Leto VIII. štev. 73.
Po&tnlna3f>la£ana v gotovini.
V Krškem, v petek 4. julija 1924.
Današnja štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
13.807
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yra£sjd.
Reklamacije za list so poitn. proste.
lasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
K pravilniku.
[Dopis z Dunaja.]
Dovoli dolgo sem zasledoval politiko naših sodrugov. Videl sera, da ne poznajo marksističnega programa. Samo prepir imajo med sabo. kateri bo bolj pameten. Bil sem marca t. 1. v domovini in sem imel s seboj veliko materiala za zdravo politiko kakor tudi strokovno gibanje. Ko sem pa videl to o-sebno preklan je, se mi je vse skupaj tako zagrav-žalo, da sem šel zopet duševno bolan nazaj. Saj sem videl, kako bi proletariat rad prišel iz tega jarma, pa ne more, ker ne ve kako. Učitelji socializma, ki vedo kako do rešitve, pa se osebno kregajo po delavskih časopisih namesto da bi učili in vedno znova učili revno ljudstvo, ki prej ni imelo prilike v šoli se učiti.
Sodrugi, jaz moram tako pisati, kakor je res. Če se kateremu zamerim ali ne, to mi je vseeno. Zastopal in zagovarjal bom vedno le socializem, ker je najsvetejša ideja proletariata, če jo zna v množini izrabiti [dosedaj še nikjer popolnoma]. Kakor vera v naravo je vera v socializem, vsakemu je dano na prosto, da po svojem premisleku vanj veruje. Ker ljubim naravo in sem prepričan socialist. si zato usojam kritizirati delovanje naših voditeljev po tem, kar se mi zdi prav in kar ne.
Torej, razcepljenje naše Socialistične stranke Jugoslavije je krivda posameznikov, katere lahko tudi imenoma navedem, tako da si bo članstvo na jasnem, kaj je resnica, ne pa tako kakor je sedaj, ko mnogi kritizirajo kar v zrak. Vsi obersodrugi so se združili in hočejo ubiti pravilnik, za katerega so nekateri sami glasovali, tako da sedaj samim sebi blamažo delajo.
Od trboveljskega kongresa sem je stranka razcepljena, na kar je šlo za pravilnik, ki naj se tako izvršuje, da ne bodo voditelji nobeni militaristični generali, temveč da bo vse članstvo odločevalo, ^a bo le tisti general, ki si ga bo članstvo izvolilo in to bo pravilni delavski voditelj. Tak voditelj [mi bi bolje rekli: zaupnik, op. ur.) bo potem še sam izvrševal svoja povelja in to, kar bo slišal na shodih in sejah iz ust članstva in drugih zaupnikov. Voditeljeva dolžnost pa bo tudi, da bo članom dajal hrano socializma tako, kakor jo je pripravil Karel Marks: samo ena pot je v Internacionali, ki vodi do cilja, do svobode proletariata vsega sveta.
Proti temu pa se je prvi uprl Golouh, to je mariborska organizacija. Torej je prvi krivec k novi razcepljenosti Golouh sam. Na kongresu samem ni bilo drugih, ki bi se upirali, kakor par starih, ki so uvideli, da bodo propadli.
Zasledoval sem pa še delo in zadržanje vseh drugih voditeljev. Opazil sem takoj,, da po tem kongresu nekaj ne bo v redu. Posebno sem zasledo* val Koruna, ki se ni veliko spuščal v debato, ker je videl, da je velika opozicija proti vodstvu in poslancem. Mislil si je: sedaj bom še malo počakal, da vidim, kam se bo bolje priključiti. Kakor sedaj vidimo iz dejanj, je ves čas res tako mislil
Etbin Kristan, to je bil tudi velika oseba med nami, vsa čast mu za njegovo delo v socializmu — ampak oseba sama na sebi je danes med nami nič. Zasledoval sem ga na kongresu po njegovih izrazih; ki ie niso bili več v pravem tonu. V njegovem govoru je že bilo opaziti nekak strah in zamo-to v duhu, proti samemu sebi.
Bernot kot tBjnik, ki je vse razkrinkal, je pa bil kakor petelin na domačem dvorišču, saj je videl za sabo večino, ki je obstajala iz ljudi, kakor so bili Koren, Svetek. Krušič. Moderndorfer [Uratnik in Čobal ata bila še na gugalnici) in več drugih, ki so bili voditelji krajevnih organizacij.
Torej	tu se	je začel	boj: To je šlo žiga žaga,
sem	in tja,	da je	koncem	koncev zmagala večina za
ta pravilnik, ki se je obdržal do današnjega dne in ki še ni bil prevržen od nikake pooblaščene večine.
Ker je šlo pri tem pravilniku največ za progresivni davek, so začeli odpadati tisti, ki so poprej sami delali zanj. [Sramota.]
Tako je počasi nastala še druga organizacija, tako da sta sedaj dve struji, ena .Naprejeva”, ena pa Korun-Kristanova. To je nekaj bedastega!
Torej	sedaj	hočem kritizirati, samo to že naprej	povem, da	niaem z	nobenimi osebami v jezi,
ali da bi se hotel komu prikupiti. Samo to hočem
povedati, kako bi naj bilo prav in da bi se socia-alizem ne izrabljal za sovražnosti dveh oseb.
Hočem predvsem nekaj omeniti. Nekateri sodrugi pravijo, da .Naprej" vedno piše o pravilniku. Jaz pa se moram postaviti na takšno stališče, da je to čisto prav, saj še tako radi vse pozabimo, kar je bilo. Tukaj med nemšbn i se mi godi. da vedno pišejo o vojnem času, ob vsaki priliki, tudi ob volitvah. Pa so rekli kapitalisti že neštetokrat; Moj Bog, vedno to vojno na dan vlečejo! I, seveda, saj na to moramo vedno opozarjati, kar je bilo kdaj slabo za revno ljudstvo, da se zopet ne povrne. Prav tako je s tem pravilnikom.
Čudno se mi je zdelo sedaj, ko sem bil par dni doli in sem čital „Naprej" pa »Socialista". Slabo mi je postalo in hudo pri srcu, da še sedaj občutim bolečine. Zato sem se tudi odločil, da bom povedal svoje mnenje, kako bi zopet skupaj prišli.
Popraviti morajo svoj greh tisti, ki so s svojim pobegom povzročili razkol in to je Korunova struja. To pa zato, ker ni stopila le v opozicijo in delovala dalje do drugega kongresa, da bi ta pravilnik prevrela, če bi jim ne bil všeč. Tako so pa kar zase začeli ter stranko razcepili. Sodrugi. to ni prav, to je največji greh proti socializmu! Kakor sem videl, noče odjenjuti nihče ne tu ne tam. Potem je najlepše od starih sodrugov, ki ste sami voditelji, da odjenjate s svojimi trdimi glavami, ker dobro vidite, da škodujete razvitju socializma v Jugoslaviji. Če ste res socialisti, potem stopite v vrste kot navadni člani in izvršujte isto delo kakor drugi. Kdor je za kakšne funkcije sposoben, ga bo že članstvo samo izvolilo — to, pravico vendar članstvo ima in ne posamezniki sami od sebe.
Sedaj ne vidi in ne sliši drug drugega, le to jim gre po glavi, kako bi drug drugega ubili. Nekdanji voditelji sklicujejo konference, kako bi »Naprej" bojkotirali in Bernota pobili, pa kako bi uničili socialistični tisk. .Naprej' zopet piše, kaj je »Socialist" včeraj priobčil, potem osebnosti, katere sploh ne spadajo v socialistične časopise: sodrugi, to ni nobeno delo in izobraževanje delavstva, ampak še bolj neumnega in otročjega ga delate.
Kaj je to treba v časopis dajati, če sta se Koren in Bernot zaradi žgancev skregala? Sramujte se, pa naj se godi to na eni ali na drugi strani! Samo nekaj o Korenu, Čudno se mi zdi, kako da je mogel zaradi tega. ker sta si z Bernotom navzkriž. prestopiti k oni struji! Korena sem spoznal kot moža, ki je stal sa stališču, sedaj nimam takšnega rešpekta več, ker se je le upognil. Bolje bi bilo, če bi bil ostal nevtralen. Nekaj je že res, namreč to, da kar Bernot o njem piše, si Koren ni zaslužil, ker je za poučevanje socializma dosti žrtvoval in to vseeno ni kar tako to je moje lastno prepričanje. Kako se je Svetek naenkrat odtrgal, je tudi čudno, ko je bil tako radikalen za pravilnik. Ali veliko zasluži in bi bilo precej davka?
Sodrugi 21ani, vsi ki se že zavedate, da to ne gre. da bi se vedno ti mački prepirali, delajte kolikor mogoče, da boste organizirali mnogo drugih članov in iz svoje sredine izvolili takšne ljudi, ki bodo gledali, da se bodo zedinili vsi socialisti v eno stranko za vso Jugoslavijo. Delajte na to, da bo en sam časopis in to da bo dnevnik, tako da bo imel vsak član vsakdanji časopis, potem bo tudi vsakdanjega kruha dosti,
Jaz bom še večkrat kaj poročal iz teh -krajev, kjer je glava socializma.
Sodrugi, kličem vam na glas: Stojte na straži za pravilnik! Izobražujte se, čitajte mnogo, mislite veliko o svojem prepričanju, vsak naj da svoje mnenje v debato na shodih in na diskusijah, tako bo potem iz debat prišlo nekaj zdravega. Če boste samo govornika.poslušali in mu vse prav ploskali, to ne bo prav. Če je imel govornik prav, potem je dosti, da si se prepričal o tem, nato si vzemi novo spoznanje v srce in naprej učil! Če pa opaziš, da je bilo kaj takega, kar ti ni ugajalo, potem je tvoja sveta dolžnost, da se spustiš v debato in sicer še na istem shodu, ko je še isti govornik navzoč. Če si to storil, tedaj greš lahko mirno, brez očitkov vesti z istega shoda. Če bi pa zamolčal svoje misli, potem pa od zadaj kritiziral, si velik grešnik!
Torej, sodrugi. ne ustrašite se govornika, Če mu na shodu ne moreš odgovoriti, potem je tvoja dolžnost, da svoje mnenje napišeš v časopis.
Kritika in boj za pravico morata biti javna.
Opazujte naše funkcionarje. Tisti, ki res dela. kakor je predpisano v pravilniku, tistega izvolite na novo.
K temu moram enega osebno imenovati. Strokovni tajnik s. Leskošek v Celju dela res tako, kakor se spodobi za delavskega funkcionarja. Tega sodruga zato imenujem, ker mu gredo vsi višji funkcionarji čez glavo — tisti, ki ne izvršujejo tako zvesto svojega dela kakor pa s. Leskošek. Sodrugi, tega ni treba misliti, da sem bogve kakšen osebni prijatelj s. Leskoška, ampak njegovemu delu bodi čast! S. Leskošek lahko sam pritrdi, da sem že bil tudi v opoziciji proti njemu, ker sem takoj kritiziral, kar mi ni po mojem mišljenju in prepričanju ugajalo.
To v vednost, da nisem tisti, ki bi se hotel komu osebno prilizniti, še manj seveda zameriti. Po pravici dajem odgovor vsakemu, kakor mislim, ne da bi se skrival za hrbtom. Spoštujem socializem, ki ni oseba, ampak sistem, ki je za proletariat zlato. Sodrugi, če mi sami ne bomo tega držali, kar smo sami sklenili, potem ne moremo niti od kapitalistov zahtevati, da bi se držali zakonov.
Vaš zvesti sodrug	Franc	Oset.
FALSIFIKACIJA? NERODNOST? POBOŽNA ŽELJA?
Pri čitanju Jeramovega članka v ,Napreju‘ št. 71 sem se začudil pri 8. odstavku [od konca šteto]: »Seveda, če Statut odloča, ne razum, potem so vse take pripombe in želje odveč" .Začudil sem se tako. da nisem verjel, ampak sem dal poiskati Jeramov original, da pogledam, če je Jeram res tako pisal. Tako je bilo s pomočjo originala vse pojasnjeno: Jeram ni pisal proti statutu (pravilniku), ampak proti strasti.
Jerama poznam že peto leto. Že takrat, ko sem ga spoznal, je bil odločen pristal reda, in če sva se kdaj sporekla, je bilo to rajši zato, ker je reda premalo, ne pa ker ga je preveč. Če bi začel Jeram pisati, da statut ne sme odločevati, bi bilo med njim in menoj enkrat za vselej vseh stikov konec. Ne zato, ker je proti statutu! Mnogo je še delavcev, ki so proti statutu, ker se ne zavedajo, kaj je statut; s temi govorim in bom govoril. Marsikoga sem že in marsikoga še bom prepričal, da je statut potreben, bolj potreben nego 10 božjih zapovedi. Toda če bi bil Jeram proti statutu, bi ne bil samo proti statutu, ampak tudi proti resnici in zvestobi. Kajti bil je izmed tistih, ki so s svojo brezpogojno odločnostjo pomagali statutu do zmage, ki so ta statut vselej odločno branili. Še več 1 Kdor je čital zadnjo jeseniško resolucijo (danes teden jo je ,Naprej' št. 67 objavil) ta bo vedel, da so Jeseničani prvi, ki bi svojega Jerama izključili, Če bi nastopil proti štatutu. Prečitajte si še enkrat, kako so zasolili Krušiču njegovo »skupaj sedanje in raz-govarjanje*. Torej bi bil Jeram tudi proti Organizaciji. To ne bi bila več zmota, tudi ne prenagljenje v trenutnem razdraženju, ampak bi bilo tako kameleonstvo, kakor ga poznamo pri Svetkih, Oolouhih in drugih svakih gg. kapitalistov.
Gospodje pri .Socialistu' so seveda zelo veseli, da je Jeram proti statutu, če so njegovo besedo strast po nerodnosti res čltali za statut. Ker so sami taki, se vesele, da so pridobili še Jerama za svojo gonjo proti statutu. Zdi se nam pa, da ni samo nerodnost, ker Jerama poznajo tudi oni in so že mnogokrat čutili, kaj je v njem in kaj ni. Oni bi bili šli lahko v dva rokopisa pogledat, če je Jeram res napisal besede proti statutu, v rokopis za .Socialista* in za .Delavca*. Pa so si mislili, da je boljše tako, češ, prijatelji bodo mislili, da je postal Jeram Korunovec, nasprotniki pa, .Naprejevci*, bodo začeli sovražiti Jerama, ker piše proti statutu. Pa pri načelu javnosti jim tudi to ne bo nič pomagalo. Naša dolžnost je le, da opozorimo čitatelje, da Jeram ni pisal proti statutu. — Z. B.
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, sss najbrž tudi vašega denarja ne marajo, vas
Ustrezite jim!
Razno.
Za občinske volitve v Ptuju so se sporazumele vse kapitalistične stranke [narodni socialisti, demokrati, radikalci in klerikalci] za skupno listo proti delavstvu, oni pravijo seveda .proti Nemcem". Interesantni so klerikalci, ki tako rjovejo proti Or-juni. proti delavstvu se pa žnjo vežejo.
Ob priliki Matteotttijeve spominske slavnosti so fašisti na bestialen način ubili milanskega tramvajskega uslužbenca Oldanija. Pri njegovem pogrebu je prišlo do ogromnih demonstracij. Policija je aretirala kakih 40 socialistov.
Dutnini, morilec sodr, Matteottija ne more dobiti v Rimu nobenega advokata, da bi ga zastopal!
Mussolini je sestavil novo vlado, ki se od stare nič bistveno ne razlikuje. Predvsem nikakor ne bo sposobna ustaviti razbojništvo v fašistovskih vrstah. Fašizem mora posili v krvi poginiti, iz katere se je porodil.
Dne 16. julija bodo antantne države imele v Londonu konferenco radi reparacijskega vprašanja. Te konference se udeleži tudi Amerika, prvič po dolgem časul
Konferenca Male antante se bo baje prav zagotovo vršila 11. t. m. v Pragi.
V Nemčiji se je cena premogu znižala za
20%-
Vinogradniška internacionala. V francoskem zunanjem ministrstvu se je 30. jun. otvorila mednarodna konferenca vinogradnikov, ki so se je udeležili iz 12 držav. Konferenca se je bavil8 predvsem z ustanovitvijo mednarodne vinogradniške organizacije — podjetniške seveda, ne delavske. Večina vinogradniškega delavstva še pošteno organizirana ni, pa ne da bi imelo svojo internacionalo.
Novi ameriški priseljeniški zakon je stopil 1. L m. v veljavo.
Stotisočl poruhrskih beguncev se vračajo zopet v domovino. In Francoska se vseeno ni podrla!
V južnoafriško vlado, ki jo je sestavil levičarski meščan Herzog, je poslala tudi tamošnja delavska stranka svoje zastopnike.
Egiptovska vlada zahteva, naj ji' Angleška prepusti Sudan. Ker se to ni zgodilo, jč Žoglul paša demisioniral, vendar kralj njegove demisije ni sprejel,
Celje. Pri poročilu o zadnji plenarni občinski seji celjskega občinskega sveta [.Naprej" 68] je izostalo poročilo, da je govoril s. Leskošek pri raznoterostih samo proti I. predlogu g. Rebeka o obrt-no-pospeševalnem uredu. Za drugi predlog o raz* delitvi OUZD v Ljubljani na 3 OUZD so vsi odborniki glasovali.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko*.
MIMOGREDE.
Tabela organizacijskih obračunov za prejšnji mesec je izkazovala skoro 100 rednih članov več nego predzadnji mesec. Od meseca do meseca rastemo. neprestano, žilavo — to se ne da utajiti. Pri-hodnji mesec nas bo gotovo že čez 1000 rednih članov, to je stvar posameznih organizacij, če se bodo pobrigale, da pravočasno obračunajo za vse svoje člane in za tiste, ki vedno na novo vstopajo. Že davno bi nas bilo več nego 1000, morda 5000, morda 10.000 članov — silna organizacija! — če ne bi v naši lastni sredi imeli ljudi, ki manj pazljivo zasledujejo naš razvoj nego — Korun-Kristanov-ci. Vselej, kadar je naša stranka pokazala kakšne uspehe, so ti gospodje z neverjetno diplomacijo šli na delo in z najumazanejšimi sredstvi obdelavali naše vodilne zaupnike, češ: tako ne gre več dalje, to je razdor, treba se je združiti... In marsikdo zgubi na prav neumen način pogum ter razsodnost, pa začne s Korun-Kristanovo žlahto jamrati prestaro pesem o zedinjenju in neizvršljivosti naših načel. Hudič nespametni: glej, da nam namesto kapitalističnega sorodstva pripelješ prihodnji mesec nekaj novih poštenih proletarcev v organizacijo, pa bomo kmalu z vsem proletariatom zedinjeni; glej, da sam izvršuješ socialistične dolžnosti, pa se ti ne bo več treba bati, da jih drugi ne bodo izvrševali!
*
Kaj so ozadja vsem »razdorom* ? Za ene očitno koristolovstvo. Pri drugih pa stara paolčtarska bolezen: kadar se komu zazdi, da je na pošten način preveč delal, pa je v razmerju z njegovim delom premalo sadu, pa obupa in je pripravljen po-kidati se na poštenost, pa začeti magari nepošteno, samo da pojde hitreje. Kje bi bili, če bi bilo kakšno organizirano gibanje odvisno od trenutnih muh kakega koristolovca ali kakega pokidavca? Za koristolovce v naši stranki ni ne prostora ne sadu, ti sami to sprevidijo in sami izginejo; pokidavce pa bo načelo javnosti naučilo temeljnih resnic: da se uspehi v organiziranem gibanju nikoli ne smejo primerjati z delom, ki ga vrši posameznik — to vaseza-Ijubljenost je treba posameznikom izbiti iz glave; druga temeljna resnica je ta, da socializem ne prenese jezuitskega nauka: dobri nameni posvečujejo slaba sredstva. Ali si socialist: tedaj boš delal samo pošteno samo s poštenjaki; ali pa boš delal nepošteno — tedaj si prenehal biti socialist. Socializem, ki temelji na jezuitskem nauku, se imenuje klerikalizem, to si zapomnimo!
*
Mi morda res preveč na dolgo in široko debatiramo o vsaki stvBri. N. pr. o Strokovni komi-
siji. Kaj nam je treba na dolgo in na široko razlagati, da jo vodi njeno sedanje vodstvo v prepad in da je samo umazana diplomacija umazanih ko-ristoslovcev. če se to vodstvo tu in tam postavi v pozo angelna varuha čistih socialističnih načel. Kdor tega ni vedel in se ni iz tega ničesar naučil, ta ne bo niti na to de^al, da pride na strokovnem kongresu de temeljitega razčiščenja. Pred konsumskim zborovanjem so Svetki, Uratniki, Koruni in drugi ptiči lovili delegate s tem, da so opozarjali na Kristanovo nevarnost in na načelo gospodarjenja s čistimi rokami. Skoro vsi delegati so šli Korunovcem na lim. Pa še na zborovanju so Kristani in Svetki pred vsemi očmi pokazali svojo združenost. Delavstvo je prišlo seveda šele po kongresu na to, da si je par političnih hudodelcev na njegov račun privoščilo cinično komedijo. Pred zborovanjem je bilo vse za enotnost — razen »Naprej«", po zborovanju so nam seveda vsi očitali, da smo bili še premalo proti enotnosti. Takšen je sedaj položaj pred strokovnim kongresom. »Naprej" je odločno proti temu, da bi delavstvo, a zlasti naše delavstvo, še enkrat paktiralo s škodljivci v strokovnem in vsakem drugem gibanju. Ven žnjimi — je naša parola. Za tistega, ki te parole ne mara razumeti in hodi koru-novski enotnofrontarski solzavosti na lim, nam nič drugega ne ostane, kakor da si ga zapišemo za tisti čas, ko nam pride po kongresu očitat, da smo bili premalo odločni proti korunovsko-kristanov-skemu gnoju. Takrat bo pa dobil nos!
*
Korajža velja! »Tisti ljudje, ki klobasarijo o zedinjenju s korunovsko polomijo, naj svojih zahtev nikar ne zavijajo v lepe fraze o zedinjenju delavskega razreda, temveč naj pogumno stopijo pred delavce in naj na ves glas zavpijejo: Proletariat je razcepljen, združimo se s — Kristanom!
Krajevna organizacija SSJ v Celju sklicuje člansko zborovanje za petek 4. t. m. ob 8. zvečer
v	svojih poslovnih prostorih na dvorišču hotela »pri Kroni", Ljubljanska c. 10. Dnevni red: 1. Volitev zastopnikov v srezki odbor. 2. Občinska politika in občinske volitve. 3. Raznoterosti. Zborovanje je obvezno za vse sodruge in sodružice in je radi važnosti dnevnega reda potrebno, da se ga vsak udeleži. — Odbor.
Dopisi.
IZJAvA.
V	dopisu vodstvu Unije slov. rud. v Zagorju, ki ga priobčuje^podružnica Trbovlje v .Ljudskem glasu* št. 67. je med drugimi podpisi tudi najin podpis. Javno izjavljava, da je falsificiran, ker ga midva nisva podpisala in tudi objavljene izjave ne prebrala. Ker dnevni red v okrožnici s. Arha ni bil naznanjen, ni odbor k temu nič konkretnega sklenil. Bila so med odborniki razna mnenja. Sklenjeno je bilo na seji 18. VI. le to, da se izjava za sodr. Arha sestavi do 20. VI. in nato predloži odboru v podpis. Ker pa izjava ni bila izgotovljena, je tudi nisva podpisala. Sodr. Arh naj si išče zaupanja med članstvom in ne med posamezniki. Kar se tiče sklicanja unijskega zbora, je za to že skrajni čas, da se izvolijo ljudje, ki se bodo ozirali na delavstvo, ne pa na nastavljence. Mi imamo na zadnjem zboru izvoljenega blagajnika, ki še do danes ni prejel te funkcije. Bojevna organizacija rabi večja agitacijska sredstva na razpolago. Obžalujeva, da so druge podružnice tako površno prebrale okrožnico, da ne uvidevajo nujnega preroda v organizaciji. Naj gre, dokler gre. — Franc Pencelj, Ivan Breznik.
Škofja vas. [Krščansko socialna ljubezen do delavcev.] V Trnovljah pri Celju se je g. Franc Mahne, vnet pristaš klerikalne stranke, izjavil na-pram soobčanom, da mora g- Peter Majdič, tovarnar šamotne tovarne v atorah odpustiti zidarja Miha Košenina, če bo Košenina na dan obč. volitev v Škofji vasi šel volit. Njemu naj ne da dopusta za volitev, ker je socialist in če vendarle pride volit naj ga odpusti, zato bo on preskrbeL Na dan volitev 16. junija je Košenina seveda bil na volišču v Škofji vasi in je ob tej priliki vprašal tega gospoda Mahneta, če res namerava pri g. Majdiču posredovati za njegov odpust radi tega. o čemer se je prel izjavil. Katoliški [?] mož Franc Mahne je ošabno izjavil Košenini v obraz: »Če še nisi odpuščen, pa še boš. Zato bom jaz preskrbel." Košenina kot zaveden delavec ni izvajal iz tega nobenih konsekvenc, ampak je čakal, da vidi uspehe denunciacije katoliškega moža Sicer pa ni mogel verjeti, da bi se uradniki Majdičevega podjetja uklanjali klerikalnim zahtevam. Vseeno ga je dohitela vest. ko mu je dne 27. VI. 1924 g. Ulaga, obratovodja v Štorah, odpovedal službo. Ta dogodek je resen opomin za delavce, ki še verjamejo farjem in klerikalnim demagogom in nasedajo v njih limanice kot člani v razne Jugoslovanske zveze itd., med tem ko bi morali videti, da so klerikalci roparji politične pravice in uničevalci delavskih eksistenc. [Op. ured. Sodru-gu Košenini svetujemo, da tedaj, kadar bo dobil knjiiico, toii Mahneta za odškodnino.]
Celje. G. mesar Iv. Friedrich, ki prodaja meso na stojnici na glavnem trgu v Celju, je še vedno v spanju .pravičnega*. On zna celo delavcem, ki popravljajo njegove stvari, odtegovati zaslužek, ne-
katerim pa sploh nič ne plača, če se mu ne zdijo jela primerni. Tako je nekemu delavcu, ki je pomagal popravljati njegov vodnjak v Zavodni, namesto plače izjavil, da se bo prej prepričal, če je dotičnik res delal pri vodnjaku. Od tistega dne so minuli ie 3 dnevi, pa se g. Friedrich še ni oglasil, da bi poravnal svoj dolg. Ali morda misli gospod mesar, da bodo delavci na kolenih prosili za svoje zaslužene denarje. Se prokleto moti! Celjska proletarska javnost ga naj spozna in ga naj obsodi z bojkotom njegove obrti. G. Friedrich je sicer jako rejen možakar, toda s tem ni rečeno, da mu ni treba biti pravičen in da sme odtrgovati delavcem zaslužke. Četudi smo v državi nasilnih režimov, vendar bdi pravica med ljudstvom in ko se bo ljudstvo te pravice zavedlo, bo slabo za tiste, ki so se s pravico skregali. Upamo, da bo ta opomin zadostoval. da se bo gospod poboljšal in storil svojo dolžnost. Saj lahko vsak dan najde na trgu svojega upnika. — Prizadeti.
Hrastnik V nedeljo 29/VI. 1924 je priredilo prostovoljno požarno društvo v Hrastniku veliko vrtno veselico pri g. Hofbauerju, katera je bila dokaj klavrno obiskana. — Zakaj ? Trezni delavci začenjajo trezno misliti, komu dajejo žuljeve pare.
Iz Hrastnika. Kako dolgo še? — tako se je oglasilo »Jutro" 25. VI. 24. Tiste dni se je vršil pogreb s. J. Koritnika, na katerem sta sodelovala pevski odsek »Svobode" I. in II. Ob tej priliki se je med slovenskimi nagrobnicami zapela tudi nemška. Nič čudnega da sta se med 1800—2000 navzočih oseb našla dva domača orjunaša, ki sta se že vse-povsodi pritoževala nad tem strašnim dejstvom — nemško cagrobnico. Toda dotični osebi sta pozabili, da pokojni ni bil niti tajen niti javen orjunaš. ampak zaveden delavec v svoji organizaciji, v kateri se principialno ne daje prvenstvo nobenemu jeziku. Da je bil pokojni Koritnik Slovenec, tega mi nismo pozabili, da pa tudi kak orjunaš ali kaj sličnega ni bil, to tudi dobro vemo. Vemo pa najbolj, da mu je del. kulturno društvo »Svoboda* izkazalo zasluženo zadnjo čast v enem Bli drugem jeziku na isti način. Kar se pa tiče 'Malovrhovega in Kosmo-sovega vodstva, ni to prav nič nacionalno izzivalo, kakor se nekatere osebe na žalost same sebe izzivajo s svojim nemškutarjenjem tako na okrog, „am Abend, wann die Herren spazieren gehen" in sicer vse pod nacionalno krinko. Ali vam je. gospodje. ob takih prilikah nemščina ljuba? Ali jo tedaj razumete? Kako ne, toda če hočete biti za vzvišeno nacionalno idejo, pa se morajo takšne duše najprvo odkritosrčnosti naučiti, dokler pa to ne bo storjeno, bo tičal v takšnih dušah namesto vzvišene ideje smrad, ki ga bodo vsi poznali. Obžalovali ste nesrečo s s. Koritnikom, tembolj ker ie ie baje kriv neki nemški oadmonter. Ej, gospodje, gotovo ste se namenoma zmotili, ker dotični ni nikakršen nemški nadmonter. Vaše hinavsko sočutje vam torej eno blamažo več prireja. Toliko v popravek vaših pomot. Naj javnost v Hrastniku vidi in sodi »Jutrove" fraze, — Fr. Kosmos.
OBČINSKE VOLITVE V LITIJI.
Rezultat občinskih volitev v Litiji in okolici je ta, da je večina črna. kar pa ni črno, je birokraško oz. oriunsko.
Številčni rezultati so sledeči:
I.	lista	J DS, bolj orjunska	57	glasov 3	odb.
II.	»	SLS, klerosi	283	12	»
III.	»	klerikalni levičarji	15	1	.
VI.	»	Kmet.-del.-obrt. zveza, SSJ	34	.	1	„
Ugovarjamo nepravilnemu žrebanju ter se kot delavsko kmetska in obrtna zveza pritožimo, da je sedanji župan sam žrebal, seveda sebi v korist oz. bratom levičarjem, ki so s 15 glasovi propadli in ne dobili niti količnika, ki je znašal 18 glasov. Zahtevamo še enkratno žrebanje, toda ne z dosedanjim in zopetnim klerikalnim županom Lebingerjem, ki agitira že dva meseca pred volitvami, obljublja samoupravo in volilce napaja. Tu se vidi, kako kmetje in delavci še verujejo v zlato tele in v obljubljena nebesa. Toda mi, ki v Koroščevo avtonomijo ne verjamemo, zahtevamo od državne oblasti pooblaščenega uradnika, ki mora izvšiti žrebanje ne glede na strankarstvo, temveč na zakon. Volild.
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pra-
vi	Fellerjev Elzafiuid! Vi se boste čudiliI Dobro« dejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje usti Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter ie čez 25 let priljubljen. S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecialnih steklenic 215 dinarjev in 10% doplačila razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 252. Hrvatsko.
Čltajte naš tisk!
Lastnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
3. Vlf. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.	1200