se zdravniki bojijo, da ne bo več mogel igrati nogometa. s. Anglija je zaprosila, da bi se ji za leto 1942 odstopila prireditev lahkoatletskega prvenstva Evrope, ki naj bi se vršilo v Londonu. “•»‘Vrt TIM IV Igod&a Daljica marija romunska: 65 mciepa iivi§e*ia Nobena tesnoba ne more zadržati kolesa časa. Ura ' °vesa ie napočila. Morala sem se opogumiti. Z menoj ,la odšla lady Monsonova, ena izmed maminih častnih arn> in očetov zaupnik polkovnik Howard. . Lady Monsonova je imela že tri odrasle hčere in ' »la. Bila je zelo izobražena ženska in je živela veči-o*na v tujini. Govorila ie več evropskih jezikov. Tudi Jena angleščina je bila vsa pomešana s tujkami. Imela f rezek, a ne nesimpatičen glas. Rada je zbirala starine 1 nosila starinski nakit. . Ko se je naš vlak pričel premikati, sc mi je zdelo. ? se mi bo srce raztrgalo. Prevzel me je nepopisen °UP. da bi bila skoraj zavpila od bolečine. Na peronu £' stali vsi: papa, mama. Alfred, Duckv, Sandra in IjJP Bce, obdani od prijateljev in vseh služabnikov v rejah s klobuki v rokah. Brzina vlaka se je večala, stave dragih na postaii so se manjšale, da sem ko-Sk7 Se videla njihove v zadnji pozdrav mahajoče roke. '°«>la sem se daleč skozi okno, zrak je bil leden, 5 ^a"na bela... od SVOjih dragih sem videla samo stiejr'11'10 skupino 'n nazadnje piko. Padal je bil. mehak obZo^°^l,r*ka trdnjava se je mrzlo risala na mrzlem • 'Ju. Vse je bilo tako mrzlo, tako mrzlo... ie ®,esa so ropotala čez zamrznjene tračnice, da se dorn h *<0 zv°čklja tisoč sani. Sani? Nazaj v stari katerega sem pobegnila, nazaj? ° se ie dotaknil moiena ramena- Ozrla sem se — bil je Nando. Bil je dober. Tudi v njegovih očeh so se lesketale solze. Ali ni tudi on zapustil svoje domače hiše in moral odpotovati v tisto daljno deželo, ki vendar ni bila njegova domovina? ‘ TRETJI DEL: ROMUNIJA. Sprejem v Bukarešti. Bilo je dolgo potovanje. Zapustila sem svoj dom, svojo mladostno domovino in sem morala vedno dalje in dalje v mrzli svet, v neznano deželo, v nepoznano življenje. Povsod led in sneg. V srou bol; pekoča, neizprosna tesnoba. Moj mož, ki je bil srečen, da me more imeti čisto za sebe, me je ljubosumno odvajal od spremstva; sedaj sem bila njegova in nihče naj ne moti najine dvojnosti. Potovali smo v dvornem vozu romunskega kralja in se zaradi udobnosti nismo mogli pritoževati. Samo ko potovanje ne bi bilo tako dolgo. Rada bi bila kdaj pa kdaj poklicala k sebi lady Monsonovo. da bi govorila z njo o domu, a Nando se je temu upiral. V meni se je pa budila tudi neka nejasna potreba po razgovoru z gospo Grecianujevo, mojo dvorno damo. Toda Nando je bil preveč zaljubljen, da bi me bil hotel tudi le košček prepustiti komu drugemu. Resna vprašanja bodo itak še prehitro sama stopila pred naju. Pozneje sem se mnogokrat spraševala, ali si ustvarja o stvareh tudi take predstave, kakor jaz? Toda v bistvo drugih ljudi ni mogoče predreti, zlasti ne v bistvo takih, ki se ne znajo jasno izražati in ki ne najdejo besede, ki bi dala njihovim duševnim doživljajem stvarno podobo. Čutila sem. da mi manjka nekaj trdnega, nepre- makljivega, na kar bi se lahko oprla. Zadostovala bi bila že neka podoba o tistem, kar me pričakuje, ali neka stvar, ki bi bila zaposlila moje misli. To bi mi morda mogla dati gospa Grecianujeva, toda Nando, ki je bil zaradi svoje nesrečne ljubezni z Eleno Vacarescu-jevo naravnost bolestno nezaupljiv, je odbijal od naju celo tiste, ki so se nama s toplimi čustvi približevali. To duševno razpoloženje mojega moža je oteževalo najino skupno življenje vsa prva leta. Zaupal ni nikomur in zdelo se mu je, da sem varna samo v samoti. Poleg pobočnika polkovnika Coande je imenoval kralj še generala Robescuja za višjega dvornega mojstra našega doma. Za vlade kralja Karola so bili skoraj vsi funkcionarji dvora vojaki; tako je ostalo tudi pozneje. General Robescu se je razločeval od večine svojih rojakov po plavih laseh in modrih očeh. Njegove geste so bile odbijajoče, toda imel je dobro srce. Pri mojem očetu si ni mogel nikoli pridobiti zaupanja. Vendar se je dobro izkazal in ostal dolgo v naši službi. Bil ie pri nas tudi še tedaj, ko je moj mož zasedel prestol. Za mene je bil spočetka preveč Latinec. Svoje potovanje smo prekinili na Dunaju, da napravimo tam uradni obisk pri starem cesarju Francu Jožefu, ki je užival posebno spoštovanje kralja Karola. Romunski vladarji so gojili do častitljivega starega Habsburžana sploh prisrčna čustva. Razen tega je bila Avstrija tedaj še veliko politično akcijsko središče prve vrste. Kralj Karol je živel v najboljših odnošajih z dunajskim Ballhausplatzom, in njegovo politiko so določale le prečesto muhe tistih, ki so na Dunaju vladali. To so nam dovoli razločno pokazali. (Dalje siedi.) Ssodiga Epilog aprilskih ptujskih dogodkov Včeraj so sedli na zatožno klop pred višjega sodnega svetnika dr. T. Turata znani povzročitelji letošnjih aprilskih ptujskih dogodkov, ko je v noči 20 .aprila zaplapolala na proštij-skem stolpu zastava neke tuje države in so se po mestnih ulicah začele istočasno oglašati petarde. Zaradi teh prestopkov so bili aretirani in obtoženi Ernest Verzel, 32-letni oženjeni skladiščnik v Ptuju; Hilda Hutter, 19-letna zasebnica v Ptuju; Walter Fiirst, 19-letni abiturient ptujske gimnazije; Erich K as p er, 17-letni dijak; Karl Kasper, 19-letni slušatelj univerze; Walter Sellin-schegg, 19-letni dijak v Ptuju; Margareta Al ter, 19-letna dijakinja v Ptuju, madžarska državljanka; Alfred Schwegle, 25-letni delavec v Ptuju in Josipina Verzel, 35-letna poročena prodajalka. Verzel Ernest in Hutter Hilda, sta bila obtožena, da sta razobesila zastavo neke tuje države v znak šču-vanja proti obstoječim razmeram ter da je treba spremeniti obstoječi pravni ml v državi in ga nadomestiti z dru' gim. Ostali pa so bili obtoženi, da so dan popreje 19 .aprila zbrali potrebni denar za nakup petard in te petarde v jutranjih urah zažigali po ptujskih ulicah. Obtoženi so bili po čl. 5 zakona o zaščiti države. Ob zastavi tuje države so razobesili tudi zastavo naše države. Ali zastava prve je bila dolga 4,80 m, dočim je bil anaša zastava dolga komaj 35 cm. Zaradi teh dogodkov so bili spoznani vsi za krive in obsojeni: Ernest Verzel na 3 mesece in 10 dni zapora ter na 300 din denarne kazni; Hilda Hutter na 3 mesece zapora in 120 din denarne kazni, pogojno na 3 leta. Ostali obtoženci so bili obsojeni na denarne kazni od 600 do 900 din, pogojno na 2 leti. Branilci in državni pravdnik se s sodbo niso zadovoljili ter so vložili priziv proti preveliki oziroma proti prenizki kazni. Obtožnico je zastopal državni pravdnik Košenina. S kravjim mlekom zadušila nezakonskega otroka Te dni so bili Vsi sveti, služkinja Katarina — 22 let ima — je bila morda na pokopališču, kjer je pokopan njen tri dni star otrok, in je jokala; na skrivaj, da je ljudje niso videli, kajti nekateri ljudje ne morejo razumeti, kako bi človek ubijal in potlej jokal. Lahko pa tudi, da je sploh ni bilo blizu in da se je Katarina ognila ljudem in jezikom, živi še med ljudstvom spomin na nezakonske matere, v katere so nekdanja stoletja zabijali kole, če je katera spravila s sveta rojeno dete. Težko pa more prenesti dekle vso tisto sramoto, ki se zvali na nezakonsko mater na vasi. Obtožnica pravi, da je bila Katarina služkinja v Stanovščaku pri Ormožu in da je rodila maja letos nezakonskega otroka. Bila je obupana. Ni vedela, kdo je otrokov oče, kam bi šla z otrokom, kako bi ga preživljala. Toliko pa ni zaslužila, da bi ga dala v rejo. Otrok je bil dobro iznošen, telesno razvit in krepek, da bi ga bil marsikdo vesel in morda tudi mati, če bi živela v zanjo količkaj urejenih razmerah. Tako pa mu je dala piti, ko je bil star otrok tri dni, toliko kravjega mleka, da otrok ni mogel več požirati in se je zadušil. Napravila je to ponoči in v tistem času, ko je bila še v porodnem stanju. Služkinja danes ne služi več pri takratni svoji delodajalki. Katarina je jokala pred sodnikom. Slabotno dekle je s težavo pripovedovalo pred senatnim predsednikom dr. V. Tura-tom, kako je prišlo do vsega. Brez staršev je, zapuščena sirota, moški so mislili, da ima vsak pravico do nje. Razmere, v katerih je živela, pa so bile vse prej ko rožnate za njo. Vse to je sodišče upoštevalo ter jo obsodilo na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 3 let. V veliko kmečko ruto zavito dekle je odšlo vkljub pogojni kazni resignirano izpred sodnika. Vsa zadeva je bila za njo očividno težka. CE IMA LJUBICA DENAR. Kmečki fant ima malokdaj kaj denarja, več ga ima hlapec ali dekla. Tudi Irma Britvičeva v Kobilju pri Dolnji Lendavi, služkinja, ga je imela shranjenega v omari. Domači sin Paceli Kolo-man jo je rad videl, tudi' ona njega. Večkrat mu je posojala, celo stotake. Ko sta se skregala pa ji je sam vzel nujno potrebnih 450 din. za obleko. V sodni preiskavi in na glavni razpra- vi taji, da bi vlomil v Irmino omaro in vzel denar, čeprav je orožnikom pred pričami lepo povedal, kaj in kako je storil. 4 mesece strogega zapora mu ne bo treba odsedeti, če »bo vrnil služkinji vkraden denar in se 2 leti lepo obnašal, kar je obljubil. iSSlSS!XSSSm Strasti poglavarjev držav KAKO SO SE UDEJSTVOVALI IN SE UDEJSTVUJEJO SUVERENI V ŠPORTU, UMETNOSTI IN KUHANJU. režijo je znano, da je hodila v kuhinjo na skrivaj kuhat jedila, ki jih ji mož ni dovoljeval jesti. Italijanski radio oddaja v 20 jezikih Italijanski radio je organiziral naravnost na dovršen način svoje propagandno tujejezično oddajanje, ki ga širi v eter na srednjih in kratkih valovih. Za zahodno Evropo oddaja italijanski radio v angleščini, francoščini, španščini in portugalščini, za srednjo in vzhodno Evropo nemško, srbskohrvatsko, romunsko, bolgarsko, turško, grško, madžarsko in albansko. Razen tega oddaja še v danskem, ruskem in esperantskem jeziku. Veliko skrb posveča oddajanju za Afriko ter Severno in Južno Ameriko. Za arabsko ozemlje oddaja arabska poročila, predavanja in arabsko glasbo, za Daljni Vzhod japonska, kitajska ter hin-dustanska poročila in seveda tudi italijanska, angleška in francoska. To je v celoti dvajset jezikov. X Da bi poljubila Chamberlaina. 3e prišla iz Pariza v London neka francoska igralka po naročilu francoskih Pa' triotov in anglofilov. Ker se stari pre' mier zadnje dni posveča v večji mer^ ribolovu, pri čemer ga nihče ne sme rno-titi, se je mlado dekle obrnilo na ugled11® angleške politike, ki so ji obljubili, da J bodo »pripravili teren« za predajo njenega poljuba hvaležnosti. Radio Petek, 4. novembra. Ljubljana, 11 šolska ura; 12 Iz nase domovine; 13.20 Gore kličejo; 18 ženska ura; 20 Pester spored radijskega orkestra; 22.30 Angleške plošče. — Bero-miinster, 20.05 Nikolajeva opera »Vesele žene Windsorske«. — Dunaj, 20.10 Veh ’> dunajski glasbeni večer. — Varšava, 19-Zabavni konzert iz Katovic. — Stuttgar. 21 Simfonični koncert (dela Lajovica "j Gotovca!) — Sottens, 20.50 Kabare smeha. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stauo vsaka beseda 50 par: najmanjša rrlstoibloa oglase ie din 6.—-. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovaniski oglasi din I.—- po besedi. Nainia ^ znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oglasni dave*L ;c enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takol pri naročilu, oziroma c* vposlatl v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št, 11,409. £a pismene odgovore glede mallb oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno PREMOG PEKLENICA. Zastopstvo in samoprodaja prvovrstnega premoga Pe-klenica. Branko Mejovšek, Tattenbachova ulica 13. 2314 ŽlCNE VLOŽKE od 85 din, afrik-madrace od 180 din, otornane od 350 din dobavlja zajamčeno »Obnova«, F. Novak. Jurčičeva 6. 2420 ROBAUSOV SUHOR je dokazano najboljši. 1246 KLAVIR POUČUJE ZA STANOVANJE, ODN. HRANO verzirana absolventinja konservatorija. Prijazne ponudbe na upravo pod »Vesten pouk«. 2453 V naiem STANOVANJSKA HIŠA s 4750 kv. m se odda v najem. Pojasnila: Zaiec Karl, Zg. Radvanje. 2465 Stanovanse ŠTIRISOBNO STANOVANJE s sobo za služkinjo in kopalnico, se odda. Ponudbe pod šifro »Štiri sobe« na upravo »Večernika«. 2441 OPREMLJENA SOBA, sončna, mirna, se odda. Strossmajerjeva 28. II. nadstropje, vrata 9. 2443 POZIV! Gospod, ki je včeraj odpeljal 2 Dobermann-psici. je poznan od cestarja. Naj jih takoj vrne. Steblik Katra, Stu-decni, kopališče. 2464 Lepa. opremljena SOBA v centru mesta ugodno za oddati. Vprašati v upravi lista. 2452 Mladi egiptovski kralj Faruk je nedavno napravil pilotski izpit. Belgijska kraljica Astrida je padla kot žrtev svoje šoferske strasti, kralj Albert pa je izgubil življenje kot vnet hribolazec. Alfonz XIII. je bil strasten avtomobilist, in v njegovi garaži je bilo vedno najmanj 20 prvovrstnih avtomobilov. Romunski kralj Karol obožuje smučanje in jahanje, zadnje čase pa se je začel posvečati avia-ciji. Bolgarski kralj Boris vozi rad kamione, njegova največja strast pa je upravljanje lokomotive. Ima tudi izredno razumevanje za motorje in stroje. Švedski kralj Gustav V. igra tenis, norveški prestolonaslednik princ Olaf pa prebije vse svoje proste ure na motorju. Danskemu kralju Kristijanu pomeni največji užitek kolesarjenje. Hitler ne pilotira in ne šofira. Mussolini rad dela oboje, razen tega pa je sploh navdušen športnik in ljubi posebno jahanje, plavanje in pešačenje. Lebrun se zadovoljuje z mirnim in varnim sprehajanjem na konju. Mnogi vladarji pa imajo tudi nešportne strasti. Portugalski kralj Karlos I. (ubit 1908. leta) je bil talentiran slikar, ki ga je francoska Akademija dvakrat nagradila 1. 1900 pa je dobil na mednarodni slikarski razstavi zlato medaljo. Slikal in razstavljal pa je pod izmišljenim imenom, da bi njegov visok položaj ne motil. Romunska kraljica ni samo pisala, ampak je tudi z razumevanjem izvrševala miniature. Kraljica Viktorija je bila odlična krajinarka in povsod je nosila s seboj blok za risanje. Marija Antoinetta se je mnogo bavila z risanjem miniatur na gumbe. Mati Napoleona IH. je bila svoj čas slavna akvarelistka. Kralj Philip je bil portretist. Njegovi portreti še zdaj delajo čast muzejem, kjer so razstavljeni. S slikarstvom se je ukvarjal tudi Hitler. Berlinski založnik Hoffmann je pred nekaj leti izdal album akvarelov, ki jih je nekoč delal kaplar Adolf Hitler za časa vojne. Mnogi vladarji so se ukvarjali tudi s kuhanjem, in to z velikim uspehom. — Francoska kraljica sv. Radegonda je za-ščitnica kuharjev. Za njo trdijo, da je napravila recepte, ki so še danes uporabljivi. Ludvik VI. je iznašel nekaj novih jedi, kraljica Margareta Navarska nam je zapustila »kraljevsko juho«, Ludvik XII. je jedel baje samo tisto, kar je sam skuhal, Katarina Medici je znala delati čudovite kolače, Karl VIII. pa je uvedel v Francijo dinje in sir parmezan. — Henrik IV. je bil v kuhanju naravnost strokovnjak. Sam je lovil zajce in jerebice, nabiral na vrtu solato in kumare ter se ni ganil od štedilnika vse dotlej, dokler ni bilo vse kuhano. Za Marijo Te- IŠČEM PRIČE! Osebe, ki so bile priče ka-rambola avtomobila in motornega kolesa dne 1. t. m. ob pol 17. uri na vogalu Fran-kopanove—Stritarjeve ulice, naj sporočijo svoj naslov pisarni odvetnika (Jr. Bučarja, Aleksandrova 12. 2474 Posest ZELENJADNI VRT na Koroški cesti. 8000 kv. m ali tudi manj, dobra lega v mestu, tudi kot stavbišče, z vodovodom in ograio, poceni naprodaj. Povprašati: Maribor, Koroška 77. Walner Albert. 3467 Prodam STANOVANJE sč odda. Obrežna cesta 13, Studenci. 2454 Stanovanse išie Iščem STANOVANJE S HRANO. solidno, v bližini Pobrežja, ev. pomagam v prostem času pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo pod »Pobrežje«. 2472 Čitajte„Večernik“ ali lokal Iščem manjši TRGOVSKI LOKAL v centru Maribora. Ceha Ptuja. Cenj. ponudbe n upravo pod »Galanterij3 • 2460 Službo išie HLAPEC . - srednjih let želi sprejeti siu bo. Naslov: Alojz Novak. ‘ Or- 2455 novci 40, Sv. Tomaž pri možu. _ ____ MLADA POSTREŽKlNJ* želi postrežbe popoldne, j j slov v upravi lista. £—- ŠIVILJA. m ki gre na dom šivati po tt‘ ceni. Naslov: Melje. ^ cesta 63, 11. nadstr. Krasna dvosta* novamska vil® (dvorec), 15 minut od cen Maribora, luksuzno ej. ljcna z vsem najmode Sim komfortom: kop veiik' plin. centralna kurjava. fj vrt. garaže, veliki prjn(ju-in delavnice z vpeljano fj strijsko strujo, vsi P' 113 podkleteni, radi preseliit e prodaj izpod vrednostne j za 595.000 din. Ponudb »Izvanredna prilika« na ^96 vo lista. ^ KLAVIR naprodaj. Ponudbe ood »Klavir« na upravo »Večernika«. 2442 TRGOVINA v Studencih (dobra točka) naprodaj. Nasiov v upravi. 2456 BELA OTROŠKA POSTELJA z vložkom se poceni proda. Frankopanova 55. 2461 Naprodaj GRAMOFON. Šivalni stroj, prašiči in štedilniki. Aleksandrova cesta 31, Pobrežje. 2462 Navadni športni VOZIČEK se za 70 din proda. Frankopanova 12. 2466 Prodam BRIVNICO na dobrem mestu zaradi selitve. Naslov v upravi lista. 2468 Prodam KLAVIR-HARMON1KO. Ponudbe na upravo lista pod Harmonika«. 2471 Cenjenim damam se priporoča novi otvorjeni salon klobukov „Ftop, D. FUrst, A. PavokoviC. Kopališč Scherbaumov paviljon Oroiarna Pas»uowi* Zagreb, Jurlšlčeva «1. 1 Orožje za lov, šport in obrambo ren uih belgijskih, nemških, francoskih in d *• * vam. Velika izbira kvalitetnih. te™°7hk- S-nahrbtnikov, aluminijeve robe in drugih nih novosti. , . . siik). Novi katalog in ccnik št. 4 (80strani, vsfl. v katerem ie vse lasno PO^zano. p vrneino kemu za din 7.— y pošL .znamkah. dosta. pri naročilu nad din 300. Za pripoi vo kataloga ie treba Mauser Znižali smo cene F. N. B™wnmK ' m gol_ pištolam, zračnim puškam ter p sko in sokolsko mladino — za strelSKi Preprodajalcem posebne nainlžie cone. Lovskim društvom popust. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In in uPr°V* Velja na mesec prejeman v upravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 13 diu. Oglasi po cenil u. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. o. e e on St. 25-67. Poltoi čekovni račun Sj. 11.409.