pts&MM v golov hiL Leto LXXm., št. 275 LJubljana, sobota 30. novembra 1940 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje ta praznike. — Isaeratj do 80 petit Trst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din S. već Ji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InsermtnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, sa Inozemstvo Din 25*—. Rokopisi se os vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIfiTVO LJUBLJANA. Knafljevm ulica št. S Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 in 31-2« Podrutaies: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosstnayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani št 10 35L Rusija in Nemčija za mir na Balkanu Ruska in nemška intervencija v Sofiji sta pomirili Balkan — Bolgarski prispevek k pomirjenju — Moskovski radio o dogodkih v bolgarskem parlamentu — Vprašanje bolgarskega izhođa na Egejsko morje Sofija, 30 nov. e. Znani bolgarski publicist Stankov piše v »Miru« da je glavni razlog pomit jenja np Balkanu intervencija Nemčije in Rusije. Obe velesili sta za ohra nitev miru na Balkanu Stankov pravi dalje, da je Kemčija proti razširitvi itaiijan-sko-grskega konflikta. Isti cilj je imela misija Soboljeva, glavnega tajnika zunanjega komisanata v Moskvi o priliki njegovega obiska v Sofiji. Bolgarija bo potemtakem mirno nadaljevala svojo politiko miru brez zaprek. Bolgarija je tudi prispevala k pomirjenju na Balkanu s tem, da na turške vojaške ukrepe ni odgo\*orila z enakimi ukrepi. Bolgarski narod je imel dosti grenkih izkušenj in zato bo znal ohraniti hladnokn'nost. Kdaj bi Bolgarija prijela za orožje Sofija, 30. nov. (AA) Debata v sobranju o odgovoru na kraljevo prestolno besedo je bila zaključena z govorom vladnega narodnega poslanca Sotira Janeva. V torek bodo podali svoje izjave .še nekateri ministri, v prvi vrsti ministrski predsednik prof. Filov in zunanji minister Popov, nakar bo sledilo glasovanje. Narodni poslanec Janev je v svojem govoru odobrili notranjo in zunanjo politiko vlade, ki je izražena v prestolni besedi Med drugim je rekel, da je Bolgarija iskreno vezana z Nemčijo ker so politični in gospodarski interesi obeh držav enaki Ns vprašanje, ki se neprestano stavlja kdaj bo Bolgarija šla v vojno, je govornik dejal, da Bolgarija bo samo takrat prijela za orožje, če jo bo k temu prisilila živiienj-ska potreba Glavni cilj bolgarske politi-ke je, ohraniti Bolgarijo Želje glede revizije hoče Bolgarija uveljaviti samo na prijateljski način. Bolgarija ve kje je njeno mesto v sedanjem evropskem redu Govornik je dalje naglasi da je angleški parlament jasno pokazal da Želi Anglija samo ohranitev sedanjega stanja. Prijateljstva z Jugoslavijo je nadaljevat govornik, ne pomeni, da se je Bolgarija odrekla želji da sporna vprašanja med obe ma državama reši ne m11 en način. Napram Turčiji Bolgarija nima nobenih želja Nemčija je danes prav? pobornik nvro na Balkanu in hkrati glavn organizator novega reda v Evropi z nov mi sredstvi Ona ta novi red ne organizira s silo. temveč s pravico >n razumevanjem Tud: Sovje+sk4 uniji je na tem, da na Balkanu vlada mir. Odmev v Moskvi Moskva, 30 nov a Moskovak radio jc objavili snoči novo poročilo C debati k prestolnemu govoru v bolgarskem '♦obra nju. Najprej citira n* skovsit- radio govor bivšega ministrskega predsednika Cankova Omenja zlasti njegov« kritiko notranjepolitičnega položaja v Bolgariji Glede zunanje politike podčrtava izjave Canko-va o težkem položaju bolgarskega prebi valstva v južn- D"brudž' ter dejstvo, da mora plačati Bcigarija Rumuntji veflnco vsoto ene milijarde lejtv Dalje omenja moskovsk' radio, da je Cankov pozdravil prijateljske odnošaje Bolgarije z državami osi ter z Rusijo pri čemer je dvakrat ponovil, da so mu prijateljski odnosa ji z Rusijo posebne pri srcu Končno omenja moskovski radio tud; krit;ko Cankova zaradi govora poslanca Dumanova o Makedoniji. Iz govora Kjoseivano\a citira moskovski radio med drugim poudarek, da morajo biti bolgarsko-jugoslovenski od noša ji prijateljski, da pa na i b> pn tem Jugoslavija upoštevala bolgarske zahteve Nadalje omenja da je Kjoseivan-vv postavil zahtevo, da mora Bolgarija dobiti izhod na Egejsko morje Citira tudi značilne njegove besede- »Hočemo slediti politiki mi- ru, toda če hočeš imeti mir. se pripravljaj k vojni I« Kjoseivanov ;e omeni tudi poto vanje boigarskib poslancev v Moskvo v lanskem letu in se jc spomni i sprejema poslancev pr Mokfovu. Natr na vata mosk rv&ki radio govor vladnega poslanca Georgjeva k je kritiziral notranjo pol.tik; vlade ter ie dejal, da je boigarsk' narod razdvojen m da je vlada napram temu položaju apatična. Georgijev je posebej omenjal težavni položaj kmetskega prebivalstva v Bolgariji. Dejal je. da zavzema ta položaj že kritično obliko M^-skovski radio beleži, da so poslanci vladne večine sprejeli govor Ge-orgijeva z odobravanjem. O govoru poslanca Jovova pravi moskovski radio, da ie posta vid Jovov dve možnosti za bolgarsko politiko* Ali gre Bolgarija v vojno ali pa ohrani nevtral nost Jovov je naglasil da je neogibno potrebno, da Bolgarija nadaljuje politiko nevtralnosti Tudi Jovov pa je zahteval, da mora dobiti Bolgarija izhod na Egejsko morje Istega dne. ko smo zavrnili pubertetno summčenje »Slovenskega doma« na naslov našega lista, je moral »Slovenski dom« objaviti obsodbo svojega odgovornega ured- nika zaradi podobne klevete. Na njegovo včerašnjo lažno obdolžitev odgovarjamo z besedami današnjega »Jutra«, ki pravi, da je obsodba »Slovenskega doma« ponovno opozorilo naši javnosti, koliko so vredna ?umničenja, ki jih objavljajo gospodje okrog »Slovenskega doma« proti naprednim ljudem. TJred. Bolgarske aspiracije v Trakiji Rim, 30 nov. i. Nota, ki jo je bo'garski poslanik v Atenah izročili predsedniku grške vlade Metaxasu. nasprotno vestem nekaterih tujih listov nima značaja kakega ultimatuma in tudi ni sestavljena v nepri-jateljskem tonu. kakor je to javila švicarska brzojavna agencija Bolgarska vlada se je omejila samo oa to, da je v noti naglasila potrebo, da se začne razpravljati o rešitvi vpra-anja ki se tiče izhoda Bolgarije na Egejsko morje. Dopisniki francoskih listov javljajo iz Aten. da ta bolgarska nota ne ogroža mirne ureditve gr ko-bd!garskih odno;ajev. V zvezi s tem pravi dopisnik »Tempsa«, da je Bolgarija v tej noti dala grki vladi na znanje, kakšne so bo'garske aspiracije v Trakiji. 2zuej dogodkou u Rumuniji Msitem ko napovedujejo razne novinske agencije državljansko vojno, izjavljajo v Bukarešti, da vlada povsod v Rumuniji red — Vojaški poveljniki so zagotovili vdanost in zvestobo vojske generalu Antonescu Bukarešta, 30. nov. e. Tri rum unske divizije so včeraj zasedle vso okolico prestolnice. Njim ob strani so močni oddelki nemške vojske. Doslej nI vesti o kakih novih žrtvah teroristične akcije Železne garde, napovedujejo pa, da bodo danes ob priliki pogreba Codreana in tovarišev poskušali uresničiti geslo železne garde: Popolno osveto. S koncentracijo čet si general Antonescu prizadeva ne le ohraniti red in mir v državi, temveč tudi njen nadaljnji obstoj. Pred javnimi zgradbami so oddelki vojaštva zamenjali oddelke legionarjev. Vojska je zastražila že vse važnejše objekte. Po odredbi generala Antonesca so bili odposlani večji oddelki orožništva v dolino Bratove in v veliki gozd Snagovo, da najdejo moralce Jorge in Madgeara, Angleške informacije London, 30. nov. s. (Reuter). Poročila is Rum unije preko raznih drugih držav kažejo, da zavzemajo menda nemiri v Rumuniji vedno večji obseg in da se bliža Rum unij a veliki politični krizi. Rum umska vlada je sicer Izdala uradno poročilo, da vladata v vsej državi red ha mir, toda poročila nevtralnih novinarjev javljajo ravno nasprotno. Tako v Bukarešti sami, kakor tudi v provinci je prišlo včeraj po poročilih novinskih agencij do novih večjih nemirov. V čem prav za prav obstojajo spori v Rumuniji ni mogoče popolnoma točno ugotoviti. Prevladuje prepričanje, da se glavna borba bije med armado in železno gardo. Poleg tega pa obstoje spori tudi v železni g«\rdi sami. Tako je prišlo včeraj v Bukarešti do resnih bojev med raznimi skupinami železne garde. Disidenti organizacije so s strojnicami napadli glavni stan Železne garde. Ministrski predsednik general Antonescu je včeraj ves dan konferiral z zastopniki armade ter s predstavniki železne garde. Voditelji armade so dali generalu Antonescu ziTotovilo, da lahko računa na pomoč vojske. London, 30. nov. s. (Reuter). Današnji >Times« pišejo o položaju v Rumuniji. da >\inda tam taka anarhija, da se lahko zgodi vse mogočec. Madžarske vesti Budimpešta, 30. nov. e. Po vesteh iz Ru-munije so ekstremni elementi v zadnjih treh dneh pomorili okrog 2000 ljudi. Večina so bili židje žrtve teh pokoljev. Glavni center nemirov je bil Ploesti, kjer so pomorili nad 200 Židov in levičarjev. Vodja legionarskega pokreta Horia Sima je mo-rr1 P^fttoviHJ v Ploesti da pomiri legionar je. Po nadaljnjih vesteh so Člani železne garde zasedli židovski okraj v Galcu in ubili več ljudi. Bukarešta, 30 nov. s. (Reuter). Rumunjka vlada uradno zanika vesti, da bi bilo pri pokoljih železne garde izgubilo življenje 2000 oseb. Rumunska vlada pravi, da Je bilo v resnici umorjenih 67 oseb. Uradni demantiji Bukarešta, 30. nov. A A. (Rađor). V nasprotju z novicami, ki so brez podlage In ki so jih razširili tuji listi, vlada povsod v Rumuniji popoln red in legionarski režim nadaljuje z izvajanjem stroge discipline v okviru zakona. Dobro poučeni krogi odločno zanikajo izmišljene trditve o povečanju nemških vojaških oddelkov, ki so deajnsko ostali v Istem številčnem stanju in izključno v okviru svojega poslanstva, ki je sodelovanje pri vežbanju vojske. Bukarešta, 30. nov. AA. (Rador). Neka tuja radijska postala je objavila novico, da je nekaj rum unskih generalov v zvezd z dogodki z dne 27. t. m. baje podalo ostavko. Vojno ministrstvo najodločneje zanika to netočno in tendenčno novico. Vsi ru-munski generali In vsa rumunska vojska bolj ko kdaj predstavljajo nepremagljivo četo okoli generala Antonesca, upravitelja rumunske države. Bukarešta, 30. nov. e. (Europa Press). Angleške in ameriške agencije širijo senzacionalne vesti o razmerah v Rumuniji. To delajo vsekakor iz političnih razlogov, toda doslej še ni bil aretiran noben legionar. Med drugimi popolnoma izmišllenimi vestmi je tudi ta, da je prišlo med nemškim poslanikom dr. Fabriciusom in političnimi voditelji v Rumuniji do nesporazuma in da je dr. Fabriclus v četrtek zvečer zapustil Bukarešto. Res je. da Je dr. Fabriclus še vedno v Bukarešti. Glede nieero-vega odhoda v Berlin, ki bo prihodnji teden, pa je rečeno, da ie bilo to potovanje določeno ž<* za časa bivanja generala Antonesca v B^rl*nu in ni v nobeni zvezi z vestmi, ki ilh širijo angleške in am^ftke a«renci1e. Vse te vesti hvfBl agencij se v Bukarešti službeno demantiraj o. Svečan pogreb Codreana in tovarišev Hitlerjevi in Mussolinijevi zastopniki pri pogrebu — Codreana nameravajo proglasiti za svetnika rumunske cerkve Bukarešta, 30. nov. e. Danes bo izredno slovesen pogreb smrtnih ostankov bivšega vodje 2elezne garde Kornelija Codreana in 13 njegovih tovarišev, ki so bili pred dvema letoma umorjeni. Posmrtne ostanke Kornelija Codreana in tovarišev so položili na oder v legionarski cerkvi Tisoči iz vseh krajev države so se poklonili pokojnikom. Na tisoče sveč je stalno gorelo okrog 14 zelenih krst. Duhovščina je nepretrgoma opravljala molitve. Oče Kornelija Codreana, njegova mati, žena in drugi člani rodbine so bili stalno poleg krste. Vsa cerkev in vhod v njo je bil prevlečen z zeleno tkanino. Na pročelju cerkve je ogromna podoba nadangela Mihaela, zaščitnika Železne garde. Nasproti cerkve je postavljena izredno velika tribuna, v ozadju je slika Kornelija Codreana, S te tribune bodo danes govorili upravitelj države general Antonescu, Horia Sima in legionarski poveljniki, ki se bodo poslovili od svojih tovarišev. Sodijo, da bo pogrebu prisostvo valo nad 150.000 legionarjev iz vse države. Kot Hitlerjeva odposlanca sta prispela v Bukarešto avstrijski namestnik Baldour von Schirach in §ef zunanje sekcije Hitlerjeve stranke Bohle. Italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija bo zastopal italijanski poslanik v Bukarešti, fašistično stranko pa pooblaščeni minister v Bukarešti. Prav tako bodo pogrebu prisostvovali oddelki narodno socialistične in fašistične stranke kakor tudi1 ves diplomatski zbor in tuji vojni atašeji. Glede bojazni nekaterih krogov, da bi moglo priti do maščevanja legionarskih množic, ki bodo danes prisostvovale pogrebu, v legionarskih krogih poudarjajo, da ni bojazni za tako intervencijo, ker bodo vsi legionarji ohranili svojo hladnokrvnost, spoštujoč sveti dan smrti svojega kapetana Nemško priznanje legionarski borbi Bukarešta, 30. nov. AA. (DNB) Navzočnost vc Ije nemške mladine Baldura v. Schiracha, gauleiterja Bohleja pri pogrebu posmrtnih ostankov Codreana in 13 njegovih tovarišev, je napravila v vsej Rumuniji na politične kroge zelo globok vtis. Ti krogi vidijo v tem priznanje nemškega naroda težki borbi legionarskega gibanja, na drugi strani pa se izkazuje spoštovanje velikemu pokojniku in prvoboritelju za rojla-do Rumunijo. Nemško zastopstvo je davi ob 8.30 položilo vence vodje Nemčije in njegovega namestnika in sicer v cerkvi, kjer so na odru posmitni ootanki Codreana in njegovih 13 tovarišev. Italijanski poslanik je položi! venec v Mussolinfjevem imenu, zastopnik fascia pa bo položH venec v imenu italijanskih črnih srajc. Posmrtna rehabilitacija Kornelija Codreana Bukarešta, 30. nov. e. Včeraj je bil zaključen proces za rehabilitacijo Kornelija Codreana, ki je bil obsojen od prejšnjega režima zaradi veleizdaje. Obsodba je bila izrečena ob 19. Po obrambnih govorih cele vrste legionarskih odvetnikov, med katerimi se je prav posebno odlikoval bivši državni podtajnik Horia Cosnovici, je bil Kornelij Codreanu proglašen za nedolžnega, tako da bo danes pokopan brez vsakega madeža in kot nacionalni mučenik. V krogih duhovščine govore, da bo rumun-ski Sv. Sinod proglasil Kornelija Codreana za svetnika rumunske cerkve. Pogreb Jorge in Madgeara Bukarešta, 30. nov. e. Včeraj je bil pogreb umorjenega bivšega predsednika v;a-de prof. Nikole Jorge in bivšega ministra Virgila Madgeara, katerih trupla so bila položena hkrati s krstami ostalih umor-jencev v kapelo v predmestnem pokopališču. Med krstami je bila odprta samo krsta prof. Jorge, Pogrebu bivšega državnika so prisostvovali člani Rumunske akademije znanosti in mnogi pokojnikovi prijatelji, prav tako pa je pogrebu ministra Madgeara prisostvovalo mnogo uglednih oseb. Med nji- mi je bilo zlasti mnogo pristašev bivše narodne zaranistične stranke z bivšim predsednikom Juliom Maniom \JBffH ua pokojnikovem grobu kratek govor. Pogreba obeh pokojnih državnikov, ki sta bila tudi profesorja vojne šole, so se udeležili tudi rezervni oficirji, slušatelji vojne akademije. Bukarešta, 30. nov. e. Zemske ostanke prof. Jorge in bivšega ministra Madgeara so včeraj pripeljali na pokopališče Pelo v predmestju Bukarešte. Na njunih obrazih so se še točno videli sledovi strelov. Tisoči ljudi, med njimi tudi člani rumunske akademije znanosti, so včeraj pokojnikoma izkazali poslednje Časti. Rumunska gospodarska delegacija v Moskvi Moskva, 30. nov. AA. (DNB) Sooči je v Moskvo dopotovalo mmunsko gospodarsko in trg-.rvinsko zastopstvo pod vodstvom državnega podtajnika v rumunskem kmetijskem ministrstvu Nemoiana. To zastopstvo se bo pogajajo o izmenjavi blaga. Na postaji ga je čakal rumunski poslanik v Moskvi Gafencu in zastopnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Ameriško ruski razgovori Pogajanja se tičejo vseh političnih in gospodarskih vprašanj — Ustanovitev ameriškega konzulata v Vla- divostoku Wa*hington, 30. nov. s. (Ass. Press) Sum- ner VVelles je giede svojega razgovora s sovjetskim veleposlanikom Umanskim izjavil, da so bili dosedanji njegovi razgovori z Umanskim prijateljsk; in uspešni. Wel-les je izrazil upanje, da se bodr ameriško-ruski razgovori nadaljevali. V poučenih krogih zatrjujejo, da se na-narajo rusko ameriška pogaianja na vsa politična in gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe državi, zlasti pa se tičejo povečanja medsebojnega trgovinskega prometa. VPashington. 30 nov. i Namestnik zunanjega ministra Sumner VVellea ie v razgovorih s predstavniki tiska izjavili, da je bil ustanovljen ameriški konzulat v Vladivo-stoku. Otvoritev ameriškega konzulata v Vladivostoku je prvi znak povoljnega uspeha rusko-amoriških razgovorov. Predsednik Roosevelt na vojaški inspekciji TFashington, 30. nov. AA (Reuter) Jutri bo predsednik Roosevefit Šci na inspekcijsko potovanje. Ogledat w bo dela za narodno obrambo. Roosevelt je izjavil, da bo prekinil svoje potovanje in se vrnil v VVashington, če bi se to izkazalo za potrebno. Sicer se pa od Washingtona ne bo mnogo oddaljeval. Na koncu je izjavil, da je zelo zadovoljen s programom za narodno obrambo. Nova diplomatska akcija Berlina in Rima Po madžarskih vesteh gre za tesnejše sodelovanje med Francijo in Nemčijo Budimpešta, 30. nov e. V madžarskih diplomatskih krogih so mišljenja da se bo v kratkem pričela nova diplomatska aktivnost osi Rim-Berlin. Pričakujejo. da bo ta aktivnost osi usmerjena na zapadno Evrop • Po pisanju tiska gre za to, da pride do tesnejšega sodelovanja med Francijo in Nemčijo. »Magvar Orszag«, organ ministrskega predsednika Telekija. ugotavlja, da se v tej smeri mod nem:kimi ra francoskimi državniki že vodijo važni razgovori. Hkrati se pričakujejo tudi važni razgovori s Španijo m Italijo. Laval v Berlinu Vichy, 30 nov. a (Asa. Press) Davi javljajo, da je podpredsednik francoske vlade Laval že prispel v Boriin. Nekatera poročila pravijo, da se bo pogajal Laval za sporazum a nalte vlado, na podlagi katerega bi Francija priznala Nemčiji odstop Alzacije in Lorene, zato pa bi bilo osvobojenih večje število francoskih vojnih ujetnikov. Važna avdienca v Ankari Ankara, 30. nov. s. (Reuter). Snoči Jo bil nemški veleposlanik pri turški vladi von Papen sprejet v avdienco pri predsedniku turške republike Izmetu Ineniju. Avdienca je trajala eno uro. 2e prejšnje dni je imel von Papen ponovno razgovore s predsednikom tuHSke vlade Saidomom in zunanjim ministrom Saradzoglom. Smatrajo, da je Papen tako obema ministroma kakor tudi predsedniku republike sporočil nemško stališče gleda možnosti turške intervencije v grško-Italijanskem konfliktu. Domnevajo, da si hoče von Papen predvsem zagotoviti, da Turčija ne bi intervenirala, če bi bila Gičija, napadena Ae s drugo strani. Edinstven veiefllm in najbur-nejsih dni ameriške zgodovine: (VIRGEVIA CITY) zastavo KINO MATICA, tel. 22-41 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. jutri ob i^lt, 15 17., 19. in 21. uri Borba za zlato ... za ljubezen... za čast. — ERROL FLYXN kot častnik severne armade in Miriam H o p ki na — sta odličen filmski par! Istočasno predvajamo FILM O ODKRITJU SPOMENIKA KRALJU ALEKSANDRU V UUBUANL Grško italijanska ojačenia Ob Ohridskem jezeru zbirajo Italijani močno vojsko — Grki zasedli neka] novih položajev na albanskem ozemlju — Ameriški vojni material za Grčijo Atene. 30. nov. s fReuter). V grških vojaških krogih označujejo položaj na bojišču v Albaniji v spi o Snem kot zadovoljiv. Po poročilih novinarskih agencij so se glavni boji včeraj vršili pri Argirokastru Grki tu z dobro podporo topništva sistematično zasedajo vrhove okoli Argiroka-stra ter zožujejo obroč okoli mesta. Sno-Či je prispelo poročilo, da so grške izvidnice zasedle neko italiiansko prednjo postojanko pri Argirokastru ter da se sedal v mestu .samem že vrše boji na nož med italijanskmi in grSkimi četami. Ta vest uradno še ni potrjena. Med tem prejemajo Grki na fronti pri Ar^irckastru neprestano ojačenja Vn}ni material dovaiajo deioma tudi zaplenieni italijanski tovorni avtomobili, poleg tesa pa mule in mezgi, ki prenašajo zlasti lahke topove in municijo Tudi Italijani dobi vaio pri Argirokastru še ojačenja. Na severnem de^ bojišča je pričelo snežiti. Zapadno od Moskoplja so Italijani izvedb več protinapadov vendar je Grkom usrte'o zarđati postojanke. Tudi pri Podgradcu so Grki odbili ita-liTa^.-ke protinapade in so me^da celo nekoliko napredovali. Grški dalinostreln! topovi sedaj obstreljujejo Poderadec in grške čete so na več točkah prekoračile reko Ternva, nekako 8 km južno od Pod-gradca. Ob Ohrid^liem jezeru vzhodno od Pocgradca zb:rajo Italijani močno vo'-ko in zadnja poročila pravijo, da je tu pričakovati v kratkem velike b;+ke (1? tega poroda je rnr\ddno. da ie Podgradec še vedno v ita^ianskih rokah Op. ur.V Gr?ko vefno postilo Atene. 30 nov s. (A*enska tel. ag.). Gr-?ki penerVni štab ie objavil davi naslednje ?4. vojno poročilo: Na več točknh bojišča so grške čete na-da^evjve z napredovanjem in so zasedle nekaj oov'h polpžaiev na a^a^skTn ozem lju. zlasti severno od Konispo'isa Za^h smo mn^~o vojnega materiala in ujetnikov Gr^ka letala so izvedla več izvidnikih FrVefr>v nad italiianskimi frontnimi postojankami. Sovražna letala so včeraj bombardirala več mest in vasi v Epiru, na otokih Krfu. Levkasu in Kefaloniji ter v zapadnem Pe- loponezu. Poročila z naše meje Ohrid. 30. nov. e. V teku prejšnjega in Včerajšnjega dne so se boji na severni grško italijanski fronti močno razviiali. Lepo vreme ie omogočilo aktivnost ene in druge strani Na odseku okrog Podgrad-ca je razen majhneea odmora v teku noči nezmanjšano trajalo močno topniško streManle Topniški dvoboj se ie pričel zjutraj ob 8 in ie trajal z nezmanjšano srditostjo ves dan Ob 14 45 1e stopilo v ^kciio tudi letalstvo Vrženih ie bilo velikansko Število bomb katerih detonarHe so btle tako silne da so se tresle vse *ipe v Ohridu. Italijani so dobil: ojačenja iz zbasana. Bitolj. 30 nov e Boif na severni ita 'iiansko grški fronti v področju reke Cerove so <=e nadaljevali z nezmanjšano srditostjo T^rnv^k: oceni ie bi1 »e^o moča^ n se ie nadalleval brez prekinitve Pre-* šnio noč >e ie ? mele videl v daMavi vei'k •^ožar Sodiio da je bila zažeana npk» vas ob reki Cerovi, katero so bombardi rala italijanska letala Naoad* srrških čet ki so hotele napredovati od reke Cerove v smen proti Podursdru. so bili preore čeni z radi uporne obrambe italfjfmslrfr ed'nic. Italijani dobivajo ojačenja vsak dan To se oppža 71asti nonoči ko kamin ni prevažajo mnogo vojaštva proti Pod T1POU DVvdjefffa. ?0 nov e Tudi včeraj «:e -e slišalo m^čno trnovsko ctre^a^/ie ? 1u ?ozanadne strani V prvih futriljln urah ie bilo stre1?anie š'blce^še. potem oa ie po-^taialo močnejše, dokler ni opoldne do-=ec?lo vška Italiiansko letalstvo le bilo v teku dreva nreoel aktivno Polee akrii na sami fronti so Itaiiinni bomhardirali tudi več krajev, tako v Peloponezu in Epi- Življenfe v 11: ZrA Aten*i. 30 nov s. CReuterv Posebni poročevalec angleške radijske družbe, k! je tri dni po zavzetju Korice posetil mesto, pravi, da teče življenje v Korici zopet normalno. Trgovine so večinoma odprte, prav tako pa tudi restavracije Na edini cesti, ki vodi iz Grčije preko gorovja v Korico, se razvija ogromen promet Grki neprestano dovažajo po cesti vojni material, tako da je promet stokrat preobremenjen. Wellesova izjava VPashington. 30. nov. & (Ass. Press). Na konferenci tiska je izjavil snoči podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles. da je imel grški poslanik v Washinfftonu 5 finančnim ministrom Morgenthauom in drugimi ameriškimi merodainim.1 osebami več konferenc glede možnosti da bi Grčija kupovala v Zedin^enih državah vojni material Welles je deial. da ie bil na teh konferencah dosežen snorazum. ki bo gotovo nadovoljil grško vlado. Nemci zapuščajo Grčijo Djevdjelija, 30 nov e Včcaj ie prispe a iz Grčiie skupma °5 nem'k^h državlja nov. ki se sele v Nemčijo Nadaljnje sku Tine jim bodo še sledile * • * r ». v ^ * 4 V / «» » .* » q » / -a, 4. *. »v »i ".i *V t. . V » * . V * ' i A ' > \ n ^ * ■—* ' i r \ « r-w a 4 t -. t. i * i p s * i- r- j, - Spraznili med Japonsko In Vančingvejevo vlado Danes je bila podpisana pogodba, ki določa med drugim bivanje japonskih čet v Notranji Mongoliji in na severnem Kitajskem ter razmestitev japonske mornarice na določenih mestih — Ukinitev eksteritorialnesti in mednarodnih koncesij Šanghaj, 30. nov. s. (Ass. Press) V Nan-kingu jc bila danes slovesno podpisana prijateljska pogodba med Japonsko in Vangčinjjvejevo Kitajsko. S tem je japonska vlada dokončno priznala Vangčingve-jevo vlado. Zbudilo je pozornost, da je japonska vlada toliko časa odlašala s formalnim priznanjem Vangčingvejeve vlade. Temu odlaganju je bila gotovo vzrok japonska želja, da bi se Japonska le še nekako pogodila z vtlado maršala Cangkajška v Čung-k;n0u. S tem, da je Japonska končno le Poznala Vangčingveja. ie pokazala, da ne računa več na možnost sprave s Can?kaj-šk om in da so se zadnji mirovni poskusi izjalovili. Tokio, 30. nov. s. (Tass) Po japonskih informacijah je imel včeraj Vangčingvej v Kankingu dolgo konferenco z vrhovnim poveljnikom japonske vojske na Kitajskem. Po nekaterih poročilih potuje japonski zunanji minister Macuoka sam v Nanking. Vsebina pogodbe Sanghaj. 30. nov. AA. (DNB). Sporazum med Kitajsko in Japonsko obsega, kakor se je izvedelo iz zanesljivih virov, uvod devet kratki hčlenov in dva zapisnika Jci sta priključena pogodbi. Vsak zapisnik ima pet členov. V soglasju z izjavo predsednika japonske vlade kneza Konoja se v uvodu poudarja skupni cilj pri uvedbi novega reda v vzhodni Aziji. Prav tako se izraža želja, naj se vzpostavi mir v vzhodni Aziji in s tem na svetu. Prav tako se s to pogodbo obe stranki obvezujeta na vzajemno spoštovanje suverenosti in ozemeljske celote. Delali bosta tudi za poglobitev vezi prijateljstva in kulturnih stikov. V ta namen bos+a obe državi izdali potrebne odredbe. Zlasti pa je podčrtan cilj o sodelovanju in o vzajemnem podpiranju pri zatiranju komunistične delavnosti vseh vrst. V ta namen bodo japonske Čete lahko bivale v Notranji Mongoliji in po nekaterih mestih na severnem Kitajskem. Ta mesta bodo pa posebej določili. Določeno je sodelovanje med obema državama za ves čas japonske zasedbe, da bi se ohranil red in mir. Kitajska priznava poleg tega Japonski pravico, da zaradi sedanjega položaja na določenih mestih razmesti dele svojega vojnega brodovja. V nekem drugem členu se govori o tesnem gospodarskem sodelovanju na podlagi načel recipročnosti in se poudarja potreba naivečiega sodelovanja z Japonsko pri izrabiianju rudninskih bogastev zlasti na severnem Kitajskem in v Mongoliji. Podčrtava se tudi. kako koristno je sodelovanje med Japon-sko in Kitajsko pri razvoju trgovine ob južni dolini Jangtseja. Po potrditvi medsebojnih vezi prevzema Japonska nase. da bo ukinila eksteritorialnost in da bo načela vprašanje ukinitve koncesij, v zameno pa se Kitajska obvezuje, da bo dovolila popolno svobodo trgovinske delavnosti japonskih državljanov na Kitajskem. Dopolnilni zapisniki obravnavajo vprašanja, ki so v zvezi s sovražnostmi, ki se še razvijajo med Japonsko in Kitajsko. V nekem zapisniku se Japonska obvezuje, da bo po poteku dveh let po obnovi miru na celem Kitajskem umaknila svoje čete. Ki-taiska pa se obvezuie. da bo japonskim državllanom dala odgovarjajočo odškodnino. Neki dogovor določa, da se Kitajski vrne pravica nadzorstva nad zunanjo trgovino, prav tako Da tudi pravice, ki so v zvezi z denarno politiko. Na koncu se govori tudi o vrnitvi k'taiskih indusfrii*kih naprav in rudnikov, kakor tudi o novi or- Vznemirjenje v šanghajti San-haj. 30. nov. AA. (DNB). Sklep vlade v Nankingu, ki se naslanja na sporazum med Kitajsko in Japonsko o svobodi trgovskega dedovanja japonskih državljanov na Kitajskem, je med tujci v San-ghaju povzročil nekaj vznemirjenia. ker je bivanie in trgovska delavnost ino7em-cev na Kitajskem omejena na določene pokrajine in pristanišča, ki so bila določena v posebnih poeodtvph. To ie do sedal veljalo tudi za pripadr>;ke tistih držav, ki so se odrekle pravicam eks+pritorialnosti Anglosaksonski krogi v Sanehaiu izražajo bojazen, da se bodo ravno iz načela o ek-steritoria^opti razvile težave v svobodni trgovini in da bo ta sk^ep iz ^norazuma med Kitajsko in Japonsko izhodna točka za vlado v Na^v-n^j. da ekipni svoio po-l**;ko na korist ukinitve eksteritorialno-stL Kemika letata v nemk.n esen? sprevodu nad Londonom London je doživel preteklo no2 enega izmed najfinijih napadov v zadnjem čara — Padlo je izredno mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb London, 30 nov. a (Rcutei) Zadnji napad na prestolnico je bH več-e^a značaja ter vsekakor najhujši v zadn **m času Poročila novinarskih agencij pravne, da SO nemška letaia prekc Londtna tako rekoč letela v neprekinjenem sprevodu Napadi na razne mestne okraje sr s> sledili v presledkih po samo nekaj minvt Alarm v prestolnici se je pričel že zel< zgodaj zvečer. Do malo pred polnočjo 90 trajali nemški bombni napadi nato skoro brez prekinitve. Nato ie sledil krajši premer, potem pa so se napadi zopet pričeh Konec alarma je bil dan že več ur pred nastopom dneva. Nemška letala so vrgla na London izredno mnogo eksplozivnih m zažiga »mh bomb. Letala so letela izredno hitre -t\ zelo visoko. Povzročena je bila znatn* Skoda, večinoma na zasebnih hišah Zadeta je tudi neka bolnišnica Protiletalska topništvo v Londonu je streljalo skoro neprestano Zaradi tega več letal ni utegmk odvreči bomb. Protiletalska obramba je sestrelila rudi več raket oa padalih k. ac iih spuščala nemška letala Razen na London so vrgla nemška letali ponoči mnogo bomb tud1 ne okolico prestolnice, poleg tega pa na raztresene točke v provinci. Več zažigalnih bomb je bilo vrženih na neko mesto ob južni angle- ški obali Nastalo je več manjih požarov. ki pa so bili vsi hitro po«a eni Neka za žigalna bomba je padla med predstavo v j kino. tf/da po^ar se je posrečilo preprečiti in nihče ni bil rarrjcn. Neka druga bom-i ba je pad!a pred plesno dvorano Tudi tu ni bilo žrtev Bombe so bile vržene rud- na Wa!es in na vzhodno Anglijo. Tu je bi:a eha oseba ubita, ko je posamična n*m"ir letalo vrglo več bomb na neko mest*. Bombe so večinoma padle v morje. Napad na Ltverpool je izvedlo pretek'o noč le manjše število letal. Ta ao vrgla nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb ter poškodovala nekaj h š Angleški bombniki nad Nemčijo London, 30 nov s (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo da v naslednji komunike: Preteklo noč so angleflci bomlnUci zopet irvedli već napadov iu> Nemčiji Predvsem so bih napader razn cbj**k»i v Bremenu in Kolnu, nadalje vec sovražnih letališč. Ob Kanalu so bile zopet napaćene invazijske luke. Ljubljana, 30. novembra Jutri bo vsa J ugotavlja svečano proslavila svoj državni in narodni praznik. Od L 19IS proslavljamo dan, ki nas spominja na zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi prvi decembri, ki so se vrstili od usodnega leta, ko se je zrušila sovražna državna tvorba in je izpod ruševin vzklilo novo svobodno življenje dotlej zasužnjenih narodov, so bili mejniki v državnem in narodnem življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kazali so na to, da Jugoslavija raste, se razvija in postaja od leta do leta močnejša in samozavestnej-ša. Ob slehernem prazniku zedinjenja smo vsemu svetu povedali na najbolj svečan način, da je naša nezlomljiva in jeklena volja, živeti složno kot bratje na jugu v skupni državi pod žezlom junaških Karadjordjevicev. Letošnji državni praznik bomo proslavili v posebnih okoliščinah in v po sebnih razmerah Okoli nas divja vojna. Okoli nas se ruši svei Vojna vihra podira in uničuje tvorbe ki morda niso bile zgrajene dovolj trdno, nam reč s krvjo in z žrt\jami živi jen f a naj boliših sinov naroda, ki so jim mordi nesloga, zaslepljenost in strahopet nost zrahljale temelje Ni dano vsake mu narodu, da se ob pravem času za ve vet'ke nevarnosti, ki mu grozi od k icrkoli. Jugoslovenski narod fe vedno ob oravem času mobiliziral svoje narodne file za obrambo svojih življenjskih nravic. svoje svobode in neodvisnosti Ob letošnjem narodnem in državnem prazniku se velja spomniti na tiste ča se. ko se je odigravalo najpomembnej Se poglavje v narodnem in državnem življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev Dogodki po prevratu, ko je šlo za na šo bodočnost po letih svetovne vojne in zmagovitega pohoda jugoslovenskih junakov, kažejo na zdrav instinkt in zdravo dušo našega naroda Kaos je vladal v naših deželah, treba je bilo hitro in odločno postaviti temelje za novo državno in narodno zajednico, ki je nastajala na starih ruševinah Kaos je vladal vse okoli nas, svet se je tudi tedaj podiral na vseh koncih in krajih Samo pogumni in zdravi se v takih raz merah lahko izogne katastrofi Srbi. Hrvati in Slovenci so zbrali svoje najboljše sile in jih postavili nasproti uničujočim in razkrajajočim zunanjim in notrnnrim silam. Dne 24 novembra 1918 popoldne je posebna komisija Narodnega veča SHS v Zagrebu izročila plenumu predlog za zcdinjenfe Slovencev in Hrvatov s Srbi v fikupno državo. Prej ta dan je bil predlog v debati na pobudo dalmrtinske narodne vlade, ki je zahtevala, naj se čim prej izvede dejansko zedinfenje vseh iugoslovenskih zemelj od Soče do Vardar j a, ker je to edina pot, ki vodi iz sedanjih zmed k mirnemu in uspešnemu razvoju V debati so govorili za Slovence dr. Albert Kramer, dr Kukovec, dr Ribar. Anton Kristan in dr Iz Cankar Predlog se je glasil: »Narodno veče SHS proglaša v skladu S svojimi dosedanjimi zaključki in v soglasju z izjavo vlade kral jevine Srbije zedinjenje države SHS. stvor jene na vsem strnjenem ju0.oslovenskem področju bivše avstro-ogrske monarhije s kraljevino Srbijo in Črno goro v eno zedtnjeno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Sledijo navodilo za izvedbo zedinjenja in imena članov odbora, ki naj izvrši predlog, spreiet z vsemi proti enemu glp^u Izmed Slovencev so biti v odhoru dr Albert Kramer. dr. Izidor Cankar, dr Korošec in Anton Kristan. To zgodovinsko dejanje je bilo iz* vršeno v dvorani hrvatskega sabora. Proglašeno je bilo zedinjenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. Dne 1. decembra 1918 ob 8. zvečer je prestolonaslednik in regent Aleksander sprejel v Beogradu v posebni avdienci delegacijo Narodnega veča, ki ji je bilo naloženo, da izvrši zedinjenje. V imenu delegacije je prestolonaslednika pozdravil dr Pavel ič, podpredsednik Narodnega veča, ki je prebral adreso, s katero se za vedno proglaša zedinienie Srbov. Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karadjordje-vičev. Na adreso odposlanstva Nnrodneša veča je odgovoril recent Aleksander in proglasil v imenu Nj Vel kralja Petra zedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države SHS v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Regent Aleksander je v svojem odgovoru na adreso dejal med drugim: »Gospodie odposlanci! Vaš prihod v imenu Narodnega veča SHS. pred-stavitelja našega naroda in vaše sporočilo o njegovi zgodovinsko važni odločitvi dne 24 novembra s katero se proglaša zedinjenje vsega našega naroda in vse naše mučeniške in slavne domovine, me navdaja z globoko radostjo. Ko sprejemam to vaše obvestilo, sem prepričan, da izpolnjujem S tem činom svojo vladarsko dolžnost, kajti z njim samo uresničujem ono, kar so začeli pripravljati najboljši sinovi naše krvi vseh treh vtr in vseh treh imen, na obeh straneh Dunava, Save in Drine že v času vladanja mojega deda kneza Aleksandra 1 in kneza Mihajla, ono, kar ustrezi* željam in stremljenju vsega našega na!oda... Ta veliki zgodovinski čin bodi najvišja nagrada iskrerim naporom vas in vaših tovarišev ter drugih sodelavcev, ki so s smelim prevratom stresli in vrgli s sebe tuji jarem 1 a akt bodi tudi nagrada visoko razviti zavesti in velikim žrtvam, ki so jih položili na žrtvenik domovine vsi oni deli našega naroda, ki jih zastopa Narodno veče. Prav tako bo današnji veliki čin naj-krasnejši venec na grobovih naših oficirjev in vojakov, ki so padli za domovino in za zedinjenje, bo najlepši šopek na prsih onih srečnih /oi arišev, ki so s pomočjo naših velikih in p'e-menitih zaveznikov z menoj doživeli zmago nad sovražnikom.m 22 let je preteklo od tegi zgodovinskega dne, ki je nam vsem in vsem okoli nas jasna priča, da jc volja Ju-goslovenov do svobodnega in samostojnega življenja nezlomljiva Marsikateri bridek dan smo doživeli od lega zgodovinskega dneva v Beogradu Najbridkejši je bil tisti, ki nam jc prinesel vest o mučeniški smrti viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja. Tudi ta najhujši udarec usode je narod premagal s svojo ustvarjajočo voljo do svobodnega in neodvisnega življenja, saj se zaveda, da živi, se razvija in raste njegova velika državniška in narodna tvorba, ki se imenuje Jugoslavija. Kaj bi moglo uničiti zajednico, ki je zgrajena na krvi in kosteh tisočev najboljših sinov naroda? Samo nesloga, zaslepljenost in strahopetstvo ji morejo izpod jesti temelje, toda jugo-slovenski narod je dokazal, da je bil v velikih trenutkih, ko je šlo za njegovo svobodo in za njegovo neodvisno življenje, vedno složen, bister in junaški. Tak proslavlja tudi letos praZ' nik svojega narodnega in državnega zedinjenja. Novinarski koncert bo jutri ob 20. uri v veliki unionskl dvorani. Ves program bo letos oskrbel« Ljubljanska filharmonija v svoji najmočnejši sestavi pod vodstvom dirigenta DRAGA 6IJANCA m s sodelovaniem rektorja Glasbene akademije ANTONA TROSTA. Izvajala bo simfonična dela Arniča In Skerjanca ter Dvoraka in čajkovskega. Vstopnice od 40 din navzdol pri blagajni kina Union od 11. do 12. in od 15. do ta« ava jugoslovensko-nolgarske lige Jugosloven^ko-bolg-arska liga v Ljubljani je na svoji seji 29. novembra v navzočnosti zastopnikov Ug iz ostalih krajev Slovenije sklenila v zvezi z dogodki v Bolgariji podati javnosti naslednjo izjavo: Jugoslovensko - bolgarske lige so bile ustanovljene pred sedmimi leti z namenom, da na kulturni osnovi in z medsebojnim spoznavamem pomagajo graditi lepSo bodočnost v odnosih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Mnogoštevilne prireditve, kulturne in gospodarske manifestacije in medsebojni obiski v teh letih so pokazale, da vlada v vseh slojih naroda v Jugoslaviji in Bolgariji krepka volja, pozabiti temno preteklost ter v bratski slogi in sporazumu ustvarjati resnično bratsko skupnost. Ta voHa niti danes ni omajana, močnejša je kakor kdai koli. Usodna povezanost vaeh balkanskih Slovanov nam narekuje, da jo ie bolj krepimo, kalti ed no na ta način bomo prenehali biti igračka kogar koli. Zato Jugoslovenako-bolgarske lige v s?lo-veniii najostreje obsojajo vsak pozkus, skalit! prijateljske in bratske odnose med Jugoslavijo in Bolgarijo. Slovenci, Hrvati ln Srbi smo v Jugoslaviji povezani v ne-razdružljivo celoto In vsaka žalitev ali napad na enega izmed delov te celite enako močno odmeva pri vsakem izmed njih. Odločni odpor v bolgarskem n°rodu nroti dogodkom, ki jih je povzroči nepremišljeni govor v bolgarskem sobranju, potr u e, da je nsša pot pravilna, da je na?e do*e-dan^e delo že rodilo uspehe in da ie misel bratstva in slo«re pognala gl^bnke korenine v na§i in bolgarski javnosti. Vse to nas izpodbuja k Se in^enz'vn^j^emu delu za ohranitev bratskih odnosov med Jugoslavijo in Bolerari'o ter miru med vsemi balkanskimi narodi. Za Jugosloven«»kn-bolo^arsko ligo v Ljnbfianl: Vekoslav Bučar, Rast > Pnsto^lpnifiek, tajnik. predsednik. »Iz Prešernovih dni« Z. dec. v operi! Tajinstveni doživljaji v zapuščeni bJSi, v kateri črna prikazen ogroža srećo in življenje mladih ljudi! — Film močne in izredno napete vsebine po znanem istoimenskem gledališkem komadu. — Bob Hope, Paulette Goddard, Douglaas Montgomery, Gale Sondergard, — Premiera danes — KINO SLOGA, tel. 27-30 — Ob 16., 19. in 21. uri. jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri Danes ob 14.30 in jutri dopoldne ob 10.30 TARZAN V HAREMU Matineja po znižanih cenah ČRNA MAČKA KINO UNION Telefon 22-21 Danes odpadejo zaradi akademije ZFO vse tri predstave. — Jutri v nedeljo 1. decembra pa bomo predvajali dopoldne ob 10.30 uri in popoldne ob 15., in 17. uri film BOGATAŠEVA USODA z znanimi filmskimi veličinami: Basil Rathbone, Sigrid Curie in Viktor Mac Laglen Večerni predstavi ob 19. in 21. uri odpadeta zaradi novinarskega koncerta! dCtt pivi decetnfoit Poslanica saveza Sokola kraljevine Jugoslavije vsem sokolskim župani, društvom, četam, bratstvom in poverjeništvom — celokupnemu jugo-slovenskemu sokolstvu Lljubljana, 30. novembra Pozvali srao vas, da zopet razvijete sokolske zastave, ci. se ponovno zvrstite v trdne sokolske vrste, da bi današnji prvi december krepko, odločno in za vsakega j >no in prepričevalno pokazali, da stoji za i ti . jami In pridobitvami prvega decembra vse j ug oslove n s k o sokolstvo, stoji ves naš narod, pripravljen, da jih brani z vsemi žrtvami! Pred 22 leti so na prvi december 1918 predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev sporočili svetu, da se za vedno zedinjajo v svobodno skupno domovino, kraljevino Jugosiavijo. Junaško in pošteno smo si priborili to svobodo in zedinjenje; vsakemu je znana in j*u>ua njuna krvava cena. Pla-ČMili smo jo s stoletnimi borbami v suženjstvu, z življenjem milijonov naših najboljša sinov In z neizrečenim trpljenjem neštetih pokolenj. Zato nam je svoboda se stokrat drag ocene Jsa bi zaradi tega p o-s i a v i j a j danes dolžnost, braniti svobodo, neodvisnost in dostojanstvo domovine, nad vse ostaie dolžnosti. Našo svobodo je mogoče uničiti le za ono ceno, za kakršno jo je narod kupil: samo z novim morjem krvi in solz in z novimi milijoni žrtev. Nas na-rod je pripravljen, da rajši viteški in Častno zopet krene na pot Golgote in trpljenja, lit-go da bi klonil glavo v tuj jarem. Naj ne bo nikogar, ki bi te nase odločnosti ne poznal! Smelo in junaško dvignite glave z vero v našo hrabro in s slavo ovenčano vojsko, krepite borbeni duh in siunozavest naroda, uničite brez usmiljenja korenine malodušnosti, strupeno seme onih, ki bojazljivo pogubijajo sebe zaradi materialnih bogastev bi telesnih užitkov. Nihče nam ne bo ničesar oni« Čil, če nam ne bo izpodkopal trdne vere v našo sveto pravico in zlomil odločne volje, da branimo domovino, pa naj se zgodi, kar hoče. Zaradi tega kličemo vse na popolno moralno in duhovno mobilizacijo: naj se ves narod zbere in zedini okoli najvišjega ideala domovine. Pred pogledom na bodočnost, polno usodne negotovosti, naj se idealu domovine podredijo vsi drugI Interesi, naj prešine vse ena m i-sel, ena skrb in ena ljubezen: skrb za domovino in ljubezen »a njeno svobodo In dostojanstvo. Dogodki, ki pretresajo svet in »e gibljejo okoli naše domovine, nam vsak dan In vsak trenutek bolj prepričevalno dokazujejo, kako neločljivo je povezana Zorenju naproti Ljubljanska filharmonija na mladih potih Ljubljana. 30. novembra Spričo jutrišnjega slavnostnega koncerta Liubiianske filharmonije ie treba spregovoriti par besed tudi o tej ustanovi. Dolga je pot simfoničnega stremljenja v naši beli Ljubljani Njeni prvi počeiki 6egajo prav za Drav do L 1702. na za i. ko je tedanja akademija Operosorum ustanovila poseben glasbeni oddelek. Sprva se je po vsei Drilil-i glasbeno udejstvovanje članov omejevalo na kvartete in podobne izvedbe. Kasneie se je napor teh ljubiteljev harmonij razmahnil na druge panoge. Tako so mogli ob prelomu 18. in 19-stoletja ž nio občevati in se za njen pro-speh zanimati velikani kakor Beethoven in drugi. Beethoven ji je celo pošiljal trvoje skladbe. V a9. stoletju se filharmonija nikakor ni mogla razviti tako. kakor bi ustrezalo visoko razvitemu glasbenemu čutu našega m^sta in nrebi^als+va. o^č za-a d tesnih razmer, v katero so io vklepali neznatni drobci tujega življa, ki ie tudi s pomočjo glasbe hotel izvajati znano raznarodoval-no raboto. Prava mladostni polet elasbenesa življenja in ustvarjanja je prišel v naše mesto z Glasbeno matico. To je bilo v 90. letih Dreišniega stoletja. Tedai ie v naši sredi pričel orati ledino simfoničnem v©-ustvarjania dr Josio Cerin. ki je izvedel mnoge klasične in tedai sodobne skladbe slovanskega in evropskega sveta Z njegovim odhodom v tujino ie mlado gibanje takoj usahnilo. Priti je moral Ceh Vaclav Talich, ki ie zbral raztresene ude. jih organiziral v simfonični orkester in vdihnil novega živlienia in mladostnega duha v orkestralno udeistvovanie našega živila. Starejši Ljubljančani se bodo z radostno otožnostjo spominjali teh koncertov, ki iim rudi pogrnjene mize niso mogle vzeti neodoljive^a umetniškega čara in omamnega usreha S slovensko opero se le ta veta glasbenega dela močno razrastla Po svetovni vojni in do ustanovitvi naše mlade države ie to nrizadevanje pognalo v stoterih koreninah Dobili smo stalno ooero. ki 1o nimaio niti starodavna in po vsem svetu znana sosedna mesta kakor Trst. Gradec, Inomost in celo Benetke. In zopet so mladi poborniki simfonične glasbe napeli vse sile. da pokažemo svoje sposobnosti tudi mi Slovenci. Glasbena matica je ustanovila Orkestralno društvo, podjetni dr. Cerin se je vrnil iz tujine in svoi sdm.onični plug takoj globoko potisnil v brazdo. Prvo desetletje našega samostojnega nacionalnega življenja je bilo kljub neorganiziranosti tega področja močno aktivno in plodno. Oglašati so se pričeli domači skladatelji ki so svoje peroti dvigali proti višinam evropskega skladateljstva. V drugem desetletju je postajala zaradi tega čimdalje močnejša potreba po novi. pomlajeni, organizirani, trajni in od vseh oblasti priznani in pod Dirani slovenski filharmoniji. Tako ie nujno Drišlo do poreda in krsta Ljubljanske filharmonije 1. 1934 Kakšno čudno znamenje in naključje Tudi Ljubljanski filharmoniji ie knkor svoj čas slovenski kumoval Čeh Vaclav Talich. Njegov koncert ie še mnogim v ž vem spominu. Bil je namreč neoporečna afirmacija naših sposobnosti tako na rep o-duktivnem kakor na ustvarjalnem polju simfonične glasbe. In tako smo prišli čez noč v redne koncerte Ljubljanske filhannorriie. Sledili so veliki, pomembni, uprav glasbenozgodo- usoda vseh delov našega naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Danes vidijo vsi, kakšna j« biLi njihova zgodovinska sreća, da so se pred 22 leti zcdinili In stvorili veliko skupno drŽavo, v kateri vidijo v sedanjih usodnih časih vsi Srbi, Hrvati in Slovenci s ponosom in radostjo močnega zaščitniku in zanesljivo jamstvo za svojo svobodo in neodvisnost. Pred to veliko resničnostjo, ki se je odkrila vsem razumnim Jugoslove-nom v dneh velike svetovne borbe, dobiva prvi december, ki ga danes slavimo, nov zgodovinski sijaj in veličino. Te občutke usodne povezanosti vseh Ju-goslovenov moramo okrepiti z zavestjo našega krvnega in duhovnega edinstva, z JTTGOSLO-VENSKO NACIONALNO ZAVESTJO, ki Je najvišji izraz naše volje, da v svoji svobodni kraljevini ustvarimo tudi veliko nacionalno bodočnost. Zaradi tega je prvi december genialno in dalekovidno objavil poleg misli skupne države tudi idejo jugo-slovenskega nacionalnega edinstva kot drugi temeljni življenjski zakon naše usode. In kakor je z jugoslovensko državo s tvor-Jena tista čvrsta materialna osnova, Iz katere je vznikla današnja politična in vojaška moč Jugoslavije, tako je v jugoslo venski nacionalni m i-sli dana ona močna in Široka duhovna osnova, na kateri bo mogoče zgraditi velika dela, ki bo z njimi ustvarjajoči genij našega naroda dostojno opravičil pred svetom in zgodovino obstanek naše svobodne države. Danes, ko slavimo prvi december, naglasa m o ml Sokoli s ponosom, da niso mogle nobene težkoče in preizkušnje uničiti v naših duhovnih očeh jasnosti te resnice. V naših srcih ne bo nikoli zmanjšan zar vere v to veliko in globoko sokolsko misel. Z globokim spoštovanjem se spominjamo v tem času onega, ki je zapustil sokolstvu jugoslovensko idejo kot svojo sveto oporoko ln ki je bil prvega decembra 1918 najpozvanejsi, da objavi naše zedinjenje. Klanjamo se spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini telja. Dana/nji prvi december slavimo v letu, ko se njegov prvenec pripravlja, da stopi na prestol svojih velikih prednikov. Z vsem narodom verujemo mi Sokoli, da bomo z božjo pomočjo v znakn vladavine kralja Petra n. videli velike In dobre dni Jugoslavije. Njegovo ime je postalo za ves narod simbol vere, zaupanja in vedrega gledanja v bodočnost. Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. Naj živi močna kraljevina Jugoslavija ! Sokolstvu — Zdravo! vinski koncerti pod taletirkarni slavnih tujih dirigentov. Omenjamo predvsem sedaj že ranjkega Rhene Batona iz Pariza, ki je tako strumn: povezal naše godbenike in ž njimi oredvedel nepozabno leno Cesar Fra neko vo simfonijo, a Ducasa je predoči 1 v uprav klasičnih barvah. Koncert, ki ga je vodil neugnano živahni dunajskošvicarski dirigent Scherchea, nas je vedel v drufio smer. Prikazal je Brahmsa. pa še nekai domaČih skladb, predvsem dr. Svarovo simfonijo. Imeli smo kasneie v gosteh Louis Siegla in druge, oa tudi domači dirigenti so se uve.javili. Omenjamo predvsem Neffata. Stri-tofa. Poliča. Svaro. Sijanca. pa Zagrebčana Baranovića in Matačica, ki sta tudi naša. Izmed domačih skladateljev so ponovno prišli do glasu Osterc. Bravničar. Arnič, Lajovic. Skerjanc. Kakor moramo pri tej priliki poudariti požrtvovalno sodelovanje vseh godbenikov pri Ljubljanski filharmoniji, tako nam narekuje dolžnost, da se spomnimo odbornikov kakor Antona Neffata. ki je postal zaradi svoiih izrednih zaslug častni član te ustanove, nadalje Stritofa in mnogih drugih ki v preobilju svojega tihega dela ne silijo z imeni na olan. a počiva ra njihovih ramenih dobršen del vsega doseženega uspeha. Ljubljanska filharmonija bi po teh velikih uspehih na svoji še razmeroma mladi poti zasluž'la največjo podporo in razumevanje merodainih činiteljev. Kakor so trenutne podpore dobrodošle in se je treba zanje iskreno zahvaliti, tako oa že moramo naglasiti, da 1e treba za njo najti trajno finančno družabno in moralno osnovo kajti po svoji kulturni veljavi, po svojem propagandnem radiju, ki bi segal daleč preko narodnostnega in državnega ozemlja, zasluži enako nego in skrb kakor glasbene akademije. konservatorili aH druge Drosvetne ustanove Kai bi Ljubljanska filharmonija s svojim upravnim štabom s svojimi voditelji, svojimi požrtvovalnimi in nadarjenimi godbeniki in ne naposled z našimi številnimi nadarjenimi skladatelji lahko dosegla, je na dlani! Jutrišnji slavnostni koncert v Uni onu naj bo prelomnica k temu svetlemu razvoju v bližnji prihodnjosti. Ljubljana pomeni mnogo s svoiim žariščem nacionalne kulture, s svojo slovensko knjigo, z literaturo, z univerzo, z raznimi akademijami, a dobro gojena simfonična kultura bo vse to delo lahko kronala in ga daleč naokrog raznesla. Simfonična kultura in zgledni orkestralni korpus pomeni vrhu tega neposredno za naše mesto, za naš tujski promet in za sloves vsega našega naroda in države, ki na zapadu meji ob srce kulturne Evrope ogromno, to si lahko brez posebnega idealizma in brez nepotrebnega pretiravanja povemo na ves glas, ker je ta resnica docela očitna. Ne dajmo, da bi tako delo temeljilo na požrtvovalnosti in ramenih le nekoliko ljudi Filharmonija je kakor akademija ali vseučilišče zadeva vsega naroda in ji je treba tudi tako osnovo priznati! I. K. H koncertu slovenske komorne glasbe Po prvem, moralno nad vse uspelem koncertu slovenske mladinske klavirske g'asbe, prireja UJMA v ponedeljek, dnt 2. decembra, svoj drugi koncert, ki bo obsegal slovenske komorne skladbe avtorjev Skerjan-ca. Os teren, Arniča in Svare, katerih vsak je prispeval svoj klavirski trio. škerjančev trio sestoji iz štirih stavkov, od katerih je prvi (AMegro vivace) živahni kolo, mešan z mehkimi melodijami, drugi (Adagio) prinaša lirično poglobljeno melodiko, tretji (Presto) je seherzo, ki prehaja v vedno mračne j še razpoloženje, stopnjevano v četrtem stavku (Maesitoso lugubre — Marcia funebre). Osterčev trio je pisan v šestih tempih, kjer se hitri menjavajo s počasnimi; konča s koralom in rešuje problem nove forme brez karšnega koli ponavljanja. Arničev trio prinaša v prvem stavku (Ai-legro im petu oso) široko razpredeno verigo tem z menjajočimi se razpoloženji in v odlično zajeti, blesteči instrumentaciji Drugi stavek je fuga z zanimivo temo, tretji je na ostinatnih akordih zgrajena se-renada, četrti pa je Rondo. Svarin trio je v dveh stavkih: prvi (Andante) je kontra-punktiven stavek s pestrimi tempi in melodičnimi temami, drugi (Seherzo) pa proti koncu prehaja v nekak tokatni način ter se zaključi konsonančno Program, ki obsega dela naših najboljših sodobnih skladateljev, bo nedvomno zanimiv in po izvedb? zelo kvalitativen (Li-povšek-Ornikova-Šedlbauer). Pokazal bo našo komorno tvornost, ki je pri Slovencih razmeroma skromna in ji posvečamo vse premalo pozornosti. Zato je potrebno, da izkaže naše koncertno občinstvo koncertu, ki naj bo slovenskim skladateljem tudi spodbuda za večjo produktivnost na po4ju komorne glasbe, odgovarjajoče zanimanje in se s tem oddolži plemenitim stremljenjem ter si sočasno poskrbi večjega vpogleda v komorno glasbeno tvornost. o.— Inseriraite v „S1. Naroda44 ! Novo mestno zavetišče na Jesenicah Otvorili so ga preteklo nedeljo, o čemer je poročal »Slovenski Narod« v sredo čuvajmo (tfugo&Cavijc 1 : Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! 275 din za preživljanje na mesec Kako žive ljubljanski dijaki — če želite koifiu pc snaga ti revnih diskov je sta izbiro Ljubljana, 30. novembra S pismeno anketo mcU dijaki smo hoteli dokazati, da je med ljubljanskimi dijaKi tudi nekaj revnih, tuua. anketa je pokalu a, da revnih ni samo nekaj, temveč precej. To boste prav lahko sprevideli iz nasieu-njih podatkov. V tem članku se oziramo le na dijake, ki žive v Ljubljani. Izmed 115 v anketi sodeiUj^^ih dijakov smo jih izpustili 26, ki so uovolj dobro preskrbljeni. Vsi drugi so potrebni podpor več ali manj in večina jih prejema vsaj kosilo v šolski kuhinji. Toda šolska kuhinja ne more storiti vsega. DIJAŠKA STANOVANJA SO REVNA Znano je, da dijaška stanovanja niso razkošna in da že samo ime »dijaško stanovanje« pove dovolj. S tem pa nočemo reči, da si dijaki morda žele bogata stanovanja, temveč, da bi bili zadovoljni s skromnimi sobicami, ko bi bile dovolj tople, svetle ln zračne. Od 22 aiikeUranih dijakov, ki žive v Ljubljani pri tujih ljuden, jih je odgovorilo- 14, da stanujejo v ne-zakurjenih sobah. Razen tega se je 5 dijakov pritožilo, da stanujejo v temnih in premalo zračnih prostorih. Eden nima niti elektrike, čeprav živi v mestu, ter se uči pri petrolejki. Najhuje je, da se dijaki v mrzlih sobah pozimi težko uče. Tudi večina dijakov, sodelujočih pri anketi, čeprav stanujejo pri starših ali sorodnikih, ne stanuje v boljših stanovanjih. Tako jih stanuje od 67 v ne zak ur j enih sobah 38. Vedeti moramo, da nima noben izmed teh dijakov svoje sobe, saj val žive v revnih družinah, ki Imajo mala, tesna stanovanja Tako je anketa pokazala, da spe dijaki v malih sobah, skupno z več tovariši ali družinskimi člani; v nekaj primerih spi celo po 8, 9 in 10 ljudi v istem prostoru. Eden izmed dijakov stanuje v baraki, a eden spi na hodniku — v sobi ni prostora za njegovo ležišče! PREMALO . . . PREMALO . . . Večina dijakov je odgovorila, da ima premalo obleke in čevljev. Izmed 22, ki žive pri tujih ljudeh v Ljubljani, jih ima premalo oblek 7, čevljev 10, perila 2 in šolskih potrebščin 7. Toda ti niso še najrevnejši. Dijaki, ki žive pri starših ln sorodnikih, so še bolj obubožani. Izmed 67 jih ima 38 premalo obleke, 44 premalo čevljev, 31 premalo perila in 24 premalo šolskih potrebščin. Najbolj dijakom primanjkuje čevljev. Pri obleki si v mnogih primerih pomagajo tako, da nosijo mlajši obleke starejših bratov ali sester, odnosno prenarejene obleke staršev, a čevljev navadno ne morejo »podedovati«, ker prej dotrajajo. VSA DRUŽINA POTREBNA PODPORE Nekateri dijaki izhajajo lz družin, ki bi z vsemi člani vred potrebovale javne podpore. Pri tej anketi lahko opozorimo na primer, da neka družina, ki ima družinskega rednika na Golniku, prejema podporo po 10 din na dan od OUZD. Kako naj tflkftna družina primerno obleče ln obu-je dijaka? Dijaku lz te družine primanjkuje vsega: obleke, čevljev, perila ln šolskih potrebščin. Zopet druga dijakinja lz delavske družine, ki prejema kosilo v šolski kuhinji, toži, da zdaj ne more več prispevati niti po dinarju za kosilo. Večerje nima redno ln je pogosto lačna. Oče je nezaposlen ln za težko delo nesposoben, a v družini je devet otrok! V Istem prostoru spi 9 ljudi. Poučen je tudi primer družine, ki jo mora preživi jati sama, ločena mati; devet nepreskrbljenih otrok! Oče je prezadolžen in ne more prispevati za družino več kakor 100 din na mesec. Dijakinji iz te družine primanjkuje obleke in čevljev. Čevlje, ki jih je lani dobila od neke socialne ustanove, je ponosila. Nič bolje so ne godi dijakinji iz delavske družine, ki šteje 5 otrok. Pogosto nima večerje. Primanjkuje jI vsega, razen šolskih potrebščin, ki si jih je pa med šolskimi počitnicami prislužila sama: hodila je na polje plet. . . 250 DIN PREJEMA OD STARŠEV NA MESEC Dijak, ki stanuje pri tujih ljudeh v Ljubljani, je izdal, da prejema po 250 din »podpore« ob staršev na mesec. S tem denarjem se mora preživljati ln šolati. Kako, to je res vprašanje, ki pa ni moglo biti rešeno na vprašalni poli pismene ankete. Dovolj razloga ima za tožbe tudi dijak, Id nima več ne očeta in ne matere in tudi nihče drugI ne skrbi zanj, le po 275 din pokojnine prejema po očetu. AH je s tem denarjem mogoče živeti? SKROMNI DOHODKI STARŠEV če se pozanimamo za dohodke staršev anketiranih dijakov, nam postane razumljivo, zakaj toliko dijakov potrebuje čevljev ln obleko. Izmed 22 dijakov, ki žive pri tujih ljudeh v Ljubljani, jih Izhaja 7 iz družin malih posestnikov, v teh družinah so številni otroci. Le eden dijak je iz uradniške družine, 2 sta lz železni carske, po eden ima očeta upokojenca, državnega uslužbenca, trgovskega potnika, pastirja(!) malega trgovca in mater šiviljo. Dijaki, ki stanujejo pri starših v Ljubljani, izhajajo po večini še lz revnejših družin, šest dijakov ima živo samo mater; te matere preživljajo družino, bodisi s skromno pokojnino ali pa imajo vsaj hišico, da ni treba plačevati stanovanja. Razen tega Imajo po trije dijaki matere šivilje, tudi brez očeta. Dve materi sta ločeni in morata preživi fati otroke brez ali-mentov. Prav tako težko živita otroka, ki imata nezakonsko mater. Iz uradniških družin so samo trije dijaki. Največ je med starši dijakov rokodelcev, odnosno kvalificiranih delavcev. 14, in 7 navadnih delavcev ter ena delavka. Posestnika sta samo 2. medtem ko so nostrežnice štiri, to se pravi delavke z zelo slabim ter nezanesljivim zaslužkom; 2 dijaka Imata očeta orožnika, po eden bivše era trerovca. mesarja, učiteHa. lovskoera čuvala in železničarja, 5 dijakov pa ima roditelje upokojence. PO 9 IN 10 OTROK Roditelji dijakov, ki so doma v Ljubljani, nimajo v splošnem tako številnih otrok, kakor starši dijakov na deželi. VeČina jih ima po 2 otroka (12 družin), po enega odnosno po tri v 11 družinah ln po 4 v sedmih. Vendar so tudi po tri družine, ki Imajo po 6 ln po 7 otrok, a 4 jih imajo celo po 9. V eni ornžinl je 10 otrok, število otrok ni vedno zanesljivo merilo za revščino, saj se marsikateremu edincu godi slabše kakor otroku, ki Ima po 7 bratov ali sester. Upamo, da je anketa dovolj dokazala, kako potrebno je bilo, da so se letos novinarji, ko so prirejali koncert, ki bo jutri zvečer v TJnlnonu, spomnili na revne dijake in prav je tudi, da so ob tej priliki opozarjali javnost na naše stradajoče srednješolce. DNEVNE VESTI — Vodnikova pratika 1941 je sama vredna 20 dinarjev, saj ji po opremi in vsebini Slovenci nimamo enake! Deželan in mest-jan, inteligent in nas preprosti človek, val jo bodo med letom radi jemali v roke, ker bodo našli v njej poleg katoliškega ln pravoslavnega koledarja, najnovejših poštnih pristojbin ln taksnih predpisov tudi obilico poučnega in zabavnega čtiva. Vodnikova družba pa vam nudi za 20 dinarjev razen Pratike še dve Izbrani povesti ter prepotrebno poljudnostrokovno knjigo Inž. Turka »O rastlinski, ljudski ln živalski prehrani«. Naročite se takoj na letošnje lepe Vodnikove knjige, ki bodo v kratkem razprodane! — Določitev cen bučnega olja. Da bi mogle tovarne takoj dobavljati bučno olje potrošnikom, je odredil ban dravske banovine naslednje cene za to olje: tovarne prodajajo bučno olje franco kupčeva postaja po 22.40 din, veletrgovine po 23.75 ln trgovine na drobno z onim pri bitkom, ki je dovoljen na nabavne cene pri prodaji jedilnega olja — Trgovinska pogajanja s Fin»ko »e prično prihodnji mesec Po napovedih lz Beograda bo najbrž že 4. decembra prispela v Beograd na povratku lz Sofije finska gospodarska delegacija. Naš trgovinski premet s Finsko je zdaj urejen po sporazumu iz leta 1929. Leta 1938. je bala sklenjena trgovinska pogodba s Finsko, ki pa ni bila ratificirana in zato ne uveljavljena. * Strojepisni tečaji, novi (dnevni ln večerni) prično 2. decembra. Dnevi in ure pouka po želji obiskovalcev. Prospekt na razpolago. Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska c. 15 Največja stroje-pisnica 50 «trniev (Telefon 43-82). (—> — Stenografijo v 6 mesecih. Trgovsko učlllšče Robida. Ljubljana Trnovska ul. 15 priredi šestmesečni tečaj za stenografijo. Dnevni, večerni, začetni in nadaljevalni tečaji za strojepisje. — Izredna metoda. Posebni oddelki za odrasle. Obisk vsakomur omogočen. Prlčetek 2. decembra — Pojasnila v pisarni ravnateljstva Iz Lfublfofe —lj Vstopnice za novinarski koncert se prodajajo pri blagajni kina Union danes od 3. do 6. popoldne, jutri pa od pol 10. do 12. dopoldne m popoldne od 2. naprej do koncerta. Najkasneje do jutri opoldne naj dvignejo vstopnice tudi oni, ki jih imajo rezervirane. Koncert bo v nedeljo ob 8. zvečer v veliki unionski dvorani. Ves spored bo opravila celotna Ljubljanska filharmonija ped vodstvom dirigenta Sijanca in s sodelovanjem rektorja Glasbene akademije Trosta. Na sporedu so simfonična dela Arniča in Skerjanca ter Dvofaka in Cajkovskega. —lj »Nenava<*en čl°veK«f Senečlčeva igra, predstavlja po svojem značaju sodobnemu okusu ustrezajoče. Izredno posrečeno odrsko delo. To vestno naštudirano in lepo opremljeno delo, kljub prikriti trpkosti izvrstno zabava gledalce, ki ao igro sprejeli zelo toplo in nekajkrat pri odprti sceni prekinili Igro z navdušenim aplavzom. Ponovitev igre v šentjakobskem gledališču bo'canes v soboto 30. t. m. ob 20.15 in v nedeljo 1. dec. ob 1515. Ker je bila zadnja predstava popolnoma razprodana m je odšlo mnogo ljudi brez vstepnic, jih kupite že v predproraji od danes dalje v Mestnem domu. Na nedeljsko popoldansko p:edstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. —lj Sestanek staršev poskusne ljudske šole za Bežigradom. V ponedeljek bo prvi letošnji skupni sestanek staršev. Na sestanku bo predaval tajnik Un:je za zaščito dece g. Vojko Jagodic K> zaščiti mladine v vojni«. Ker je tema aktualna, vabimo vse starše, da se predavanja udeleže. Sestanek bo ob 8. zvečer v šolski telovadnici. Po predavanju bo redni letni občni zbor društva »Sola in dom«. Lepa namizna jabolka po ugodnih cenah nudi »E K O N O M«, Ljubljana, Kolodvorska 7, lj— Koncert »Slovenske komorne glasbe«. Prijatelje naših izvini.h slovenskih skladb opazariamo na koncert »Slovenske komorne giasbe«. ki bo v ponedeljek 2. dec. v veliki filharmonični dvorani. Klavirska tria naših priznanih slovenskih skladateljev: Svare. Skerjanca. Osterca in Arniča. bodo izvajali Ornikova. Sedlbauer in Lipovšek. Vstopnice od 25 din navzdol v Matični knjigarni. 501'n lj— Veselo »Miklavževanje« bo v četrtek 5. decembra v vseh prostorih kavarne »Nebotičnik«. Nastop Miklavža s spremstvom v kavarni ob 22.. v dancingu ob 23 Darila nai se oddaiajo na dan nri-reditve na kavarniški blaiajni s točno označbo: imena obdarjenca. ure in krala obdarovanja. Zaradi pričakovanega velikega obiska prosimo goste, nai mize v naprej rezervirajo. — Od 1. decembra nov prvovrstni spored v dancingu. Vstop prost, cene običajne. 503/n —lj JUTRANJE HALJE Karnlčnlk nebotičnik —U NA VSAKO MTZO LAŠKO PIVO —ij Abonente po 18 din na dan sprejema gostilna Lovšin. 504—n Darujte za starološkl »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Ček. rač. 14.672, »Dom slepih«, Ljubljana. —lj Angleško društvo Ljubljani sporoča vsem, ki bi se hoteli učiti angleščine še v tem šolskem letu, da se bo 2. decembra pričel novi tečaj za začetnike. Prav tako se še vedno sprejemajo tečajniki za nadaljevalne tečaje in posebne tečaje za konverzacijo, literaturo, dramo in trgovsko-poslovno angleščino. Informacije in prijave vsak dan od 17. do 19. v društvenih prostorih, Tavčarjeva ul. 12. 506-n lj— požar Indije ie vsebina velikega milijonskega filma v slogu Poročnika indijske brigade, ki obravnava borbo angleške brigade z desettisoči domačinov, ki SO v gorah tajinstvene Indije našli polno vediteliev za svoie gusarske nodvige v osebah fanatičnih budističnih duhovnikov Prizori Dolni groze, ko končavaio življenja v jamah strupenih kač. prizori juništva. ko v naskoku osvoie brigadirji zlati budistični hram so znaMInosti kakor jih doslei še ni pokazal noben film. Ker ie tudi priljubljeni Mickev Ro*n*y glavni iunak drugega filma Be'e rešetke, ki kaže pestro življenie v volni akademilL kjer se vrste neštete intrige, da celo tat- vine dijamantov. smemo reci. da je tudi spored Gunga Din in Bele rešetke v kinu Moste zopet nekaj za mlado in staro, ter potrjuje v polni meri sloves, ki ga to podjetje uživa 2731 —lj Starši. Id iele razveseliti svoje malčke i obiskom »v. Miklavža in njegovim spremstvom na domu — v Ljubljani —. naj čimprej sporoče svol cenjeni nas ov upravi »Slovenskega Naroda« v svrho dogovora. 50ll n Darujte praktično! Najlepše darilo za vsako roko je »Jugo pate nt« nalivno pero! Dobavlja tudi na obroke Jugopatent, Lubljana, Dvorakova 8. lj— NOVI ZACETNlSKI PLESNI TEČAJ za novince — dame in gospode se bo pričel v ponedeljek 2. decembra ob 20. v Jenkovem plesnem zavodu v Kazini, Zvezda. Informacije in vpisovanje dnevno od 11. dalje ter zvečer pri otvoritvi. Studenti-nje imajo popust. 510/n lj— Združenje čevljarjev v UnbUani naznanja, da bo v najkrajšem času Pri-krojevalni tečaj. Interesenti nai se javijo takoj v združenju. Uprava. 512/n lj— Pečene purmane in krvavice nudi gostilna Lovšin. 509/n lj— Gostilna Martine. Zg. Šiška, te e fon 41-88 nudi manjšim družbam tople sobice ln dobro postrežbo! — Vsako nedeljo koncert v veliki Dlesni dvorani! 511/n lj— VSAKO NEDELJO od 16. do tO. ure popold&nska olesna vatn v Jenkovi Soli v Kazini. Vsi vljudno vabljeni. 510'n —Ij Kdor želi prave domače krvavice, bo drevl ln jutri obiskal staro znano gostilno »Mrak« na Rimski cesM; tel 44—SO. 513—n lj— V nedeljo 1. decembra koncert v gostilni Vrbi no na Barju. 507 m Avtobus Liubljana-Barje-Ig-Iška vas vozi od 1. XTT. 1940 po novem voznem redu ln sicer vsak dan: odhod Iz Ljubljane ob 6.00, 12.30, 18.30 odhod z Iga ob 7.00, 13.30, 19.30 Postajališče Ljubljana, Krekov trg. J. Kraljic, Ljubljana, Gosposvetska 1 prt »Flgovcu« — tel. 36-98 fyc(e\ntca KOLEDAR DANES: Sobota, 30. novembra: Andrej JUTRI: Nedelja, 1. decembra: Narodno zedinjenje DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Pod zastavo svobode KINO SLOGA: Crna mačka, matineja »Tarzan v haremu« ob 14.30 KINO MOSTE: Bele rešetke in Dunga-Din (Indija gori) KINO ŠI6KA: Pesem zlatega zapada RAZSTAVA SLIK BOŽIDARJA JAKCA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 9. do 18. FILOZOFSKO DRUŠTVO: Predavanje prof. dr. Spektorskega »Tolstoj ln etika« ob 18. v predavalnici mineraloške-ga Instituta na univerzi SOKOL I. telovadna akademija ob 20.30 na Taboru ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nenavaden človek« ob 20.15 Mestni dom SOKOL n. telovadna akademija ob 20. v domu v Trnovem PRIREDITVE V NEDELJO KINO UNION: Bogataševa usoda OSTALI KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO LJUBLJANSKI SOKOL proslava državnega praznika ob 11. v društveni telovadnici v Narodnem domu NOVINARSKI KONCERT OB 20. V UNIONSKI DVORANI OFICIRJI LJUBLJANSKE GARNIZIJE družabni večer v proslavo narodnega praznika ob 21. v dvorani »Zvezde« ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nenavaden Človek« ob 15. Mestni dom SOKOL VIČ ob 11. slavnostna seja uprave z zaobljubo novega članstva, ob 20. akademija v sokolskem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZT3RAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Fran ta M1 s, Poljanska cesta 15 TI., telefon št. 32-84. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Sobota, 30. novembra: Romeo In Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja 1- decembra: Ob 15. uri: Mah lord. Mladinska predstava. Izven. Ob 20. uri: Cigani. Izven Ponedellek 2 decembra: zaprto. Torek. 3. decembra: Razvalina življenja. Red A Sreda 4. decembra: Lepa Vida. Red sreda Nedelja v drami. Mladino ln starše opozarjamo na vprlzorltev mladinske Igre »Mali lord«. Delo slovi kot Izredno prikupna ln vzgojna knjiga, iz katere so napravili dramatizacijo. Slovenski prevod je delo Mlnke Govekarjeve. Zgodba o plemenitem malem dečku, ki gane srce trdosrč-nega deda, je polna prisrčno ganljivih ln ljubkih šegavfh prizorov. K predstavi Golleve pravljice »Snegu!-ttca« z Lev&rjevo v naslovni vlogi, bo prišel sv. MIklav* s svojim lepim in Številnim ttprenistvmn in bo obdaroval nafholj pridne otroke. Razdelil bo darila, ki bodo prispela v sredo 4. dec. ln v četrtek dopoldne 5. dec., k vratarju drame, natančno naslovljena na obdarovane«. Opozarjamo, naj «1 občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice V prednrodftji. — V nedello bodo vprtzortll prvič v letošnji sezoni Gollevo mladinsko Igro »Princeska tn pastirček« z Levarjevo ln Slmeičevo v glavnih vlogah. K tej pestri in sila zabavni maldinski igri. pa se bo prišel sv. MIklav s svojim spremstvom poslovit. OPERA: ZaceteV ob 20 url Sobota, 30. novembra: Gorenjski Slaveek. Izven. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika Nedelja, 1. decembra: Ob 15. url: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 2. decembra: Iz Prešernovih dni. Proslava 140-letnice Prešernovega rojstva Dobrodelna prireditev Kola ju- goalov. sester. Izven Torek, 3. decembra: Figarova svatba. Red torek Sreda, 4. decembra: Friderika. Premiera. Red premi erski. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča ★ V proslavo narodnega praznika bodo peli drevi na predvečer Foersterjevo domače delo »Gorenjski slavček« z Ribičevo v naslovni partiji in Franc lom v glavni moški vlogi. Opozarjamo, da bo v nedeljo v operi samo popoldanska predstava, ker večerna odpade zaradi Novinarskega koncerta. Popoldne bodo peli Leharjevo opereto »Grof Luksemburški« s Franc lom v naslovni ln Ivančičevo v glavni ženski partiji. ~SPD~ V gornje-savski dolini ie p ičalo po malem snežiti, v Planici ie padlo 10 cm snega na suho codlaeo. To ie orvi glasnik letošnie smuške seriie. Srn ^arii ki so že nestrpni, nai poskusno prve smučarske gibe v Tamarju. ...za sokolskim orasorom Sokol I na Tabora priredi v proslavo državnega ln sokolske ga praznika telovadno akademijo, ki bo drevi v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru. Spored bo naslednji: Godba — sokolski pozdrav in prihod praporov, godba — državna himna — dviganje drž. zastave, moški naraščaj — preskoki čez mizo, ženski naraščaj — dvanajstorica, člani — vaje na bradlji, članice — lučke, moški naraščaj — skupine na obroču, članice — vaje na dveh konjih, člani — vaje na drogu ženski naraščaj — vaje na dvovišinski bradlji, članice petorica, moški naraščaj — devetorica, člani — sedmorica, članice — troboj-ka, godba — drž. himna, snemanje držav, zastave ln sokolska koračnica, Pričetek točno ob pol 21. Vaditelji posameznih točk so žrtvovali mnogo truda, da bodo vse točke dobro izvedene, zato vabimo brate, sestre ln Sokolu naklonjeno občinstvo, naj se akademije v čim večjem številu udeleži Lutkovno gledališče Sukoia 1 na Taboru uprizori jutri ob pol 16. krstno predstavo krasne pravljične lutkovne igre Jožeta šorna »Kaznovani mlinar« v štirih dejanjih.. Pred predstavo bo proslava ze din jenja. Jurčkov jazz. Pri g i te, nasmejali se boste- Zdravo' 514—n Akademija Sokola Ljubljana-Vič. Ze od nekdai so slovele akademije viškega Sokola po svojih dobro naštudiraruh točkah, ki so jih sestavili vedno domači vaditelji in vaditeliice. Vsem sta še živo v spominu lanska iubileina telovadna akademija in akademija 1. decembra Tudi letos so se domači vaditelji in vadite'ijice potrudili, da bodo vse telovadne točke nudile vsem mnogo užitka Za iutrišnio akademiio sta uprava in vaditeljski zbor določila nastopni spored: 1. Državna himna, poie pevski zbor »Bor«. 2. Domen 1. decembra za sokolstvo. govori prosvatar br. prof. Lojze Merčun. 3. E. L Ganil: Jugoslavija, recitacija, 4. n^aiša ženska deca — rajanje snežink. 5. moška deca: Naprej. 6. solopetie br Milana Janovs'-e-ga. 7. ženski naraščaj: humoreska. 8. starejša ženska deca: vaje s cveikami. 9. nastop pevskega zbora »Bor« pod vodstvom br. Janka Gučka 10. moški naraščai: preskoki. 11. Kosovski Skolovi. recitacija, 12. solopetie br Janovskega. 13 ženski naraščaj, skupne vaie na dvovišinski bradlji. 14. članice: vestalke 15. nastoD p.-v-skega zbora »Bor«. 16. člani: Veče na ško-lju, simbolična vaia z recitacijo. 17 Pesem sokolskih legij, pojejo vsi navzočni. Pester spored akademiie ki ie jako skrbno pripravljena nam jamči, da bodo vsi posetniki z nastopajcčim: oddelki z?lo zadovoljni, zato smo prepričani, da bo jutri zvečer dvorana zasedena do kraia Začetek akademiie bo točno ob 20 Soko stvo in vsa narodna javnost bratsko va' ljena — Slavnostna seja uprave z zaobljubo članstva bo iutri na državni in sokolski praznik točno ob 11 Člani in članice, ki imaio kroj se morajo seie udeležiti v kroju, večerne akademiie pa vsi v meščanski obleki z znakom Sokol v Šiški bo imel jutri ob pol 11. dopoldne v Sokolskem domu proslavo državnega praznika, ki je za vse brate in sestre obvezna. Sokolsko društvo v Stepanji vaSf bo imelo proslavo zedinjenja jutri 1. decembra ob 11. v sokolski telovadnici. »Ljubljanski Sokol« priredi tudi letos za svojo ln drugo mladino Miklavževo popoldne 5. decembra ob 16. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Darila se sprejemajo v društveni pisarni v Narodnem domu do začetka prireditve. SokoPko društvo na Bledu priredi proslavo zedinjenja jutri ob 8. zvečer z svečano akademijo. Na sporedu je 20 točk telovadbe, petja in godbe. Sokolsko društvo v Dol. Toplicah je pridno na delu. Redno telovadijo vsi oddelki, ki so se v zadnjem času precej pomnožili, pa tudi igralska družina se pripravlja za svoj prvi nastop v letošnji zimski sezoni. Vprizoriti nameravajo veselo Igro »Vaška Venera«. Tudi praznik narodnega in državnega zedinjenja bodo najslovesneje praznovali. — Kakor običajno bo tudi letos na Miklavžev večer Miklavž obdaroval sokolsko deco z darili. Zbcrcwan]e ljubljanskih trgovskih nameščencev Ljubljana, 30. novembra S noči so se zbrali številni trgovski nameščenci v Trgovskem domu na rednem občnem zboru pomočniškega zbora Združenja trgovcev v Ljubljani. Občni zbor je vodil predsednik Lojze Sitar. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil zastopnike zbornice za TOI, Zveze trgovskih združenj za Slovenijo, Delavske zbornice, Zveze društev privatnih nameščencev in Zveze pomočniških zborov za dravsko banovino. Predsednik je v svojem poročilu predvsem opisal prizadevanje pomočniškega zbera za uvedbo 8urnega delovnika. Pogajanja so začasno zastala. Stremljenje po zboljšanju socialnega položaja naših trgovskih sotrudnikov je ostalo v veliki meri brez uspeha ker njihovih zahtev niso prejeli trgovci zaradi odpora trgovstva v južnih pokrajinah. Zborovalce je pozdravil zastopnik Delavske zbornice ing. Vinko Košir. Dejal je, da je pomočniški zbor dosegel lepe uspehe ln zbornica je priznala zastopnika pomočniškega zbora kot zastopnika stanu zase. Toplo je bil sprejet sklep iz Beograda ki določa zvišanje podpore trgovskim nameščencem za 60 odst. po 1. januarju. Nezaposleni trgovski sotrudniki bodo prejemali podporo 26 tednov po odpustitvi iz službe. Govornik se je dotaknil vprašanja Števila trgovsk'h vajencev, češ, da so nekateri trgovci, čim je bila uvedena minimalna mezda za pomočnike, začeli delati samo z vajenci Ko vajenec konča učno dobo, ga trgovec odpusti z izgovorom, da ga ne more plačevati. Iz poslovnega poročila je razvidno, da je organizacija v preteklem poslovnem letu zelo delavna. Poslala je tudi deputacijo v Beograd k ministru za socialno politiko in intervenirala za ugodno rešitev važnih vprašanj. Januarja je prišlo do sporazuma med delodajalci ln nameščenci in je bila čbcločena minimalna plača 900 din na mesec. Odbor je pa kmalu sprevidel, da je ta plača spričo naraščanja draginje prenizka in začel se je truditi skupno z na-meščemskimi organizacijami za prilagoditev mezd draginji Delodajalci so pristali na minimalne plače na 1 500 din. Odbor je de'oval tudi pri akciji, da bi nameščencem izplačevali diraginjske doklade. Pomočniški zbor je bil v najboljšem razmerju s trgovsko organizacijo, ki je pokazala dovolj razumevanja za njegova stremljenja. Trgovci so tudi izplačevali svojim nameščencem plače, ko so bili na orožnih vajah. Pomočniški zbor je dobro gospodaril tn izkazuje blagajniško poročilo lep pribitek. Odbor je prejel razrešnico 8 pohvalo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Lojze Sitar, na njegov predlog pa za podpredsednika Franc J apel j, tajnik Josip z-užek, blagajnik Jože Lampič in 14 odbornikov, ln 2 nadzornika Velik vlom v Seri Tatovi so odnesli za 15.000 din blaga Sora, 29. novembra V Sori je bil vlom. kakršnega ljudje že dolgo ne pomnijo. Tatovi, menda štirje so vlomili v trgovino Filipa Lavrise, ki jo ima v najemu Lovrenc Oblak, in odnesli za 15.000 din najraznovrstnejšega blaga. Predvsem so se spravili nad manufakturno blago in trikotažo, nato pa so posegli tudi po špeceriji. Ko je zjutraj stopil gospodar v trgovino, mu je splošno razdejanje živo pričalo, da so ponoči gospodarili v prostorih vlomilci. Odnesli so tudi novo zimsko suknjo, vredno nad 1000 din, zelen površnik, 10 m sivega in črnega sukna. 27 ženskih volnenih jopic razne barve, 39 moških srajc, 12 parov svilenih ženskih nogavic, nad 20 metrov blaga za srajce, 15 m črnega klota, sedem parov copat in 15 samoveznic, 11 vreč. 25 m črnega navadnega blaga, 28 usnjenih in gnmijastlh pasov, 72 parov najfinejših moških nogavic za 200 din čokolade, skoro tri talograme salame, nad 5 kg piškotov, nekaj kg svinjske masti Ln vso zalogo paste Odol ln Kalodont. Vlomilska družba je morala biti svojega posla vešča, kajti niso dobili zunaj prav nikakih sledi, pa tudi lep kos spretnosti je bilo treba, da so spravili toliko množino blaga neopaženo iz Sore, kjer je v smeri proti Medvodam sorazmerno vedno dovolj ljudi na cesti. Pri vlomu so se poslužili nizke lestvi ki so jo prislanih' k oknu, potem pa so z nad tri metre dolgim smrekovim kolom Iztrgali omrežje, da so Imeli prost vstop v stranski prostor trgovine. Izruvali so tudi železno kljuko pri vratih, s katero so zaklepali ključavnico. Od orodja so našli na mestu vloma sveder, kladivo in odlomljeno pilo. Preiskava poteka z vso Intenzivnostjo ln upajo, da bodo vlomilci kmalu za zapahi. Iz Kamnika — Večerni avtobus bo zopet vosJl, toda zaradi zaprte državne ceste Domžale— Ljubljana, preko St. Jakoba, in sicer le ob sobotah nedeljah, dnevih ored Prazniki in na praznike. Iz Kamnika bo odhajal ob 19., lz Ljubljane pa ob 23.30. Vse ostale dnevne zveze pa ostanejo neizpremenjene. Voziti prične 1. decembra. Iz Kranja — SoKofeka prosiavm »edinJenja. Jutri ob 11. bo po cerkveni svečanosti slavnost-no zborovanje v Narodnem domu, popoldne ob 18. pa bo telovadna akademija. tm prvenstvo JKzaaJa v Mhu. V prvi skupini je nastal zaradi zadržanosti nekaterih igračev zastoj in se več kol ni odigralo, »tanje pa je ostalo nespremenjeno. Več gibanja je v drugi skupim, kjer je bila pravkar zaključena prva polovica turnirja. Iz katere je izšel kot zmagovalec. g Pogačnik s pol točke naskoka. Stanje v drugI skupini je 1. Pogačnik 6 in pol, 2. Žužek 6, 3. Kosi 4, 4. Dražil 3, 5. Rauch 2 (i), 6.—7. Jenko, Raichl 2, 8. Žalar pol (2) Itd. — jadranska strate priredi v torek 3. decembra slavnostni koncert o priliki slave nase mornarice in v proslavo 1401etnice Prešernovega rojstva. Na prireditvi, ki bo umetniško gotovo na zavidljivi stopnji, bo sodelovala operna pavka ga. Vera Majdi-čeva, ki bo pela nekaj arij iz oper >Glo-oondec in »Morene«. Pri proslavi bo so- delovala tudi gdč. Marija Horakova v Kranju že dobro znana pianistka, himno Jadranske straže pa bo zapel gimnazijski mladinski zbor pod vodstvom glasb, učitelja g. Liparja. Koncert bo v gledališki dvorani Narodnega doma. — Izgubil Se je na železnici, verjetno med Medvodami in Kranjem, Rostov pa-domer. Kdor ga je na?el ali kaj ve o njem, naj takoj javi kranjski mestni poUcljt — Prva pomoč pri nezg°dafa bo naslov predavanja, ki ga priredi kranjska podružnica SPD v četrtek 12. dec. ob 20. v gimnazijski telovadnici. — Pozor na tatove grive. Opozarjamo lastnike konj na čedalje pogostejše primere tatvin konjskih repov in griv. Tatovi so v tem tednu poskušali srečo tudi že v bližnji vasi Cirčiče ln ker se jim ta nedovoljeni posel splača, bodo gotovo poskušali srečo še kod, zato pazite. — Sneg. Včeraj dopoldne je pričelo zopet snežiti, vendar se sneg v ravnini ni obdržal. Več ga je zapadlo v bližnjih hribih in gorah. — »Sveti pis>men«, dramo W. s. Mau-ghama bodo uprizorili igralci gledališkega odra Narodne čitalnice v Kranju 4. in 12. decembra, vsakokrat ob 20 30 v gledališki dvorani Narodnega doma. Cene vstopnic običajne; dobe se v p:edpro;aji v trgovini g. Hlebša na Glavnem trgu. — Prepričani smo. da bo kranjsko občinstvo pri predstavah zastopano v častnem številu in na ta način zopet dokazalo, da ima smisel tudi za resno kulturno udejstvova-nje naše Narodne čitalnice. — V tej Izredno napeti psihološki drami spoznamo v teki dejanj vso veličino ljubezni, ki zalnme v svoj sveti plamen toliko različnih človeških usod. V drami sodelujejo Kocmur-jeva. Vajtova. Rutarjeva, Premruieva, brata Stiglica. Dežman in drugi. Režira C Zoreč. Točen začetek predstav je odvisen od točnosti občinstva. Z Jesenic Zvočni kino Radio predvaia v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v n delio tudi ob 3. pop.) velefilm »Poročno p tavanje«. V gl vlogah: Theo Lingen in Paul Horbiger. Med dodatki tudi kuturni film in vojni tednik. — Sledi »Bel Ami«. mm KINO MOSTE Danes ob 20., jutri ob 14.30, 17.30 ln 20.30 uri, v ponedeljek ob 20. uri BELE REŠETKE Mickev Roonev, Freddv Bartholomev ter milijonski film največjega obsega s stotlsoči sodelujočih GUNGA DIN (INDIJA GOKI) Garry Grant, Victor Mac Laglen. Douglas Falrbanks. Upor Indijcev! Borba za tajlnstveni zlati hram! Zmaga herojske brigade! Iz Trbovelj — Našel se je pes, črn jazbečar, ki se je Izgubil verjetno že pred tedni. Izgubljeni jazbečar se dobi pri rejditelju Janezu Babicu vulgo Bcčku, posestniku v Ravnah 21, pošta Hrastnik. — Zaprte brivnlce. Opozarjamo, da bodo na praznik zedinjenja jutri v Trbovljah zaprti vsi brivski in frizerski saloni. — Oficielna maša na praznik zedinjenja bo zjutraj ob 8.39 v trboveljski župni cerkvi. Med mašo bo pel pevski zbor .»Trboveljskega slavčka«. — Trboveljski rezervni podčastniki se bodo organizirali v lastnem društvu ter bodo Imeli jutri ob 11. dop. ustanovni občni zbor v gostilni Volker na Vodah. Pred tem se bodo društveni člani korporativno poklonili pred spomenikoma kralja Aleksandra I. in borcev, padlih v zadnji svetovni vojni, ter položili vence. Akcijski odbor poziva vse trboveljske rez. podčastnike, da se sestanejo ob 8. zjutraj pred gostilno Volker ln se polnoštevalno udeleže tudi občnega zbora! — Posebna komisija ministrstva za šume ln iaidnike pod vodstvom višjega svetnika živke Jovanoviča se je te dni mudila v Trbovljah, kjer je Izvršila pregled dela tukajšnje bratovske skladnice. Gospodje so si ogledali tudi tukajšnjo moderno bolnico bratovske skladnice ter nove zgradbe. Iti jih ista dovršuje. Komisija se je laskavo izrazila o vzornem poslovanju skladnice ter najmodernejših socialnih ln higiensko -zdravstvenih napravah za dobro trboveljskega delavstva. — Nova koruza. Občina Trbovlje razpolaga s precelšnjo količino lepe, zdrave, ■»a ljudsko prehrano sposobne koruze. Odda jo na željo interesentov lahko takoj, in sicer odprto za 30 dni. Interesenti se pozivajo, da takoj pismeno ob veste občino, 'toliko koruze bi hoteli prevzeti, nakar jih obč'na obvestila, kdal koruzo lnhko prevzamejo. Prevzemala se bo koruza v občinski zgradbi bivSi Pn*-ašuhovi hiši. Cena :oruzl je 3.10 din za kg. MED. UNTV. dr. As Novoseljskij ZDRAVNIK se je preselil iz Kranja v Ljubljano Zrinskega 7/1, tel. št. 24-38 Ordinira dnevno od 9. do 11. In od 15. do 18. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure. Rontgen - Dlathermlja - Solux - Višinsko sonce - Galvano-faradizacija - Vibr. masaža Iz Metlike — Proslava 1. decembra. Sokolsko društvo v Metliki bo proslavilo 1. december jutri ob 20. v sokolskem domu z otvoritvijo sokolskega odra, ki je povsem na novo opremljen in bo z novimi kulisami — delom priznanega gledališkega slikarja umetnika g. Skružnija iz Ljubljane — gotovo učinkovito pripomogel k vprizoritvi drame >Oče«. Pri proslavi bo sodeloval sokolski orkester. — Obrtno nad. šola. Pouk občega oddelka obrtne nadaljevalne šole, ki je bil doslej ob petkih popoldne od 15. do 18., bo odslej ob sredah od 16. do 19. — Kino Bela Krajina, Drevi ob 20. In jutri ob 15. in 20. bo v zvočnem kinu predvajan glasbeni velefilm »Sestra Marija«, v katerem nastopa najboljši barltonlst Evrope Aleksander Šved, ki poje poleg drugih arij tudi znano Schubertovo >Ave Marijo«. Med ostalimi Igralci so v glavnih vlogah najboljše sile dunajskega ln budlm-peštanakega gledališča. Branje za naš mili narod Družba sv. Mohorja v Celju je pravkar izdala zajetno delo dr. Avgusta P i r j e v c a, knjižničarja Študijske knjižnice v Ljubljani: Knjižnice in knjižničarsko delo. Slovensko javnost utegnejo zanimati zlasti naslednji odstavki: Ko se ie vršil prvi katoliški shod v L j ubijani (1892). so bile farne knjižnice že v razsulu, kar potrjujejo tudi oeside poročevalca Kržiča. da so farne knjižnice v prejšnjih časih leno delovale Vendar ni vedel prvi katoliški shod nasvetovat. mesto farnih knjižnic kai boljšega in referent Kržič je želel, da bi se farne knjižnice zoDet oživele. V resoluciji so poudarjali, da je »dolžnost vsakeea katoličana. da slabo in kužno berilo po moči zavira. dobro pa pridno razširja po družinah in društvih. V to svrho zlasti veliko pripomorejo farne knjižnice, ako so modro vravnane« Hkrati so sklenili, nai se sestavi »odbor veščih mož« ki nai presodijo in ocenijo vse slovenske knjige ali so ljudstvu in mladini primerne, nai s-e slabo blago odstrani, dobro razširi, in naj se poskrbi tudi posebna i^daia slovenskih klasikov za odraslo mladino Tudi na drugem katoliškem shodu (1900) se še niso razčistili pojmi o nnme-nu in organizaciji knjižnic Se vedno ie veljala kakor Pri farnih knjižnicah kot prva in najvažnejša naloga da varuiejo knjižnice ljudstvo pred »slabimi« knjigami in da nadaljujejo moralno in versko vzgojo, ki sta ji položila temelje verski in splošni pouk na ljudskih silah. Poročevalec JosiD Gruden ie sicer pi^-nlno ugotovil da gledamo orema'o na to da postanejo slovenske knjige tudi last naroda in da pridejo v naiširše kroge, a nie-^ov nasvet, naj temu odpomoreio farne knjižnice, bralna društva in bralni krožki ni vseboval novih smernic. Praktični zgled pa. naj namreč duhovnik nima listov doma ie zase, ampak nai skrbi, da krož'io po hišah, ie mogel zadostiti le naiboli primi ti\Tiim razmeram. Resolucija, ki je bila sprejeta na drugem katoliškem shodu, kaže oa vendar neki napredek. Bralnice in knjižnice nai bi ustanavljali domači duhovniki s ;*>de-lovanjem vnetih laikov. Po tem ootu nai se širi branje in izobrazba med ljudstvom, zlasti na nai se ustanavljajo knjižnice cb slovenski meji, kier ne morejo delovati druga narodna društva Za farne knjižnice nai se čim r>rei ustanovi za vsako škofijo osrednji odbor, ki nai izdela načrt, kako ie farne knjižnice ustanavljati in vod'"ti sezname knjig, ki so pihane v pravem duhu in za ljudstvo prim me. Ozki versko nravstvenih ciliev far- nih knjižnic ie razš ril v praktično življenjsko smer Janez Ev Krek. ki je izjavil v organizacijskem odseku, da imajo društva v prvi vrsti vzgoje valni smoter, da morajo biti združena s knjižnicami in da je umstveni napredek glavni pogoj političnemu napredku in oreanizaciji. Glede vprašanja, kai naj se v farne knjižnice posta vi. torej slede Izbire knjig, pa je prevzel drugi katoliški shod smernice prverra shoda Ker si knjižnice stare; š: h pisateliev »kot so bili Cigler An-drejčkov Jože in drugi, ne bodo mogle nabaviti, ker lih ni novejših oa kakor Jurčič. Stritar itd. ni devati van^e tak'h. kakršni so«, je predlagal M Ooeka nai se poskrbi za »posebno, zlasti stvarno dobro Lzbrano ter očiščeno . . izda i o slovenski pisateljev in pesnikov, stare i Mh in noveišlh V ta namen nai se sestavi odbor veščih mož. ki dobro poznaio slovensko lcr>-»?!ovie in ki bodo no skuonih posvetovanjih vestno odbirali za tako izdavanje orimernih spisov.« Nihča se še ni zavedal da bi lažie pri vab Ti bralce v knjižnico, če bi Hm nudili spise ki so z njimi časovno ln socialno povezani tore i sois*? sod<->hn:h pisateljev ne na romantičnega moralista C glerja ki ni mogel v let* lonn Slovencem isto pomeniti kot 1 1R36 Odbor, ki ie bil izvoljen na drugem ka- toliškem shodu, da izbere in očisti slo venske pesniKe in pi ate je, m ničesar na redil, zato je tretji kat^li&Ki suou 190u vnovič načel to vprašanje Claa. oč š^e vainega oabora so mogli le ugot v.ti da so prevzeli delo. ki ga ne zmorejo, zat nai knjižničarji sami presedajo sv j -_ knjige m na tei pod..a&i nai se se^ta. i katalog knjig, ki so za kniiž uce primane. Končno so sklenili nai izda Katoliška buk varna kataloe primernih knjig, ki naj ga pregleda pred na tiskom poseben odbor (Bernik. Kržič A Ušeničnik Debevc m Griveo To se ie tudi zgodilo Katoliška bukvama ie izdala dva kataloga: trgovskega z naslovom »Splošni katalog slovenskih knjige in poseben katalo. • Knjige za s:ovensko lj dstvo pr gl.da odbor za presojo slovens .ih knjig, izvoljen ob priliki tretjega kaio.iske^a shodi (v Ljubljani 1907).« Iz splošnega kataloga so izestali v seznamu za slovensko ljudstvo primernih knjig tile pesniki Aškerc Funtck fie-strin, Jenko Kette. Maister. M u m Prešeren. Vodnik Oton Župančič in tod« Stre c-Lieva zbirka slovenskih narodnih oesmi iz proze so bil spoznani kot neprimern: za ljudstvo Almanah slovenskih bogo-slovcev Cankar Cehov Do$to evski Kersnik, Levstikovi zbrani *P'si Meško M ur nik. Stritarjevi zbrani spisi. Sorli Tavčar Trdina in drugi Sredšče ljudskih kniiž nic naj bi tedaj tvorili razen ljudsk knjižnice Narodne bib1 o'ek in Kniižniet-za mladino še Andrejčkov Jož« Co'>pe» Hofmann. Jurčič Sienklewic2 Spielmann in Krištof Schmid. Da le bila s to izbiro razumna in uspešna vzgoma in izobraž" valna politika v knjižnicah za odrasle nemogoča, ne bomo še oosebe- dokazovali V nadaljnjih odstavkih oravi dr Avgust Pirjevec: »Nepotrebna skrb da bi varovali ljudstvo pred »s^bimi« knjigami, se je izmlačila v prikrivanie resničnega življenja ustvarila ie sleDoto o red gospodarskimi in kulturnim: problemi nove dobe ie držala ljudstvo v miselni in umski zaostalosti ter onemogočila rast in tvorbo narodne kulturne enote ker ie ločila ljudstvo od njegovih ustvariaiočih sodobnikov Tako smo dajali stare IH i m knjižnicam naloge, ki jih niso mogle vrši*, in se nismo zavedali njih resničnih nalog Ostali smo na pol pota; imamo ljudske orosvetne ustanove, ki nai narod um^ko in duševno izobrazijo, a vezi med narodom in temi ustanovami so ostale rah'e. ker niso upoštevale nagibov in potreb ki vodijo ljudstvo do knjige Izločiti in obvarovati smo hoteli ljudstvo pred Aškercem, Trdinom. Tavčarjem Cankar em, zato pa beremo še danes »Grofic^ t»era-čico«. Mislil) smo. da bomo obvarovali ljudstvo pred pohujšanjem nove dfbe ki ga ne prinašajo knjige, ampak živi jen e in življenjske razmere, s tem. dn postavimo v ljudske knjižnice čim več nedolžne mladinske literature, pa *mo morali pred vojno Spoznati, da je šund z Dunaja in Zagreba žalil zadnio gorsko vasic* in vsega slovenskega Krištofa Smidi. Knii^ nismo izbirali po potrebah, ki jih ima ljudstvo temveč do vidikih in inter^sh onih. ki morajo oo svojem pok'icu liud-stvo učiti in ki so bili mnogokrat sam^ službeno zastopniki gospodu^čih skupin . . . Za javne ljudske knjižnice sm imeli premalo knjig in še te ie rd Čil" ozkosrčna cenzura Sicer Da se a^e-Je kniis in literature vezala vedno n->č<*]q ki jih je priobčil ljubljanski škofiisk" li t leta 1922. ' * 1 t , i >' ^ i^f i • ' * > ' * fv \- * . • .- V » t Slovenski pisatelji v srbščini Državna tiskarna v Beogradu je te dni izdala zbirko del slovenskih sodobnih novelistov Ljubljana 30. novemb a Državna tiskarna v Beogradu ie te dni izdala zanimivo zbirko »Savr^moni slo-venački novelisti« s podnaslovom »Sodobni slovensivi novelisti« To ie prva knjiga te vrste v naši državi, ker obiavlia hkrati na desnih straneh izvirno slovensko besedilo, na levih pa srbsk; prevod Zbirko je uredil beograjski vseučilišč; pr A sor dr. Stanko Skerlj ki mu nikakor ne moremo priznati da ie pri izbiri pisate.iev in njihovih del postopal pravilno in tako. da bi srbski iavnesti deiansko pred ta .1] najboljše kar ie dala sodobna slovenska novelistLka Nekateri naši odlični novelisti v tei zbirki namreč sploh niso zastopani Dač oa so objavljena v niei nekatera dela ki v reo-ezeptativno zbirko sodobne slovenske novelistike ne soadaio Prvo uvodne besedilo nad 500 strani obsegajcči km gj ie dala Drza\*na tiskarna kot izdajateljica Iz teg^ besedila je razvidno da kniiffi ni dan namen ki bi ji sa Človek oo naslovu orisodil oač oa drugačen: Snoredno oblavlianip be-edil v slovenskem izvirniku in v srbohrvaščini nai bralcem dokaže neoričakovano podobnost in marsikdai celo pop lno istovetnost med obema iezikoma Predffov>r obsežni zbirki ie napisal dr Sta ko Skerlj ki se v njem n kako opravilne, zakai delo ni takšno kakršno bi mora'.o biti če bi resnic io hotela reorezentirati sodobno slovensko novelistiko. V knjigi »Sodobni slovenski novelisti« je zastopanih enaist naš h pov^inih pripovednikov in si^er Miško Kranjec z novelo »Pomlad« Anton Ine-olič z nove'o »Prvi sneg« Makso Snuderl z nov lo »Storija o Juriiu Pozvanu« Čiri1 Kosmač z novelo »Tistega lep-ea dne« France Bevk z novelo »Granata« Ferdo KozaU z novelo »Pomlad« Ivan Potrč z novelo »Imej sem liubico« Film Kalan z novelo »StreH za hi.š^ Vladimir Bartol z no e'o »Zadnje eibalo« B^g^mir Majrina z novelo »Uradnik FBio Klemenčič mor- na operacijo« in Juš Ko^ik » novelo »Maska Ge^T^es^va to in onostranska« Prevod vseh om^ie^ih de^ ie o^'rbel profesor- iugos'ovensk^ vniTŽ°vno^' M lan M. Jovanovič ki ie ve* Jet d-^^-^1 v Slove^iii in M mu to nis- or^ or» od iz na?e?a Jezika Kakor l*» nerazu-^M:v^ zakai ie nrav dr Sta-k- $kerl< n^-e1 odeovomo delo Izbere naiboli" ^od^bn° alovenske novelistike. tako je nerazumlji- va tudi novršnost s katero se ie lotil orof Jovanovič prevajanja Nemogoče ie navesti vse naoake prevaialčeve nrav tako oa tudi Dovršnosti ki jih ie zagrešil Zb-radi nezadostnega pozna vam a naseda jezika. Med boli kričečimi primen nai na vedemo strani 200 in 201 ker ie v Ko-smačevi noveli »Tisteea lepe^T doe zagrešil prevajalec kar več grobih naoaK Stavek. »Vi taki pagani Ijudie pretepači!« ie orof Jovanovič orevedel. »Vi takv pogani ub jice'* Kosm č?ve liud' je 'o-rej sploh izpustil Kosmačeve pretepač oa ie enostavno novišal v toonto mori'-cev. Takšna svoboda in nov-šnost nri ore-vajanju nikakor nista dovoljen! Tudi ne-seda »rogovilež< prevajalcu prof Jov; no-viču ni znana Stavek »Saj taki rogo.i-leži.« ie skočil Rur>ar na noge le nr^f Iovano\ir prestavil* -Da takve kavsa-'ži-ie « Srbrk?m kav^adž'jam uravimo or nas prep'rliive: ali Izzivale8 našim rogo-vile?em oa Dra\i;o S b* smutlli\'a< a^ Dodbadač Ce bi pr f lovanov ć p i pozvanjanju imel Dri rokah Ves''!č nik slovenačko-srpsko-hrvrtski« bi se mu takšne napake zanes ivo ne mogle ort-meriti. Na isti strani zbirka »Sr/rm^1 slo venački novelisti« je tudi tele ^av k »Zdaj r>a v gnojnico z niimi. sa1 maji itak črne srajce!« Na sos« dni srbski a-ni je ta stavek preveden tako'^- ~A ^-'a u iamu za djibre s niima! Za^a^ nrav vgnojnico in nič mani ie prevajal r pozabil povedati čeprav je t-* zel o zaradi črnih srajc ki so jih ncs'li tisti ne sreemki Poleg vsega tega se ooiav ia tu tudi vnorasanie ali ie C?ril K'vsmaf e svnio »gnojnico« mislil tisto sm^d^čo teko "ino ali pa jamo. v kateri se zbir3 Pr> -*m^li celega ods^avtka bi človek &-~dil da" Kosmač ni misli1 na »jamn za diubre« oač pt na pravo, tekočo ffnojnico Na isti strani ie stavek: »Jcm^. sem e1 že zopet. « preveden »Inase! Onet sam . .« Nfa skromno in neznatno besedico »sa« ie prevaialec ooz-bil in s **em pokvaril smisel celeea stavka ozir^mT vzklika Našo trditev, da je p-^md p v**š^n lahkn podk^enimc 5o c t°m'e n^^^^^m 'Dobro.« 1e rek^l. Na^da »Trg'-še- dobro.« ie delal PuDaH-v orof Jovanovič prevedel takole »Dob-o.« rekao 1e Nande *Kakvo dobro.« k-'-a^ je Ruparev... čeprav bi moral pravilno prevesti: »Kakav dobro ..« ne oa »Kakvo dobro. .« In še nekaj primerov z iste strani za nameček: Ce p.i nas kril mo z rekami, ne more prevaialec reci. da z njimi »lepršamo«, ker »lepršaio« (p'aoo-la^o) n. pr zastave, ne po m: Kosmač ie dalje napisal, da ie neki njegov očanec vzarohnela. kar je prof Jovanovič prevedel z »zarežao- Lahko rečem) da ie »pas ?-arežao«. za besedo rohneti oa i maj o Srb: kar več izrazov: butati, krčati in manjvrednega: gundiati Na isti strani bi me i Se pomislek el^de prevod • našee^ hrama z »vajat«. Prevajalec rč:tn- ni ved?l ^akšsn hram ie tu Kosmač mi.lil Za na->o besedo h^am imajo Srbi več o-im-jr-nejših izrazov dolap čr'er ostava pa celo hram ki ie čisto ist veten z naši t. hramom in ^e Drav tako dobro znan?i srbska beseda Hramov ie itak več vm Do-žii kulturni vinski in obdobni Enako razlikuieio hrame tudi v Srbiji Vsi orimeri ki smo iih na edli s~ 7 ene same strani ln ta s+ran to n^Venš izpričevalo koliko je vreden prevjd. Če- prav moramo priznati, da so dela nekaterih drugih avtorjev prevedena natančneje. V bodoče nai bi tisti, ki jim le zauoan izbor naibo jše sloven.sk: nov lis ike svoje delo opravil; vestneie in n. izpuč^li bo. j jih naših novelistov (n pr Pr g ia in Prežihoveea Voranca), uv^ščai oa v takšne zbirke sabšj. hkiati oa naj bi po kr-beli. da ne bodo prevod približni in samo smiselni (marsikdaj niso niti to), ampak dejanski. Samo kot čtivo in čicto nič več oa bo knjiga dob. odošla srb kim in s" venskim bralcem. S tem ie Državna tipkam v Beogradu kot izdajate'jic i jtudj ios - Ia svo) nam^-n Od zb:rke del na.'ih sod b-n:h s'oven.k^h novelis* v na bi z r:soe1še strani morali zahtevati orere^ v~č in ^icer Atesti zarad' rega ter ie oe^lo knli-?e* »O^^brane strane ius sVvens'm pi-saca« Delu ie tore^ ? eesom dan zn^čai rr»to1ogije im^ d*1 v-ednost čisto navae delno nesmotrne zbirke. R-y nanadno vžgala in povzročila veliko eks» plozijo. NesicCnemu cestarju je mina raz-meiiaiila obe roki na cilaneh. — 8lrel v hrbet. Na Vel. Slatniku so lo\ci priredij lov. Lova se je med d:up: mi i ucicležil tudi pes. Rudolf Mikec iz Alalcga Slatnika. V tom času je odSel lz svoje zidanice v Vel. S.atn-ku 291etni posestnik 1 Franc Jeralič domov v Hru.' ico. Mož se je držal gozdne poti in zamišljen stopal proti I svojemu domu nepričakovano pa je od-I jeknil iz nasprotne strani strel, ki ga je 1 zadel v hrbet. k;er mu je povzročil poškod-• be s hudo krvavitvijo Usodni strel je po ' pomoti oddal Mikec. ki je bil mnenja, da j je med g-movjem prepojen« divjad. Jera-liča so odpremili v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se seckaj zdravi Avdicija Hugona Florfančlča in naš operni in dratmki narašča) Izza gledaliških kulis Ljubljana 28 novemrtra Brez naraščaja ne mere obstaiat^ noben poklic Tud- aasa opera >n drama ootre ^uieta naraščal sai je število mun*h c la lov za ne*»vran n uspešen rok de1 rvanja že dolgo premajhm ter so zato pevci in eraicv preveč obremenient Repertrjar se ne more razvijati tako r« £)o kakor si želita uprava in občinstvo • zunanis podoba predstav z vedno tst' 03' osebnostmi istimi obrazi klasovi .n značilnostmi postaja kajpak v^hc vdeu -ipi>trobnur»rirn režiserjev n aktenev «rčwili enolična Za polno dozori t ev pi-sa.nezmh e bila priznana spodobnost, ne slišimo, da oi bil pritegnjen na prakticiranje in hkratu k sistematskemu teoretskemu študiju. Ctprav so -edstva za tak študij na raznih mescih na razpolago! V drami se je začelo z debuti. Po Jo«. Borku nastopi Jos. Gale, te dni pa smo 'meli priliko, videti in slišati še tretjega igralskega kandidata, Hugona Florijančiča. Nastopil je pred povabMenci na >d ru m $e v Volana Skrbin^ka že priznam 'jvr^ni iramatsk: šoli Mladi Celjan ie bil goienec Skrbin«rk > »< Soie in se je nato razgieda! $e po *nu«r ukih na Dunaju m v Pragi 2e po ns^vt ma pogoje za 'gralca %tasit mladen-č it. inkupnega ^bbčja m oosebne dragoceno-■sti. namreč zvonkeca oolnega in m.bk" orožnega bantona'nesa glasu tore! ^cio ^tHietnesa organfl Slast«pfl :e v več onzo-rih Frankove drame ©Vzrok« in v nri^.r h Tankanevega oKraha na Betainovi« Za grail nam ie »morilca« in »Maksa« i velv k- inteligenco iskrenim nepretiramm čustvom pristnim nede-lanim temnera'nen-tom disciplinirano mimiko m gestiku-aci-jo ter zgledno iasno govorico Hugon \ ko-njančič ie rojen igralec ki mu je treba se-mo še rutine pa m dvoma da se kmaiu razvije v slovenskega ;gralca. ki bo • v-ra vsakemu ansamblu občinstvu pa prikupna nova pojava na odru Zdravie moč, inteligenca duha in srca pa idealno stremljenje po umetniškem izživljanju so Flori jančiču že dani; zato mu želim' le še sproščen ja na deskah, ki tudi zanj pomenjaio svet Veseli smo bili pridobitve Levarjeve. Simčičeve. Severja in Presetnika. in odbitka jih še ceni. Zato bi radi več naslednikov in naslednic: skratka več naraščaja, nosilcev današnjih idealov v bodočnost. Fr. G. G eno Senecić: Nenavaden človek K uprizoritvi na Šentjakobskem odru Na šentjakobskem odru so pričeli novo sezono s Senečičevim »Nenavadnim človekom«, z delem, ki je Šlo preko mnogih čeških odrov ln tudi že preko pomembnejših v Jugoslaviji. V čem je odlika Senečičevega dela? Prav za prav ne prinaša nobenih odkritij - tudi prevelikih umetniških ciljev si ne zastavlja, čeprav ne odkriva prav za prav nič nevega, načenja premnoge stare, to a aktualne probleme in prav v tem je v teh ^aslh velika pomembnost Senečičevega dela- »Zakaj sem nenavaden človek? — Zato, ker sem pošten?« »Kdo je pošten ? — Tisti, ki mu ne moremo dokazati nič nepoštenega?« »Kaj je zakon? — Paičevina, skozi katero prilete čmriji, nedolžne mušice se pa ujamejo!« Majhni, a pcmembrri aktualni problemi, anes ko se v unenu resnice tol'ko laže, toliko zavaja, toliko piše in govori kakor še nikoli doslej, ko lažna propaganda z vsemi sredstvi slepi razum, ko so nekateri zainteresirani na neizobražnnosti ljudstva. Saj je čirto preprosta stvar, železnški lpokojcnec Avgust Tonkovič. eden izm^d nnoglfa ki se komaj prebijajo skozi življenje, pride pc nnključju do p-neverjene-°ra pol miMjona Knr se tiče poneverbe, jo Čisto vsnkdanja z?:o^ba. nenavadno pa to, da »id'ot« Avgust pol miiiona — vrne. Avgust Tonko\rič. je sirrmak ki nečeob ,co1odvoni ko^tpi-pi :n kr ima od 331f»tne^ra dela pičlo pcko.mino. stnro uniformo ali »cirkus« in mlnd- ženo ki ga ie vzela *zarad' pokojnine.« Na p-ll-iji £ra aoi ejme *pf kot ra^hoi-nika in tu prvič sRSl bfsrr-do »^d'ot«! Drugič io za'uie iz ost žen^e Ančke. Potem postane Tcnko^ič časopisna sejozadja pr-•'e?a re*ia. V d^na^niih č-?sih po1 milice na! Zato dobi pisma: »Vrnili ste j:m denar, ki so era nam ukradli!« in eno čisto kratko: •Ti'iot!« Dtn^ctoi defravdirane binke. ki 1e ob-»r.em pokrovifceli humanitazne^ra društva ^.Srre za sir-Tikft ga s porncCjo svojega tr/n K? preljsičJ z? z^k^nto naj '^n'io 5 ^00 din in erij namestu teira nam0-^! za forma.'nesra upravitelja dru^tven^ Itnhinle. Dobrodušni Tonkovič čuj° =?A;ii i? ost h'v-serp ?morji M^Ka. ko'ođvorskega nošoCa, — trrtfč: Idlct! Cez nekaj tednov: afera.! PoKdJa n-maJ-no zrpr-.'rt: kufain.lo druživa *Sree za ?iro-mn!:a« ker je vettna dejavcev ibolela, e' n na Se umri zaiedj pokvaHene hrane. !?edjsrj ps sodoberj STager: pedolžna mušica Tonlcović se u-"rrne v p^-'^-'ro, Cmrljl na letf «kr>zi . . Tvn- leto težke ;e-^o Izguba pokojnine — in ser'aj tud! zank"! Ančka nima ni kai CaKatl Državni u^oko^cnec AvoTjst Tonkovič. predmet časnr»'sne sen-zaene ostane sam Komu nai dokaže, da je redolžen če ie sodišče tako •-d'o^ilo! — Toda ru čisto sam Marko pri'e. tisti unomi nos^č s kolodvora, kj vi;"i povsem ! m P f-« on a ki je pekel pri k~V>d^-onj kostanj, ki je 33 let uaral za nokom*no. k* mu lri v7f*W \n ga n^Tratil* -7 enim letom te?k<» l^če ta »Wof« Tonko\dč pie?** čVibro vc da se 1e rmot*i tp^^JUt-' zmoti1 Nimfm narnena ocenjevati nosameznih Irrn'rev. vendar moram prlnomnitl da so vsr z Ijirbe-mljo tn prp«e^*>tijivo Iskrenostjo podali vsak svojo kreacijo. Res je, da je Geno Senečič ponekod pre-lahno in preplitvo zagrabil sodobno problematiko, da je ponekod celo nekoliko razvlečen, vendar kljub vsemu ne moremo odrekati delu. da nam kaže verno sliko današnje družbe in reda. Iz No v 25? mssta — Regulacija hudournika. V območju znanega potoka Težke vode, ki teče po ozemlju Smihelsko-st:piske občine je največ močnih hudournikov, ki ob času nalivov uničujejo polja ln močno ovirajo tudi promet. V tem po gle u zlasti mnogo trpe kraji okrog Stopič in Crnomošnjic. kjer je bil cb času nalivov vsak dostop po cesti v mesto nemogoč Voda je vedno zalila vso tamošnjo kotMno. Glavni povzročitelj poplav je bil hudournik, ki ga dcmačinl imenujejo šent Jošca Da bi se v bodoče na tem področju preprečila poplava, so sedal pričeli regulirati nevarni hudournik, ki se v Crmošnjicah izliva v Težki potok. Istočasno se bo odstranil tudi črmošniiški klanec, ki je že marsikaterega voznika spravil ob dobro voljo Pri regulacij-skih delih ie zaC°5no zaposlenih okrog 40 delavcev. Ža prva dela je odobren kre it 100.000 din Hu 'oiimik ho zelo poglobljen in razširjen. T"-" kovna širina bo 4 m, na vrhu 12 m. Struga bo izpe'-»ana v poševni legi in ho imela kakih 5 m višine. Delo bo trajalo več mesecev. — Mfna je zatajila. Pri razstreljevanju skal 4e b'l zaposlen 501otni cestar Niko Pavlešič iz Bo.cr>nrev. Ker se ena izmed rmn ni h~te'a vžgali, je odšel na nevarno m^stn da bi na^el vzrok. T^obio zadelano mmo ie mož p:lčel vleči lz skal s pomočjo g^lesCTdli t>alc?ć Ko ie odstranil že vse oviie okr:g miniranega mesta, se je mina 2VOĆNI KINO SOKOLSKI IMJM V MgjU telefon 41-79 Krasna filmska opereta, pevsko nenadkriljiv film Pesem zlatega zapada V gl. vlogah: Jeanette Mac Donald, Nelson Eddy Predstave: aanes ob 7. in 9. uri, jutri ie vrše predstave vsled ogromne dol-iine filma ob ^3., 5., in 10 uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri Ne zamudite prilike! 1 rinodn.u spored (v soboto 7 XII. 40) Kraljevič in prosjak ERROL FLVNN Križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 11 12 13 14 1 15 i6 17 18 19 20 . i m * 21 22 23 26 27 28 K 29 30 31 32 Pomen besed Vodoravno: 1. sladkovodna riba. 5 sorodnik. 8. ruski pianist, 10 gr'ki slikar, 11. kratica za summa summarum 12. nota v skali, 14. kvarta 15. plod. 16 planet. 18. maškara, 19. država v USA 20. azijska država. 21. angleški plemič 23. abesinski dostojanstvenik. 24 kaza'ni zaimek. 25. Dloskovna meTa. 26. latinski veznik. 27. kos obdeane zemlje. 29. ruski skladatelj. 31. griki bog. 32 posoda Navpično: 1. časovni prislov, 2. kem. znak za prvino. 3. turški plemič 4. ruski polarni raziskova ec. 5. kuharska potrebščina. 6. dva en:.ka soslasnika. 7. hlod. 9. stavbni materijal. 11 ru^ko mesto 13 visoka gora v Turčiji. 15 živinska k ma, 17. desni pritok Kure. 18. sedobni ruski pL-atelj. avtor »Tihega Dona* 20 žensko ime. 22. desni pritok Save, 24 Spa^ ka reka. 27. prednotopna žival 28 m s v dunavski banovini. 29. kem. znak za prvino. 30. predlog. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: l. soda. 4. Samo. 8 A o. 10. rog. 11 h = h ktar. 12 ost. 14 ta. 15. Aristotel. 16. Ra (tudi radii). 17 tek. 18. ni, 19 Lir. 21 Kan. 22 Una. 24 tla. 28. Ep. epika 28 pri. 29 up 30 Vnl^nri^a, 31 iz. 32 Tea. 33 et. 34. car 36. Edi. 37. Ares. 38 Iran. Navpično: l. Sarn~a. 2 obira 3 di. 5. ar. 6 moten 7 OguMn. 9 oter. 12 O^tin, 13. tok. 19. las 20 Ana 22 ulicn devica 24. tr^ek. 25 AfMtin 27 Dazar 28. pet, 29. ujeda, 35. re. 36 er. IZJEMEN POLOŽAJ — Ne razumem, kako si mogel trditi, da gospa ravnateljeva ne pusti človeka do besede. Včeraj sem jo srečal, pa je samo z glavo kimala, ko sem govoril z njo . . . — Da. toda tednj je imela umetno zobovje v popravilu. Vlvtrm m tatvine na deželi Sluša nadloga kmetskemu ljudstvu Liubliana, 30 novembra Vlpratlci na deželi so pos'aij v snclnjem Cr.su zopet poietneiši Po kamn:?k?m okra a pa tud- druerod sta se po'epila reki Janez Ježek in Tone Je'nikar ki imati na ujesti več cč jh in maniš;h tatvin pa tudi vlomov To^ek. ki ie st^.r rk o<* 40 let, prihaja v hiše s pretvezo, da popravlja ure Povsod, kamor p Ide, se b;~tr^ razgled""-, potem na hi-o navndno obišče ponoči to s plenom izgine v dru? krai. J ž^k Je b!l te nad ^Okrat v zaporu, vendar ga nobena J-azen ni iruči^ ln poboljšala. Tone JelnSkar, ki je star že nad 45 let. ''e tudi \e'ik srrežnik ki pohaja okrog po d^ž^li ln ku^iii^ stn.re krpe pri tem pa pazi na tatinske prilike Nedavno sta se oha pola-^a v vaseh <~krog Ponžil nikar sta krenila proti Dra«romlju in Podgorici TJsrta-vila sta se v znani Ježkovi ^ost'lni, kjer sta podnevi posedala več ur. Zvečer sta se oba nekam izgubila, ponoči pa sta se vrnila in skozi okno vdrla v gostilno. Ker sta bila žejna in lačna, sta si v gost'lnl popolnoma nemoteno privoščila več klobas in nekai litrov vina. nato pa odnesla moško, usn'ato. temnoriavo suknk), moSki sukniič d,Ta prta. fie.«rt loncev, nekai cigaret in ročno harmoniko znamke Hohner, vse *k"p^1 vredno okrog 4600 d'n Oba vlomilca «tq popolnoma nemoteno odSla ln bosta ukradene predmete skušala najbrže čimpret spraviti v denar. V noči na torek je bilo vlomljeno v trgovino Filipa Lavriča v Sori, v občini Zmi- nec. Tudi po Poljanski dol;ni ln po hrib'h tam naokrog se potepajo mnegi sumljivi ljudje, ki venomer opre^uiei-o Z3 tatinskimi priJikami. Orožniki so jim sicer s*a'no za petami ln so nekai takih pohajačev Se aretirali, priklatiio pa se vedno novi. prav tako nevarni kakor prejšnji. Po raznih zapuščenih bajtah ter skednjih imajo rok^v-ni'ači idealna skrivališča, zato je lov n^nie zelo otežen. Tud: pri Lavriču so hi'i na delu najbrže tuji vlomilci. Iz trerovine so odnesi črn pulover, novo sivo zimsko suknjo, zelen površnik, 3 m črnega sukna, 7 m zeleneea sukna. 27 ženskih vo'nen'h jopic v raznih barvah. 12 finih mo?kh «-rajc. 12 parov ženskh svilenih nojravic. 27 navadnih moških eraic. 23 m blaera za srajce, 15 m črnega klota, več p^rov cop"t. 15 samoveznic. 11 praznih vreč. star nahrbtnik, več metrov cajga. razne jestvine, sla-Sčlce in druf?o. Škode, ki so jo vlomilci prizadejali Filipu Lavriču, je okrog 15.000 dinarjev. Po okolici Grosuplja pa lovijo orožniki 251etnega Antona fitreklja, ki je doma iz kočevskega okraja in krade povsod, kamor pride. Izvršil je že več drznih vlomov, te dni pa je prišel v Gorš^čevo gostilno v Grosupljem, kler je zagledal v veži kolo. vredno 1400 din. Zlkovec ni dolgo pomišl^al marveč je brž zas*d-»l kolo ln se odpeljal v Kompolie. kjer ga *e prodat Ukradeno kolo so orožniki kmaMi lzsTedil| m vrnili lastniku, tat sam pa jim je ponovno pobegnil. Stran 6 >8LOVENSKI NAROD«, aobota, 90. novsmfera IMo. Btar. 275 Pogled v angleške ladjedelnice Ogromen načrt za povečanje angleške oborožitve na morju 700 napadalnih enot z 2,674.350 tonami 2e pred Napoleonovo vojno proti Angliji posebno pa po pomorski bitki pri Traial-garu do prve svetovne vojne je. angleška vojna mornarica prednjačila na vseh svetovnih morjih. Razorožitev po svetovni vojni in mnogi vzroki so to premoč nekoliko okrnili, predvsem na Pacifiku. Tu je Angleže prehitela Japonska. V ostalih predelih prevladuje Se vedno angleška vojna zastava, kar se je tudi pokazalo v sedanjem pomorskem vojevanju. Sedaj imajo Angleži: 14 bojnih ladij, 5 matičnih ladij za letala, 63 križark, 200 rusilcev ln tor-pedovk. okrog 100 podmornic tn ogromno število drugih pomožnih enot. Vsa mornarica skupaj Ima 2.300 000 ton. K temu je treba prišteti Se okrog 100.000 ton nizozemske vojne mornarice in norveško brodo vje. Toda Angležem to ni dovolj ln al hočejo svojo tradicionalno premoč na morju še bolj utrditi ter zagotoviti za poznejše čase. Vse angleške ladjedelnice, ki slovijo kot najboljše vojne ladjedelnice sploh, grade noč in dan ogromno število novih pomorskih enot vseh vrst in velikosti. Čeprav nekateri trdijo drugače. Je prav sedanja vojna dokazala, da so glavno orožje na morju velike bojne ladje To dokazujejo tudi gradbeni načrti vseh vojujočfh In ne-vojujočih se velesil. Angleži se tega v polni meri zavedajo in gradijo trenutno po najnovp-fših podatkih kar 13 oklopnih bolnih ladij. Pet bojnih ladij bo Imelo po 35 000 ton posebne oklepe proti letalskim bombam ln torpedom in rekordno brzino do 35 vozlov Da bi dosegli tako veliko brzino kliub silnim oklepom, so namenili tem velikanom topove kalibra 354 namestu 331 mm. Kljub temu bodo imeli U topovi večjo dosegljivost in večjo probojno moč kakor dosedanji kalibra 381 mm. Vsaka teh oklop nI c jih bo imela po 10 ln sicer 6 na sprednjem ln 4 na zadnjem delu. Seveda bodo imele te nove enote tudi več srednjih tn lahkih topov, kakor tudi protiletalskih, torpedne cevi ln katapult za vodna letala. >Kin^ Georg V.«, >Prince of VValea«, >Duke oi York«. >Jelllcoe« in >Beatty«, kakor st Imenujejo te nove plavajoče trdnjave, bode vse najbrže že letos nastopile službo. Oklop ni bojni ladji »Lion« in »Temeraire«, bosta ime h po 40 000 ton vsaka ln brzino kakot prej omenjene. Glavna oborožitev je po 10 topov kalibra 406 mm, vse ostalo pa kakor pri prejšnjih Zgrajeni bosta prihodnje leto. Skrivnost glede oborožitve ta brzine pa predstavljata bojni ladji po 90.000 ton, ki bosta dokončani do konca 1. 1942 Zaenkrat nimata niti imena. Pravo senzacijo bode predstavljale tudi štiri ogromne plavajoče trdnjave, ki so jih baje pričeli graditi v največji tajnosti 'e-tos Te bojne ladje bodo imele vsaka kai po 70.000 ton. s primerno oborožitvijo, brzino ln primernimi oklepi. V normalnem času bi bilo potrebno za zgraditev taki t morskih kolosov okrog 6 let časa. ker pa je sedaj vojna, bodo dograjeni vsi štlrj* že ob koncu 1. 1944 Takrat bodo imeh Angleži (brez francoskih) 27 oklopnih bojnih ladij, skupaj s 1.080 550 tonami. Matičnih ladij za letala gradijo seda osem, »Illustrious«, >Victorious«. »Forml-dable«. »Indomitable«. »Implacable« ln >In-defatlgable« bodo Imeli vsi po 23.000 ton okrog 35 vozlov brzine, po 70 letal in močno oborožitev. Dovršeni bodo vsi v krat- kem, ostali dva, ki bosta ie večji in o katerih ne vemo podrobnosti, pa nekoliko kasneje. Prihodnje leto (nekaj jih Je že) bodo dokončane tudi vse nove križarke, 40 po številu. Imele bodo po 6000 do 10.000 ton, veliko hitrost in močno oborožitev. Vsaka nova križarka bo razpolagala tudi z letali ln torpednimi cevmi. Rusilcev ln torpedovk je v gradnji okrog 150 in bodo dovršeni val deloma letos in deloma v začetku prihodnjega leta, 24 ruSilcev bo 2000 tonskih, ostali pa bodo imeli vsi nad 1000 ton. Podrobnosti niso znane. Okrog 100 gradijo Angleži rx>dmornic ui bo imela vsaka najmanj po 600 ton. Po 1000 ton jih bo 15, po 1500 ton pa 10. Tudi o teh novih enotah niso man* podrobnosti Nadalje gradijo angleške ladjedelnice: 4 minonoace po 2900 ton, 24 ladij za spremstvo po 1000 ton, 3 patrolne ladje. 3 topni-carske. 20 mlnolovcev, 10 posebnih ladi za barikade. 5 matičnih ladij po 8000 ton en vlačilec z 840 tonami. 3 petrolejske ladje, 20 dragerjev in več sto motornih torpedovk Skupaj nad pol drug milijon tor. novih vojnih ladij. Ko bo ves ta ogromni oborožitveni načrt angleške vojne mornarice, ki nima pri mera v zgodovini Velike Britanije, dokončan, bodo imeli Ancleži- 27 bojnih ladi] e 1.080 550 tonami, 13 matičnih ladij za letala z 260 800 tonami, 103 križark e 735 000 tonami 350 rušilcev in torpedovk * 423 000 tn 200 podmornic z okrog 175 00* tonami, skupaj torej skoraj 700 napadal aih enot z 2.674.350 tonami' Pomožno b rodov je pa bo imelo 1,200.000 ton. Tolstoj sovražnik glasbe Ob 30 letnici smrti slavnega ruskega pisatelja Ob 301etnici smrti slavnega ruskega pisatelja ki ie hkrati eden naivečiih pisateljev sveta L. N Tolstoja, ie treba pobiti trditev da ie bil Tolstoi neoriiateh glasbe Ta trditev se ie vtihotapila tud* do važnih spisov o življenju in delu slavnega pisatelja čeprav ie mnogo dokumentov ki io pobijajo Kdor nožna delo Tolstoja, se mora čuditi, da bi tako velik duh mo£iel postati nasprotnik ene največjih in najkrasnejših umetnosti, ki bi 'ahko njegovo duševno delavnost še dopolnjevala in krepila. Tolstoi ie bil proglašen za sovražnika glasbe, kc je napisal Kreutzerjevo sonato. Tolstoi v tej knjigi v resnici eovori neprijazno o glasbi vendar na po tem Se ne smemo sklepati da ie bil res tak sovražnik godbe kakor ie o nii pisal To Dro-tislovie Tolrtoia kot misleca se o lav ja tudi v nekaterih drugih problemih, ki jih je obravnaval V spomin:h Ane Tolste najdemo rrmoeo dokazov o tem. da ie Tclstoi godbo zelo ljubil »Godba ie silno vplivala na deda Na Jasno Poliano so oocosto orihalaii godbeniki in tako smo do cele večere poslušali prave koncerte. Ded ie iokal od ginienia ko ie poslušal kakšno dob-o skladbo Spominiam ?e da ie s solzami v očeh vznemirjen govoril o glasbi Vaj-bolie ie cenil razumljivo g-dbo« Tako piše Ana Tolsta o svojem dedu. Ko je L 1896. češki kvartet obiskal Tolstoja v gradiču blizu Moskve so govorili v Tolstojevi družbi le o glasbi Tolstoj ie ob tei priliki protestiral Drot: govoricam, da sovraži godbo Z velikim navdušenjem se je razgovoril o B e-.hov-novih delih in izjavil da ie vse kar je napisano po Beethovnovi smrti, le kaicor krtina proti gori. Med najzaupljivejšimi prijatelji Tol-stola je bil sloviti pianist Aieksander Gol-denweiser. ki 1e tudi napisal knjigo spominov in jo posvetil 151etnim slikom s Tolstojem Podatki v tei knjigi nam ponovno dokazujejo, da ie bila trditev o Tolstoju kot sovražniku glasb? neresnična. Sam Tolstoi je napisal o godbi: »Godba je užitek za čut sluha orav tako kakor jed za čut okusa. Priznavam da ie to mani kakor užitek jedi. vendar v tem ni nič nemoralnega.« Tolstoieva žena ie zapisala v svojih spominih: »S tem nazorom nisem mogla soglašati. Lev Nikolaie-vič ie jokal ko ie poslušal Driliubliene skladbe, toda. ali lokamo ob užitku ki nam ga nudi dobra ied?« Na dr gem mestu pa čitamo: »Tolstoi ie najbolj ljubil godbo. Sam strasten godben k, se ie spremenil v obrazu, ko le poslušal Beeth w-nove. Mozartove ah' Haydnove skladbe.« »Godba vpliva name strašno,« je d^ial Tolstoi z drhtečim glasom o priluvi nekega domačega koncerta. L. 1909 ie prispel na Jasno P 1 Jano francoski orkester in Tolstolu so igrali skladbe iz 18 stoletja Tudi ob tei priliki ie Tolstoja godba tako ganila da ie iokal in pri slovesu se ie eden izmed godbenikov čudil: Nismo mislili, da živi na avetu takšen človek V Tolstojevem muzeju v Moskvi so razstavljeni tudi predmeti, ki nam nakazujejo, v kako tesnem odnosu ie bil Tolstoi z godbo V zbirki muzikal'j. ki so Hh «ipo-rabliali v Tolstojevem domu so nemške izdaje Beethovnovih Mozartovih H^vdno-vih in Chopinovih skladb Vs- T^s*oJ*»vi otroci so se učili godbe in sam T^ls+oi iih le pri tem nadzoroval Po vsem tem ie zelo čudno, da ie bilo dovoli n*»kai nevljudnih stavkov o godbi v •Kreutzerievi sonati«, da so Tolstoja ra7elasiii kot sovražnika godbe Morsom je Tntctoi -w?ve-til mnogo lenih misli n v dni^'h delih n pr v kniiri "D-fn'tvo« v t>-manu '»Dmz^-ka sreča«. »Vojni in miru« »Vstajenju« itd. Pozlatili so ga, potem pa obesili Kaj vse se ]e lahko zgodilo v srednjem veku — Nenavadna usoda alkimista, ki je umrl — po* zla č en V muzeju v Florenci imajo razstavljen T vitrini velik žebelj; polovico je zlatega, polovico pa železnega To je priča najzanimivejšega in najznačilnejšega dogodka 16. stoletja, KardinaJ vladar L. 1578 je v Floienci nenadno umrl Pran-cesco Medici, veliki vojvoda toskanski Mesto se je takoj ogrnilo v globoko žalost in sli so pohiteli v Rim. da sporoče žalostno vest bratu mrtvega vojvode, kardinalu Ferdinandu Mediciju. Kardinal je takoj zapustil Rim in prevzel oblast v Florenci Težko je vladati brez denarja Novi vladar se je sicer vneto posvečal prospehu svoje dežele, procvitu trgovine in razvoju obrti, a Florenca je bila zelo Obubožana. Fernando je potreboval mnogo denarja, da bi izpolnil obljubo ter razširil trgovino. Kardinal je delal načrte, da bi uredil livorninsko pristanišče Toda kje vzeti denar? Skrivnostni tujec V tistem času se je priselil v Florenco skrivnosten tujec Bil ie čudno oblečen, ograjen v dolg črn plašč in pokrit z visoko kapo Nastanil se je v mali ulici ln kmalu so se začele o njem Siriti nenavadne govorice Sosedje so opažali, da se i2 njegoega dimnika neprestano vali črn dim m da je tujer svetil cele noči Radovedneži so videli v njegovi delavnici čudne posode ta priprave, nad vsem je pa plesala tujčeve, senca. Vojvoda se zanima za tujca Govorice o skrivnostnem tujcu so prišle kmalu do ušes Fernanda. Ljudje so govorili, da skrivnostni tujec izdeluje zlato, a prav zlata je florentinskl vladar potreboval največ. Tedaj je alkimistom cvetela pšenica,, saj so vsi verjeli v njihovo znanje. Zato se je vojvoda Fernando potrudil k alkimistu ln med njima se je razvil zanimiv pogovor. Alkimist se Je pisal Ferdinand Thurnevsser. Na kardinalovo vprašanje, če zna delati zlato, je odgovoril po-trdilno. KardinaJ mu je dejal: »Ali si pripravljen delati zlato zame? Dobro si razmisli. Ce se ti bo izdelovanje zlata posrečilo, boš kraljevsko nagrajen, sicer te pa bom dal pozlatiti od nog do glave ter obesiti na mestna vrata.c — »Delal bom zlato,« je odgovoril alkimist. Alkimistova umetnost Vojvoda pa ni verjel na samo besedo, zato ga je alkimist povedel v svojo delavnico. Alkimist je moral pokazati vojvodi, kaj zna. Pokazal je vojvodi velik železen žebelj. Ko se je vojvoda prepričal, da je res iz železa« je alkimist položil žebelj v ponev, ki jo je dobro pokril in postavil na ogenj, čez nekaj časa je alkimist izvlekel žebelj iz ponve ter ga pokazal str-mečemu vojvodi polovico žeblja je bilo zlatega Vojvoda nI več dvomil ln dal Je alkimistu tisoč zlatih dukatov za njegovo nadaljnje delo Vojvoda postaja nestrpen Mineval je teden za tednom in alkimist je marljivo trosil zlatnike, a drugo zlato ni slo izpod njegovih prstov. Da bi pa pregnal kardinalu dvome, ga je povabil na ogled drugega eksperimenta. Pokazal mu je srebrnik, ki ga je namazal z nekim čudovitim sredstvom in ga vložil v ponev. Nekaj časa Je kuril pod ponvijo ln se sukal okrog nje. nakar je Izvlekel lz nje srebrnik — ne zlatnik! Toda čuden zlatnik, ki je bil zlat samo na eni strani na tisti, ki jo je alkimist namazal. Vojvoda je bil zopet zadovoljen ter pomirjen tn alkimistu je dal še tisoč dukatov. Zlato se ga Je prijelo Priznati Je treba, da je bil alkimist spreten. Vendar se vojvoda ni mogel več otresti nezaupanja. Zato je dal alkimista skrivaj stražiti. Neke noči. ko se je mojstra črne umetnosti prijelo zlato ln Je skušal pobegniti z nJim, ga je presenetila straža ter ga prijela. V njegovi culi so našli 2000 dukatov. kar pač najlepše dokazuje, kako je znal »delatic zlato . .. Poleg zlata je bil tudi na pol zlatnik ln na pol zlat Žebelj. Alkimist na natezalnici Vojvoda ae je silno razsrdil. Najbolj ga je jezilo, da je verjel sleparju. Zato mu Je skušal najprej izsiliti skrivnost njegovih trikov. Dal ga je mučiti kakor so pač znali mrcvariti ljudi v srednjem veku. Alkimist je že prej spojil železo z zlatom. Pred eksperimentom je zlati del pokril z železnim prahom, ki ae Je v ponvi stalil. Podoben je bil trik s srebrnikom. Slepar Je spoitl zlatnik ln srebrnik enake velikosti. Zlato polovico je namazal z živim srebrom, ki je ▼ ponvi izhlapelo, da se Je pokazala zlata colovi ca kovanca. M o* beseda Kardinal je držal besedo. Najprej je dal sleparja pozlatiti od nog do glave z zlatom, nakar ga Je izročil krvnikom, da so ga obesili na mestnih vratih. Tako je umrl edini alkimist, kar 1th le kda* Živelo, pokrit z zlatom, in sicer pristnim. Morda je bila prav zaradi t**?* kazen Še tem boli kruta ter tem bolj značilna za srednji vek. Pevci, varujte se cvetja S Pevci, ki nastopajo na koncertih aH v gledališču, niso nikdar ravnodušni do cvetja, ki jim ga darujejo oboževalci ali prijatelji. Znani so primeri, da so nekateri pevci morali sami kupovati šopke in vence, kei jih niso prejemali od nikogar, za svojo slavo so pa vendar morali skrbeti. V tolažbo vsem. ki se boje, da bi jih nihče ne počastil s cvetjem, bodi zapisano, da je cvetje zelo nevarno pevcem. Marsikomu je celo mnogo bolj škodovalo kakor koristilo To ni šala; zdravnik je ugotovil, da je cvetje lahko zelo škodljivo vsem. ki pojo Dr. Cabanes je zbral o tem zanimive po datke v svoji knjigi »Zdravniške poseb nosti« Tias pevce lahko 7elo oslnM zarad* vonja vrtnic vijolic nnrcis in tudi razneg> drugegs cvetja Tudi nagcHni sr škodi i vi Slovita pevka Mane Sasse je prejeia nekoč šopek Krasnih purmskih vijolic, ss posebno alastjo je vdihavala njihov prijeten vonj. toda čez pol ure m mogla zapel na koncertu — nenadno je izgubila gias Neki dober tenorist je bil povabljen naj zapoje pri txx;ati dami. Sobo je polnil močan vonj po vrtnicah, ki jih je bilo mnoge v vazah Pevce je z veliko težavo končal kratko arijo Zaradi hudih bo^Čin v grlu se je moral zateči k zdravniku Ves r- ~ec potem je živel v ^trahu. ^a je izgubil glas ln ni mojrel peti fitevihu pevci in pevke imajo že slabe izkušnje s cvetjem. Neka znamenita pevka trdi. da vpliva posebno škodljivo na glasilke vonj španskega bezga - Basist Delmas je svetoval svojim tovarišem, naj bi nikdar ne peli v prostorih, kjer diši po tuberozah, hijacintah ali vijolicah. — Učiteljica petja Richard je opazila, da njene učenke mnogo slabše pojo, če Imajo s seboj cvetje, zlasti zaradi vrtnic, nageljnov in vijolic. Po vsem tem bi sklepali, da bi podarite v cvetja pevkam in pevcem lahko pomenila tudi žalitev ln ne morda počastitev, saj si pač nihče ne more želeti, da bi Izgubil glas. čeprav le za nekaj časa. Morda je bila prav to za marsikaterega pevca sreča, da ni prejel šopka nevarnega cvetja, kajti sicer bi se moral se prej odpovedati pevski I karieri. Solun nekdaj in sedaj •Siv — k -*" 2 <•-. A - T.t. *** ****** Ai Solun, ki se imenuie oo grško Thesalo-nike. ie mesto ki šteie nad četrt milijona orebivalcev To ie eno naiživahneiŠ'h mest na Balkanu nedvomno oa najstarejše 'Tstanovlieno ie bilo 1 315 do Kristu, Ustanovitel 1 Soluna ie bil makedonslc c ral i Kassandros ki si 1e postavil tu svo-o rezidenco Neznatno mesto se ie kmalu -azvilo zlasti ko 1e bila narejena Via Egnatia cesta ki 1e držala od starega Ovrrhachia dandanas^ 'e^a D~ača v B* »anc V staroveškem Solunu ie živel v >regnar»«rrvu Cicero V Snlunu ie ustanovil sv Pavel krščansko občino in ~>d tu se ie širilo krščanstvo na zapad Iz Soluna sta tudi izšla slovansfca blaeove.-tnika Crril in Metod V srednjem veku ie bil Som m d02*-*rtc, •»ruSen ker so ga napadli Skiti. Huni Arabci Saraceni, Normani. Franki in Turki, vendar 1e bil vselei kma'u obnovljen nač zaradi svoie izvrstne lege Leta 1430 ie spadal pod osmansko oblast ki ie traiala stoletja Med balkanskim1 vojnami ie orišel Solun zopet v grško ob'ast. — V Solunu je bil umorien gršla krali Jurij. Solun 1e drugo naivečie grško m«* to. Stari del mesta meji s ore'gorjem gore Kissos (1215 mV Mesto slovi no svoiih številnih bizantinskih cerkvah V Solunu ie univerza in mnogo indnstriiskih podjetij zlasti tekstilne in železir^ke stroke. Trgovina v solunsvem pristanišču ie v pretežni večini v rok^h španskih Židov ki so se preselili iz Španije v 15 sto1etju. Spaniolslc" židie nosijo še seda i srednjeveško obleko. Nova knjiga Luisa Adamiča Na S slavni rojak je izdafl v Ameriki zopet izvrstno knjigo: v nji opisuje usodo številnih izseljenskih družin Ker je vojna napravila mnogo zmede v poštnem prometu z Zedinjenimi državami, smo šele sedaj zvedeli, da je Luis Adamič izdal zopet lepo knjigo, ki je izšla že v začetku jeseni Zdaj ie pT'spHa iz Amerike. Nosi naslov »From Manv Lands« (Iz mnogih dežel) Ta knjiga spada med publikacije, ki jih v Zedinjcnih državah označujejo kot »best sellers*. namreč knjige, ki jih največ prodajo Na to stih, lahko v resnici ponosni, saj takšnega uspeha nimajo mnogi slavni pisateflji velikih držav. Prav Adamiču se moramo zahvaliti, da je veliki svet zvedel kaj več o nas, o naših izseljencih, prelepi Sloveniji in Jugoslaviji. Na ovoju knjige, kier založbe navadno reklamirajo svojo izdajo Čitamo, da je to (Iz mnogih dežel) »največja povest pod soncem povest o prihodu in sestanku številnih raznih narodov na širokem ameriškem kontinentu« tp*ne za težak promet. Cestna dela so crnena. Jaca ali zakon Nekateri zakonci a slabimi izkušnjami sodijo o zakonu kakor o doemrtni ječi. Zdi se pa, da ni po vsem svetu tako. Vzemimo samo primer Slama. V Slamu je v veljavi čudovit zakon, ki bi si ga najbrž dekleta želela tudi drugje po svetu. S posebnim zakonom so samice zavarovane, da ne ostanejo zarjavele device. Ce se dekle ne poroči do svojega 30. leta, se lahko obrne na oblasti, da ji preskrbe ženina. Uradi dekletom kmalu ustrežejo Toda najbolj čudno je, kje lače-io ženine. Dekle, ki se obrne na oblasti, naj ji poiSčejo ženina, ve, da ga bo dobilo med kaznjenci. Oblasti pa baje ne iščejo ženinov med Jetniki zato, da bi jim z življenjem v zakonu kazen se poostrili, temveč v upa- nju, da se bodo v zakonu poboljšali. 0e so to zgodi, so lahko vsi zadovoljni, država, ki ji ni treba več hraniti jetnika, žena, ki več ne sameva, pa tudi ubogi grešnik: saj se ne sme pritoževati, kajti usodi nihče ne uide. Vsak siamski kaznenec je v nevarnosti, da prej ali slej postane proti svoji volji ženin in »srečen« zakonec. SIcer se pa v ječo lahko še vedno povrne, če ni zadovoljen v zakonu in če zopet zagreši kaj kaznivega. Seveda ženinov ne izbirajo med morilci ln drugimi velikimi zločinci, temveč med manjšimi grešniki. Zato pa lahko doleti najhujša kazen prav nedolžnejse, kajti mnogi možje sodijo, da je zakon lahko najhujša kazen ter pokora za vse grehe, ne glede, ali si jih storil ali ne. Da se pa preveč ne pritožujejo, si lahko neveste izbirajo sami, če je več kandidatk za zakon. Posebno zanimivo je, da so ženini lz vrst kaznencev navadno dobri zakonski možje, menda prav zaradi tega, ker imajo malo Izgledov na ločitev. Novih zločinov navadno več ne zagrese. To ženitovanjsko posredovanje uživa v Siamu velik ugled. Zato se dogaja, da se na državne urade obračajo tudi nestrpni moški, ki bi radi čim prej skočili v zakonski jarem, naj bi jim preskrbeli neveste, kakor jih kaznencem. Žal ne vemo, ali dekleta raje izbirajo ženine med kaznencl kakor med svobodnimi ali jim je pa morda vseeno — samo da imajo moža, Rast človeSkega telesa Sloveči švedski antropolog B. Luromann je dolgo preiskoval in proučeval svoje rojake. Prišel je do spoznanja, da so prebivalci Švedske v zadnjih 95 letih zrasli za 82 mm. To pa velja le za povprečno telesno višino. Švedski učenjak je tudi ugotovil, da se rast človeškega telesa v slabih gospodarskih razmerah ustavi, v času pro-cvita gospodarskega življenja se pa vedno pospeši Presenetliiva je njegova ugotovitev povprečne višine Švedov, ki so vedno veljali za ljudi visokih postav, prof. Luro-mann pa pravi, da so dosegli šele zdaj povprečno višino 174.5 cm. Ljubljanski mestni svet Imenovanje pet novih mestnih svetnikov Ljubljana, 30. novembra Snoči je imel ljubljanski mestni svet redno javno sejo. Župan dr. Adlešič je po otvoritvi sporočil, da je bilo mesto od-stopivših imenovanih pet novih mestnih svetnikov in sicer dr. Josip Hacin, dr. Fr. Leskovič, oba odvetnika v Ljubljani, Dominik Ceb:n, trgovec s kurivom, Ivan Kr-yina, urarski poslovodja, in Maks Dolni-čar, restavrater. Nove člane mestnega sveta je župan takoj nato zaprisegeL Nato je župan počastil spomin nedavno umrlih meščanov Engeiberta Franchettija. prof. dr. Viktorja Peterima in arh. Ivana Mathiana. Uspehi lanske akcije za zimsko pomoč V nadaljnjem je podal poročilo o lanski zimski akciji, ki je zbrala 221.406 din. Mestna akcija z geslom »Počastite rajne z dobnrni deli« je zbrala 171.458 din. tako da je akcijski odbor za zimsko pomoč revnim dobil vsega skupaj 392.864 din. Zanimivo je. kdo je akcijskemu odboru za zimsko pomoč dal prostovoljno na razpolago omenjeno vsoto. Samo 66 izmed 352 dobaviteljev mestne občine ljubljanske, je poudaril župan, je prispevalo zimski akciji 187.420 din, 286 mestnih dobaviteljev pa je pozabilo na svojo dolžnost ter niso upoštevali, da jim mestna občina ljubljanska z oddajo del in dobav daje zaslužek. Vsi denarni zavodi so dal 56.500, vse zavarovalnice pa 97.000. a med njimi je samo ena poklonila že tej vsoti prištetih 50.000 din. Tovarne, večje tvrd-ke in podjetja brez mestnih dobaviteljev so podarile 113.050 din, združenje gostinskih podjetij je podarilo 20.000, razne ob lasii in zasebniki ter majhni in neimenovani darovalci pa so dali 83.047 din. Vseh 105 ljubljanskih odvetnikov in notarjev je žrtvovalo 16.703 din, vendar pa je v tej vsoti en prispevek visok 10.000 din Vse ljubljanske lekarne so podarile 14.500 a vseh 200 ljubljanskih zdravnikov in zobozdravnikov si je za reveže od ust pri-trgalo celih 2.460 din. kar znese za posameznega zdravnika na mesec dober dinar. Z lansko leto zbranim denarjem je občina plačala brezposelnim za delo pri regulaciji Ambroževega trga. za ureditev Kolesarske poti na Celovški cesti, za pomoč pri regulacijah Tivolija in »Zvezde«, za urejanje otroškega igrišča za Ledino in pn.ti v Mostec, za podiranje banovinske hiše med Hmeljniki in za ureditev tega prostora ter ureditev okolice zavetišča v Trnovem, vrta de'avske stanovanj-s': o kolonije za Bežigradom, za dopolnitev del na Karlovški cesti, na Celovški ce ti. na Gradu in na Gallusovem nabrežju ter za druga manjša dela, za orodie. zavarovanje in za me?de 481.376 din. Ak-cijski odbor torej ni porabil vse lani zbrane vsote ter je še na razpolago 145.030 d"-» ~n ?et-\"-nin z-^m^ko pomoč. O vseh da-r in izdatkih, je zatrieval župan, se vodijo na*ančni računi, ki jih ie akciiski odi ■ r za zimsko pomoč pregledal in odo-br--1. LetoSt^a zimg visokih obresti, ki 1lh dolžniki r>la-glljeje, iim d^nnrnT zavodi nr^nčTrnavalo oh vsakem četrtletnem raklmčku računa Se erotov znesek za rf»SH«ke stroške In za ■*aokm*,«T»p v<:r>t<» T« T»r1b1f<^k mnAa vr^ko četrt1 rHe 10 do 50 din. kar pomeni v teku let tudi 9*> lepo svoto ki 1o dolžnik mora nta^ii Poies: te t>ih>>tfre obremenitve «mo-ra "rtotzTrtk prenesti tndi marsikatero b-Hd-k^t in TKvnif.nrrif* v moralnem pošrledtr, zlasti od n^kater^h luAuflbeneev derarneera zavoda, ki mu dol«niie, posrbno. če se mu prineti. da Iz kakršnakoli vrr^ka zaostane z rednim v-t^čHom. V t^-rm primeru se mora dolžnik ponižati pod človeka vredno dostojanstvo ter prositi m moledovati kakor za vbogajme. Pripeti se celo. da se mu iz malenkostnega zaostanka napravijo popolnoma nepotrebni stroški. Čeprav je posojilo zavarovano z večkratno vrednostjo dolžnikovih nepremičnin. V takem primeru zgleda, kakor da denarni zavod odnosno njegovi uslužbenci vzdržujejo dolžnika in ne on njih. Zaradi tega bodo vsi dolžniki, ki pripadajo srednjemu stanu, z največjo radostjo pozdravili napovedano zaščito, pa nai pride od kierkoli in od koearkoli. samo da bi se uveljavila čim prej. Nove slavenske skladbe Slavko Osterc: Belokranjska suita Naš delavni skladatelj Slavkr Osterc je spet izdaj zbirko svoiih zkladb. tokrat šti rih za ženski /bor na besodno A Čebular ja »Iz torbice belokranjskih palčkov« z naslovi »Jurjevanje«. »Na pol v Črnomelj«, »Sv. Peter mi je dal soli« m »Mati kuha kozji rep«. Predvsem je zanimiva v teh zborih linija poedinih glasov ki vsak zase tvorijo samostojno celoto in so pisani v tem smislu tehnične zelo nekomplicirano, v splošnem diatonično in zato ne povzročajo nobenih težkoč. Pač pa se ta tehnična enostavnost dokaj izprcmeni, če pogledamo glasove v harmonični skupnosti, kjer prinaša jo nove. zanimive zvoke in često docela svojevrstne modulacije. Tudi v teh harmonijah prevladujejo akordne kombi- nacije, ki jih običajno srečavamo v Oster-Jevih sk'adbah: pogosto druženje sekund na različnih mestih in v različnih legah, kar utegne povzročati videz kromatično-sti, ki pa vendarle, gledano z vidika poedinih glasovnih linij, skoraj ne pride v po-štev; dalje svojska up-caaba septim. kvart-nih akordov in podobno. Prav te kombinacije dajejo sJdadbam docela lastno tipiko, ki označuje vso arhitektoniko Osterčeve-ga tvorjenja Časovne linije same so strogo dosledne, kar že itak značilno strukturo še bolj poudarja. Ritmika je prepr fa, tekstu odgovarjajoča, pa vendar zelo značilna, zlasti v prvi pesmi. Vsebinski je v pesmih mnogo pristnega občutja in je njih nastrojenje skladatelj tudi vidno označil; v tem pogledu, enako pa iz muzikalnega poteka samega, je Čutiti, da je posvetil vsebinskemu momenru izrecno pozornost, kar yt zavoljo nujne ilustrativnosti, ki jo je zajel zelo dojemljivo, seveda razumljivo. V splošnem pesmi ne stavijo pevkam prevelikih zahtev; nekoliko terja bo morda druga pesem zaradi hitrega menjavanja »fis« in »f«. čeprav ne v istem glasu, in nekaterih nekoliko mton»»tivno težjih mest; poedine pesmi pa se norejo izvajati tudi samostojno in si bo moge' zato izbrati vsak zbor, kar mu jc po spos* bnosti izvedbe najbMžje. Zbkka, k» ie posvečena dirigentu Maroltu, jc zan m" pr kaz na novih kompozicijskih temeljih »krneče zbo- rovske tvornosti in lep doprinos slovenski zborovski literaturi. Isti avtor je izda* rud* »Vstajenje« za mešani zbo* na besedilo T Sehškarja in je skladbo posvetil »Ljubljanskemu Zvonu«, ki jo pripravlja za svojo izvedbo. V tehničnem pogledu je skladba bistveno slič-na prej omenjenim V-ekakor pa je into-nativno še težja i" st*vi izvajalcu velike, pa učinkovite interpretaciiske zahteve, kar utemeljuje tudi vseb^sko močan tekst sam. Tudi »Vstajenje* predstavlja zelo zanimiv prispevek zborovski littraturi in me prav interesira njegova izvedba k» bo morala razen tehničnih preciznosti vključiti Zlasti še doživljajski moment. cd.— Za lepoto trgovskih izložb V četrtek je bil zaključen prvi privatni izložbeni aranžerski tečaj Ljubljana. 30. novembra V Ljubljani opažamo že nekaj let. da posvečajo naši trgovci svojim izložbam čim dalje večjo pozornost in da jih urejajo s precejšnjim okusom. V tem pogledu se posebno odlikujejo nekatere večle ljubljanske tvrdke. ki imajo angažirane posebne aranžerje. da jim od časa do čas? res smotrno, s pravilnim poudarkom blaga in okusom urejajo izložbena okna. Da bi v tej lepi trgovski dekorativni umetnosti osposobil čim večje Število našega mlajšega trgovskega naraščala in tudi same trgovce, ie priznani veščak v tei stroki g Albin Engeiman 15 oktobra otvoru* v Ljubljani poseben tečaj, ki ni bil prvi privatni izložbeni aranžerski tečai samo v Ljubljani ampak sploh v vsej Sloveniji. Njegova lepa in koristna zamisel je pri naših trgovcih in njihovih pomočnikih naletela na prav lep odziv v tečaj se je prijavilo veliko število učencev iz raznih krajev Slovenije In po šest-tedenskem pouku je bil v četrtek ta prvi tečaj zaključen. Tečainiki so preieli posebna izpričevala, najlepše uspehe med njimi pa je dosegel Mariborčan g. Jemec ki je tečaj v vsakem pojedu absolviral z res odličnim uspehom in bo v svoji stroki po smotrnem izpopolnievanju zanesljivo dosegel še prav lepe uspehe. G. Albin Engelman. ki je 1. 1932 absolviral aranžersko šolo v Berlinu — v tej šoli je bil tedaj edini Jugosloven — in ki je v Ljubljani znan kot pravi mojster svo je stroke, je svoj prvi izložbeni aranžerski tečaj v Ljubljani razdelil na tri skupine, in sicer na nedeljsko, delavniško in posebno za oblačenje izložbenih lutk Obiskovalci njegovega .tečaja, ki zasluži vso pozornost naše trgovske javnosti, so bili poleg obširnih strokovnih teoretičnih navodil deležni tudi posebnega praktičnega pouka in lastnega uveljavljanja, in sicer v risarski likovni stroki, posebni stroki risanja črk, razpršilnem risanju, postavi blaga, v praktičnem uveljavljanju lutk v izložbah, pravilnem poudarjanju posameznih prodajnih artiklov s smotrno razvrstitvijo v izložbah in še v drugih podrobnostih, ki jih mora vsak dober aranžer pri aranžiranju trgovskih Izložb v polni meri upoštevati. Enselmanovim privatnim izložbenim aranžersk'm tečajem bi morala posvetiti čim več pozornosti tudi naša zbornica za TOT skupaj z ljubljanskim Združenjem trgovcev in v vsa1 n pogledu takšno zasebno pobudo podpirati. Poleg vseh drugih pozitivnih okoliščin moramo namreč pri njegovem delu upoštevati tudi dejstvo, da je to delo res koristno tudi za splošno lepoto LjubTjane, saj odpade na lepo urejene trgovske izložbe precejšen delež pri dobrih vtisih, ki jih tujci odnašajo iz našega mesta. Vsi naši trgovci bi se morali zavedati, da pomeni dobro urejena izložba pot do večjega uspeha. Stroški, ki jih zahteva okusno aranžiranje izložb, se trgovcem kmalu povrnejo, poleg tega pa okusno in smotrno urejena izložbena okna nemalo doprinašajo tudi k zunanji lepoti in privlačnosti naših trgovin. Ze prvi Engelma-nov tečaj je dokazal, da je njegova zamisel dobra in njegova pot pravilna. Zdaj je vrsta na trgovcih, da upoštevajo vse. kar smo omenili, in sicer v ^astno korist in v korist lepote našega mesta. Bedimo ponssni na uspehe naših iotoamaterjev! Zopet lep dokaz visoke stopnje umetnosti naših Sotoamaterjev Ljubljana, 30. novembra Uspehov naših fotoamater je v se nam res ni- treba sramovati m potrebno bi bilo, da bi pisali o njih mnogo več kakor pišemo. Skromnost v tem pogledu ni potrebna, bila bi prej Škodljiva. Saj vendar ne gre za to, da bi iz osebnih razlogov povzdigovali fotoamater je same na sebi, temveč, da naglasimo, kako na visoki stopnji je ta stroka umetnostnega udejstvovanja pri nas, kako vzorno je organizirana in kako zna tujina ceniti uspehe naših ljudi. Koliko koristijo naši fotoamaterji s svojo umetnostjo imenu naše domovine pred svetom' Njihova imena so tako pogosto med prvimi, da bi nam to moralo buditi upravičeno ponos vsem. 2al pa tudi v tem pogledu velja pogosto stari rek, da ni nihče doma prerok. Včasih se celo zdi, da nekateri niso ve^teli uspehov na5ih izvrstnih fotoamaterjev In nekateri so najboljše imenovali v svojen ožjem krogu »lovce na medalje«. Te dni je prispela v Ljubijano krasna publikacija, debela knjiga, ki nosi naslov dm Zauber des Lichtes«; obsega 228 strani (kvart) s 195 reprodukcijami najboljših fotografij sveta. To so same izbrane slike, ki so prispele od vseh strani sveta lan. na natečaj Rolleiflexa. Natečaj prirejajo vsakih 5 let. Slike z natečaja 1.1935 sc objavili v posebni knjigi »Das goldenc Buch«. Novo knjigo omenjamo zaradi tega, ker je v nji objavljenih sedem reprodukcij fotografij slovenskih fotoamaterjev. Na lanskem natečaju so dosegli nai fotoamaterji, zlasti člani Foto kluba Ljubljana, zelo lepe uspehe. Upoštevati je tre ba, da je razsodišče izbralo izmed 40.00r sprejetih slik fotoamaterjev vsega sveti številne slike naših fotoamaterjev. Zda je naša fotoamaterska umetnost doseglr z objavo slik v krasno opremljeni knjigi ki je naprodaj v širnem kulturnem svetu, zopet lepo priznanje. V knjigi so tri reprodukcije slik F. Kra-šovca iz Ljubiiane. med njimi tudi slika pod imenom »Dva kozla«, ki ji jc bila pri- sojena prva nagrada. Prvih nagrad je bilo samo pet, zato smemo biti še posebno ponosni, da je med prvimi Slovenec. Razen tega sta objavljeni še dve Krasovčevi sliki: »Mala prijatelja cvetjarnnil končno. Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. SO. novembra 1940. Stev. 275 Iz Celja —C Proslava praznika zedinjenja. E>revi ob 20. se prične v Mestnem gledališču slavnostna akademija Sckolskega aruštva Celja-matice. Jutri bodo zahvalne službe božje ob 8. v opatijski, ob pol 9. v pravoslavni, ob 9. v evangeljski cerkvi in ob pol 10. v starokato'iski kapeli Ob 10.30 se prične v mestni telovadnici slavnostno zborovanje SokoL&kega društva. Celja-matice, ob istem času pa v Sokolskem domu v Gaber JU slavnostno zborovanje Sokolskega dmštva Celja I. Ob 20. bo v gledališču koncert. Lepi ln pestri koncertni spored bodo izvajali godalni kvartet Glasbene Matice, Celjsko pevsko društvo, pevski društvi >01jka« in 3>CeIjski zvone, celjski solisti ln tenorist Janez Lipusček iz Ljubljane. Obeta se torej lep umetniški užitek. —c SoK"lsko društvo Cel je-matica priredi drevi ob 20. slavnostno akademijo v gledališču. Jutri ob 8. zjutraj se udeleži članstvo službe božje v opatijski cerkvi; zbor Članstva ob 7.50 pred cerkvijo. Ob 10-30 bo slavnostno zborovanje v telovadnici v mestni narodni šoli Bratje in sestre, ki imajo kroj, naj se v kroju udeleže akademije, službe božje in slavnostnega zbora. Novo članstvo opozarjamo na zaobljubo, ki jo bo polagalo v telovadnici. Bratje in sestre, izvršite vsi do zadnjega svojo sokolsko dolžnost in poveličajte s svojo polno-številno udeležbo naš sokolski praznik! -—c Upokojeno učiteijstvo iz Celja ln okolice se bo sestalo v četrtek 5. decembra ob 14. v Nabavljahu zadrugi v Celju. —c Zanimiva nog^>meina tekma, v nedeljo 1. decembra ob 14.15 se prične na O lim povem igrišču v Gaber ju ligina tekma med SK Ljubljano in SK Olimpom. Za gostovanje SK Ljubljane na celjskih tleh vlada živahno zanimanje. Tekmo bo sodil g. Kopic iz Maribora. —c Dva "bupanca. V ponedeljek popoldne ie stražnik opazil pri Sp. Lanovžu nekega 451etnega brezposelnega slikarskega pomočnika, ki ai je pod električnim vodom navijal celgo žico okoli vratu. Ko je hotel mož zagnati drugi konec žice na žice električnega voda in tako ustvariti električni stik. je pohitel stražnik k obupancu ln preprečil njegovo nakano. Slikarski pomočnik si je hotel končati življenje v hip- ni duševni zmedenosti. V četrtek zvečer pa je Angela R. iz Celja izpila blizu Voglajne v Zavodnl večjo količino lizoia Obupanko so takoj spravili v bolnico. Zakaj je hotela v smrt, ni znano. —c Nečedni po»li. V neki celjski veletrgovini je sluga v zadnjem času kradel večje količine špecerijskega blaga Ko si je te dni fnet pripravil blago, da bi ga odnesel in prodal, so ga za.sao.ili ln prijeli. Vrednost, ukradenega blaga je znatna V zadnjem času je 261etni brezposelni ključavničarski pomočnik Flcrijan M. iz mariborske okolice obiskal v Celju nekatere trgovce in zasebnike. Nastopal je pod raznimi Imeni ter se Izdajal za železniškega uradnika, za magistratnega. uradnika ali pa za uradnika OTJZD Pod pretvezo, da bo dobavil premog, jabolka ln drugo blago je izvabil ljudem večje in manjše zneske. Oškodoval je sest oseb. Policija ga je prijela in izročila sodišču. V sredo je prišla 241etna delavčeva žena Elizabeta R. iz št. Vida pri Grobemem v Celje obiskat svojega moža, ki je na vojaških vajah. Ob tej priliki je stopila v neko gostilno v Gaber-ju. Ko je opazila na mizi 180 din vreden nov ženski svi ter. ga je vzela in izginila Stražnik jo je kmalu prijel. Po zaslišanju so jo izpustili in ovadili sodišču. —c Vaja v zatemnitvi mesta je bila snoči v Celju. Ko so ob 18.30 Izklopili javno električno razsvetljavo, se Je mesto zavilo v temo. Svetlobne reklame so ugasnile, okna lokalov in stanovanj pa so bila zakrita, da ni mogla svetloba uhajati na prosto. Med vajo je promet v mestu zamrl. Po temnih ulicah so hodili samo oni. ki so imeli nujne opravke. Vaja se je končala, ko je spet zasvetila javna razsvetljava. —c Zdravniško de*umo »lužbo xa člane OTJZD bo imel v nedeljo 1. decembra zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. —C V celjski b°lnicl je umrl v sredo 66-letni preužitkar Ignac Stiplovšek od Sv. Petra na Medvedovem selu. v četrtek pa je umrla Danica Brecentova iz Šmarja pri Jelšah. nmKIHnifflHl|lini'!!W!HlltlM^ Postani in ostani član Vodnikove družbe! iinmninnfl^iinRiflOTninHiin^ 24. Kadar kupujete kožno kremo • • • mislite na to, da samo NIVEA vsebuje o k r e p č e-valno sredstvo za kožo EUCERIT. Zato se NIVEA ne da nadomeščati ali primerjati s kako drugo kremo. NIVEA prodira globoko v kožne luknjice in krepi kožno staničevje. Zato Vam ostane koža zdrava, nežna ln bela kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu. NAJLEPŠE CTIVO! Broširana knjiga: dtn /0.— Vezana knjiga. din lo\~ Zgodbe brez groze P/ofr - Rasputin Črna vojna Sivko slojev*. Rudarska balada Ravljen; Klabund. J Ravljen: Thompson ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 5 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ustno ali pismeno ob nenadomestljivi Izgubi našega iskreno ljubljenega sina, soproga, očeta, oziroma brata, gospoda Adamiča Vekoslava veletrgovca in poročnika v pokoju, kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem naj topleje zahvalu jemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zlasti g. dr. Gvidu Ran tu, zdravnikom za njihovo prizadevanje, oficirskemu zboru ln vojakom, stanovskim tovarišem za spremstvo ter vsem prijateljem in znancem ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 2. decembra 1940 ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra. LJUBLJANA — KAMNIK — MARIBOR — KRANJ, dne 30. novembra 1940. žalujoči ostali Nedelja, 1. decembra Ob 8: Jutranji pozdrav — 8.15: Kvintet pihal. — 9: Nape vedi, poročila. — 9.15: Fr. Schubert: Kvartet v d-molu. — 9.45: Verski govor (p. Kazimir Zakrajšek).— 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Tamburaški septet (S. Kahne). — 11.45: Klavirski koncert Stiriroč.nlh skladb (dr. Val ena Vodušek, prof. Ivan Krmpotic). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi — 13.02: Koncert jug-osl^venske g.asbe, radijski komorni zbor in radijski orkester. — 16.30: Zgodovina ZFO (dr. Karel Capuder). — 17: Kmet. ura: Organizacija mlekarstva (lnz. Erpič Jože). — 17.30: Pevski zbor >Slavec«. — 18.15: Za oddih (plošče). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Slovenska ura: Iz svojih spisov bere F. S. Finžgar- — 20.15: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Domača zabava (plošče). PoneoeijeK 2. decembra Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napo- vedi, poročila. — 7.15: Risan venček veselih zvokov (pložče). — 12: Okrogle in vesele (plošče). — 12.30: Poročala, objave.— 13: Napovedi. — 1302: Koncert radijskega orkestra. — 14: Pore čila. — 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Beethoven: Leonore uvertura No-3 (pošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, peročila. — 19.25: Nac. ura.—19 50: Hudomušnosti (Fr. Lipah). — 20: Piešer-nova proslava (ob 1401etnlcl rojstva). Sodelujejo: A kad. pevski zbor. SI. Jan. Ivan Levar čl. Nar. gled. — 2130: Slovenski napevi (plošče). — 22: Napovedi, poročna. — 22.15: Pesmi in plesi (radijski orkester) . Torek, S. decembra Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). —12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. —13: Napoveci. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila — 14.15: Šolska ura: Našim izseljencem, akademija (govor, deklamacije: I. dckl osnovna šola v Lj.>. — 18: firamel >Skrjancekc. — 18.40: Kaj je jeklo (prof. Miroslav AdleSJC). — 19: Napovedi, piročila, objave. — 19.25c Nac. ura. — 19.50: Šolska posvetovalnica (prof. E. Boje). — 20: Ruski večer. Sodelujejo: Anton Faganeh (petje). N. Simoni ti (spremljava) ln radijski orkester- — 21.30: Pložče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Cimermanov kvartet. SreBrez napake«. 2729 VAŽNO ZA VSAKOGAR! Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt in smetanco. Zajtrk, večerja ln po naročilu mlečna hrana. — Se priporoča mlekarna »Drama«. Erjavčeva 2. 2733 KLIŠEJE L NO »» JUGOGRAfIKA * PtTM*vlP/3 POUK Seseda 50*par DaveK po^eut-Na1man1š< zn*»seK H- din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelKj od Vi7 ic 8 in od V*. 8 do 9 ure zve-5er za začetnike ln izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk čudi po diktatu Novi tečaji s«-prično 2. decembra. — Šolnina najnižja Največja strojepisnic« j 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno Christofov učni zavod Domobranska c. 15.. tel. 43-82 2460 STARŠI zganite se pravočasno in pre-skrbite otrokom dobrega Inštruktorja. Ponudbe na upravo lista pod »Profesor«. 2674 Beseda 50 par Davek posebej Nalmanlfti znesek H — din ttgovcj: ^«>tvi«.-.i je se pmiKa založite se s celimi OREHI IN MEDOM Dobite lih v M e d a r n i L ji! t>i ■ • i i /\-litvska ul. 6 ČRNO ZIMSKO SUKNJO dolg površnik, sanke in drsalke prodam. Vodnikova 12/1., Siska 2711 PARKETNE ODPADKE suha drva ln premog ima poceni na zalogi VERTACNIK F. — Jenkova 7. 2705 ZA ZIMO se preskrbite z okusnim belim krompirjem in trpežnimi jabolki po zmerni ceni pri Trg. poslovalnici Kmetijske družbe Novi trg 3 Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJŠEK _Miklošičeva 34_ Beseda 50 par. Davek posebej Naimanift* ztipspM h rUn PREŠANO SLAMO kupim. Ponudbe franko vagon na Josip Herlah. Laško. 2712 ZVIŠALI SMO CENO stari gumi. železu, kovinam, ilklju. Najbolje plača »Metalla« — Gosposvetska c. 16. 2710 SREBRO DRAOF KAMNE tn vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah J os. EBERLE LJUBLJANA - ryrseva 2 (paiača Ootela »Slon«) e*' >i.4ittuiii'- - ZLATO vsakovrstno a u p u j e ZLATAR B. RANGUS ar. dvorni to ba vi tel j KRANJ liHKl.nMI.miilUuMIM.UI.al V»AKO\KSTNO /.LAlu . ujame w srebro Kupuje po •ajvišjih .mah A. BOZIC — .jubljana Frančiškanska 3. 4» L beseda 50 par Davek posebej Naimaniši zneseK s din LEPO POSESTVO lisa z gospodarskim poslopjem, 13 ha zemlje, 7 glav živine, več prašičev, z vsemi pritiklinami, posejanimi njivami ob banovinski cesti, bo pre iano na prostovoljni sodni javni dražbi 17. decembra ob 9. uri na licu mesta na Gorici St. 1. Natančneje se izve na Gorici pri Moravčah št. 3. 2667 Beseda 50 par DaveK posebej. Nalmanlfti znesek & din MESTO GOSPODINJE k boljšemu gospodu ali gospe želi dama. zmožna vsega gospodinjstva. Ponudbe poslati na upravo »SI. Naroda« pod šifro >Zaupanja vredna«. 2723 DOPISI Beseda 50 par Davek posebej. NajmanISi znesek 8.— din STASA! Boš prišla? Piši zelo obširno. Te poljublja ves Tvoj. 2724 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški ta igračni vozički, dvokolesa. šivalni stroji, prevozni tncikli pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L- Ljubljana, Karlo vika 4 Posteljno perje po din 10.—, kemično oči Scen o din 14.—, čehano ln kemično očiščeno din 25.—. 35.—. 55.—. Belo ln sivo gosje perje in puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! AdolS Prah TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN KRANJ Telefon interurban št. 13 IZDELUJE: Najrazličnejše vrste oksfordov, vse vrste pisanih in enobarvnih flanel, barhente, gradi e, cefirje, mollnose, brisače itd. TKALNICA BARVARNA APRETURA OD DELAVCA DO PODJETNIKA SLOVENSKO PODJETJE BREZ TUJIH STROKOVNJAKOV Edina dolenjska avto-mehanična delavnica za predelavo bencinskih motorjev tovornih ln osebnih avtomobilov na plinski pogon (ogljenl plin) Je pri Lojzetu Murnu — Novo mesto Podjetje predeluje bencinske motorje z dovršeno tehniko, ne da bi vozilo izgubilo na prvotni obliki ali pa njegovi sili, kar je oboje še posebno velike važnosti za lastnike motornih vozil. — Predelavo vozila in pogonski učinek si lahko vsak Interesent ogleda in preizkusi na vožnjah. NARODNA "TsKARNA Iu IZVRŠOJh VSE VRSTE TISKOVIN P tih t HO ST h /A NAJFINEJŠE Makulatumi papir proda uprava ^Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c LJUBLJANA Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v LJubljani Branje za naš mili narod »SLOVENSKI NARODf, sobota, 30. -?- DrtAt IV. Mohorja v Celja jo pravkar izdala zajetno delo dr. Av, gnjts Pir je v ca, knjižiičarja Studijske knjižnice v Ljubljani; KajlinJce in knjižničarsko del«. Slovensko javnost utegnejo zanimati zlasti aaslednji odstavki; Ko aq je vršil prvi katoliški shod v Ljutdj«oi (18S2), so bile farne knjižnice <ža v Jaizsulu, kar potirtarjejo tudi besede |PQroćo\alca KrZiča. da farne knjižnice v preisrtjjji časih lepo delovale. Vendar ni vedet prvi katoliški shod uasvetovati mesto fejrruh knjižnic kai boljšega in referent Kržič je želel, da bi se farne knjižnice zopet oživele. V resoluciji so poudarjaj da j« »dolžnost vsakega katoličana, da slabo in. kužno berilo po moči zavira, *Joizrr> epa pridno razširia oo družinah m *iru4i.vih_ V to svrho zlasti veliko pripo-rnorsjo farne knjižnice. itko so> modro vravnane«. Hkrati so sklenili, na i se sestavi »vKibor veičih mož«, ki na i prehodijo in ocenijo vse slovenske knjige. eM so ljudstvu in mladini primerne, na i &e slabo blago odstrani, do>bro razširi, in naj se »poskrbi tudi posebna izdaja siovenskiU klasJcov zcl odraslo mladino. Tudi na drugem katoliškem shodu (1900) se &? niso razčistili pojmi o namenu in organizaciji knjižnic. Se vedrtc je vel-jola ka&or pri farnih knjižnicah kot prva in najvažnejša nalosa, da varujejo: knjižnice ljudstvo pred' »slabimi* knji-£uiru m da nadaljujejo moralno in versko vzgojo, ki sta ji položila temelje versld in splošni pcuk na ljudskih Šolah, Poročevalec Josi d Gruden ie sicer pravilno ugotovil, a vendar saekjL nsprcckic. Bnainica in knjižnice naj ^4 ^iMMiiavlJall domači duhovniki s .*>de-lovaajetn -vnetih, larikov. Po tam potu nai t*j 4Lri branje in iaobraztoa med ljudstvom, risati t>a naj ustaflsrvSjsjo knjižnice cb S>>ve2r£?ki meji, kler ne Jnorejn delrvati «tru*a narodna, društva. Za farne knui-niaa naj so čim T>ret ustanovi za, vsako 0fa3o£jQ osrednji odbor, ki na i izdela na-«ir% i:ako jo faine knjižnice ustanavljati in voditi sezname knjig, ki đo -Disarus v pravem chihu in za ljudstvo primarne*. Ozki »Ssrog vorsko nravstvenih ciliev farnih knjižnic je razširil v praktično živ-Ijocjdko ism^r Jenez Ev. Krek. ki je iz-javii \ < rganlzacijakem odseku, da imajo tiruštva v rrvi vrsti vzgojevalni emot2r, <3Lt motajo bita. združena s knjižnicami in ; dta i ta u:nstv«n£ napredek glavni pogoj $x>-• Jrričnernu Ttaprsdrku in oncarazacijl Glede vprašanja, kaj naj &e v farne Jcijilnlce postavi, terej glede izbire knjig, pa je prevzel drugi 'katoliški shod smernice prvega shoda. Ker si knjižnice sta-rej&b pisateljev »kot ao bili Cigler, An-cirejčkov Jože in d nuji, ne bodo mocle T»bcvL*ti, ker jih ni, novejših r>a kak-r vTurčiČ. Stritar itd. ni devati vartie takih, kakrsru so*, ie »pnecfLassal 1VL Opeka, naj «e poskrbi za »•pc^5cbno^ rfastj stvarno dobro izbrano ter očiščeno... izdalo slovanskih pisateljov in pesnikov, -starejših in itoverih. V ta namon naj se sestavi odbor vesćih m&. ki dobro pecnaic sVovenako 3or>draiKta Ciglerja. ki ni nnogel v letu 1900. Slovencem i^to pomeniti kot 1. 1831. Odfear. ki ie bil izvoljen na drugem ka- toliškem shodu, da izbere in očisti slovenske pesnike in pLate.je. ni ničesar na,-i\:aii, zate ie tretji katoliški siiod 190G vnovič naoel to vprašanje. Člani očiščevalnega cd bera so megii le URoUviti. da so prevzeli delo, ki £a ne zmoreio. zat^ naj knjižničarji sami pregledajo sv^je j.n;iire in ra tej podlagi nai se sesUi\i katalog linjig. ki so za knjižnice primerne. Končno so sklenili, nai -uxla Katoliška bukvama lcataloir primernih knjig, ki naj ga pregleda pred natiskem poseben odbor (Bernik, Kržič. A. Uženitnik, Dsbevc ia Grivec). To je Uicji z^od-Uo. Katoliška bLticvaa-na ie izdala dva kataloga; ir-ži^vskega z na&lcvom: »Splcsni katalog slavenskih knjig« ki poseben katalog »Kniige za slovensko ljudstvo, pregledal odbor za presojo slovenskih lmjjg, izvoljen ob priliki tretjega katoiiike^a shoda (v Ljubljani 1907).« Iz splošnega kataloga so izestaii v znamu za siovenjke liudstvo primernih knjig tiie pesniki: A*kerc, Funtek, Ge-strin, Jenko. Kette. Maister. Mura, Prela-ren. Vodnik, Oton Župančič in tudi Stce*-Ueva ibirka slovenskih narodnih pesmL iz proze So bili spoznam ket neprim-erni za ljudstva: Almanah •! »venskih boso-»lovcev. Cankar, Cehe v. Dostojevski. Kersnik, Levstikovi «b rani °pisi, MeSka. M urnik. Stritarjevi zbrani spisi. Sorti. Tavčar, Trdina In drn*!. Središče ljudskih knjižnic naj bi tedaj tvorili nazon ljudske knjižnice. Naredne biblioieke in Kniitnice za mladine se Andrejč^ov Jeie, Coaper, liofmann, Jurči^. Sienkiewicz, Spielmann in Kristal Schn^d, Da ie bila s to izbiro razumna in uspešna vzgojna in izobraževalna politika v knjižnicah za odrasle nemogoča, ne 'bemo še posebej dokazovali. V nadaljnjih odstavkih pravi dr. Avgust Pi-rjevec: »Nepctrebna skrb. da bi varcvali. ljudstvo pred »slabimi« knjigami, sa jo izmlaJila v prikrivanje recr. nićneai življenja, ustvarila ie slepoto pred g t>: pođarsk i mi in. kailturmmi probl:ml nove dobe. ie drza'hi ljudstvo v miselni in umi tki zaostalosti ter onemogočila rast in tvv.rbo narodne kulturna one te. ker ie ločiia ljudstvo od! njegevih ustvarjajoč i h sodobnikov. "Darko smo datali atarei^im knjižnicam »naloge, ki jih nisomogia vrši'i in se nismo zav*edali njih rasnicnih noL>ff, Ostali smo na pel pota; imamo ljudske prosvetne oStanove, ki nai narod unvko in dufievno izobrazijo, a vezi med narodom in temi ustanovami so ostale rah^e, ker niso tnoošlevale nsssibov in potreb, ki vodilo ljudstvo do Scnjige. LalOoHi in obvarovati tod hoteli Ihidetve sred Aa^er-Trdinom, Tavčarjem, Cankarjem, *Uo pa bfldtsno fta danes »Grofico bera-čioo«. Mislili «mc. da bomo obvarev^li l>ud»tvc» pred poha-titanJim we Aoee. ki ga ne prinašajo knjige, ampak fhrUanje ir il v Urnike rarmere. s tem, da p»oa<»-vime v lfeidske knjhbiioe Čim rrt nedolžne mladin**« literature, pa amo- morali ie pred veiac ^pc znati, da Je sund % Doaada in Zagreb* ral H mitnJo aorako vacleo in vsejra Aevenekojra, KHJtefa Smida. Keri? nismo izb4ntii po pctrebah, ki jih ima ljudstvo, »ternveč po vidikih in tatpaeeaih onih, ki marajo po s\rojem poklicu ljudstvo učiti in ki so bili mnogokrat samo službeno zaflfcopaiki ^spe^duječih ste-pln... Za javne ljudske laijizniee anv> in-teii premalo knjig in se te jo ^deeila oiko.-rčna cenzura. Sicer pa mz 4le4e kniig in lHerarure veljala v-eemo r*»čela. ki jih je pric-beil ljubljan^I «cofl.i-s.ki 41 rt leta 1022. Zavezali *mo ljudstvu oti. da ni moglo videti svoje podere in tivijea^a v spifiih svojih piaateiiev. Zate mr. ee tuji »lotniki boteteii z našim d ena ri cm. ko so nasl pisatelji stradali ln hirali.« Slovenski pisatelJi ▼ m&š&sd Dria vna ttekama ir »eogrmdo fe te 4xA todala :tbirtto ^el sloveias>k3Jt Mdotelh sunrefistev 5 Ljubi jena. 30. no»vembra ;£5rJavjna; tiskarna v Beoanadu je te dni I^Hli zanimiv zbirko »Savre«n:ni slo-fvtanaoki novelisti« & podnaalov'orn »Sodob-tjj. eiov-ensžci novelisti«. To ie pr\-a knjiga Ha vrate v naši državi, ker cbiaviia hkrati na desnih straneh izvirne slovensko be-eediio, na levih pa erbski prevodi Zbirko je uredil beograjski vseučiliaki profisor redstavil n>a1boljse, kar je dale sodobna slovenska .^nbvelistika. Nekateri naši odlični nove-'3sti v tej zbirki narrnreč £j:lch niso za« Btopani, tibc pa so obiavliena v n1ei ne-Ratera dela, ki v r^rezentotivrro zbirko Eodt>brio fflovensfce novelistike ne sca da jo. •Prvo trvodno besedilo nad 500 strani /obsegajoči kn>;^i je dala Državna tisJcar-•na kot izdajaitellica, Iz tega besedila je razvuino, da knjigi ni dan namen, ki bi ji >ui črlovek tx> naslovu iprisodiL oač Da crrugačen: Sporedlno icbjavljanic besedil v" slovenskem izvirniku in v srbohrvaščini nai bralcem dokaze nepričakovan o pc~ Storija o Juitju Pcicanu«. Ciril Kosmač z novelo »Tistega iepesa dne«. Yr*nco Bevk z novelo »Granata«. Ferdo Kczak z iwvetet »Pomlad«. Ivan Potrt z novelo »Imel sem Inibico«, FiKp Kalan z novelo »Streli za hišo«. Vladimir Bartol z no eo ^»Zadnje gibalo«, Bogomir Ma«a>mv z no-vek> »Uiadnik Filip Klemenčič mora na pgmauijua in Jai Kozak z noveio »Maska Geoj^eaova to in, onostrarrska«. Prevod vseh ornenjenih del 1e orfsrbei rtrcrfeaor Jucv>sk>vcnske književnosti MLan M. J6var^vić,-.5cL je več let preživel v Sloveniji m ki rr?u to niso T*vi prevodi iz aifbja jezika. Kakor je nenaBumiiivo* ■mimj je ca*av dr. Stanio Storil prevzel 4e£o ttbare najboljie sodobna maki va tudi TovrsnoM. a katero se je lotil pref. Jwvanović prevajanja. Nemogoče je navesti vse napake prvvajalčeva reter>ače •na je enostavno covi-šal v aftnmrto meril« ce\-. Taksna svoboda in potTtnoat pri ore* rajanju nikakor nista erevoljeni. Tudi beseda »rogovSlei« prevajalcu prof. Jovark>-viču ni znana Stavek: »Saj. taki roBjunV leži« je skočil Runar na no«e... j# prof. Jovanovič prestav>l: »Da. takva kavfadti-je...« S: bftam kavsadti jam nravirno pri nas prepiri ji vci ali izzival ct. neiim rogo-vileicm pa pravijo S-rbi ermitljivae ali podbadač. Ce bi eref. Jovancvić pri pre-vanjanju imel pri rokah Veakičev »Reč-r'?k ?lo venaok o-sr p »ko- h rvatski«. tri se mu taksne napake zanesljivo ne moieie eri-meriti. Na isti strani zbirke »Savremeni «k>-venaclei novelisti« je tudi tele stavek: »Zdaj v imojnicc z njimi. a*1 ianajo itak črne srajce!« Na sosedni arbski steni je 1a stavek preveden takol<»: »A sada u jamu za djubre s njima!« Zakai prav vgnojnlco in Thč manj. ie prevajalec pozabil povedati čeprav ie to zel vnžno' zaradi Crnih sratfc, ki eo jih tisti ne- srečniki. Polee vsega tega -se nojanrlia ru tudi \prašenje. adi te Ciril Kosrnać ' sv*j »gnojnico« mislil tisto smrdečo tekočino ah pa jamo. v kateri se zbira Po »mlslu celega eriatavtka bi človek aodil da Kosmač nii mieiil na »jamo za djubre*. nač oa na pravo, teke Jo gnojnico. Na isti strani ie stavek: »Jezu?, sem ara že 2opet...« preveden: »Isuse? Opat sam...« Na doromno in neznatno besedico »*a« je prevajalec pozabil in s "»em pokvaril smiasi celega stavka on roma vzklika. • TJaeo trditev, da je prevod površen, lahko rx>dkrepirr*:, še s terr'e primerom: »Dobro,« je rekel Nanda... »Kskaen dobro,« je daM Ruparjev,.., kar i« prof. Jovanovič pravdel takcLa: »Dobro,« rekao ia Nndt... ~ te HiiAjM.....tmmv U prevesti: »Kakav crobro .,.« ne ^a »Kakvo dobro...« Ip. Je neJ^j mimerov z is:e strani za nameček: Ce pri nas krihmo z roivarni. ne mere prevaialec reči, da z n j vrni >*kpršarnw. , ker "»le^roajo« (pj»po-la;o^ n, pr. zastave, ne na jn- Kosmač je dalje nacisal. da ie neki nic-sov očanee »zarohnel«. kar ie prof. Jovanovič oreve-del z. »zarežao«. Lahko rečemo, da ie »pas i*are2ao», za besedo rohneti pa imaj«a Srbi kar vci izrazov-: bucati. krčati in manjvrednega.: £Und«arl Na isli strani bi in*eh\ še pemislek faicde Tjrevtjda naie^ra hrama ^ vajat«. prevajalec očitno ni ved.^1, fcmfc^ea hram ie tu Kc^moc mislil. Za n«^. :To bssedc- hiam imaio Srbi več Drim'ir-ncjš:h iziavrcv: dolaru ćtler^ 'CotG-va pa celo hram, l^i je čisto istevetsn. z našim hi^mom in ie nrav ta'kp dobro znana Sii>-.-ka beseda. Hramrv je itak več vrst: oo« Si:, kurltuini. vinski in t>'>doibm. Enako raz'ikuiek hrame tudi v S*bij4. Vsi primeri, ki ?mo jih navedli, eo l ene tame strani, in ta stran ie najlepše izpričevalo, keliko ie vreden prevod. Če- prav moranio Driznati, da so dela neka-it-r;h driuuh avtorjev prevedena natančneje, / bodoče nai bi tisti. :d tim je zaupan izbor najboljše slcvenafcs ncveiisiike. 6vo-«e delo opravili veatneje in ne izpuščali boljiih nažih novelistov (n pr. Fre^lja iu Pie^ihoveza Voranca). uviičali pa v tak-zbiike s'abše. hkrati pc naj bi po:kr-bc4i, da ne bedo prevodi približni in samo smiselni (marsikdaj niso ni-ti. to), ampak dejanski. Samo ket čti\»P in čisto nič več na bo knjiea ocfcroaoela srbskim in plovenrftim bralcem. S tem je Državna tiskarna v Beogradu kot izdajale!jica tudi dcsssla svci namen. Od zbirke del naših sodobnih slovenskih novelistov pa bi z resnejše strani morali zahtevati precej več, in sicer zlasti zaradi teca, ker ie ceslo knjige: »OdAbrajie strano iuKcr'':lf Mlkec iz* Maleg,« Slatnllca. V 'tem času je oddal ia «.T3je zidanice v Vel. Slalniku 2°letat posestnik Franc Je rs Lč pa j© odjeknu iz nasprotne strani strel, kl fra ja zadel v hrbet, kjer mu je povzročil poškodbe s htuco krvavitvijo. Usodni strel je po1 pomoti cddal Mikoc, Id. je bil ninanja, 0a je med grmvn-jem prepr/^na. divjad*. J erar hča so odpremili v bolnic ni or> uemlljfsruh bratov, kjer ee aedaj zdravi A»Jicija Hngona Flor|ancica in naš operni bi dramski naraiea) sjpi ssasaMasa xaa» Ljubljana. 28. m-vembra Srez nsTavčaja ne mv-r» obstajati noben poklic. Tudi nn>a opera in drama potrebujeta nnra:*2aj, srj je itevjfe njunih s,la- n<7v za nc zato pevci in igralci preveč obremenjeni, Rtpcrhvar se rve m-cre razvijatr tako nn-plc', k:ki-r s: želita uprava m občinstvu, a zunanja podoba predstav z vedno istimi ceebnostmf, i--';imi obrazi, ^la?ovt in msiHInostnii peetaja kajpak vziVic vstiti sp c ■* r. h n < - r -m. :re / '■ r j c v in akter je v včasri h caoačas. Za piilno dozoritev pt>s5*me?nih kreacij in cc!-«-tnih pre*ts.iav jc treba Oas«, pt.dT' hnct!a stadija, nt utrujenost k, pa tudi v ** rančih vN^ah kusJlLetnA osebnosti. T,iko je ru-zumljiw? .»•t-remljCTJc dramske in operne upr.a-a, da bv* pridobri-la vsaj nekaj resnično nrp* ^obljenm naTa^čajpi4ci.v. Pc lanski v^clezanim'\S rn flHcakor rve brer-Uš-pc-^ni javni tre vi j i. pevskih kandidatov ▼ oprrrnm glcilallVu smo »- nadejaflir tudi d<-brih p< rlcdic. Z«o-kaj so . O Rikomtar, ki 5c je rta listi rekmi <.k! At.val m mu je bila pr:znan* -spe jvbmnt. nu .^itrmo, tak *udij aa raznih rocst-in na rarprrfagnl V drami- «w je aa0sk« s debuti. Po BV-^cu »a.^jpi Jo«, r^alc. to dr.'* pa atso i«n-c!i pn'l'ko. I4n\tetf in sfiSati še tretjega rgial^ciga ^aiad'kJata, Hugona Rtarrj&ačiča. Nastopa j« pred' povabljenci na cdru In še v Mitana Skrbinska žo priznani izvrstni dramatski; stili. M>lad\ Celjr.n je bh* grjenec Skrbinyk> ve Sole m se je nato razgleda-I še po vzc>r-nikrh na Dunaju rn v Pragi. Zc p<> naravi vm« poge1«}© za. igralca: stas^-t mladenič ic, prjkupnejja ob-HiJA in posebne dragoceno-sti, ru mireč zvonkega, pojlnega in mJtiko •prožnega bari tona'.ne^a fjla^su. torej zeio pr'pjctno£a. organa. Nastopat jo v veo prizo-riK Frarrkovo d-rame * Vzroka in v pri z r.-?- h Cankarj-evetja, ^Kra-ija na. Betajnov:1«. Za-i^ra4 nam jo »merilca«, iai smMžS&SS« z veliko irrT-t-Ugonco. i^Jcrcnim. nepretinuiio« či>» stv\>ra, pristnim, nedelani-ta rempc'rarncn-ti»fli, d^oeipjiriirarH* sa*a&d in nestflmlac^ j. Hugoci rio-rijan^Vc je rerjen -igralec, ki mu je treba fa-tno se »rutine-, pa. ti'u dhppflftat da <-c» kmalu razvije v slrvrn^e^ M?ratca, ki. bo »ip'.ra v^a-keinu ansumblu, eb^nstvu pa prikupna nova pojav* na odru. Zdravje, rm/0, intels-genca duha in «.rča, pa ul-aln^ stremijo* njo p«i uinctniikcm irži\Jjanju se Flcn-jančiču 2c dani: z.tU* mu žolim So so spro-sčenja na Hecarah, ki Kod) zanj poinc«\j4>o» sat t. VeseH smo b;;li pridobitve Levaricve, Simčrčeve, Severja :ri Prt.četnika, in publ'ka >ib ie ceni. Zato bi rad; več naslednika v in naslednic: skratka vež nar:ićća.ja, n(^-s«lcev današnjih 'idealov v bodočnost. Fr. G. Geoo Sene&ić: Nenavaden človek X uprixcxitvi vok Sentja kabrk&m odru ?fa •eai.jakobskern. «Vru »o priee-ri nenu S«5ono) s Senecičevim »Nera-vadjilm č!ove»-kora«, z dolom, »ki jo Slo preko mnogih ča-4k.ii somorobncjaih, v Jugoslaviji. V čem je oolika Zakaj «m nenuvadea Ckmsk? — Zato, ker aeoi posten?« »Kdo je posten.? —T^Kti, ki mu ne mora-jtv * dskazaU nič j»poštenegu ?c »Kaj Je zakon? — Pajčavina, skozi katero prilets čmrlji, nedolžne mušice se pa ujamejo!* ^^avjhni, a pcmembrti aktualni problerni, •Jancs, ko ae v imenu resnico toliko laža, toliko zavaja, toliko piie in govori kakor Se nikoli doslej, ko lažna propa^unda, a vsemi 5«redst.vi slepi rarajjn, kc ne-katei^. sainterci^ui 1 na neizobi*aien&sti lju:lstva> Saj je čisto preprosta stvar, železniški upokojenec Avgust Tonković. edten izmed mnogih, ki. se komaj prebijajo sfeozi življenje, pride po naključj.u d«o poneverjena-?ra pol miltjona. Kar sd tiče poneverba, je čisto vsnJ^dnnjfi zgoJba, pemvadno pa je to, da »idiot« Avgust pol milijona — vrne. Avprust Tonković, je siirmak. ki peče ob kolodvom kt-stanj in ki ima od 33!etnega dela pičlo pokojnino, staro urdformo ali »olrkus« tn, «mla V danainjih čejahr: pol milijona! 2aio <*nb! pisma: »Vrnili ste jiint denar, ki ao izmi u kratili! c iu eno čieto kratko: >I«riot!« Direktor def«vclir«ne banke, ki je obenem pokreviteij humanitarnega društva »Srce za, alrcrnaiaa. s pomočjo svojega tajrrika, prelisiči za -zakonito rraj65eniiio C.OOO dtrt Jsi po, nainesrtu tc^ra namesti zsl fc^malnega "upra-vitelja društvene kulu nje. Dobrodušni Tonkiovič čuje sedaj iz ust biv-ac^a druga. Marka, kolodvorskega nosača, — tretjič: Idiot! Cez nekaj tednov*: afera! Policija netia^--no "apecatl kunlnjo društva »Srce za siromaka^, ke* je večina delavcev -*w>leha, eden pa že umri zaiadi pokvarjene hrana. •Sedaj pa sodoben alager: nedolžna mužića Tonko^ič se ujame v pajče\dno, čmrlji pa lete skozi... Faio leto t-fcžke ječe, irguba pokojnine, — in sedaj tudi ženka Ančka nima na kaj čnkati. Državni upokojenec Avgust Tonitović, predmet časopisne scii-zacije. ostane sem. Komu, naj -dokaže, da je nedolžen, če je sodišče tako cdločik>! — Toda. ni čisto sam. Marko pride, tisti urporni noseč s kok>dvc-"a, ki x±S\ povsem drugo pot: »Mi mladi rnoramn pričeti lz temeljev... Zgradili bomo svet, kjer ne bo husrrtanitar-nlh društev, kjer bo vsak, ki bo hotel delati, dobil atvoj obed...« Ton kovic, nenarvaini človek, ki je vrnil pol .mifljcnat ki je pekel pri kolodvoru ko-•taffrj, ki je 33 let garal za pokojnino, ki so mu jo vseli m ga nagradni z\ enim. letom težke ječe, ta ^id-lot« Tonkovič ny\a,j &* r;mekod pr-v *JB*rinic> 5i -srapiitve zagrabil sodobno prev-blematilcc, da jo urrrikiov, ki cb čr^u' nal>-vov unićujcjo poija hi močno ovirajo tudi promet- V tem pogleda zlaetl mne-go trpe kraj! okrog Stopič in Crnomošnjio. kjer je, rbll cb času nalivov vsak dostop po coali v mesto nemogoč. Voda je vedno aaHla vso tamosnjo kotlino. Glavni ^vzročitoij poplav je bil hudournik, ki gj. dcrnfi/iul iJBS-nujejo ecrrt Josc«. Da bi se v bodoče ft% tem področju preprečila poplava, so seda,} pričeli reguMrati nevarni hudournik, ki so v enrnosnjlcah izliva v Težki potek. Isto 680HO se fco pdatrapfl tuoi črmHOšn.il^ki klanec, ki je že marsikaterega voznika spravil ob dobro voljo. Pri regulacij?!:ih deHh je začasno- zaposlenih okrog 40 delavcev. Za prva dela je odobren kre it 1GO.000 din. Hwkwrrrik bo z^lo pog"!obijen fen razširjen. T!ako\-na ši-rina bo 4 m. na vrtiu 12 m. Struga bo izpeljan n v poševni legi in bo imela kakidi 5 m vHine. Delo bo trajajo več mesecev. — Bitna jo zakrila. Pri razstreljevanju skal jo bil zaposlen 501etnl cestar Niko Pavlešič iz Bcsoncev. Ker se ena izmed min ni hctels vžgati, je odšel na nevarno mesto, da bi nadel vzrok. Dobro zadelano m trio je mo* pričel vleči i-z 5*kal s pomočjo železnih .r/alčlc. Ko je odstranil žc vse ovire okrtc-g1 miniraiiega mesta, sc je mina ZVOCNi KINO SOoUI^KI DOM V aisKI. tc|efop 41-79 Krasna filmska, op vet a, p ovako nenadkriljiv film Pesem zlatega sajMifa V gl. vlogah: Jeanette Ma,c Donakl, Welaon Kcdy Predstave: d§J3es ob 7. in 0. url, j u tri pe vrše predstave vslt>d ogromas 4ol- line filma ob ^3., W. Jto 10. un, v ponedeljek ob 7. in 9. uri N> aarmtdrte prPlfcet Prihodu ji spored (v soboto 7. XII. 40) Kraljevič ia Hi...... Križanka Pomen besed { Ve^cravne: i. rBasvsjteft riba* C. ar»-. rorinik, 8. ruski pianj-i; 10. eWSMb 11. kratica zik fiumma, ?»umms»ruitv 12, nota v /kali, 14. kvarut. 15. rU.o4. 16. planet. 18. nakana, 19. clriva v SO. azijska država 81. an^e^d r'^miič. abesimki ■dootojansUvjuk, 24. fesjeatnj zur* i mek. 2š>. d !cb kesrnsj mer:). 2ft. ImUitki vodnik. 27. ko> obdelane z^«mlje. 29. maki ^kladat»lj. 31. t?%. 32. tpoaodu. Navpične^: 1. čc^o;vni pr:»lov. 2. kc.m. znak za prvino. 3. ttu^ki plemič; 4. ruski pclami. raziskovalec, 5. kuhardui. >potreb-» ščina, C. clva encka foslusniko* 7. lilod^ S. s-tavbni rtvitcrij^l. 11. rugjko tTKBao, 13. visoka gora v Turčiji, 15. Uvinefca JCnaaAi 17. de^ni pritoiv Kuro. 13. Miotorj rurf^t pisatelj, -a v ter »Tihega* Dr-nn-, 20. i«STSyow ima, 22. desni pritok 5nvo, 2^, IputL^Ji reka. 27. pretpotopna živaL 28. w«fc(^ v dunavski bannviri, 29. .kem. swa ati It** vime*. 30. predlojt t Reiltev krlianjec, ( objavlJeiM prt§šts)o soboto \ VoKlsr«.vno: 1. f t Ana t m*m\ io. pc« n h * s**aar, ;a. *bl, vi. tu, 15. AristcM, 16. Jts> «uai m#.ik il «5. lš. ni. 19. Lir. 21. JCaa, 88. V na* 24. ^a 88. Ep. epika. 2t, pr:^ 29. up 38. Vairori 31. tz. 32. Taa^ 33 ct. 34. car. 94. Mk 3^. Aro*-. 38. Iran. r^TTJlčno: 1. Sahar^, 2. ^bore± 3. ^u. 3/* ar. 6. moten- 7. Ogulin. oster. 11. Ost^V'" 13. tok. 19. l*s. 20. Ana. 22. ulioa* 33. 4*^ vica. 24. trnek, 23. Apatia, 27. pa»r, 'JL pet, 29. uj&da. 35. re. 36. er._. IZJEMPN POLOžJLT i — Ne razumem, kak m al mr»?1, trditi, da erospa ravnuteljsva ns pusti $£S«ekA do besede. Včeraj fem jo srečal pc y* farne z. glavo kimala, ks sem rfrevoru" z njo. . . — Da, toda t« vila v vaseh okrog Domžal, nakar sta krenila, proti Dragomlju in Fodgorlci. Ustavila sta se r 2msrd Ježkovi gostilni, kjer sta podnevi posedala« več ur. Zvečer sta se eba nekam izgubila, ponoči pa sta se vrnila in skozi okno vdrla v gostilno. Ker sta sila žejna in lačna, sta si v gostilni popolnoma nemoteno prtvosčlla več klobas ln nekaj htrov vina. nato pa ednes-a, moško, usniato, temnorjavo suknjo, moški suknjič, dva. prta, sest loncev, nekaj cigaret in ročno harmoniko znamke Hotmer, vsa Rku?ps:J vredno okrog 4000 din. Oba vlomilca sta rjopomoma nemoteno odala in bosta ukradene predmeta afatfaJa narjbrža čimprej spraviti v denar. V aoft na. torek t* Mle vlomljeno v trgo- nec. Tudi po Poljnnak! dolini ln po hrib'!* tam n°okrog se potepajo mnogi sumljivi ljudje, ki venomer oprezu jejo zn tatinskimi orJUkarni. Orožniki so jim sicer stalno sa petami in so nekaj takih pehajačev že aretirali, priklatijo pa »e \fdno novi, prav tako nevarni kakor proton Ji. To riznih puSCenih bajtah ter yk«*ttnjlh Imajo rokev-n-'ačt idealna skrivališča, ^ato jc lev n*rnio zelo otežen. Tudi pri LavriČu so bfl! na delu najbrže tu i i vlomilci. Iz tnroAlrie so oo> nes'1 črn pulover, novo Mvo zimsko suknto, zelen površnik, 3 m Črn^a. wukna. 7 m zelenega sukna, 27 ženskih volnen!h jople v raznih baivah. 12 finih molkih ?rajc, 12 parov ženskih svilenih nojr&vlr, 27 navao> nih moških sra,Jc. 23 m blojrn za srajca 15 m črnega klota, vrč fnr&v eop^t. 15 samoveznlc. 11 praznih vreč, star nahrbtnik, več metrov cajga. razne jestvine, slar-Sčice m drugo. Škode, ki so jo vlomilci prizadejali Filipu Lavrtfcu, je okrog 16.000 dinarjev. Po okolici Graniplja. p?: lcaiio orb&-niki 251etnega Antona fetreklja, ki jo oVv ma ir kočevskega okraja in krade povsxxL kamor pride. Izvršil je te več dranih. vlomov, to dni pa je prifVM v GrOT^Čevo gostilno v Orosupljejs. kjer r* ragledal v veži kolo, \redoo 1400 din. Zfckovre ni M0B pomisljaJ, marvea ja ara ss/*snV^ kolo in sa odpeljal v iKn-mpoJja, kjer ga ja prodal. Ukradeno kolo eo arožaiki kmalu iasiarCit k% mm lastnOoi, ta« aaan pa JUb |t p4h Tajlnstveni doživljaji v zapuščeni hiši, v kateri črna prikazen ogroža »reč© in življenje mladih ljudi! — Film močne in izredno napete vsebine po znanem istoimenskem gledališkem komadu. — Bob Hope, Paulette Goddard, Douglass Montpomcrv, Gale Sondergard. — PrernJera danes — KINO sloga, teL 27-30 — Ob 16., 19. in 21. uri. Jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri Danes ob 14.30 in jutri dopoldne ob 10.30 TARZAN V H a9MBXaKLC»4tf!aBMGS*mB»BMrVM ČRNA MAČKA ^ H |£ Yn\ \J Matineja po znižanih cenah KINO UNION Telefon 22-21 Danes odpadejo zaradi akademije ZFO vse tri predstave. — Jutri v nedeljo 1. decembra pa bomo predvajali dopoldne ob 10.30 uri in popoldne ob 15., in 17. uri film BOGATAŠEVA USODA veličinami: Basil Rathbone, Sigrid Curie in z znanimi filmskimi Viktor Mac Lagien Večerni predstavi ob koncerta! 19. in 21. uri odpadeta zaradi novinarskega cSa prvi decetnGet Poslanica saveza Sokola kraljevine Jugoslavije vsem sokolskim župam, društvom, četam, bratstvom in poverjenih tvom — celokupnemu jugo-slovenskemu sokolstvu Ujubijana. 30. novembra Pozvali smo vas, da zopet razvijete sokolske zastave, da se ponovno zvrstite v trdne sokolske vrste, da bi današnji prvi december krepko, odločno in za vsakega jasno in prepričevalno pokazali, da stoji za iilejaml in pridobitvami prvega decembra vse jugoslo-vensk«. s o k o 1 s t v o, stoji ves naš narod, pripravljen, da jih brani z vsemi žrtvami! Pred 22 leti so na prvi december 1918 predstavniki Srbov, Hrvatov ln Slovencev sporočili sveta, da se za vedno zedinjajo v svobodno skupno domovino, kraljevino Jugoslavijo. Junaško in pošteno smo si priborili to svobodo ln zedinjenje; vsakemu je znana in jasna njuna krvava cena. Plačali smo jo s stoletnimi borbami v suženjstvu, z življenjem milijonov naših najbolj-sinov in z neizrečenim trpljenjem neštetih pokoienj. Zato nam je svoboda se stokrat ura^oeenej&a Ln zaradi tega p o-s t a v ljamo danes dolžnost, braniti svobodo, neodvisnost in dostojanstvo domovine, nad vse ostale dolžnosti. Našo svobodo je mogoče uničiti le za ono ceno, za kakršno jo je narod kupil: samo z novim morjem krvi in solz in z novimi milijoni žrtev. Naš narod je pripravljen, da rajši viteški ln Častno zopet krene na pot Golgote ln trpljenja, n» go da bi klonil glavo v tuj jarem. .n aj ne bo nikogar, ki bi te nase odločnosti ne poznal! Smelo in junaško dvignite glave 7 vero v našo hrabro in s slavo ovenčano vojsko, krepite borbeni duh in samozavest naroda, uničite brez usmiljenja korenine malodušnosti, strupeno seme onih, ki bojazljivo pogubljajo sebe zaradi materialnih bogastev Ln telesnih užitkov. Nihče nam ne bo ničesar uničil, če nam ne bo izpodkopal trdne vere v našo sveto pravico in zlomil odločne volje, da branimo domovino, pa naj se zgodi, kar hoče. Zaradi tega kličemo vse na popolno moralno ln duhovno mobilizacijo: naj se ves narod zbere in zedini okoli najvišjega ideala domovine. Pred pogledom na bodočnost, polno usodne negotovosti, naj se idealu domovine podredijo vsi drugi interesi, naj prešine vse ena misel, ena skrb in ena ljubezen: skrb za domovino ln ljubezen na njeno svobodo in dostojanstvo. Dogodki, ki pretresajo svet ln se gibljejo okoli nafte domovine, nam vsak dan in vsak trenutek bolj prepričevalno dokazujejo, kako neločljivo je povezana usoda vseh delov našega naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Danes vidijo vsi, kakšna je bila njihova zgodovinska sreča, da so se pred 22 leti zedinili in stvorili veliko skupno državo, v kateri vidijo v sedanjih usodnih časih vsi Srbi, Hrvati ln Slovenci s ponosom in radostjo močnega zaščitnika in zanesljivo jamstvo za svojo svobodo in neodvisnost. Pred to veliko resničnostjo, ki se je odkrila vsem razumnim Jugoslove-nom v dneh velike svetovne borbe, dobiva prvi december, ki ga danes slavimo, nov zgodovinski sijaj in veličino. Te občutke usodne povezanosti vseh Ju-goslovenov moramo okrepiti z zavestjo našega krvnega in duhovnega edinstva, z JUGOSLO-VENSKO NACIONALNO ZAVESTJO, ki je najvišji izraz naše volje, da V svoji svobodni kraljevini ustvarimo tudi veliko nacionalno bodočnost. Zaradi tega je prvi december genialno in dalekovidno objavil poleg misli skupne države tudi idejo jugo-slovenskega nacionalnega edinstva kot drugi temeljni življenjski zakon naše usode. In kakor je z jugoslavensko državo stvor-jena tista čvrsta materialna osnova, bz katere je vznik La današnja politična in vojaška moč Jugoslavije, tako je v jugoslo venski nacionalni misli dana ona močna ln široka duhovna osnova, na kateri bo mogoče zgraditi velika dela, ki bo z njimi ustvarjajoči genij našega naroda dostojno opravičil pred svetom in zgodovino obstanek naše svobodne države. Danes, ko slavimo prvi december, naglasa m o mi Sokoli s ponosom, da niso mogle nobene te ž k oče ln preizkušnje uničiti v naših duhovnih očeh jasnosti te resnice. V naših srcih ne bo nikoli zmanjšan žar vere v to veliko ln globoko sokolsko misel. Z globokim spoštovanjem se spominjamo v tem času onega, ki je zapustil sokolstvu jugoslovensko idejo kot svojo sveto oporoko ln ki je bil prvega decembra 1918 najpozvanejši, da objavi naše zedinjenje. Klanjamo se spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedlnitelja. Današnji prvi december slavimo v letu, ko se njegov prvenec pripravlja, da stopi na prestol svojih velikih prednikov. Z vsem narodom verujemo mi Sokoli, da bomo z božjo pomočjo v znakn vladavine kralja Petra IT. videli velike in dobre dni Jugoslavije. Njegovo ime je postalo za ves narod simbol vere. zaupanja in vedrega gledanja v bodočnost. Naj živi stvo kralj Naj živi Jugoslavija Sokolstvu Njegovo Veličan-Peter n, močna kraljevina t — Zdravo! Zorenju naproti Ljubljanska filharmonija na mladih potih Ljubljana, 30. novembra Spričo jutršnjega slavnostnega koncerta Liubiianske fiiharmoiiiie ie treba spregovori d par besed tudi o te i ustanovi. Dolga je oot simfoničnega stremljenja v naši beh Ljubljani. Njeni prvi počeJti segajo prav za prav do L 1702. nazai. ko je tedanja akademija Operosorum ustanovila ooseben eiasbeni oddelek. Sprva se je po vsei prilLu glasbeno udejstvovanje članov ome i e val o na kvartete in podobne izvedbe. Kasneie se je napor teh ljubiteljev harmonii razmahnil na druge panoge. Tako so mogli cb prelomu 18. in 19. stoletja ž nio občevati in se za njen pro-speh zanimati velikani kakor Beethoven in drugi. Beethoven ji je celo pošiljal svoje skladbe. V ±9. stoletju se filharmonija nikakor ni mogla razviti tako. kakor bi ustrezalo visoko razvitemu glasbenemu čutu našega mesta in prebivalstva, o^č zarad tesnih razmer, v katero so jo vklepali neznatni drobci tujega življa, ki je tudi s pomočjo glasbe hotel izvajati znano raznarodoval-no raboto. Pravi mladostni polet glasbenega življenja in ustvariania ie prišel v naše mesto z Glasbeno matico. To ie bilo v 90. letih preišniega stoletja. Tedai ie v naši sredi pričel orati ledino simfoničnega poustvarjanja dr. Josip Cerin, ki je izvedel mnoge klasične in tedaj sodobne skladbe slovanskega in evropskega sveta Z njegovim odhodom v tujino ie mlado gibanje takoj usahnilo. Priti je moral Ceh Vaclav Talich. ki je zbral raztresene ganiziral v simfonični orkester in novega življenja in mladostnega orkestralno udeistvovanie Starejši Ljubljančani se otožnostjo spominjali teh koncertov, ki jim tudi pogrnjene mize niso mogle neodoljive?« umetniškega čara in omamnega uspeha S slovensko opero se 1e ta veja glasbenega dela močno razrast la. Po svetovni vojni in do ustanovitvi nase mlade države ie to orizadevanie pognalo v stoterih koreninah. Dobili smo stalno aoero. W k> nimajo niti starodavna in po vsem svetu znana sosedna mesta kakor Trst. Gradec, Ceh ude. jih or-vdihnil duha v našega življa bodo z radostno v. ki vzeti Inomost in celo Benetke. In zopet so mladi poborniki simfonične glasbe napeli vse sile. da pokažemo svoie sposobnost tudi mi Slovenci. Glasbena matica ie ustanovila Orkestralno društvo, podjetni dr. Cerin se je vrnil iz tujine in svoj sim.onični plug takoj globoko potisnil v brazdo. Prvo desetletje našega samostojnega nacionalnega življenia ie biio kljub neorganiziranosti tega področja močno aktivno in plodno. Oglašati so se pričeli domači skladatelji, ki so svoje peroti dvigali proti višinam evropskega sklada tel j stva. V dru-gem desetletiu ie oostaiala zaradi tega čimdalje močnejša potreba po novi. pomlajeni, organizirani, trajni in od vseh oblasti priznani in podoirani slovenski filharmoniji. Tako ie nujno orišlo do poroda in krsta Ljubljanske filhaimoniie 1. 1934. Kakšno čudno znamenje in naključje Tudi Ljubljanski filharmoniji je kakor svoj čas sloven.ki kumoval Ceh Vaclav Talich. Njegov koncert je še mnogim v živem spominu. Bil je namreč neoporečna afirmacija naših sposobnosti tako na rep-o-duktivnem kakor na ustvarjalnem polju simfonične glasbe. In tako smo prišli čez noč v redne koncerte Ljubljanske filharmonije. Sledili so veliki, pomembni, uprav glasbenozgodo- vinski koncerti pod taktirkami slavnih tujih dirigentov. Omenjamo predvsem sea tudi domači dirigenti so se u ve javili. Omenjamo predvsem Neffata. Stri-tofa. Poliča Švaro. Sijanca. pa Zagrebčana Ba rano vi ca m Ma tačica, ki sta tudi naša. Izmed domačih skladateliev so ponovno prišli do glasu Osterc. Bravničar. AmiČ, Lajovic. Skerjanc. Kakor moramo pri tej priliki poudariti požrtvovalno sodelovanje vseh godbenikov pri Ljubljanski filharmoniji, tako nam nareku i e dolžnost, da se spomnimo odbornikov kakor Antona Neffata ki je postal zaradi svojih izrednih zaslug častni član te ustanove, nadalje Stritofa in mnogih drugih ki v preobilju svojega tihega dela ne silijo z imeni na plan. a počiva ra njihovih ramenih dobršen del vsega doseženega uspeha. Ljubljanska filharmoniia bi no teh velikih uspehih na svoji še razmeroma mladi poti zaslužila največjo podporo in razumevanje merodainih činiteljev. Kakor so trenutne podpore dobrodošle in se je treba zanje iskreno zahvaliti, tako oa že moramo naglasiti, da ie treba za nio najti trajno finančno družabno in moralno osnovo, kajti po svoji kulturni veljavi po svojem propagandnem radiju, ki bi segal daleč preko narodnostnega in državnega ozemlja, zasluži enako nego in skrb kakor glasbene akademije, konservatoriji ali druge prosvetne ustanove Kaj bi Ljubljanska filharmonija s svojim upravnim štabom, s svojimi voditelji, svojimi požrtvovalnimi in nadarjenimi godbeniki in ne naposled z našimi številnimi nadarjenimi skladatelji lahko dosegla, je na dlani! Jutrišnji slavnostni koncert v Uni onu nai bo prelomnica k temu svetlemu razvoju v bližnji prihodnjosti. Ljubljana pomeni mnogo s svojim žariščem nacionalne kulture, s svojo slovensko knjigo, z literaturo, z univerzo, z raznimi akademijami, a dobro gojena simfonična kultura bo vse to delo lahko kronala in ga daleč naokrog raznesla. Simfonična kultura in zgledni orkestralni korpus pomeni vrhu tega neposredno za naše mesto, za naš tujski promet in za sloves vsega našega naroda in države, ki na zapadu meji ob srce kulturne Evrope ogromno, to sd lahko brez posebnega idealizma in brez nepotrebnega pretiravanja povemo na ves glas, ker je ta resnica docela očitna. Ne dajmo, da bi tako delo temeljilo na ~fefc ramenih le nekoliko ta je kakor ekademiia in ji fc* I. K. požrtvovalnosti ljudi. , Filha, ali vseučJ0Tsče je treba H koncertu slavenske komorne glasbe Po prvem, moralno nad vse uspelem koncertu slovenske m'ndin«ke klavirske glasbe, prireja UJMA v p< nedeljek. dnt 2. decembra, svoj drugi koncert, ki bo obsegal slovenske komorne skladbe avtorjev Škerjan-ca, Osterca, Arniča in Svare, katerih vsak je prispeval svoj klavirski trio. škerjančev trio sestoji iz štrrh sta \ kov, od katerih je prvi (Aliegro vivace) živahni kolo, mešan z mehkimi melodijami, drugi (Adagio) prinaša lirično poglobljeno melodiko, tretji (Prosto) je scherzo, ki prehaja v vedno mračne j še razpoloženje, stopnjevano v četrtem stavku (Maestoso lugubre — Marcia tunebre). Osterčev trio je pisan v šestih tempih, kjer se hitri menjavajo s počasnimi konča s koralom in rešuje problem nove forme brez karšnega koli ponavljanja. Arničev trio prinaša v prvem stavku (Aliegro hnpetuoso) široko razpredeno verigo tem z menjajoči m i se razpoloženji in v odlično zajeti, blesteči instrumentaciji. Drugi stavek je fuga z zanimivo temo, tretji je na ostinatnih akordih zgrajena se-renada. Četrti pa je Rondo. Svarin trio je v dveh stavkih: prvi (Andante) je kontra-punktiven stavek s pestrimi tempi in me-krdičnimi temami, drugi (Scherzo) pa proti koncu prehaja v nokak tokatni način ter se zaključi konsonančno. Program, ki obsega dela naših najboljših sodobnih skladateljev, bo nedvomno zanimiv in po izvedbi zelo kvalitativen (Li-povšek-Orhikova-Sodlbauer). Pokazal bo našo komorno tvornost, ki je pri Slovencih razmeroma skromna in ji posvečamo vse premalo pozornosti. Zato je potrebno, da izkaže naše koncertno občinstvo koncertu, ki naj bo slovenskim skladateljem tudi spodbuda za večjo produkt i vnost na polju komorne glasbe, odgovarjajoče zanimanje in se s tem oddolži plemenitim stremljenjem ter s^ sočasno poskrbi večjega vpogleda v komorno glasbeno tvornost. o,— Inserira jte v „81. Narodu44! Novo mestno zavetišče na Jesenicah čuvajmo ($ugo&£ctvije t Otvorili so ga preteklo nedeljo, o čemer je poročal »Slovenski Narode v sredo živel Nj. Vel. kralj Peter II.! 275 din za preživljanje na mesec Kako žive ljubljanski dijaki — če želite komu pomagati revnih dijakov je na izbiro Ljubljana, 30. novembra S pismeno anketo med dijaki smo hoteli dokazati, da je med ljubljanskimi dijaki tudi nekaj revnih, toda anketa je pokazala, da revnih ni samo nekaj, temveč precej. To boste prav lahko sprevideli iz naslednjih podatkov. V tem članku se oziramo le na dijake, ki žive v Ljubljani. Izmed 115 v anketi sodelujočih dijakov smo jih izpustili 26, ki so dovolj dobro preskrbljeni. Vsi drugi so potrebni podpor več ali manj in večina jih prejema vsaj kosilo v šolski kuhinji. Toda šolska kuhinja ne more storiti vsega. DIJAŠKA STAN O VAN J A SO REVNA Znano je, da dijaška stanovanja niso razkošna in da že samo ime »dijaško stanovanje« pove dovolj. S tem pa nočemo reči, da si dijaki morija žele bogata stanovanja, temveč, da bi bili zadovoljni s skroniriinii sobicami, ko bi bile dovolj tople, svetle in zračne. Od 22 anketiranih dijakov, ki žive v Ljubljani pri tujih ljudeh, jih je odgovorilo 14, da stanujejo v ne-zakurjenih sobah. Razen tega se je 5 dijakov pritožilo, da stanujejo v temnih in premalo zračnih prostoriji. Eden nima niti elektrike, čeprav živi v mestu, ter se uči pri petrolejki. Najhuje je, da se dijaki v rnrzlih sobah poziim težko uče. Tudi večina dijakov, sodelujočih pri anketi, čeprav stanujejo pri starših ali sorodnikih, ne stanuje v boljših stanovanjih. Tako jih stanuje od 67 v nezakurienih sobah 38. Vedeti moramo, da nima ::i»ben izmed teh dijakov svoje sobe, saj vsi žive v revnih družinah, ki imajo mala, tesna stanovanja. Tako je anketa pokazala, da spe dijaki v malih sobah, skupno z več tovariši ali družinskimi člani; v nekaj primerih spi celo po 8, 9 in 10 ljudi v istem prostoru. Eden izmed dijakov stanuje v baraki, a eden spi na hodniku — v sobi ni prostora za njegovo ležišče! PREMALO. . . PREMALO. . . Večina dijakov je odgovorila, da ima premalo obleke in čevljev. Izmed 22, ki žive pri tujih ljudeh v Ljubljani, jih ima premalo oblek 7, čevljev 10, perila 2 in šolskih potrebščin 7. Toda ti niso še najrevnejši. Dijaki, ki žive pri starših in sorodnikih, so še bolj obubožani. Izmed 67 jih ima 38 premalo obleke, 44 premalo čevljev, 31 premalo perila in 24 premalo Šolskih potrebščin. Najbolj dijakom primanjkuje čevljev. Pri obleki si v mnogih primerih pomagajo tako, da nosijo mlajši obleke starejših bratov ali sester, odnosno prenarejene obleke staršev, a čevljev navadno ne morejo »podedovati«, ker prej dotrajajo. VSA DRUŽINA POTREBNA PODPORE Nekateri dijaki izhajajo iz družin, ki bi z vsemi člani vred potrebovale javne podpore. Pri tej anketi lahko opozorimo na primer, da neka družina, ki ima družinskega rednika na Golniku, prejema podporo po 10 din na dan od O UZD. Kako naj takšna družina primerno obleče in obu-je dijaka? Dijaku iz te družine primanjkuje vsega: obleke, čevljev, perila in šolskih potrebščin. Zopet druga dijakinja iz delavske družine, ki prejema kosilo v šolski kuhinji, toži, da zdaj ne more več prispevati niti po dinarju za kosilo. Večerje nima redno in je pogosto lačna. Oče je nezaposlen in za težko delo nesposoben, a t družini je devet otrok! V Istem prostoru spi 9 ljudi. Poučen je tudi primer družine, ki jo mora preživljati sama, ločena mati; devet nepreskrbljenih otrok! Oče je prezadolžen in ne more prispevati za družino več kakor 100 din na mesec. Dijakinji iz te družine primanjkuje obleke in čevljev. Čevlje, ki jih je lani dobila od neke socialne ustanove, je ponosila. Nič bolje se ne godi dijakinji iz delavske družine, ki šteje 5 otrok. Pogosto nima večerje. Primanjkuje ji vsega, razen šolskih potrebščin, ki si jih je pa med šolskimi počitnicami prislužila sama: hodila je na polje plet. . , 250 DIN PREJEMA OD STARŠEV NA MESEC Dijak, ki stanuje pri tujih ljudeh v Ljubljani, je izdal, da prejema po 250 din »podpore« ob staršev na mesec. S tem denarjem se mora preživljati in šolati. Kako, to je res vprašanje, ki pa nI moglo biti rešeno na vprašalni poli pismene ankete. Dovolj razloga ima za tožbe tudi dijak, ki nima več ne očeta in ne matere in tudi nihče drugi ne skrbi zanj, le po 275 din pokojnine prej**ma po očetu. Ali je s tem denarjem mogoče živeti? SKROMNI DOHODKI STARŠEV Ce se pozanimamo za dohodke staršev ankeUranih dijak r n:_m postane razumljivo, zakaj toliko tlijakov potrebuje čevljev in obleko. Izmed 22 dijakov, ki žive pri tujih ljudeh v Ljubljani, jih Izhaja 7 iz družin malih r>osestnikov. v teh družinah so številni otroci. Le eden dijak je iz uradniške družine, 2 sta iz železničarske, po eden ima očeta upokojenca, državnega uslužbenca, trgovskega potnika, pastirja(!) malega trgovca in mater šiviljo. Dijaki, ki stanujejo pri starših v Ljubljani, izhajajo po večini še iz revnejših družin, šest dijakov ima živo samo mater: te matere preživljajo družino, bodisi s skromno pokojnino ali pa imajo vsaj hišico, da ni treba plačevati stanovanja. Razen tega imajo po trije dijaki matere šivilje, tudi brez očeta. Dve materi sta ločeni in morata preživi fati otroke brez ali-mentov. Prav tako težko živita otroka, ki imata nezakonsko mater. Iz uradniških družin so samo trije dijaki. Največ je med starši dijakov rokodelcev, odnosno kvalificiranih delavcev, 14, in 7 navadnih delavcev ter ena delavka. Posestnika sta, samo 2, medtem ko so postrežnice štiri, to se pravi delavk*1 z zelo slabim ter nezanesljivim zaslužkom; 2 dijaka imata očeta orožnika, po eden bivšegp. trgovca, mesarja, učitelja, lovskega čuvaia in železničarja, 5 dijakov pa ima roditelje upokojence. PO 9 IN 10 OTROK Roditelji dijakov, ki so doma v Ljubljani, nimajo v splošnem tako številnih otrok, kakor starši dijakov na deželi. Večina jih ima po 2 otroka (12 družin), po enega odnosno po tri v 11 družinah ln po 4 v sedmih. Vendar so tudi po tri družine, ki imajo po 6 in po 7 otrok, a 4 jih imajo celo po 9. V eni družini je 10 otrok, število otrok ni vedno zanesljivo merilo za revščino, saj se marsikateremu edlncu godi slabše kakor otroku, ki ima po 7 bratov ali sester. Upamo, da je anketa dovolj dokazala, kako potrebno je biio, da so se letos novinarji, ko so prirejali koncert, ki bo jutri zvečer v Uninonu. spomnili na revne dijake ln prav je tudi, da so ob tej priliki opozarjali javnost na nade stradajoče srednješolca. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, «0. novembra 1040. Btev. 275 »Za narodov blagor« na mariborskem odru Sijajen uspeh četrtkove premiere v polno zase* denetn gledališču Maribor. 29. novembra Iz notranje bolečine se je porajala nri Ivanu Cankarju, našem največjem in najmočnejšem dramatiku, v dunajskih letih jedka in pikra satirična komedija »Za narodov blagor«, ki je bila napisana pred 40 leti in v kateri je mogel Ivan Cankar le iz primerne daljave razčlenjevati vse tiste negativne in kvarne pojave, ki bi jih nemara v sami sredini tega življenja r.e mogel zajeti s tisto ibsenovsko bistrino in ostrino, kakor jo je lahko iz perspektive daljnejsega središča. Obtožba jare. spiet-karske gospode, sebične in pokvarjene politične druščine, ki ie izvesila nad svojim delovanjem napisno tabio »Za narodov blagor c. da lahko po a tem plaščem zakriva svoio pregrešno goloto, je zadela v živo. Satira prehaja mestoma v karikaturo, v ostro začrtane nat L.raiističjie oblike, ob katerih razbiramo kruto neznačaj-nost. omejenost, labilnost te silno egocentrične, v onemoglosti negativoma razkrajajoče se družbe, ki ji je postavil Ivan Cankar ciničnega žurnalista. idealista Ščuko za obtoževal ca ter neizprosnega izpraševalca vesti. Čeprav ie projiciral Ivan Cankar vse te podobe v značilno okolie naše polpretekle dobe, hrani vendarie ta znamenita odrska umetnina v sebi tako vekotrajno aktualne značilnosti da i i je odmenjena stalna perečnost ter privlačnost. Ob 401 etnici satirične komediie »Za narodov blagor« se ie mariborska gledališka uprava odločila, da četrtič od obstoja Narodnega gledališča v Mariboru vprizo-ri to močno in dinamično odrsko delo. Režija je bila poverjena rež.s_rju Jošku K o v i č u . ki je imel zelo srečno roko pri zasedbi posameznih vlog. Vsakdo ie bil postavljen na pravo mesto. Posebno pohvalno je treba omeniti naglo vrstitev slik in prizorov, ki so stalno pritegovali pozornost občinstva, ki je zaživelo v izredno živahnem stiku z igralci in odrskimi dogodki. Jože Kovic ie poskrbel tudi za lično, bogato, pa vendarie umerjeno zunanjo sliko, za solidno scen eri j o. ki ji je skozi vsa štiri dejanja dajal poseben poudarek napis »Za narodov blagor«. Po zaslugi Joška Kovica in vseh sodelujočih smo prisostvovali sinoči eni najlepših, najučinkovitejših ter v umetniškem cziru najboli izoblikovanih predstav na mariborskem odru. V žarišču satirično komedijskih odrskih dogodkov sta bila P. Kovičev d. Grczd in Nakrstov dr. Gruden. P. Kovic je skušal izoblikovati čim verne i šo podobo »nadčloveka« iz naše sredine, robustnega in brezobzirnega političnega prvaka, svojevrstnega »kralja na Betajnovi« v politični soteski bremačelnosti. hinavščine in neznačajnosti. Njegov dr. Grozd ie bil močna, osrednja o?eba. ki doživlja na- > zadnje polom svoiega orosram'keea fra- V verstva in svojih egoističnih gospodovalnih metod. Morda bi bilo prav. če bi P. Kovic pri svojem dr. Grozdu nekoliko boli podčrtal rustikalno kmečkost v nasprotju z elegantneišim. meščansko boli dognanim dr. Grudnom. Nakrstov dr, Gruden je bil iz svojskega k-rva. Pred !'2ti je ustvaril to podobo Edo Grom. Nakr-stova mterpretaciia se zdi boli živa. boli prepričevalna V maski. hoji. govorici in vseh ostalih odrskih izraznih sredstvih je 4 bil ta njegov dr. Gruden zelo primeren I pen da nt P. Kovačevemu dr. Grozdu. V nasprotju z ozkosrčnostjo in grobo sebičnostjo obeh glavnih nosilcev tega Čudovitega odrskega dogajanja se ie Gorinškov Gornik kretal v širokogrudni umerjenosti in pasivni dobrodušnosti, ki ji v tem Svetu žolčnega egoizma ni obstanka. Inteligenčno najmočnejši lik v tej Cankarjevi komediji je pretkana, rafinirana ter neznansko iznajdljiva Grudnovka. ki s tipično feminino vztrajnostjo zapleta ter odpleta niti. s katerimi ie obdana ta žalostno smešna druščina jarih izprijen cev. Nosilka te izredno težke vloge je bila Ema Starčeva, ki se ji je po daljšem presledku zopet nudila ugodna konjunktura, da razgrne pred občinstvom vse svoje kvalitetne oblikovalne sile v žanru, v katerem je absolutno dominantna. Lepotica, ki sijajno spaja svoie gole osebne račune s političnimi koristmi, je v njeni kvalitetni kreaciji dosegla višek ob sklepnem prizoru drugega dejanja Ema Starčeva ie na svojo tehtno in podrobno izdelano umetniško stvaritev lahko ponosna Spet nam ie predstavila dokaz svoie žarke umetniške sile in veljave utrdila sloves odlične odrske umetnice. Pasivno dr. Grozdov o ženo Katarino je uspešno prikazala M Zakrajškova. simpatično naivko Matildo je odlično kreirala uanica Savinova. Živahna Čustvena vzb-irka-nost. ki traja vse do zadnjega ter Plastična dognanost odlikujeta Verdoni-k o v e g a jurista Kadivca ki ie bil vseskozi naraven in spontan ne da bi se navzlic možnosti galerijske vabe dal zapeljati s svojega začrtanega tira. Iz vsega tega pritlikavega okolja se je markantno, visoko vzpenjal lik žurnalista Ščuke v prikazu Vlad Skrbinška. Notranje trpljenje, zadrževani puntarski duh se vzpne do silne obtožbe po pon žu-jočem prizoru človečnosti oroti koncu tretjega dejanja ko krikne Ščuka iz sebe — ob splošnem aplavzu pri odprti sceni — svojo izpoved, obtožbo in teman privid bodočnosti. Ta podoba zasenčuje mnoštvo vseh ostalih majhnih ljudi ki se gnetejo in prerivajo okoli obeh prvakov v gnili majhnosti in smešni zabavnosti. Kabinetna figura ie v tej pestri galeriji nihajočih, dvoličnih tipov patetično »hejslovanska« klepetulja Mrmoljevka Elvire Kraljeve, ob njei že profesionalni rodoljubar-ski besednik Mrmolja v interpretaciji Milana Košiča. L. Crnoborega dobro maskirani literat Siratka, Košu-tov prof. Kremžar. Venišnikov poet Stebelce, poskočna hišna Branke Ras-bergerjeve. Turkov. Blažev in Ledinekov občinski svetnik, Turkov sluga in slabo oblečeni mladi človek Antona Harastoviča. "Kulturni Maribor se ie hotel ob 401etmci tega znamenitega odrskega dela odd lžiti našemu na i več i emu dramatiku in ie popolnoma zasedel naš mariborski Taiiiin hram. Številno občinstvo ni sledilo z iskrenim, toplim priznanjem vsem sodelujočim. Nekajkrat je z aplavzom pri odprti sceni dalo duška svojemu čustvovanju. Ves Čas ie bilo občinstvo z igralci v nartesnejSetri duhovnem kontaktu. Predstava ie nudila globok umetniški užitek in je ustva ila močan vtisk. 2eleti je le. dn bi občinstvo pravočasno prihajalo v gledališče in da bi tudi ob odmorih bilo točno na svojem mestu, V. V PROSLAVO ZEDINJENJA se vrši v nedeljo 1. decembra ob 20.30 v vseh prostorih Sokolskega doma SLAVNOSTNI PLES Vstopnina: Predprodaja din 10.— Večerna blagajna din 15.—. Obleka: kroj — narodne noše — temna. Uboj v vinogradu Mož in žena na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom Maribor, 30. novembra Dne 5. junija je 511etna posestni ca Ana Drakšič iz Jiršovcev kopala v svojem vinogradu, ki je tik za njeno domačijo. Na sosedni njivi je kopala krompir pocestnica Jožefa Malekova, d očim je njen mož na bližnjem travniku pasel krave. Okoli S. zvečer sta se obe ženski pričeli prepirati in sicer zaradi malenkostnega vzroka. Prepir je zavzel ostrejše oblike in sta se pričeli ženski psovati. Ana Drakšičeva je očitala Malekovi. naj bo kar Liho, saj je njen mož Drakšičevo pred 2 leti pcsiiii in ji zato obljubil 50 din, cesar pa do ciants Se ni izpolnil. Te besede je slišal Alojz Malek. ki se je tako razburil, da je stekel z bičem v rokah proti Drakšičevi ter jo hotel udariti V tem trenutku pa je pritekel mož A. Drakšičeve 521etni Jurij Drak-šič. ki je imel v rokah kramp. Po kratkem prepiru sta se Draksič in Malek zgrabila ter se obdelovala s pestmi. Pri tem sta oba padla in se borila na tleh. Ko je Drakši-čeva videla, da bo njen mož v tem dvoboju podlegel, je zmotiko parkrat udarila po Maleku. ki je od udarcev omedlel. To priliko je Drakšič izkoristil, da je vstal m zgrabil za kramp ter udrihaJ po Maleku. ki je ležal na tleh. Malekova žena, ki je vse to videla je prosila in rotila Drakšičeve. naj pustita njenega moža pri miru in naj ga ne ubijejo, toda vse je bilo za- man: zakonca Drakševič sta kakor besna udrihala po Maleku. Ko je Malekova žena videla da je njen mož v življenjski nevarnosti, je s svojim telesom pokrila moževo truplo. Posledica je bdla, da je tudi Malekova dobila več udarcev s krampom in mo-tiko po glavi, rokah in prsih, tako da je tudi ona obležala. Aloja Malek je obležal negiben in ves krvav in bi njegovo usodo delila najbrž tudi njegova Žena, če ne bi v zadnjem hipu pritekel neki sosed, ki je S puško v rokah napodil Drakšičeve. Zakonca Maleka so pr&nesli v njuno domačijo. Poklicali so take j zdravnika ki pa je mogel nuditi pomoč le ženi, dočim je mož umrl. Obdukcija njegovega trupla j« dognala, da je imel razbito lobanjo ter poškodbe po vsem telesu. Tragični dogodek je imel dopoldne svoje sodne odmeve pred tremi sodniki mariborskega okrožnega sodišča, kjer sta sedela v razpravni dvorani 53 zakonca Drakšiče-va, ki sta se morala zagovarjati zaradi obtožbe državnega t-žil ca da sta zakrivila smrt posetnika Alojzija Maleka ter težko poškodovara Jožefo Malekovo. 2e v preiskavi sta oba obtoženca priznala očitano jima dejanje, toda izgvarjala sta se, da sta ravnala v sil obranu. Razprava ob času poročna še ni bila zaključena. Mariborske in okoliške novice — Tretje zborovanje slovenskih zgodovinarjev, združeno z otvoritvijo Pokrajinskega muzeja v Mariboru bo dne 24. in 25. maja 1941 v Mariboru Zborovan e bo imelo namen podati vpogled v znanstvene zbirke Maribora, v kolikor moreio služiti zgodovinariu za vir proučavanja preteklosti severne Slovenije. Dokazati v zvezi s tem na aktualna vprašanja naših zgodovinskih ustanov, nadalje obravnavati vprašanje krajevne zgodovine v sredniih šolah in na zaključku z izletom k Sv. Trem kraljem opozoriti na težko pristopno umetnostma gotovinsko gradivo v srednjih Slovenskih goricah. Poročali bodo spomeniški konservator dr. Fr. Mesesnel. u ni v. profesor dr. Fr. Štele in domačini Za organizacijo tretjega zborovanja slovenskih zgodovinarjev skrbi pripravljalni odbor, sestavljen iz zastopnikov Muze-skesa društva in Zgodovinskega društva v Mariboru s predsednikom dr. Leoooldom Polja neem in tajnikom prof. Jožetom Košari em. dopise v zvezi s prireditvijo pa sprejemata obe društvi kot p-ireditelia. Dneva prireditve sta nepreklicna. — Vojni dobrovoljci! Zborovanje v proslavo državnega praznika ze din j en j a bo v SokoLskem domu 1. decembra ob 11. dopoldne. Udeležba z društvenim znakom obvezna — Prosimo tovariše za poln ost e-vilno udeležbo tudi na telovadni akademiji, ki bo dre vi ob 20., kakor tudi, da se udeležite slavnostnega plesa, 1- decembra ob 20.30 v SokoLskem domu. — S reska organizacija vojnih dobro vol jcev v Mariboru, — Mariborska revialna propaganda za zimski sport. Potrebe sedanjosti narekujejo podvojeno propagando za rimski sport in turizem, pa tudi za zimska zdravilišča v Sloveniji. To velja predvsem za našo obmejno pokrajino. Le potem bo mogoče pričakovati, da se bo dotok domačih zimskih gostov tudi v letošnji zimski sezoni vzdrževal vsaj na dosedanji višini. Izključno temu namenu bo služila letošnja božična številka ilustrirane mariborske tujskoprometne revije »Jugoslovanski biseri«, pri kateri sodelujeta med drugim tudi tujskoprometna zveza »Putnik« v Ljubljani in Mariboru. Ta zimskosportna številka, ki bo pisana v slovenščini in ar- i bonrvasčini, bo vsebovala učinkovite in s primernimi slikami opremljene članke kakor n. pr. Zima v Sloveniji, v P odra v ju. na Pohorju v koroškem kotb, Mariboru, Ljubljani itd. Pa tudi zimskemu bivanju in zdravljenju v Rogaški Slatini, Dobrni itd. bo posvečena primerna pozornost, prav tako novim mostovom čez Muro in Savinjo, kolektivnima prospektoma naše ga Prekmurja in Pohorja Tako bo vsebina te pomembne zimskosportne publikacije v besedi in sliki resnično pokazala, kaj zmore naša domovina v zimski tuj-skoprometni sezoni. Zamteresirani krogi naj svoje informativno propagandne podatke pošljejo do 8. decembra na uredništvo »Jugoslovanskih biserov«, Maribor, Smetanova ulica 34- — DrugI letošnji sneg. Ze včeraj proti poldnevu je začelo nad Mariborom rahlo snežiti. Naletavanje se je popoldne nadaljevalo, mestoma precej na gosto. S Pohorja poročajo, da je tudi na pohorskih vrhovih zelo snežilo. — Frvodpcembrske letošnje prireditve. Razen slo\-esnih cerkvenih opravil bo letos v Mariboru in okolici več prvodecembr-skih prireditev, Drevi bo imel svojo proslavo zedinjenja studenski Sokol v Sokol-skem domu z uprizoritvijo * Desetega brata«. Tudi pobreški in tezenskl Sokol bosta imela svoji proslavi. Matični Sokol ima drevi na večer pred praznikom zedinjenja akademijo. Jutri ob 11. dopoldne imajo posamezna sokolska društva v veliki dvorani matičnega Sokola svečano proslavo, ki se je udeležijo tudi pripadniki ostalih nacionalnih društev v Mariboru. Tudi obrtniki imajo svojo proslavo s predavanjem v Ljudski univerzi. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Vidmarjeva lekarna pri sv Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05, in Savostova magdaJenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70. — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo 1. decembra dr. Hugon Vel-ker, Koroška cesta 10. — Diplomiral je na zagrebški univerzi g. Boris Jericijo iz Maribora za tehničnega inženjerja b rodo graditeljske stroke. Prvemu Mariborčanu, strokovnjaku v tej stroki, iskreno čestitamo! — Nov grob. V Novi ulici 12 na P obrežju je umrl vojni invalid Ludovik Pleter-š e k, star 69 let. — Žalujočim naše globoko sožalje! _ I strel jena nralska sova. Učitelj g. A. Malenšek iz Slov. Konjic je ustrelil krasen in v naših krajih redek eksemplar črne sibirsko-uralske sove. Lovci si jo z zanimanjem ogledujejo v izložbi tukajšnjega nagačevaica Franca Wallnerja, kjer je razstavljena — Gradijo. Dvonadstropno stanovanjsko hišo trgovca Ceha na Betnavski cesti so dozidali do strehe, — Osem vagonov ovac In koštrunov so pripeljali včeraj iz južnih delov naše države v Maribor. Namenjeni so za Nemčijo. Da se ovce odpočije jo od dolge vožnje in da jih nakrmijo, so jih na desni strani kolodvora izvagonirali ter pustili na zaprto travisče pred postajo in jih tam nakrmili. Otroci iz okolice so imeli z ovcami veliko zabavo in so jim slMi leseni plot metali ob cesti natrgano travo, ki so jo ovce prav slastno požirale. Vseh ovaa je bilo čez 1100 in je bila vsaka zaznamovana z rdečo barvo. Del ovac ao že med dnevom spravili zopet v vagine in jih odpeljali, druge so sledile z nočnim transportom, (Del. pol.) _ Razne vesti- Dijaku Josipu Kokolu iz Jelencev je izginilo z dvorišča mariborske šole 1000 din vredno kolo znamke BGC z evid. štev. 2-139497. — Pred stolnico je izgubila zasebnlca Sabina Serajnik iz Slov. Konjic denarnico, v kateri so bile razne listine in 150 din gotovine. — V Racah je napadel neznanec 371etnega delavca Franca Ogrizka ter ga s kolom pobil na tla. Ogrizka so prepeljali v mariborsko bolnico. Ima hude poškodbe na glavi. — V Košakih so se splašili konji, ki so zdir-jali z vozom proti mestu. Pri tem je padel z voza voznik Valentin Majfier, ki je obležal s poškodbami po vsem telesu. — železna traverza je padla na nogo 271et-nemu delavcu Konradu Drozgu iz Jareni-ne ter mu zdrobila stopalo. — Po nesrečnem naključju je prišel z desnico v cirku-larko 171etni Alojzij Lukač iz Maribora. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnici. _ Stndenške novice. Studen^ani opaža- mo, da zelo narašča število kolesarjev, ki dirkajo ponoči s svojimi kolesi na vse strani brez luči. Nič čudnega, če se bodo ponavljale prometne nezgode z?radi brezobzirnosti teh kolesarjev. — 361etni Franjo K. je Sel ponoči domov in je ozmerjal brata Maksa in Rudolfa R.. ki sta se pa razgrajaču po sveje revanžlrala. tako da je moral Franc K. poiskati zdravniško pomoč. _ poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Nikolaj Noč, šofer, in Marija šuster; Josip Riha, kleparski mojster, in Marija Conč; Ivan Mesaric, železničar, in Agata Kolenko; Herman Drexler, brivski mojster, in Valerija Budihna; Maks Dreveniek. kmečki sin. in Terezija Dolenc; Franc Bagaroš, posestniški sin. in Terezija Pukčec; Bernard Knez, mesarski mojster, In Ivana Marolt; Alojzij Kreft, posestnik, in Elizabeta Veberič; Franc Domanfko. slikar, in Terezija Slana: Avgust Srok, polici tski stražnik, in Joslpina Sorovja; Mihael Prečko, pekovski pomočnik, in Marija Bisail; Josip Fistravec, tapetniški pomočnik, in Alojzija Pelicon: Marko Kraljevič, delavec, in Ljubica Kmet; Herman Bračko, tkalec, in Alojzija Mavric; Stanislav Pangerc, zidar, in Elizabeta Sef: Josip Zupan, mizarski pomočnik, in Hilde-garda Weis. Bilo srečno! Nedelja, 1 dec. ob 15.: »Vdova RosTinka«. Brezplačna predstava za mestne reveže. ob 20.: >Za narodov blagor«. Slavnostna predstava Znižane cene. • Državni praznik v Narodnem gMaPUa Gledališka uprava je tudi letos za praznik zedinjenja omogočila mestnim revežem posebno razvedrilo z brospladno popoldansko predstavo. Uprizorila se bo Golarjeva vesela ljudska igra »Vdova Rošllnka«. Vstopnice je ze razdelil mestni socialno-politični urad. — Zvečer bo prva ponovitev dela slovenskega klasika Ivana Cankarja, komedije »Za narodov blago r«. Da se omogoči oblak • slavnostne predstave čim tirnim slojem, | veljajo za to predstavo izjemoma raižane cene. SOKOL Bratje in *estre! Bratsko vas pozivamo, da se zanesljivo udeležite proslave 1. decembra, ki bo jutri ob 11. dopoldne v SokoLskem domu. Obenem vas vabimo, da se drevi udeležite telovadne akademije. Zdravo — Sokol Maribor matica. — Nametu svečanega plesa v prosila v o zedinjenja dne 1. čecembra zvečer v SokoLskem domu bo družabni večer oficirjev mariborske gamizije s pričetkom ob 20.30. Pozivajo se vsi Sokoli, člani organizacije vojnih dobrovoljcev in rezervni oficirji k rjomoatevilni udeležbi. Vstopnine ni Sokolsko društvo Maribor opozarja svoje članstvo, da prosiavlja letos praznik zedinjenja skupno z matičnim društvom v SokoLskem domu. Začetek ob 11. dopoldne. Udeležba v civilu z znakom za ves naraščaj in članstvo obvezna. — Mamice ateki! Opozarjamo na veliko tradicionalno Miklavževo prireditev, ki bo 5. decembra ob 16. v SokoLskem domu. 56—M — Starši! Najlepše Miklavževo darilo za deco bo otroška igrica »Miklavž prihaja«. Sokolski dom 5. decembra ob 16. 55—M I? Ljutomera — PreraesM^v. Iz štrigove je bil premeščen v Križevce orožniški narednik g- Milan Gjurič. po rodu i? Bosne, ki je imei mnogo prijateljev Bil je agi len član strelskega odseka sokolskega društva. Svoj prosti čas je rad posvečal strelskemu sportu in sokolskim nacionalnim prireditvam. Na njegovem novem službenem mestu v Krtževcih mu želimo istih uspehov in zadovoljstva v službi. — Prv©decembrska proslava. Sokolsko društvo v Ljutomeru bo na svečan način Droslavilo praznik zedinjenja 1. decembra po masi v Sokolskem domu. Popoldne ob pol 16. bo telovadna akademija, ki bo obsegala obširen program, hkrati pa bo poka -ala sadove vztrajnega sokolskega dela. — Sokolsko društvo v štrigovi bo proslavilo praznik zedinjenja 1. decembra po maši v Sokolskem domu. Poleg svečanega dela proslave, so na programu deklamacije, govor in glasbene točke. Strojni oddelek na ljubljanski univerzi Akademski klub stro i ni kov nam poroča: Akademski klub strojnikov na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani je imel 23. novembra svoi redni letni občni zbor. na katerem so odborniki poročali o delu za svoi strokovni klub in za iz Dopolnitev strojnega oddelka. Vedeti je namreč treba da strojniki v Ljubljani ne morejo dokončati svojih studij, pač pa morajo do dveh letih oditi v Zagreb ali Beoerad aH pa celo v inozemstvo, kar ie posebno še v današnjih časih zelo otezkočeno in revnemu studentu skoro nemogoče. Strojniki se po svojih m č?h trudimo in želimo, da bi kakor ostali tehniki lahko študirali v Ljubljani, toda to so vsa i za enkrat boli pobožne želie. Na vso srečo predava na ljubljanski tehniki prof. ing. Feliks Lobe. ki se poleg svojega znanstvenega dela tudi močno trudi za popolno ljubljansko univerzo. Uspeh njegovega prizadevanja je že pred nami. Na Aškerčevi cesti že stoji »Oddelek za strojništvo«, ki bo kmalu služil svojemu visokemu i nenu. treba pa nam ie še o?tega. Šeste6a. sedmega in osmesa semestra. Zato pozivamo našo javnost, naj nam po svojih močeh pomgaga. Naše geslo je: Dajte nam možnost studiranja in studirali bomo sebi. Sloveniji in Jugoslaviji v korist in ponos. Knjige in skripta si bomo že kako oskrbeli, saj med nami ne manika pridnih rok. ki so prioravliene priieti za delo Za primer nai služi, da sami tipkamo skripta, ker so tuje knjige za večino izmed nas predrage, domačh del pa ni posebno mnogo na raznolago. Za vsa ta skripta, za po"čne ekskurzije in predavanja skrbi naš strokovni klub. V njem delujemo vsi po svojih močeh, glavno klubovo de-lo oa smo zaupali odboru, ki ie nasilni i: častni predsednik ing. Feliks Lobe. predseinik Leop. Maček, pedpredsednik Saši Strava, I tajnik Unk Jože. II. tajnik Milol Franko, blagajnik Vojteh Bed mi ck v. knužii-Čar Bojan Mal. gospodar To—e Pegorelec. referent za prakse Franc Spiler Muys. I. oxibCTnik Mirko Zlatnar. II. odbornik Vasilij Lah. deleea-t za JAPD Miloš Macarol, delegati ra ZSKTF: Albin Wedam. Drago Peršuh. Milan Osredkar. Mirko Zlatnar, Zoran Michler. nadzorni odbor: predsednik inrr. Romeo Strojnik, člana Rudi Will-mann, Marijan Marine. Javnost prosimo, da nam po svojih močeh pomaga in n? zaklene vrat če bomo morali kdai na nje potrkati. Iz Kamnika — Večerni avtobus bo zopet vozfl, toda zaradi zaprte državne ceste Domža1e— Ljubljana, preko St. Jakoba, in sicer le ob scibotah. nedeljah, dnevih pred prazniki in na praznike. Iz Kamnika bo odhaial ob 19.. iz Ljubljane pa ob 23.30. Vse ostale dnevne zveze pa ostanejo neizpremenjene. Voziti prične 1. decembra. Z Jesenic Zvočni kino Radio predvaia v soboto in nedelio ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Poročno potovanje«. V gl vlogah: The© Lin g en in Paul Hdrbiger. Med dodatki tudi ku'turni film in vojni tednik. — Sledi »Bel Ami«. Iz Kranja — Sokolska pr°slava zedinjenja. Jutri ob 11. bo po cerkveni svečanosti slavnostno zborovanje v Narodnem domu, popoldne ob 18. pa bo telovadna akademija. Turnir za prvenstvo Kranja v š*4ra. v prvi skupini je nastal zaradi zadržanosti nekaterih igračev zastoj in se več kol ni odigralo, stanje pa Je ostalo nespremenjeno. Več gibanja Je v drugI skupini, kjer Je bila pravkar zaključena prva polovica turnirja, iz katere je izšel kot zmagovalec, g. Pogačnik s pol točke naskoka. Stanje ▼ drugi skupini Je 1. Pogačnik 6 in pol, 2- 2užek 6, 8. Koal 4, 4. Dražil 3 5. Rauch 2 (1). 6.-7. Jenko. Raichl 2, 8.2alar pol (2) itd. — JMrattsh* straža priredi ▼ torek 3. decembra slavnostni koncert o priliki sta- ve nase mornarice in v proslavo 1401etnica Prešernovega rojstva. Na prireditvi, ki bo umetniško gotovo na zavidljivi stopnji, bo sodelovala operna pevka ga. Vera Majdi-čeva, ki bo pela nekaj arij iz oper >Gio-conde< in »Moranec Pri proslavi bo sodelovala tudi gdč. Marija Horakova v Kranju že dobro znana pianistka, himno Jadranske straže pa bo zapel gimnazijski mladinski zbor po:? vodstvom g^.asb. učitelja g. Liparja. Koncert bo v gledališki dvorani Narodnega dema. — Izgubil Se je na železnici, verjetno med Medtv odami in K ran em Ros tov pa-domer. Kdor ga je našel ali kaj ve o njem, naj takoj javi kranjski mestni policiji. — Prva pomoč prt nezgf°dah ba naslov predavanja, ki ga priredi kranjska podružnica SPD v četrtek 12. dec. ob 20. v gimnazijski telovadnici. — Pozor na tatove grive. Opozarjamo lastnike konj na čedalje pogostejše primere tatvin konjskih repov in pxiv. Tatovi so v tem tednu poskušali srečo tudi žo v bližnji vasi čirčiče in ker se jim ta nedovoljeni posel splača, bodo gotovo poskušali srečo še kod, zato pazite. — Sneg. Včeraj dopoldne je prlče'o zopet snežiti, vendar se sneg v ravn:ni ni obdr> žal. Več ga je zapadlo v bližnjih hribih in gorah. — »Sveti plamen«, dramo W. S Mau-ghama. bodo uprizorili igralci gledališkega odra Narodne čitalnice v Kranju 4. in 12. decembra, vsakokrat ob 20.30 v gledališki dvorani Narodnega doma. Cene vstopnic običajne; dobe se v predpro.iaji v trgovini g. Hlebša na Glavnem trsru. — Prepričani smo. da bo kranjsko občinstvo pri predstavah zastopano v častnem številu in na ta način zop^t dokazalo, da ima smisel tudi za resno kulturno udejstvova-nje naše Naredne čitalnice. — V tej izredno napeti psiho'o-ški drami spoznamo v teki dejanj vso veličino ljubezni, ki zajame v svoj sveti plamen toliko različnih človeških usod. V drami sodelujejo Kocrnur-jeva. Vajtova. Rutarjrva, Prem rujeva, brata stiglica. Dežman in drugi. Režira C. Zoreč. Točen začetek predstav je odvisen od točnosti občinstva. KINO MOSTE Danes ob 20., jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri, v ponedeljek ob 20. uri BELE REŠETKE Mickev Roonev, Freddy Bartholonicv ter milijonski film največjega obsega s stotisočt sodelujočih GUNGADIN (INDIJA GOKI) Garry Grant, Victor Mac Laglen, Douglas Fairbanks. Upor Indijcev! Borba za tajinstveni zlati hram! Zmaga herojske brigade! Iz Trbovelj — Našel se je pes, črn jazbečar, ki se je izgubil verjetno že pred tedni. Izgubljeni jazbečar se dobi pri najditelju Janezu iJ;t-biču vulgo Bočku, posestniku v Ravnali 21, posta Hrastnik. — Zaprte brivnioe, Opozarjamo, da bodo na praznik zedinjenja jutri v Trbovljah zaprti vsi brivski in frizerski saloni. — Oficielna masa na praznik zedinjenja bo zjutraj ob 8.30 v trboveljski župni c< r-kvi. Med mašo bo pel pevski zbor »Trboveljskega slavčka«. — Trboveljski rezervni podčastniki se bodo organizirah v lastnem društvu ter bodo imeli jutri ob 11. dop. ustanovni občni zbor v gostilni Volker na Vodah. Pred tem se bodo društveni člani korporativno poklonili pred spomenikoma kralja Aleksandra I. in borcev, padlih v zadnji svetovni vojni, ter položili vence. Akcijski odbor poziva vse trboveljske rez. podčastnike, da se sestanejo ob 8. zjutraj pred gostilno Volker in se polnoštevalno udeleže tudi občnega zbora! — Posebna komisija ministrstva za šume in rudnike pod vodstvom višjega svet-nUta Zivke Jovanoviča se je te dni mudila v Trbovljah, kjer je izvršila pregled dela tukajšnje bratovske skladnlce. Gospoije so si ogledali tudi tukajšnjo moderno bolnico bratovske skladnice ter nove z.irradbe, ki Jih ista dovršuje. Komisija se je laskavo izrazila o vzornem poslovanju skladnice ter najmodernejših socialnih in higiensko-zdravstvenih napravah za dobro trboveljskega delavstva. — Nova koruza. Občina Trbovlje razpolaga s precejšnjo količino lepe, zdrave, 7a ljudsko prehrano sposobne koruze. Odda jo na željo interesentov lahko takoj, in sicer odprto za 30 dni. Interesenti se po zivajo, da takoj pismeno obveste občino. koliko koruze M hoteli prevzeti, nakar jih o občina obvestila, kdaj koruzo lahko prevzamejo. Prevzemala se bo koruzi v občanski zgTadbi. bU-Si Parašuhovi hiši. Cena :oruzi je 3.10 din za kg. MED. UNIV. dr. As Noveseljskij ZDRAVNIK se je preselil iz Kranja v Ljubljano Zrinskega 7/1. tel. št_ 24-38 Ordinira dnevno od 9. do 11. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. Rontgen - Diathermija - Solux - Višinsko sonce - Galvano-faradizacija - Vibr. masaža Iz Metlike — Proslava 1. decembra. Sokolsko društvo v Metliki bo proslavilo 1. december jutri ob 20. v sokolskem domu z otvoritvijo sokolskega odra, ki je povsem na novo opremljen in bo z novimi kulisami — delom priznanega gledališkega slikarja umetnika g. Skružnija iz Ljubljane — gotovo učinkovito pripomogel k vprizoritvi drame »Oče«. Pri proslavi bo sodeloval sokolski orkester. — Obrtno nad. Šola. Pouk občega oddelka obrtne nadaljevalne sole, ki je bil doslej ob petkih popoldne od 15. do 18., bo odslej ob sredah od 16. do 19. — Kino Bela Krajina. Drevi ob 20. in jutri ob 15. in 20. bo v zvočnem kinu predvajan glasbeni velefilm »Sestra Marija«, ▼ katerem nastopa najboljši baritonist Evrope Aleksander Sved, ki poje poleg drugih arij tudi znano Schubertovo >Ave Marijo«. Med ostalimi igralci so v glavnih vlogah najboljše sile dunajskega in budim-peatanakega gledališča, Postani in ostani član Vodnikove druibe!